SSdini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Mimja vsak dan Izvzemfi nedelj in praznikov. T NARODA List slovenskih delavcev v Am£»iki, The only Slovenic daitoy* in the United States Issued every* day* Sundays and Hofida^fe (TELEFON PISARNE: 4187 OOETLA1TDT. Satani aa Secmai l-Olaaa Matter, September ti, IMS, at tka Past Office at New York N. T, mnder tke Act of Congress of March S, lt7t. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND*; NO. 162. — ŠTEV. 162. NEW YORK, TUESDAY, JULY 13, 1909. — TOREK, 13. MAL. SRPANA, 1909. VOLUME XV1L — LETNIK XVEL Washingtonske novosti. Predsednikovo potovanje. PREDSEDNIK T AFT BODE JESENI OBISKAL BAZNE ZAPADNE DRŽAVE. Načrt njegovega potovanja do sedaj še ni natančno določen. v POSEBNI VLAK. Washington, 12. julija. Predsednik T aft namerava jeseni, oziroma proti zimi obiskati razne zapadne in jnlne države. Tozadevni načrt je bil ie izdelan, toda sedaj se množe znaki, vsled kterih se bode ta načrt dokaj spremenil. Predsednik v svojem prvotnem načrtu ni omenil vse one kraje, v kterih se bode mudil saj toliko Časa, da bode zamogel ljudstvo pozdraviti z raznimi nagovori, kajti omenil je le ona mesta, v kterih bode ostal od jednega do treh dni. Člani kongresa, kakor tudi državni nradniki ga bodo pa sedaj pridobili za to, da bode v vsakem mestu, skozi ktero bode potoval, ostal saj toliko časa, da bode zamogel govoriti zbranemu ljudstvu kak kratek govor, kar pomenja, da se bode v vsakem mestu, koje ima le par tisoč prebivalcev, mudil po par minut. Predsednik je že dosedaj dobil vse polno tozadevnih prošenj iz raznih krajev naSega za pada in juga. Na vsa tozadevna pisma je predsednik odgovoril, da bode zadevo uvaževal jeseni, pre dno se poda na pot in ravno to je povedal tudi vsem onim obiskovalcem, kteri so prišli nalašč v Washington, da ga povabijo naj o-bišee to aH ono mesto. Medtem, ko je rabil Taft doaedaj vedno le poseben vagon na vseh svojih potovanjih tako, da ao ta vagon pripeli k navadnim potniškim ' vla-kom, bode jeseni potoval najbrže v posebnem vlaka. Uradniki raznih železnic, bodo skrbeli, da bode njegovo potovanje po možnosti komfortno in varno, kajti oni dobro vedo, da bodo pred vsem ljudstvom odgovorni, ako bi se predsedniku kaj žalega zgodilo med tem ko se bode izročil njihovi oskrbi. Na lokomotivi onega vlaka, s kterim bode predsednik potoval, bodo vedno po trije vslužbenci, tako, da ako se kakemu kaj neljubega pripeti, lahko takoj drugi prevzame njegovo mesto. Železnieam je mnogo dražje in ljubše dati predsedniku poseben vlak na razpolago, kakor da bi potoval le v posebnem vagonu z navadnimi vlaki. Poletne vaje naše vojne mornarice. LETOŠNJE VAJE NAŠE VOJNE MORNARICE SE VBŠE TE DNI PRI CAPE COD. Vaj se bode vdeležilo 54 vojnih ladij, med kterimi je 14 oklopnic, VSE PRIPRAVLJENO. Princetown, Mass., 12. julija, tukajšnji, kakor tudi v bližnjih lu-kah se je zbrala največja vojna mornarica, oziroma največje vojno brodovje, kar so jih Zjed. države kedaj zbrale na jednem in istem mestu. Danes se namreč prično velike vojne vaje naše vojne mornarice in vsled tega se je tukaj zbralo 54 vojnih ladij, mad kterimi je 14 o-klopnic. Na imenovanih ladijah je 15.000 mornarjev in častnikov, do-čim so ladije vredne $200.000.000. Ladije so usidrane v dveh para lelnih vrstah in sicer krog Race Pointa, tako da njihove vrste segajo vse do 4 milje oddaljenega Truro Zastavna ladija je zopet oklopnica Connecticut, na kteri poveljuje bro dovju podadmiral Scbroeder. Včeraj so mornarji dobili dopust in tako jih je mnogo prišlo na kopno. Tudi med vajami bodo dobivali mornarji, kteri bodo prosti dopust, tako, da bodo vsako nedeljo zamogli priti na kopno in vžiti nekoliko zabave. Danes zjutraj ste ostavili tukajšnjo luko dve veliki diviziji brodovja in s tem so se vaje pričele. Predno se vaje zaključijo, bode brodovje pregledal predsednik Taft zajedno z mornaric-nim tajnikom. BAJE SMRT, KAKOR SRAMOTO. Predsednik japonskega trust a sladkor je izvršil samomor. za Slovenske novice. Iz Pueblo, Colo., se nam javlja, da se je tamkaj dne 12. julija poročil rojak Mr. Josip Sitar m Mi* Franjo Predovič. Nova poročenca prideta na svoj dom v Jolietu, 111., koncem tega mtseca. Čestitamo! Žabji dež. Utiea, N. Y., 12. julija. Iz Gouver-neija se javlja, da je včeraj divjala v imenovanem kraju nevihta, pri kteri je vel jak veter. Med jakim dežjem je pa padlo na zemljo tudi na tisoče malih žabie, ktere so končno pokrile trotoarje v takej množini, da je bilo zelo težavno hoditi po ulicah. 2&biee so bile izredno majhne, toda popolnoma razvite. Tudi železniški Liro vi so bili pokriti z žabicami in sicer v taki množini, da vlakom ni bilo mogoče voziti, dokler niso delavci relse očistili. Tokio, Japonska, 12. julija. Dr. Sako, prejšnji predsednik Japan Sugar Co., si je včeraj v samomorilnem namenu po japonskem načinu prepa-ral trebuh. Storil je to radi tega, ker se je prišlo na sled različnim goljufijam od ravnatelja sladkornega trusta v zvezi s člani parlamenta. Dne 3. julija je bilo obsojenih 23 osob, ki so bili zapleteni v to goljufijo, v zaporne in denarne kazni. Že meseca aprila je bilo aretovanih devet članov parlamenta, ki so bili na sumu, da so se udeležili 11 sladkornega graf ta". Predno so bili aretova-ni, je bilo napram gotovim ravnateljem trusta dvignjenih več težkih obdolžite v. Ravnatelji so resignirali in preiskava je dognala, da vlada v višjih krogih Japonske ravno taka korupcija, kakor v drugih kultiviranih deželah. Trustove delnice so padle na en dan za 70 točk, vsled česar je mnogo osob, med temi tudi več inozem-cev, bankerotiralo. Ravnatelje so nato postavili pod obtožbo. Vozova skupaj trčila. Trinajst ranjencev- NA WILLI AMSBURŠKEM MOSTU V NEW YORKU STA TRČILA DVA VOZA POULIČNE ŽELEZNICE SKUPAJ. Nostran Ave. voz, kteremn so odpovedale zavore, je zavozil v natlačeno poln voz. VELIK PROMET. Na Williamsburskem mostu v New Ycrku se je pripetila v nedeljo zjutraj kmalu po 11 uri nesreča. Dva voza poulične železnice sta trčila skupaj. Pri tej priliki je bilo sedem osob tako težko ranjenih, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Drugih šest ranjencev se je po prvi zdravniški pomoči podalo domov. Skupaj sta trčila vozova Nostran Ave. in voz, ki vozi samo čez most. Brooklyn Rapid Transit družba navaja kot krivca motormana Mihaela Roland, ker je prehitro vozil. Oba vozova, v kterih je bilo polno ljudij, sta vozila precej hitro. Voz, kterega je vodil Roland, je sledil lokalnemu vozu v razdalji od 250 Čevljev, ko je isti, bližajoč se Manhattan Ave. v Brooklynu, N. Y., začel počasneje voziti. Roland je to opazil, a vsled velike razdalje ni hotel počasneje voziti. Ko je pa hotel konečno tudi on voz počasneje peljati, je baje našel, da je prišel voz iz kontrole in da moči ne more zmanjšati. Ko je bil lokalni voz 100 Čevljev oddaljen od stolpov, je zadel Roland njega s tako močjo, da je takoj razbil prednjo platformo, poškodoval streho in prsobran. Odbijalnik Xostrand Ave. voza "se Je dvignil čez odbijalnike lokalnega voza, ter se v njega zataknil. Zadnja platforma lokalnega voza, ki je bila natlačeno polna možkih in žensk, je bila z mrežo zaprta, da *o bili na njej se nahajajoči jiopoinoma zaprti in skupaj stisnjeni. Potniki so se s silo narejali pot skozi gnječo in potem skozi okna. medtem, ko to na No-strand Ave. vozu ni bilo mogoče, ker so okna zamrežena. Neki policijski narednik je bil takoj na mestu nesreče, in pomagal ranjencem. Kmalu pa je moral iti pomagati Rolandu, kterega so hoteli žene in možje pretepsti, ker je baje on kriv cele nesreče. Na žvižg je prišlo kmalu še več policajev. Samuel J. Kornblum iz štev. 166 Pulaski St. v New Yorku, ki se je mimo pripejlal s svojim