Poštnina plačana v gotovini LetO LVI. V LiUbllanf, V nedeljo, dne 15. januaria 1928. St. 12. Posamezna številka 3 Dir Naročnina Dnevna lidaja za državo SH3 meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo metetno M Din nedei|»ka Izdaja celole no v Jugoslaviji »O Din. r.a Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp pellt-vrsla mali oglasi p? 1 SO In 2 D,veCJI oglasi nad 43 mm viilnc po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, V uredniškem dela vrstica po 10 Din o iti većiem o narožllu popuat Izide ob 4 zjutraj razen pondelma In dneva po prarnlKu Uredništvo le v Kopltar/evl ulici št. S lil Kokoplal se ne vratalo, nefranhlrana ptama se ne sprelemalo ' Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328 I IPolitičen lisi sza slovenski narod Uprava le v Kopitarjevi ul.ši.6 <• Čekovni račun: Clubljana štev. 10.650 In I0.34V za tnaerate. Šarolevošt. 7563, Zagreb št. 30.011, Praga In Dunaj št. 24.797 Slovenski minister pred finančnim odborom Razprava o ministrstvu za socialno politiko - Slika plodovitesa dela dr. Gosarja. -- Klfub vsem težavam socialna politika pod spretnim strokovnim vodstvom sistematično napreduje Nov zakon o prisilnem varčevanju mladih delavcev r Belgrad, 14. januarja. (Brz. »Slov.«) Fi-aančni odbor je razpravljal o proračunu ^ministrstva za socialno politiko. Minister G o -sar je podal temeljit ekspoze. Opozicija je izjemoma zelo malo debatirala Proračun je bil že sprejet dopoldne. Dr. Gosar je v glavnih potezah izjavil sledeče: Predlog proračuna ministrstva za socialno politiko za 1. 1928-29 so bistveno ne razlikuje od letošnjega proračuna, četudi je ta znašal 363,890.934 Din dočim znaša predlog za prihodnje leto samo 30,221.091 Din. Vsa ta razlika izhaja od tod, ker so se krediti za invalidske podpore in doklade 275,000.000 dinarjev, kakor tudi krediti za odkup invalidnine 5,000 000 Din prenesli v proračun vrhovne uprave 9.608.014 Din za vzdrževanje dečjih ustanov pa na oblasti. Na temelju teh podatkov znaša celokupna slika med krediti za ustanove, ki ostanejo v kompetenci ministrstva, in med vsoto letošnjega proračuna, predloženega za prihodnje leto, skupno 1,221.000 dinarjev. V zvezi z vsoto predloženega proračuna ministrstva za socialno politiko se pojavlja vprašanje, ali so ti krediti sploh zadostni za uspešno izvrševanje vsaj najvažnejših social-uopolitičnih nalog tega ministrstva. Če vzpo-redimo končno vsoto letošnjega proračuna min. za soc. pol. z odgovarjajočo veoto istega proračuna iz lanskega leta, postane očitno, da ta vsota nikakor ne more zadovoljevati vseh potreb tega ministrstva Radi tega sem bil prisiljen že v prejšnji razpravi o sedaj veljavnem proračunu ugotoviti, kako je državno skrbstvo za socialno poliko slabo in ves čas od proračuna za 1922-23 dalje pada. Vsa socialna politika gre že dalje časa v smeri zmanjšanja in renslrinkcije, celo v smeri popolne likvidacije. Ugotoviti moram tudi to, da pomenja predloženi in sedaj veljavni proračun poslednjo etapo v smeri likvidacije vojne in povojne socialne politike s padanjem izrednih razmer, istočasno pa tudi prvo etapo k razvoju novega, normalnim, ekonomskim in socialnim razmeram odgovarjajočega skrbstva. Danes, ko je v razpravi proračun ministrstva za socialno politiko, se nadejam, da bomo lahko poleg nekaterih nebistvenih korektur v tem proračunu v smeri varčevanja, na temelju rezultatov, doseženih v ministrstvu za soc. pol. v preteklem letu, dokazali upravičenost in resničnost mojih trditev. Nadejam se, da bom lahko v mojem proračunu, ne samo uporabljal dosedanje kredite za socialno politiko, nego dokazal, da se bodo morali v dogleilnem času dovoliti tudi večji izdatki za te svrhe. Najvažnejši oddelkek min. za soc. pol. je delavski oddelek. Tukaj se je tekom let pojavila cela vrsta važnih vprašanj, ki bi jih bilo končno treba urediti. Borze dela Te, tudi za naše razmere prevažne ustanove delavskega posredovanja dela so se v preteklem letu črtale iz državnega proračuna. Jaz sem v poslednjem trenutku izvedel v finančnem zakonu pooblastilo za posebno organizacijo posredovanja dela in dajanja neposredne