avtomobilom, je ukazal svoji ženi in otroku izstopiti ter potem z avtomobilom peljal ranjence v bolnico. Rolanda so prepeljali na mostno policijsko postajo in ga potem po zaslišanju po kapitanu Coleman izpustili. Promet je bil vsled kolizije vstavljen za dobre pol ure. Dohodninski davek. Resolucija sprejeta. PREDLOG GLEDE UVEDBE DO HODNINSKEGA DAVKA V KONGRESU Z VEČINO GLASOV SPREJET. Predlog za preinačenje zvezine ustave se sedaj predloži državnim postavodajam. DOLOČBE. Washington, 13. julija. S 317 proti 14 glasovom večine je včeraj zastopniška zbornica sprejela senatovo resolucijo, vsled ktere naj se posameznim državnim postavodajam predloži predlog v svrho preinačenja zvezine ustave tako, da bode zamogla potem zvezina vlada jemati od svojih državljanov dohodninske davke Onih 14 zastopnikov, kteri so glasovali proti predlogu, so republikanci. Debata o tozadevni resoluciji je trajala skoraj štiri ure, kajti mnogo članov postavodaje je hotelo o tem vprašanju govoriti. Payne, ki je predsednik odseka za pota in sredstva, je dejal, da bode tak davek ustvaril iz našega ljudstva narod laž-nikov, kajti vsakdo bode skušal s pomočjo krive prisege svoje premoženje in svoje dohodke zmanjšati, samo da mu ne bode treba plačevati mnogo davkov. Kljub temu je pa skrajni čss, da se da kongresu pravica ustanoviti dohodninski davek, kteri se bo dobro izkazal zlasti v času vojne. V senatu so zavali včeraj tudi vse amendmente, kteri se nanašajo na filipinski tarif. Zbled strupenih plinov. Genova, Italij a, 12. julija. S par— nikom Cretic od White Star line, j* dospela semkaj Mrs. Roosevelt, so^ proga bivšega predsednika Zjed.-aržav. Z njo so prišli tudi njeni o— troei. Družba bode potovala naprej v Neapolj in se tukaj ne izkrca. JAPONSKI IZGREDI NA HAWAII. Štrajkujoči Japonci so vjeli nekega šerifa. Honolulu, Hawaii, 13. julija. Štrajk japonskih kulijev, kteri delajo na raznih sladkorjevih nasadih, še vedno ni končan. Včeraj se je podal šerif William P. Jarrett na nasad Vaima-nalo, da bi tam aretoval razne japonske štrajkarje, ki so bili obdolženi, da so napadli in mučili one svoje rojake, kteri so z delom pričeli. Ko se je pa šerif napotil s svojimi jetniki v Honolulu, zavladala je med Japonci velika razburjenost in Japonci so pričeli šerifu tako pretiti, da je moral bežati v tovarno sladkorja imenovanega nasada, kjer ga sedaj oblega 300 Japoncev. Od tu so sedaj poslali šerifu policijo na pomoč. Baileys, Colo., 13. julija. Na Colorado & Southern železnici je včeraj nek tovorni vlak med hitro vožnjo zavozil v dva vagona, v kterih so bili nastanjeni delavci. Pri tem sta bila dva delavca na mestu ubita, dva sta smrtno in dvanajst jih je lahko ranjenih. El Paso, Tex., 13. jnlija. Pri Ara-gonu je včeraj rano zjutraj ekočil raz tir osoftmi vlak, imenovan Svnset Limited od Southern Pacific železnice. Strojevodja in kvrilse sta Vfcfa* poškodovana; potnikom as ni niče- Pred štrajkom premogarjev. Pittsburg. Pa., 13. julija. Premo-garji, ki delajo pri Pittsburg Coal & Coke Co., nameravajo Štrajkati in družba sedaj skuša, da bi na vsak način preprečila štrajk, kajti v tem sin čaju bi počivalo 18,000 premogarjev. Predsednik lokalne premogarske unije št. 5 je odredil štrajk na prihodnji četrtek, kajti premogarji se ne strinjajo z uporabo streljiva tako, kakor želi imenovana družba, ktera tudi ne spoštuje določbe glede osem-urnega dnevnega dela. Tornado v South DakotL Milbank, S. Dak, 12. julija. Mi-nolo soboto popoludne je tukaj in v okolici divjal izreden tornado. Nekemu vozniku je pri tem padla opeka na glavo, tako, da je na mestu obležal mrtev. Nekega dečka, ki je sedel na vozu svojega očeta, je veter odnesel 150 čevljev daleč v jarek, toda pri tem ni bil niti malo poikodovan. SLOVENCI m SLOVENKE, NAROČAJTE BE NA "GLAS NABO-DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJ- Skozi predor k železnici Pennsvlvanska železnica je naznanila v nedeljo podrobnosti arange^ menta za rabo Hudson River predora.-in po 19. juliju bodo vsi vozni' hrtki potnikov v in iz New Yorka> veljavni tudi k Hudson Terminal poslopju in za Church in Cortlandt St. Prevozni parniki, ki prometu je jo med postajo železnice v Jersey City in. Cortlandt, Desbrosses in 23. ulico, bed o vozili kakor dosedaj in potniki lahko porabljajo predor ali pa prevozni parnik. V Jersey City se potniki lahko pripeljajo potom dvigala predor. Vsi vozni listki in izletni listki iz Philadelphije in vsi iztočni kraji tega mesta. izjemoma postaj med Bay Head in Toms River, N. Y., bodo imeli kupone, kakor tudi takozvane "Cnmmutation Tickets", ktere bodo pri vhodu k elevatorju v Jersey City markirali in odvzeli. Potniki, ki pridejo iz mest južno ali zapadno od Philadelphije, se bodo morali od sprevodnikov preskrbeti s predornimi voznimi listki. Vozni listki vseh poti nikov Pennsylvanske železnice se bodo v Hudson Terminal v New Yorku akceptirati za jedno vožnjo iz New Yorka v Jersey City. V prihodnje bode v vožnjih redili železnice označen tudi odhod ni čas iz Hudson Terminala v New Yorku. V \ Denarje v staro domovino ■ » ............ m * 4tlt............ 1M « i«.7§............ m » »®.0i............ 199$ u 10M.M............ MM Poštarina je všteta pri teh svotak Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poftiljatve iapkm&uj* ®* tr- poštni hranilni urad v IL 4m 11. dneh. , Denarje nam poslati Je MjpriHI-a«je do M&M v gotovini v pripaao-*K registriranem pkara, veijf po DoaestSe Pasta! Mossy 0riar afi pa New York Bfcafr Draft To* k, V. An, * H GLAS NAR8BA" (8iovenlc Dally.) Owned and published by the tvmlo Publishing Go* 4 (-a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer, Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York Cfty, N. Y, i celo leto velja list za Ameriko in Canado. . .......$3.00 pol leta.........1.60 •* leto za mesto New York . pol leta za mesto New York . Evropo za vse leto . . . " " pol leta. . . . •• " " četrt leta . . . 4.00 2.00 4.50 2.60 1.76 •*JLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. •'OLAS NARODA" ("Voice of the People") taaned every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. advertisements or* agreement* Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne mtisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov presimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdeno naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta na- "GLAS NARODA" M Cortland t St., New York City. so to preprečili. Carina se pa. poviša na uvoz avtomobilov, vina, mušlina, jute, citron, ovsa, ananasov, krompirja, rži, pšenice in žebljev. V povprečnem smislu ostane carina skoraj ravne taka, in to nam jamči, da se bode sedaj domača obrt zopet kar najlepše razvijala, tako, da zamoremo že sedaj trditi, da bodo slabi časi kmalo spadali zopet v zgodovino. DOPISI. Telefon 4687 Cortlandt. Tarif, Poročali smo, da je zvezin senat minoli četrtek zvečer sprejel in odobril Aldrichev tarifni predlog s 45 proti 36 glasovom. Sedaj, ko je ta predlog pod streho, se pa zamore v obeh zbornicah kupčija za te ali one koristi iznova pričeti, oziroma v obeh zbornicah zamorejo sedaj zopet tako ravnati in poslovati, kakor so poslovali, predno so se pričela posvetovanja o reviziji tarifa. Zastopniška zbornica bode imenovala poseben konferenčen odsek, kakoršnjega že imajo v senatu, in potem bodo člani obeh zbornic tam, kjer bodo povsem sami med seboj, tako, da se jim javnosti ni treba bati, mirno razmotri-vali med seboj o svojih lastnih koristih, kakor tudi o interesih onih, kte-re zastopajo v kongresu. Pred predsedniškimi volitvami se je od strani raznih politikov obljubo-valo, da se bode takoj po končanih volitvah pričelo z revizijo takozvanega Dingleyevega tarifa in tako je vsakdo mislil, da so stranke končno uvidele, da morajo splL>šnosti dati nekoliko koncesij in znižati uvozno carino. Od tega si je del ljudstva obetal cenejše blago, oziroma manjše izdatke, ne da bi tedaj kedo pomislil na to, da bi ceneni, oziroma carine prosti uvoz inozemskega blaga pred vsem škodoval domači obrti, tako, da bi morali ameriški delavci še v nadalje počivati. Vse to so v obeh zbornicah našega kongresa uvaževali in tako jim ni preostalo druzega, nego še v nadalje čuvati domačo obrt in domače delavce, ter carino sicer nekoliko spremeniti, nikakor pa ne znižati, kajti sam sebi neče nihče škodovati, najmanj pa kako ljudstvo, ktero zamore o svojem gospodarskem položaju samo določevati. Vsled tega je nesmiselno, ako se sedaj republikanski večini očita, da ni držala svoje pri konvenciji v Chicago dane besede, da bode skrbela za revizijo tarifa. Republikanska stranka je dano besedo držala in jo v polnem obsegu izvedla, kajti stranka na svoji nacijonalni konvenciji ni nikdar povedala, bode li spremenila tarif tako, da bode carina na uvozno blago manjša aLi višja. Ako bi carino znižali, potem bi postala kriza še l&jša, kakor je bila dosedaj. Ker je pa podjetništvo iz posvetovanj v kongresu prav lahko posnelo, da se carina ne bode mnogo znižala in da se bode za nektere predmete celo povišala, tako, da bodo dohodki vlade večji in da inozemsko blago z domačim ne bode moglo tekmovati, postalo je takoj bolj podjetno .n posledica temu je bila, da se je jelo iz vseh krajev republike poročati o pričetem delu. Tako se iz Peunsy Ivani je in tudi drugih obrtnih držav javlja, da se že sedaj, ko novi tarif Še ni postal pravi .nočen, za 50 odstotkov boljše dela, kakor se je delalo preje, ko ni nihče vedel, kako bode izpadel tarifni predlog. Kako bode izgledal novi tarif, za •edaj sicer še ni mogoče poročati, vendar smo pa uverjeni, da bode ea-rina od 15 do 20 odstotkov povišana in sicer na take predmete, ktere mam neobhodno ne potrebuje, d očim se carina na druge predmete zopet zniža. K tem predmetom pa sp*dajo pred vfrem ječmen, premog, konjske opra-kože. železna ruda, svinec, Isb, 3, papir, čevlji in volna. Zbor- Diamondville, Wyo. Cenjeni gospod urednik:— Prosim, da mi odstopite nekoliko prostora v nam delavcem priljubljenem listu Glas Naroda. Naznaniti imam žalostno novico. Dne 26. junija je šel rojak Fran Perušek zdrav in vesel na delo v rov št. 2, imenovan Wakley, spadajoč pod Diamond Coal & Coke Co. A nemila osoda ga je zadela ob 11. uri dopoldne. Utrgala se je nad njim skala ter ga na mestu ubila. Pokopan je bil dne 27. junija na katoliškem pokopališču v Kemmer, Wyo., po rimsko-katoliškem obredu. Pokopal ga je Rev. George Lavalle. Društvo sv. Mihaela Arh. št. 27 se je udeležilo polnoštevilno pogreba, kakor tudi nekoliko drugih slov. rojakov, zakar vsem skupaj na tem mestu izrekam najsrčnejšo zahvalo. Ranjki je bil rojen leta 1884 v vasi Kumnivrh pri Šmarjeti na Dolenjskem. Pristopil je k Jednoti, oziroma družtvu, kterega tajnik je bil poldrugo leto, 25. januarja 1907. Bil je dober mladenič, vzoren društvenik in vseskozi priljubljen. V starem kraju žalujejo po njem stariši in dva brata. Naj mu bode ptuja zemlja lahka! Koneeno opominjam vse tiste rojake, ki še niso pri nobenem družtvu ali Jednoti, da naj to najhitreje store. Tako imate v slučaju bolezni, poškodbe ali smrti zaslombo v društvih v deželi, kjer ste navezani na semega sebe. Konečno pozdravljam vse rojake in rojakinje to- in onstran cceana. Anton Arko. Pred 100 leti. (Nadaljevanje.) V. V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Ivan Črnigoj iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Pavel Bižal z drnžino iz Hibbing, Minn., v Novo mesto; Iran Lemp iz Johnstown, Pa., v Ljubljano; Agnes in Josip Zalokar iz Cleveland, O., v Trst; Agnes Korče, Gasper Korče, Ivana Korče in Amalija Korče iz Cleveland, Ohio, v Trst; Aneta Fonjo z otroci iz Brooklyn, N. Y., v Zagreb; Anton Primožič iz Crockville, Pa., v Gorenjo vas; Fran Gabrovšek iz Crockville, Pa., v Logatec; Anton Kunič, Tomo Marlovič ir. Gjuro Miloš iz Williamsburg, Pa., v Zagreb; Blaž Klobas iz Missoula, Mont., v Trst; Peter Šterk iz Boise, Idaho, v Predgrad; Mihael Rakef in Luka Loboda iz Baltic, Mich., v Trzin; Fran Kocjančič iz Farmington, III., v Dvor; Josip Urbane, Ivan Or-žen in Karol Grlovič iz La Salle, HI., v Krško vas; Ljudevit Medved iz La Salle, I1L, v Radeče; Alojzij Resnik iz Chisholm, Minn., v Luče; Ivan Gersič iz Chisttolm, Minn., v Novo mesto; Fran Dejak iz Massillon, O., v Ribnico; Anton Babič iz Denver, Colo., v Dobropolje; Matija Klarič iz Tacoma, Wash., v Dolenje; Anton Butara iz Akron, 0., v Cerklje; Fra-nja Krmelj z otroci iz Cleveland, O., v Ljubljano; Fran Priš in Matija Krmelj iz Cleveland, O., v Ljubljano; Barbara Slatner z otroci iz Akron, O., v Lukovco; Peter Žalee iz Butte, Mont., v Vrh; Ivan Hodnik z družino iz Waukegan, I1L, na Vrhniko; Matija Guček iz Ricketts, Pa., v Ljubljano; Peter Muhvič iz Ricketts, Pa., v Kočevsko reko; Ivan Seliš kar iz Waukegan, HL, v Brezje; Anton Ho-movec iz Waukegan, HI., na Vrhniko ; Mrs. in Mr. Kuntze iz New York City v Bremen; Ivana Lovše iz New York City v Domžale; Anton Lovko z družino iz Richwood, W. Va., v Cerknico. Vsi ti potniki so kupili parobrodn* listke pri tvrdki Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Rockefeller j ev dar. John D. Rockefeller je povodom svojega 70. rojstnega dneva podaril takozvanemu General Education Boardu lepo svoto $10.000.000, tako, da je imenovani vzgojevalni odbor dosedaj sprejel od njega 53 milijonov dolarjev. Imenovani denar bode omenjeni odbor razdelil raznim zavodom dežele, tako, kakor smatra sam umestnim. Oder se je podrl in ranil delavce. Oder na hiši štev. 109 Edgecombe Ave. v New Torku, na kterem je bilo uposlenih pet delaveev, se je podrl v soboto in težko poškodoval vseli pet so jih v Harlem bol- Premirje, sklenjeno med zmagovito Francijo in med poraženo Avstrijo v Znojmu 12. julija 1809, je imelo pred vsem to posledico, da je morala Avstrija prepustiti Franeiji v začasno upravo velik del svojih dežela, med njimi Kranjsko, Primorsko in Tirolsko. Francija je sklenila to premirje, da bi iz zasedenih dežel izprešala kar mogoče denarja, Avstrija je sklenila to premirje v nadi, da si odpomore, da dobi novega denarja in novega vojaštva ter potem če mogoče vnovič udari na Francijo. Takoj, ko je bilo podpisano premirje, so se Francozi energično lotili financijalne in vojaške organizacije okupiranih avstrijskih kronovin. Z bistrim očesom je Napoleon spoznal, da imajo Kranjska, Koroška, Istra, Trst in Reka nekaj skupnega, kar jih bolj veže, kot jili ločijo razlika gospodarskih interesov in stoletja stara politična in upravna provincijalna samostojnost. Ta vez, ki so jo Francozi spoznali, je bila slovenska narodnost pretežne večine prebivalstva v teh deželah. Napoleon je te dežele takoj, ko jih je provizorično okupiral, združil v eno upravno celoto in jim je dal začasnega generalnega guvernerja, nekakega podkralja, ki je bi! objednem tudi zapovednik vseh vojaških sil v teh kronovinah. Oskrbovanje politične uprave je pod vodstvom generalnega guvernerja prevzel generalni intendant, kteremu so bili dodeljeni za posamezne kro-novine posebni intendantje. Poleg teh intendančnih uradov so Francozi še ustanovili posebne urade za iztirjevanje vojne kontribucije, za Oskrbovanje carin in za oskrbovanje sclnega monopola. Francozi so s svojo začasno organizacijo odpravili samo avstrijske vo-* ješke, politične in finančne oblasti, vse druge oblasti so pustili nespremenjene in so te redno, kakor poprej, nadaljevale svoje funkcije. Ostali so v veljavi vsi avstrijski zakoni, iz-vzemši samo one, ki so se nanašali na vojaško, politično in finančno upravo. Šele 27. julija zvečer je izvedela Ljubljana, da je bila s premirjem v Znojmu izročena Franciji v začasno upravo. Dva dni pozneje pa je prišel v Ljubljano prvi generalni guverner bodoče Ilirije, general grof Baraguav d " Hilliers. Ta je bil rojen v Parizu leta 1764 kot sin ugledne aristokratske familije. Ko se je začela velika revolucija, je bil še poročnik, toda izkazal se je pri različnih prilikah tako, da je hitro avanziral, postal adjutant generalov Crillou in Labour-donnaye in kmalo potem polkovnik. V revolucijski vojni 1. 