pomoči brezposelnim delavcem v breme fonda, ki se zbira od donosov, ki jih plačujejo delavci in poslodajalci za la cilj od leta 1920. Pripravil sem tudi nairt uredbe, s katero bi se to vprašanje uredilo na ta način, da bi istočasno en del zbranega denarja, ki ni neobhodno potreben za zaščito delavcev in neposredno podporo, služil za graditev cenenih delavskih stanovanj. Kakor znano, jo finančni odbor 26. novembra 1927 to uredbo sprejel S tem se je postavil temelj tej panogi soc. pol. Število borz dela, ki so se v prejšnjem proračunu reducirale, jo sedaj na-rastlo, tako da imamo na področju vsake delavske zbornice vsaj po eno borzo dela in ureditev dajanja podpor brezposelnemu delavstvu. Stanovanjska akcija Akcija, ki jo je podvzelo ministrstvo za lno politiko za graditev cenenih delav- skih stanovanj iz omenjenega fonda, bo do-vedla, ako bomo smotreno nadaljevali, že tekom leta do lepih rezultatov. Velikemu številu delavcev bo mogoče dobiti človeka dostojna stanovanja ali pa celo lasten dom. Delavski zaupniki Odkar se je sprejel leta 1922. zakon o zaščiti delavcev, je bilo vprašanje delavskih zaupnikov v podjetjih vedno aktualno. Ostalo pa je trajno nerešeno. Delodajalci so načelno odbijali vsako razpravo o tem vprašanju. Kljub vsemu temu se mi je posrečilo, da sem v tem času, v katerem vodim min. za soc. pol., našel izhod iz tega položaja in uredil to vprašanje v popolnem soglasju z zastopniki delodajalcev in delavcev. To se je uredilo z uredbo in navodili, ki so izšla 29. decembra 1927 v »Služ. Novinah«. S tem se je odstavilo z dnevnega reda zelo važno vprašanje, s tem se je pri nas mnogo doprineslo k harmoniji med dela in poslodajalci, ki je potrebna v interesu domačega gospodarstva sploh. Delovni čas Dosedaj je bilo nerešeno vprašanje delovnega časa in odpiranja ter zapiranja trgovin. Posebno v tem poslednjem vprašanju vlada v vsej državi prava zmešnjava. To bi sc že bilo končnoveljavno rešilo, če bi ne bile na potu posebne težave. Zakon o zaščiti delavcev daje ministru za socialno politiko edino to pravico, da lahko odpiranje in zapiranje trgovin uredi za podjetja, v katerih jc zaposleno pomožno osobje. Za vsa ostala podjetja pa je pristojen trgovinski minister. Vsi poskusi rešili to vprašanje so ostali dosedaj brezuspešni. Da bi sc odvrnila škodljiva konkurenca podjetij, v katerih je zaposleno pomožno osobje, in podjetij, ki delajo brez takšnega osobja, sem izdelal načrt uredbe o ureditvi delovnega časa zapiranja in odpiranja delavnic, brez razlike, ali zaposlujejo pomožno osobje ali ne. To uredbo bi morala podpisati oba ministra, trgovinski in minister za socialno politiko. Jaz sem svoj načrt že predložil trgovinskemu ministru, da on nanj pristane oziroma, da predlaga eventuelne spremembe. Nadejam se, da bom lahko na ta način to poglavje končnoveljavno uredil. Od ostalih zadev, ki so v zvezi z zakonom o zaščiti delavcev, je ostalo nerešeno vprašanje delavskih legitimacij, ki sc bo rešilo v najkrajšem času. Zaposlitev tujih delavcev Ministru za socialno politiko prizadeva mnogo posla zaposlovanje tujih delavcev. Pri naših podjetjih jc še vedno zaposlenih razmeroma zelo veliko tujih delavcev. Radi tega som dal izdelati v ministrstvu načrt, s katerim sc za zaposlevanje tujih delavcev uvede letna toksa. Načrt jc popolnoma gotov. Prihodnje tedne bo predmet konference z zastopniki po-slodajalcev in delavcev, tako da se bo lahko ta načrt v najkrajšem času predložil narodni skupščini. Nadalje lahko s tega mesta sporočim, da je v moiem ministrstvu končnoveljavno izdelan načrt zakona o obveznem varčevanju neoženje-nih dclavcev in nameščencev splošno do 35. leta. Tudi v tem zakonskem načrtu, ki bo nc samo za raše delavce ogromnega gospodarskega efekta, marveč bo imel tudi zelo velik moralen pomen, se bo razpravljalo prih-dnji leden z zastopniki delavcev in poslodajalcev, tnko da bo tudi ta zakon v najkrajšem času prišel pred narodno skupščino. Zavarovanje delavcev Med najvažnejša vprašanja delavske socialne politike spada vprašanje zavarovanja delavcev. V podrobnosti tega vprašanja sc ne bom spuščal. Težav delavskega