1793 je bil že general in šef generalnega štaba pod poveljstvom grofa Custine stoječe armade na Nemškem. Custine ni mogel s svojo armado ničesar opraviti. Ja-kobinci so ga začeli dolžiti, da je v zvezi s sovražniki. Custine je hotel odstopiti, a je bil po vplivu Marata vržen v ječo, obsojen na smrt in gui-ljotiniran. Tudi Baraguay d' Hilliers je bil s Custinom vred obtožen toda oproščen. Vzlic temu ga niso izpustili iz ječe in je dobil svobodo šele potem, ko je padla Robespiere-Maratova vlada. Bonaparte je Bara-guaya zopet sprejel v armado. Baraguay se je odlično udeležil vseh bojev v Italiji od 1. 1796 do 1797, postal potem divizijski general in zapovednik v Benatkah, za časa Napoleonove ekspedicije v Egipt zasedel Malto in pozneje bil določen kot izročitelj v Egiptu izvojevanih trofej francoski vladi. L. 1799 se je srečno bojeval v Švici skupno z generalom Macdo-naldom, 1. 1809 pa je poveljeval dve diviziji pod podkraljem Evgenom Beauharnaisom stoječe armade, ki je pognala nadvojvodo Ivana iz Italije čez Koroško, Kranjsko in Štajersko r.a Ogrsko. Od julija do novembra 1809 je bil general Braguay d' Hilliers vojni zapovednik in začasni generalni guverner Ilirije s sedežem v Igubljani. Ko je bil na to mesto imenovan maršal Mannoat. je odšel Baraguay najprej kot vojni zapovednik na Tirolskem, pozneje pa je bil poslan na Špansko, kjer je izvoieval sijajno zmago pri Fignerasu. Med francosko-rusko vojno ga je Napoleon imenoval za generalnega guvernerja v Berolinu, v kteri lastnosti je nagloma umrl 6. januarja 1813. Ba-reguayev sin, ki je v bitki pri Lipsku izgubil levo roko, je postal maršal. V vojni leta 1859 je zapovedoval prvo armado, ki je Avstrijce pri Ma-genti in Solferinu premagala. Med francosko-prusko vojno leta 1870 pa je bil zapovednik v Parizu Po vojni je bil predsednik vojnosodne komisije, ki je preiskovala, če in v koliko je bila upravičena kapitulacija raznih francoski]: I trdnjav in njegova beseda je odločila, da je bil maršal Bazalne obsojen na smrt, a pomilo-šeen na dosmrtno ječo, is ktere je Ljubljana ni bilo prav nič vesela svojih novih gospodarjev, ne le ker so deželi naložili ogromno vojno kon-tribucijo, nego tudi zato, ker so bili tujei in zmagovalci. Ljubljana je bila tedaj Še malomestno gnezdo. Imela j t- kakih 6000 prebivalcev, prav malo irteligence in še veliko manj narodno zavednih prebivalcev. Imovitejši trgovci in obrtniki so bili nemškutarji, uradniki seveda istotako, sploh je bil vsakdo nemškutar, kdor je nemški znal in je skoro vsakdo želel, da bi se nemški naučil in se ponemškuta-ril. Ponemčevanje so pospeševale šele in uradi, kjer je bilo vse nemško, vrh tega pa je bilo v Ljubljani naseljenih polno ptujezemskih Nemcev. — Narodne zavednosti ni bilo takrat skoro nič, pa tudi ne narodnih na-sprotstev. Sicer so tedaj že bili posamični ki začeli negovati slovenščino: Linhart se je poskusil kot dramatik, Vodnik je bil že ugleden pesnik in je bil že pogorel s prvim slovenskim časopisom, Kopitar je bil obelodanil svojo znamenito Slovnico, velikodušni mecen Žiga baron Cojz se je vneto zanimal za slovenstvo — a'i takratni Ljubljančanje so to smatrali le za kurijoziteto nič več in nič manj. Mogli so tako misliti, ker je bila slovenska masa takrat še popolnoma neizobražena in smatrali so pospeševanje slovenskih umetniških in znanstvenih poskusov kot izraz in dokaz lokalnega patrijotizma. To so storili toliko raje, ker je bil Žiga baron Cojz takrat merodajen v vseh ozirih, v vseh javnih, trgovskih, obrtnihi in kulturnih vprašanjih. Po svoji visoki izobrazbi, splošni in strokovni, je Cojz nadkriljeval vse tedanje Ljubljančane. Vrh tega je bil silno bogat — vse železarstvo in vsa trgovina z železom je bila v njegovih rokah — in jako radodaren. Ko so leta 1805 poraženi Avstrijci pribe-fali v Ljubljano, so pustili tu 300 ranjencev in bolnikov. Celih pet tednov je Cojz teh 300 mož oskrboval z mesom in vinom brezplačno. Pospeševal je z izredno nobleso vse ob-čekoristne naprave in storil sploh silno mnogo dobrega. Kjer je danes Cojzova cesta, tam okoli so bili prej vrtovi Krakovčanov in mestni zid. Cojz je dal ta zid podreti in je tamkaj napravil velik javen vrt, kjer je bilo šetališče in zbirališče Ljubljančanov, kajti takrat še ni bilo Lat-termannovega drevoreda in Zvezda je bila še vrt kapucinskega samostana. (Dalje prihodnjič.) To in ono. zrako- pobegnil. Avtomobil za obstreljevanje plovov. Kakor hitro so bili zrakoplovi sprejeti v vojno službo, se je že tudi pokazala skrb, kako jih uničevati. Izdelanih je že mnogo vzorcev, med kterimi je zlasti zanimiv oklepen avtomobil s 5eentimetrovim brzostrel-nim topom, ki je motiran tako, da se ga lahko obrne navpično ali pa poševno. Top strelja v daljavo do 7800 metrov. V avtomobilu je prostora za 5 mož in tehta popolnoma opremljen za službo 3200 kilogramov. Motor ima 60 konjskih sil in more zmagati tudi precejšnje strmine. Oporoka velikega bogatina t Parizu. V Parizu je nedavno temu umrl bogatin Chauehard, ki je bil na glasu kakor velik dobrotnik. Njegova zapuščina iznaša nekoliko stotin milijonov frankov. Njegova oporoka je izzvala mnoga razočaranja. 15 milijonov je zapustil svojemu prijatelju, bivšemu ministru Leignesu, 2 milijonu Calmette-u, uredniku "Figara", a pariškim siromakom samo 200,000 frankov. Izlasti je razočaranih 4000 uradnikov velikega skladišča Louvre, ki je je bil pokojnik ustanovil. Njim je zapustil 3 milijone in s tem so mnoge njihove nade razpršene. Srečni dedič Leignes je rojak in intimni prijatelj predsednika Fallieresa. Ži-vel je dosedaj od advokature. Chau-charda je poznaval zadnjih deset let. Clfiuchard je zapustil muzeju Louvre svojo zbirko slik, ki spada med prve te vrste na svetu. Pričal jo je nabirati leta 1885. Sodi se, da je vredne "okolu 30 milijonov. Dva milijona sla določena za ureditev dvoran, v kterih bodo te slike nameščene. Nu, glavni del velikega imetka je podedovala neka gospa, ki je v zadnjih letih stregla Chauchardu, ki je bil samec. Ona dobi sijajno palačo pri parku Monceau in 30 milijonov frankov. Srečna gospa se zove Bonrsin. Mrtvo telo pokojnika je bilo balsa mira no in položeno v krsto iz ama-ranta, vredno 50,000 frankov. Truplo oblečeno v frak in beli telovnik so zavili v dragocene zlate tkanine. Gumbi na telovnika so iz biserov in veljajo pol milijona. Država dobi zapuščinske pristojbine 18 milijonov £rsnkor> Radgonski Slovenci pred 60. leti V "111. BI." 1849 str. 140. stoji o njih tole poročilo: V Radgonski župi (Nižnje Štajersko) stanujejo Slovenci v teh-le 5 občinah: Gorica z 280 dušami, Cajnkovci s 150, Dedind s 183, Žetinci z 263, Potema s 380, sku-paj 1356 duš. Vse te občine so po- cr polnoma slovenske in v narodnem o-ziru dobro ohranjene. Nemške občine radgonske župe so: Pridahof (127), Dornau (103), Tarovce (Piars-dorf 91), Hunnersdorf (102), Dorfl (675), vkupe 1098 duš. Občina Dorfl je raztresena in njeno prebivalstvo mešano, vendar je nemškega sedem osmink. Radgonsko mesto ima krog 1550 prebivalcev, med njimi krog 300 Slovencev, večinoma poslov. Število prebivalcev vse radgonske župe znaša krog 4000 duš, izmed kterLi je najmanj 1600 do 1700 slovenskega pokolenja; ipak nimajo župnika, ki bi le za silo razumel slovensko. Šolskih otrok je nad polovico slovenskimi, teda niti učitelj, niti kteri izmed njegovih treh pomočnikov ne ume slovenske besede. Spomeniki slovanskega prebivalstva. Najgotovejši spomeniki nekdanjega slovanskega prebivalstva so slovanska krajevna imena, ki spričujejo potomcem še čee stoletja, da je prebival nekdaj v potujčenih pokrajinah Slovan. Vsako tako ime zbada Nemce. Kar so že pred leti tupatam poskušali, izvajajo sedaj sostavno. Slovanska krajevna imena prekrščujejo in nadomeščajo z nemškimi Izza leta 1902 so samo na Poznanjskem na ta način preimenovali na stotine staro-poljskih seliŠč. Ravno tako delajo Madjari s slovaškimi imeni. Nemštvo it: madjarstvo sta brezobzirna. Čehi in Slovenci. Krog dveh milijonov velikonočnih razglednic razproda vsako leto Češka Osrednja Matica Šolska. Vsak Čeh si šteje v dolžnost, da kupuje in razpošilja te matične razglednice, ne glede na to, kakšne so in kaka jim je cena. Mnogo naših " zavednih1' Slovencev pa odklanja razglednice družbe sv. Cirila in Metoda, češ, da so predrage; zaradi par vinarjev zame-tujejo blago, ki v večji množini prodano koristi naši šolski družbi. Nemštvo v Istri. V Pulju imajo Nemci možko in Žensko podružnico '1 Siidmarke Prva šteje 114, druga pa 108 članov. Nadalje imajo "Deutsche Sanger-runde". V Opatiji imajo nemško podružnico "Siidmarke", društvo za pospeševanje nemške šole in pevsko dmštvo "Quarnero". V Lovrani je možka podružnica " Siidmarke" in društvo za pospeševanje ondotne nemške šole. O "veleizdajniškem" procesu v Zagrebu. "Pokret" in "Srbobran" prinašata izjave slovitih mož o "veleizdajniškem" procesu, ki so jih podali v pariški reviji "Le Courrier Euro-peen" in ki najstrožje obsojajo ta proces. Najpoznateji med njimi so Ivrapotkin, Novicov, Barzilai, Hyud-man, Rutherford, Rene Clarapčde in Frederic Harrison, ki piše med drugim: "Jaz, ki se spominjam na Košuta in ki sem s Pulskim in Francis Keumanom sodeloval na osvobojenju Ogrske, bil bi v svoji starosti neutolažljiv, ako bi moral gledati, da Madjari tlačijo ljudstva, tako cenjena in spoštovanja vredna." Bjomson in Madjari Vladni listi hrvatskega bana barona Raucha so surovo napadali Bjorn-sona, norveškega pisatelja in pesnika, radi njegove ostre obsodbe '1 veleiz-dajniškega" procesa ter so mu očitali, da je podkupljen od Belgrada. Sedaj pa prinašajo listi srbsko-hrva-ške koalicije odgovor, ki ga je dal Bjornson na razpolago dalmatinskemu poslancu Lupisu in v kterem je Slovensko katoliško podp. društvo sveteBarbaifi Za 2jedinjene države Severne Amerik*-Sedež: Forest City, Pa. fafcorporirano dne 31. januarja 1962 v državi PttMjlnd^ 4KXEOBNHQ Predsednik: ALOJZ. ZAVURL, P. O. Box 174, Podpredsednik: MARTIN OBSIJAN, Box «1, L tajnik: IVAH" TELBAN, Box 607, Tonmt City, Pa. H. tajnik: ANTON OflTCR, 1143 S. 60th St., Chrrola«*, Blagajnik: MAMTN MUHIC, Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN OKlCMAN, predsednik, Weir, KAROL ItATiAB, L nadsoraik, P. Box »47, FRANK KNAFELJC, TL aadsornik, M* dock, Pa. FRANK 8DKC, m. aadsonik, M Mali gL, /"1 ONe, POROTNI IN PBIZIVNI ODBOR: PAVEL GBREGAR, prsdeidmlr porotnega odbora, Wei*, JOSIP PXTERNE3L, L »nzvtaftP. Box m, Witteok, Pa. IVAN TOJKNIC, IL pvrotaSk, P. O. Box t22, T te i i i i k Dopisi saj se pei&jijo L tajaSkrn IVAN TELBAN, P. a Forest CSty, Pa. Drmštveae glasilo je "GLAS NARODA". t ZAHVALA. Tem potom se najsrčnejše zahvaljujemo vsem sobratom in sosestram tukaj bivajočih družtev, ki so spremili našo mater k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo društvom, ki so položili krasne vencc umrli materi na grob. Iskrena zahvala ženskemu družtvu Marija Čistega Spočetja, ki se je tako polnoštevilno udeležilo pogreba in ravnotako pevskemu društvu Planinski Raj, ki so spremili našo ranjko mater na gomilo s krasnimi nagrobnimi pesmi. Še enkrat najsrčnejša zahtvala vsem sobratom in sosestram tukajšnjih društev. Ranjki naj bode ptuja zemlja lahka! Lorain, Ohio. Žalujoči ostali: Soprog Fran Justin, sin Fran Justin mL, hčere Terezija Justin, Marija Raissing, Ivana Maschutes in Ana Jezeršek. SVARILO. Tukaj objavim sliko moje ubegle zene rečeno: "Da bi bil dostopen podkup-ljenju, stal bi v tem procesu na stra-!.i ogrske vlade in ne na strani preganjanih." Kje se nahaja moj bratranec FRAN VTDIRIH? Doma je iz Laze pri Planini. Pred dvema letoma prišel je v Ameriko in ne vem, kje se nahaja. Prosim ga, da se mi javi, ali pa če kdo izmed eenjenih rojakov ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov. — Helena Komovc (Grehijeva iz Planine), Box 190, Garrett, Somerset Co., Pa. (9-13—7) Iščem ANTONA DODIČ, doma is Obrovga na Primorskem, po domače Skrimjarjov. Prosim cenjene rojake, ako kedo zna sanj, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj mi sam piše, za kar mu bodem zelo hvaležen. Iščem ga Ivan Prosen, doma iz Kutežovega St. 1 pri Ilirski Bistrici na Kranjskem. — Moj sedanji naslov je: John Ptosen, BSreh, Mich. NAZNANILO. Cenjenim rojakom, znancem in prijateljem po širni Ameriki naznanjam, da sem se zopet vrnil iz stare domovine, kjer sem se mudil par mesecev. Oujednem naznanjam ceni rojakom v Waukeganu, HI., da bodem zopet sam prevzel vodstvo v vseh mojit' poslih, ter vsacega najbolje postregel. Priporočam vam mojo veliko zalogo raznega finega vria. najboljšega žganja, patentovanih zdravil in vsakovrstnih finih smodk. Prodajam vožne listke vseh preko-morskihl črt in pošiljam denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. Pobiram naročnino za "Glas Naroda'' in sem v zvezi z vsem znano tvrdko Fr. Sakser Co. v New Yorku. Upravljam \sa v notarski posel spadajoča dela. Zahvaljujem se vam za dosedanjo naklonjenost ter se še v nadalje priporočam. Spoštovanjem Frank Petkovšek, 718—720 Market St., Waukegan, 111. Marije Colarich, roj. Vidrich, doma iz Dračjevasi na Dolenjskem, v ta namen, da se je bodo rojaki lag-lje varovali. Če kdo to žensko spozna, prosim ga. da mi naznani njen naslov, ne zato. da bi jo hotel nazaj imeti, temveč zato, da bi se ji mogel izogniti. Objednem izjavim, da nisem v nobenem oziru odgovoren za to žensko in tudi ne plačnik, če bi ista napravila kakšne dolgove. Martin Colarich. 1075 E. 61st St., Cleveland, Ohio. (13-19—7) PRVA ur IfAJSTAILEJtA U0T. NOTARSKA PISARITA v Cleveland«, O. Prej: ANTON KUNC in FRAN BU88, sedaj: FRANK BUSS. •104 St. Clair Avu, V. B. Izdelujem vsa, v notarski spadajoča dela, kakor: p n nil—KI« (Vollmachten), pobotnice, dolina, odstopna, spredajna, ženitevmsjaka in kupna pisma, prepise, intabula- Kje se nahaja moj prijatelj ANTON BEČAJf Doma je iz Melave, fa-ra Sv. Vid pri Cerknici. V Ameriko je prišel pred petimi leti in se nahaja nekje v Clevelandu. Za njega bi rad zvedel Josip Rudolf iz Koščaka, fara Sv. Vid pri Cerknici. Moj sedanji naslov je: Joe Rudolf, Sweetwater, Wyo. (13-15—7) AltSrkjl ...-L-.-..:,:; .^iis, .< .^jt^:.:- . Kje sta moja prijatelja ALOJZIJ DOLENŠEK in JOSIP HRIBAR t Prvi je doma iz vasi Fodgora in drugi pa iz vasi Gaberje, fara sv. Trojica pri Mokronogu na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, Se Kdo ve za naslov kojega izmed gornjih, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sama javita. — Paul Hribar, Sweetwater, Wyo. (13-16—7) - SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI cije, testamente, v fckem, nsmikaaa in raznovrstne prošnje v vojaških vah itd., iztirjavam dolgov* takaj ii- v stari domovini ter nranqaa poslopja in pohištvo proti ognja. Dajem svete v pravdnih zastonj. Za pravilno, točno in delovanje v notarsko jočih opravil as jamči. Pisarna je eali dan in 9. m odprta. Ob jea od 9. d* 12. vre FRANK BUSS, javni JOa KOJEEN, vodja lx v ted ) POZOR ROJAKI* Novoiinajdena, garantirana, zdrava Al pen Tinktura za pleSaste ingolobtad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, biki in brada popolnoma zrastejo, ^e-amatizem ta trganje r rokah, nogah in krilu, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline, vse te bolesat a* popolnoma odstranijo. Da jetoreanica, ae jam« $600. Pilite takaj pm cenik, Iterega Vam poiljem inim] t JAKOB VAICK, P.I.Btx«9, CLETELAHB. O. dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY/MINNESOTA URJLDMXI: TSLANK MEDOfi, 9483 Eraj Ara., &x Cfcie*«o, DL IVAN GERM, P. O. Bo* «7, Braddoek, Pa. Olavai tajaik: JURIJ L. HROGSlC, p. 434, Ely, MSml tajnik: MAKS KER2ISNIK, L. Box 989, Boeiu* Spring, : IVAN GOYSS, F. O. Box 106, Ely, NADCD0BNU3 : ALOJZIJ VIRANT, pča Prank Gouie urad nad Bartolovo prodajalno, Chiiholm, Minn. HARMONIKE t>oatsl kakoršnekoii vrste izdelujem 1» popravljam po najnižjih cenah, a del« trpeino in zanesljivo. V popravo za nesljivo vsakdo pošlje, ker zem ie aac 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svc» jem lastnem domu. V popravek vzs> mem kranjske kakor vse druge kanno< nike te rafiunam po delu kakorine kdc sahteva brez nadalinih aorašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, C. V zalogi imamo sledeče knjige: GROF monti obuto, svetovna knjižnica v dveh ftao nik knjigah, eena HM. GROFICA BEKAdlOA, IM cvaakov, eena OS J9l MALI VITES, 9 rveaki, eena $2.26. RODBINA POLANElKZH S zvezki, eena $2JS. TISOČ Dr FWA KO*. 51 zveakov, eena $0JM. TRIJE MUftKBTBRJI, avatovaa knjižnica, brofiraaa ftao veaaaa $3.$$. , i ocnjem ur mb*!* V ae te knjige je dobiti a ceno poštnine proste pri: 3LOVENIG PUBLISHING 00., 82 Cortiandt St., New York, N. T A R G O Odkr,t ikrob te rita) pomeša običajno JtTpraHom In drugimi tvarinaml v prosto-rm grocerlj In potem je perilo »avkasto-belo f*1'P»a rumeno. ARQO Je popolni škrob zavsa« tcojperllo — mrzlo ali vroče. Kupujte čiste ARGO zavoje, 5c. Cupapie Generale Traptlaiitip. [Francoska parobrodna družba.] 1 Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: "it sSofe"'e" "avi!?ka..................».200 'on, 30.000 konjskih mo3 .. .. :: ..................j; - ::{is~::...... :::::-::::::::::::.ižaS« SSS :: :•: LaBretagne '................................. 8.(KX) " 0«H) La G^cogne"................................ ».000 " 9.O0O « Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St., N. Y.: •LA TOUBAINB La Bretaffne •LA LORRAINE •LA SAYOEE *LA TOURAINE IB. jwfija 1MB 22. julija 1M6 29. jatija 1SO0 5. avg. 1909. 12. avg. 1909. La Bretagne *LA LORRAINE *LA TOURAINE •LA PROVENCE •LA SAVOEE 1». avfnata 1999. 24. avg. 1909. 2. sept 1909. 0. sept. 1909. 16. sept. 1909. POSEBNA PLOVITBA Parnik na 2 vijaka CAROLINE odpluje 14. avgusta ob 3. uri popolndne. Parnik na 2 vijaka CHICAGO odpluje 4. septembra ob S. uri pepoludne. Parniki s zvezdo zamuaovani imajo po dr* vijaka. M- Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, III. Avstro - Amerikanska črta [prejo bratje Cosulich] Najprlpravnejša in najcenijša parobrodna črta za Slivence in Hrvate. liTaf^liniliiiilliiiiiT _ ^ . Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka. Vai spodaj navedeni novi parobro-41 na dva vijaka imajo brez-fiftni brzojav: ALIOB. LAURA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. V aiiiwfli maja in junija so bo- deta ftgoraj mavodenema brodovja pridmiOa ie dva drn^a nova potniška parnika. Cene vožnih listov iz New Yorka za M. razred so Ik TnaTA.................................................. LJUBLJANE..................................... 26,66 .............................................. 36.00 ZAGREBA......................................... 37.20 KARLOVOA...................................... 372fc n. RAZRED do TRSTA ali REKE......................fff&OO, 60.00 i 66.00 PHELPS BROS. & CO., Gen, Agents, 2 Wadiington St, NeniYA - • ......^AiaaiaifetfS^J^'. ' ■ IflJHfPIlP? Vstaaovljeoa d ne 16. avfnata 1908. Inkorporlrana 33- aprila 1909 -v driavl Penna. s sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: PredMHlnik: IfTFTAKJ, BOVANfiEK, R. P. D. .No. 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORG KOSS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glami tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: STEFAN ZABRIC, P. O. Box 641, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Ptomožni blagajnik: IVAN BBEZOVEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, predsednik nadz. odbora, Box 227, Cariett, Pa. RANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DR EMEU, nadzornik, L Box 275, Conemaugh, Pa. POROTNIKI: ALOJZ BAUDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Dunlo, Pa. ifTFAET. KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: BL A. E. BRAT J/TER, G reeve St., Conemaugh, Pa. -o-o- Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljati lanar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa ■a glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, sli aploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da se v prihodnje popravi —o-o- Društveno glasilo je "Glas Naroda". Beračica. (Pripovedka iz Boene.) Rnski spisal: Vinko Zorič. Raglaj, 2. avgusta 1889. i y/nfl^' t A 'r Draga sestra 1 Konečno sem se nastanil v svojem stanovanju kot inženir, delujoč pri gradbi bosenske železnice. Ta se še ni začela gradili, kajti jaz moram še poprej izbrati za njo tir ter izdati ski jezik je samo jedno narečje slovanskega jezika. Moje potovanje semkaj je dolgo trajalo ter bilo zelo težavno. Potoval sem v spremstvu oddelka "štnafu-nov", ali neke vrste tajnih žandar- mov. Oni so nastanjeni tu radi tega, da preganjajo razbojnike, kterih se ne manjka v tem kraju. Toda ponavljam, meni se ni ničesar bati. Roparji v Bosni 5o ustrojeni povsem po drugačnem kopitu nego v drugih krajih. Večinoma so to politični ubežniki, živeči na oni strani meje, ki zahajajo semkaj v večjih ali manjših četah, grabeči vse, kar jim neobhodno potrebne črteže. Kraj, da Pride P°.d roko' Z malenkostmi se ne povem brez okoliščin, je dokaj neprimeren za železnico, kajti razun doline, po kteri teče reka Neretva, in ktera se ponekje razširi v neko ravan, stoje naokrog, kakor daleč sega oko, le gore, visoke skoro do neba. Moje bivališče ni nič drugega nego navadna bosenska hiša, v kteri sem se nastanil s svojo pisarno. Stavba je zidana ter ima jedno nadstropje e piramidalno streho iz orijaških kamenitih plošč. Nobena druga streha bi tu ne vstrajala dolgo ^sled burje, besneče pogosto m a v tem kraju. V pritličju se nahaja polu-temna čumnata z nizkim zidanim o-gnjiščem, na kterem gori premog, — to je kuhinja. Poleg nje sta tu še dve večji sobani z malimi okni, zakritimi z gostimi mrežami; jedna od njih mi služi za jedilno shrambo, a druga za pisarno. Stopnjice v gornje nadstropje so narejene zunaj. Zgoraj so tudi tri -obe, jedna z balkonom. Od tod se razprostira mičen razgled na gore, in ti bi gotovo presedela tam po cele dneve, veseleča ae mu-nega razgleda. Jaz sem se nastanil v večji sobani radi tega, ker se v njej nahaja orjaška lesena or-mara s tremi vrat mi. Ta sobana je služila lastniku, Turku, poprej za harem. Okna, zadelana poprej s skoro neprozomimi mrežami, skozi ktere &o mogli zreti bivalci harema v božji svet, ne da bi jih opazili mimo gredoči, imajo tedaj steklene šipe. Moja oprava, kakor miza, dva stola, umivalnik in moja popotna železna postelj, stoji sredi številnih domačih preprog, ki so tu kaj po ceni. Vse stanovanje obseva solnce in je ne glede na nebogato opravo prav prijetno. Tu sem popolnoma varen, da-si se nobena vrata ne zapirajo na ključ. Tatvine ne poznajo v tem kraju. Tu ni nič posebnega, prerezati aovražniku vrat, ali vstreliti ga z bog ljubosumnosti, zbog verskega sovraštva, ali kakega drugega vzroka te vrste, toda tatvina je nekaj neČuve-nega, in ako se včasih le primeri, pa se pokaže, da je tat le tujec. Okolo hiše je sadnik, ki je tudi ograjen z nizkim kamenitim zidom ter z veliko leseno lopo. Čez zid je lahko mogoče zlesti, a leso vsakdo odpre tudi od zunaj, ako ve, da se zapira samo z lesenim zapahom. Toda, kakor sem ie rekel, se to ne pripeti nikdar. Zsl red v moji hiši skrbi stara bošnjaška. Ona je kaj skromna ter ima še dokaj drugih dobrih lastoo-siij. Z domačini še dovolj lahko ob-žajem, kar s« imam zahvaliti znanju poljskega in ruskega dospejo vojaki, umaknejo se razbojniki znoviČ na drugo stran meje, kjer so na varnem. Naposled je bilo sklenjeno uporabiti proti temu sovražniku ono in isto orožje, to je preobleči sposobne vojake in žandar-me v narodno nošo ter spustiti jih v deželo kot barantalce z živino, kot romarje, popotnike itd. Ti "štrafn-ni" so nastanjenih skupaj v večjih ali manjših četah ter nosijo orožje skrito pod obleko. Kadar jih je več skupaj, nosijo jim orožje nalašč za to odločeni konji. V priličnem času oni izvlečejo orožje, naomotajo si na levi roki Črno-žolti trak, v znamenje, da pripadajo k vojaškemu krdelu, in od tega trenotka so žandarmi — policaji. Oni obhodijo kraj posamično, in ob določenem času se zbero v močno četo na kakem poprej označenem mestu. Imajo tudi svoje vohurae in tajne glasnike, ki jim donašajo naročila poveljnikov. Večkrat prenočijo pod milim nebom ter hodijo na lov celo po noči Doslej so povzročili razbojnikom že dokaj škode in nadejati se je, da jih popolnoma zatro. V takšnem spremstvu "štrafu->v" sem šel od trga Dolnja Tuzla Bilo je šest mož z destimi konji, na kterih so bile naložene vreče baje s suhimi slivami". No, prav za prav je bilo v vrečah orožje in živež za, ne daleč proč se nahajajočo naselbino '1 štrafunov ". Ta naslov tajnih žandarraov, "štrafuni", so jim dali prebivalci. Izvira iz nemške besede streifen ali Streite machen (četo vati). Kakor vidiš, živim v kraju, polnem romantizma, zato pa pridelki tukaj žalibog niso kaj prida. Primo-ran sem se hraniti s konservami, a-ko nočem iti v trg, oddaljen jedno miljo, kjer je moči dobiti v žandarm-ski kuhinji izboren obed. Kaj po ceni je tukaj izvrstno vino, kakor tudi kava. Opravka imam čez glavo ter se močno trudim z lažen jem po gorah, radi česar tudi spim kakor svizec. Za vsak slučaj pa imam pod vzglavjem pripravljen revolver, toda vsi, ki poznajo ta kraj, me zagotavljajo, da ga ne bo treba rabiti, samo če si sam ne nakopljem sovraštva prebivalcev. Moj tovariš Franjo, čudovit osem-najstletni mladenič, je ravnokar prišel k meni z velikim zavojem, ki ga je prinesel glasnik na konju. Torej do svidenja. bilo posrečilo, ko Jri mi moji ljudje ne bili vrgli verige. Prijel sem se za njo, ter srečno dospel z otrokom na breg. KRETANJE PARNIKOV. Sledeči pomiki odptajejo is NEW YORKA: AUSTRO - AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Trst-Reko: Alice .................. 21. julija Laura .................. 28. julija Oceania .................. 4. avg. Martha Washington...... 11. avg. Argentina .............. L sept. Laura .................. 15. sept. Martha Washington...... 25. sept HAMBURG AMERICAN PROGA. Iz New Torka v Hamburg: Cincinnati (novi)........ 17. julija Amerika ................ 24. julija Cleveland (novi)........ 31. julija Kaiserin Avg. Vietorie .... 7. avg. Deutschland ............ 14. avg. President Lincoln ........ 18. avg. Cincinnati (novi) ........ 2L avg. Bluecher ................ 25. avg. Amerika ................ 28. avg. RED STAR PROGA. Iz New Torka v Antwerpen: Lapland (novi) ........ 17. julija Vaderland .............. 24. julija Zeeland ................ 31. julija Kroonland .............. 7. avg. Lapladd ................ 14. avg. Vaderland .............. 21. avg. Zeeland .................. 28. avg. HOLLAND - AMERICAN PROGA. Iz New Torka v Rotterdam : Potsdam................ 20. julija Noordam ................ 3. avg. Rotterdam (novi) ........ 10. avg. Ryndam ................ 17. avg. New Amsterdam..........24. avg. Potsdam ................ 31. avg. Noordam ................ 7. sept. Rotterdam .............. 14. sept. Ryndam ................ 21. sept. New Amsterdam ........ 28. sept. zadovoljijo in posamezne ljudi puste na miru. Radi pa napadajo cele vasi, odganjajo živino, pobero prebivalcem zlato, srebro in dragotine ter se urno poskrijejo. Nenavadno težavni posel je iztrebiti to zlo. Bošnjaki so rojeni vojaki in sedaj nimajo več priložnosti kakor poprej pod turško vlado, uprizoriti tu pa tam kakšno manjšo vstajo proti kakemu turškemu paši. Mnogi izmed njih postanejo razbojniki samo radi tega, da ustrežejo prirojeni strasti k takim podjetjem. Avstrijska vlada je že dokaj izvršila v Bosni, toda razbojnikov vendar še ni ugnala. To pa prihaja poglavitno od tod, ker razbojnike podpira na vso moč prebivalstvo. Povsod imajo oni svoje bližje ali daljše eorodnike in tovariše,, ki jih skrivajo, svare pred nepričakovanim napadom, pomagajo jim v begu, in pri prodaji plena. 'Kraj, v kterem živim, na primer, smatra se za pravcato razbojniško gnezdo. Izmed pet sto prebivalcev kristijanske in mohamedanike vere v naši vasi ni nobenega, ki ne bi imel svojih sorodnikov med razbojniki na oni strani meje, radi česar tudi roparji puste naselbino na miru. Naš starejši inženir je obračal mojo pozornost zlasti na to prednost postojanke. Ti bi morala samo videti moje spremljevalce — teh dvajset visoko zrastlih mladeničev, odločenih mi v postrežbo za prenašanje strojev, verig in drogov. Ljudje vsake starosti imajo pri tem posla in vsakdo je zanimiv ter nenavadno originalen! Kakšni obrazi, kakšna obleka! Toda jaz sumim, da večina teh mojih pomočnikov se je udeleževala nekdaj razbojstev. Ako bi se prikazal nepričakovano s svojim spremstvom v našem mirnem trgu, pa bi se brž ko ne vsi prebivalci v strahu in trepetu razkropili na vse strani. Radi tega se ne smeš čuditi, ako kedaj izveš, da aem postal "harainbaša", to je načelnik čete razbojnikov. Kakor vidiš, razmajal se mi je jezik, a vendar ti še nisem pojasnil, kdo so pravzaprav ti " štrafuni". med kterimi sem dospel semkaj. Kakor sem ti že rekel, podpira tukaj prebivalstvo roparje na vso moč. Avstrijski žandarmi in vojaki pridejo zmerom prepozno, ko so razbojniki na nepoznan način dospeli na to stran meje ter že oplenili kako vas. Med tem pa razbojnikom naklonjeni kmetje dajejo prvim znamenje o dohajanjn vojaškega oddelka s pomočjo zvočnih in svetlobnih znamenj z jednega hriba na drugi. Ko Raglaj, 15. avgusta 1889. Draga sestra! Ni prešlo brez važnega prigodka v tem kraju romantičnih razbojnikov. Resnico govore, ko pravijo, da družba in okolica močno vplivata na čkn veško usodo! Ko bi bil jaz še daljše ostal pri gališki železnici, bi bil bržkone postal pijanec ali topoglavec. Tukaj v deželi romantizma pa sem postal junak — vsaj ljudje tako govore. Evo, kako se je to zgodilo. Včeraj sem marljivo meril kos sveta pri obrežja Neretve. Reka ob navadnem času ne kaže nič posebnega, njena barva je skoro smaragdova, teče pa po skalnati strugi, polni jam in krivin. Obrežje je strmo in skalnato. Ponekje se v pobrežnih skalah nahajajo votline, ktere prebivalci nalašč razširjajo, da narede pastirjem in živini varno zavetje v slabem vremenu, ali ob času mahoma nastale burje. Kadar ob času naliva voda v Neretvi naraste za več metrov, je v teh votlinah lahko mogoče vtoniti, ako nimajo drugih izhodišč na vrh zemlje. Tukaj je povsod obilno votlin, one se razprostirajo na več milj daljave po gorah in pod zemljo, kte- AMERICAN PROGA. Iz Ne Torka v Southampton: New Tork .............. 17. julija St. Lonis .............. 24. julija Philadelphia ............ 7. avg. St. Paul ..................14. avg. New Tork .............. 21. avg. St. Louis ................ 28. avg. Philadelphia ............ 4. sept. S . Paul................11. seppt. New Tork .............. 18. sept. St. Louis ................ 26. sept. SEVERO NEMŠKI LLOYD. Iz New Yorka v Bremen: Kaiser Wilh. der Grosse.. 20. julijs Friedrieh der Grosse .... 22. julija Kaiser Wilhelm IL......27. julija Grosser Kurfurst .......29. julija Kronprinz Wilhelm ...... 3. avg. George Washington (novi).. 5. avg. Kronprinzessin Cecilie .... 10. avg Bremen .................. 12. avg Koenigin Louise..........14. avg. Prinz Friedr. Wilhelm .... 17. avg Kaiser Wilh. der Grosse.... 26. avg. Kaiser Wilhelm H.........31. avg FRANCOSKA PROGA. Iz New Yorka v Havre: La Touraine ............ 15. julija La Bretagne ............22. julija La Lorraine ............ 20. julija La Savoie .............. 5. avg La Touraine ............ 12. avg La Bretagne ............ 19. avg La Lorraine ............. 26. avg. La Touraine ............ 2. sept La Provence ............ 9. sept rih še nihče ni preiskal ter so le ma- j La Savoie .............. 16. sept lo komu znane. La Lorraine .......H*.- 23- <*pL V jedni taki votlini se je igrala ob času, ko sem imel delo tam blizu, tolpa otrok iz naše vasi, a jedno dete je bilo tako nesrečno, da je padlo v vodo. Kakor bi trenil so ga odnesli valovi, toda posrečilo se mu je Še prijeti se za drevesno korenino, na kteri je obviselo. Revica — bila je deklica, stara kakih pet let — je je-la žalostno kričati, isto take tudi o-stali otroci. Jaz in moji delavci, ko smo videli otroka pasti, smo planili k reki. Pa tudi moji ljudje so jeli kričati, ko so videli, da nameravam skočiti v vodo. Toda jaz se nisem zmenil za to ter sem skočil iz manj strmega mesta v vodo. O nevarnosti svojega položaja sem se prepričal še le takrat, ko sem začutil, s kako močjo me je pograbila in odnesla voda. V nekoliko trenotkih sem bil pri o-troku. Tu se mi je posrečilo zgrabiti revico,, in sedaj se je začela obupna borba z valovi. Nemara bi se mi ne La Provence ............ 30. aept. WHITE STAR PROGA. Iz New Torka v Southampton: Adriatic ................ 21. julija Majestic ................ 28. julij s Oceanic .................. 4. avg. Teutonic ................ 11. avg. Adriatic ................ 18. avg. Majestic ................ 25. avg. Oceanic ................ 1. sept Teutonic ................ 8. sept. Adriatic ................ 15. sept. Majestic ................ 22. sept. Oceanic ................ 29. aept. SLOVENCI IN SLOVBNKK, NAROČAJTE SB NA "GLAS NAKOPA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SL9YTOK2 BKITVK! ZA 8L0VEMBKB FABMZBJB! Vsled zahteve nsktarlk rojakov naročili oh aopet v LjahUaai vetje število pravih domačih kos, ktere trnaae sedaj v aalnfl. in dm dolgo po 70 ta C* cm. Ha razpolago imam* Ml dobre BRUSILNE KAMMB (OSLB). Kar jo bilo lotos vprašanje po tam blago tako veliko, da alamo saeogM izvršiti vsak naročil, svetujemo tmb onim, da ae ša aedaj preskrbo a Um orodjem sa poletje. Glada eon ptttfea na: FRAVK SAKSER 00., 82 Cortlandt St. Few Tork. V. POZOR rojaki! Kdor kapa j« aro ali draco zlatnino, naj --pge po lepo aH- kmni«lovenald cenik. Cene aozelornizke. oziraje m na blago, pišite dane« po cenik. DERGANCE. WIDETICH & CO., 1622 Arapahoe St. Denver. Colorado. r Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................ SALOON 107-109 Greenwich St., New York City kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam izvrstne smodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.......-.............. stanovanje io hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna. Za obilen poaetae priporoča................... FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich Street. NEW YORK, N. Y. POSOB SLOVENCI BT KXYATZ t Podpisana pripombam mu pete jottm rojakom v CTiiesgi, IU. in ofc» liei ovoj dobro vragom i A LOOK. Na razpolago imen tudi lepo ke§ Ijišče. Točim vodno sveže m Sap pivo, j ako dobro deorafte razne likerje tor piodkj^n flae ae. Postrežba solidna. Prodajam tudi in robrodne listke za Črte po izvirnih eenah. Pctijam do narje v staro domovi^ fanrrtjtrin potom po dnevnem karan. V sv« aem z banko Frank Sakser Co. New Yorka. Svoji k trojinl Bi Av„ Se. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno aveže pivo, dobra vlnai in whiskey ter imam v zalogi zelo fin« smodke. Rojakom pošiljam denar« J® v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino aa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z veiespoštovaniem Ivan Govze, Ely, Minn. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO I! ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rad tega j * naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudt * ver*t ' ; avoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vset ooijiib j \ gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Traralkar-jo 6102 St. Clab * * M kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. i Brizjplačno se odda 100 sloven, rodbinam. Vsvrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam pod je jo svoja prava imena in naslove ter svoto v svrhu pokritja prepisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak pc $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker lelizao, da bi ze na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi . _ . . .... Jahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo bile. Skrbelo se bod tudi za slovensko cerkev. Loti ae nahajajo v East Asbury Parku, N. J. Ne opustite lep« prilike. Poiliite money order za $5.00 danes in mi Vam pošljemo listine. Pičite: PRINCE REALTY CO,, 99 Naeeau Street, New York City. B2 Cortlandt Street, Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IV. E., New York, N * CLEVELAND, Ok Mjski t« s kupujemo in prodajsmc p« dnevnem kurzu. Ako porajet v staro domovino in imaš večj* svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in Zupič Sek za ljubljansko kreditno banko. Ta ti Ček tako) )2piač^ nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. ImaiT iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamc le prezreti! Imateli v staro domovino koma ft* ko pooblastilo poslati, obrnite ae n* nas, mi vam ceno in brzo postreže mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako žel) kttfi vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zboro* {Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in polije *vo}f yojaiko knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel «"tz>o*& ]*o se domu vrne. jtto si ppjeo ženo, otroke, ali pa him nike, ter prijatelje v Amerf ko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesiji*c sa nas, ker bodeS naj poštene je in najbolje postrešen. Mi zaklepamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo volnie iisir-ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduČ* mo .u)ake aa potovanje in oskrbimo vse potrebno take. nimajo nobenih zaprek. Na naselniŠkem nmda (EUi* Safeutd) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. Ifalqo za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino z dobnn. brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere >e - Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice -I Spljet, Celovec sprejema vlos« naa knjižice in na to- M I Ol * koči račun ter je obrestuje po člntlh^i- 3 |o Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kuno. Nai zastopnik za Zjediigene^države je tvrdka PRANK SAKSER CO., Cortlandt Sti^et, New York, Spljet, Celovec ! in Trst - In Trst m I ■ Delniška glavnloa • • m K 3,000.000, • * Rezervni fond • | - K. 300.000b mm \ _____ ________