zavarovanja nc bcm razlagal. Opozarjam samo na pooblastilo, k! ga je dobil minister za socialno politiko v sedanjem finančnem zakonu, glede reforme delavskega zavarovanja potom uredbe, katero naj sprejme finančni odbor. Izjavljam, da jc načrt te uredbe po dolgotrajnih proučevanjih in razpravah o vseh mogočih kombinacijah in problemih, ki so sc tukaj pojavili, gotov in da bo po ponovni razpravi 7. zainteresiranimi lahko v najkrajšem času predmet razprave finančnega odbora. Takoj po uveljavljenju te uredbe bi se imelo pričeti z reformo uredbe o okrožnih uradih v zvezi z izvedbo volivnega postopanja, tako du bi sc volitve lahko v doglednem času izvedle. Izseljen ištvo Glede izseljeniške službe naj povem samo to, da se je v teku poslednjega leta znatno izpopolnilo in da je skrb za naše izseljence v inozemstvu mnogo intenzivnejša, nego je bila prej. Poročilo o izseljeniški službi v preteklem letu je končano in poslanci bodo imeli v najkrajšem času priliko, se poučiti, kaj se je storilo. Pripravljalna dela za konvencijo za zaščito delavcev in njihovem zavarovanju v drugih državah, posebno v Nemčiji in Franciji, so v polnem teku. 1. Konvencija s Francijo. Načrt te konvencije, ki jo je francoska vlada predložila naši vladi, je bil predmet razprave v izseljeniškem odboru in je bil končnoveljavno sprejet. Našemu poslaniku v Parizu so se poslala navodila, da lahko prične ofi-cirlua pogajanja. S to konvencijo se bo uredilo vprašanje zavarovanja naših delavcev za slučaj nesreče in bolezni in brezposelnosti v Franciji. Istotako se bo organizirala postaja za angažiranje naših delavcev na temelju re-ciprocitete. 2. Konvencija z Nemčijo. Tudi v tem pogledu se bo v najkrajšem času sklenila konvencija z Nemčijo za zaščito naših delavcev na Weslfalskem in v ostali Nemčiji. Nemška vlada se je izrazila pripravljeno za pogajanja za tako konvencijo z našo državo. Posebna komisija zastopnikov min. za soc. pol. in min. za zun. zad. zbira potreben material, tako da lahko v najkrajšem času pričakujem, da se bodo pričela oficielna pogajanja. Invalidsko vprašanje Invalidsko vprašanje še vedno ni urejeno. Vzrokov je več. Glavni je invalidski zakon, ki se je sestavil brez ozira na sredstva, s kateremi bomo gospodarili, in brez potrebe se je urejevanju tega vprašanja uvedlo mnogo birokracije. Zato gre prevedba po novem zakonu zelo počasi. V samem ministrstvu sem imel precej dela, da sem postopanje v invalidskih zadevah poenostavil in da se vsaj tukaj stvari hitreje rešujejo. Pritožbe, ki prihajajo radi neplačevanja invalidnine, imajo vzrok v hibah finančne uprave. Zato take slučaje dostavljam fin. ministru, da pozove svoje organe na odgovornost. — Zahteve po odkupu invalidnine so vedno množe. Teh prošenj je vsak dan več. V prejšnjem in sedanjem proračunu je bilo v ta namen dana vsota 2,000.000 Din. Ko sem ta resor prevzel, je bila ta vsota izčrpana. Zato eem vstavil v proračun še dva milijona, ki jih bom vodil od finančnega ministra. V novem proračunu je določeno 5,000.000 Din. Dosedaj se je vršil odkup po svobodni presoji raznih momentov. Ker pa so se pogosto dogajali slučaji, ki so povzročili deloma neupravičena nezadovoljstva, sem izdal navodila za odkupovanje. Ta navodila pridejo v narodno skupščino. Razdelitev te^a kredita se ho izvršila po oblasteh. Dosedaj se je izplačalo 431 odkupnin. V ta namen sc jc izplačalo 4,900.000 Din. Zaščita dece Vprašanje zaščite docc je istotako stavilo precej težkoč. Velik kredit, ki jc bil določen, se jc prenesel na oblasti, katerim se jc prepustila skrb za zaščito dece. V ministrstvu jc ostal samo majhen kredit 900.000 Din, ki je namenjen samo za tisto dcco, ki se oskrbuje v privatnih rodbinah. Ti krediti sc bodo še naprej razdeljevali po velikih županih. Stanovanja Kaj se jc glede stanovanjskega vprašanja storilo, jc znano. Od 1. aprila dalje bo vse od- visno od hišnih posestnikov. Če bodo uvidevni, sf bo stanovanjska zaščita končala, če tega n« bo, se bo pojavila potreba za zaščito najemnikov. Statistika Statistični oddelek dosedaj ni pokazal velikih rezultatov, vendar pa so že dogotovljena razna dela. V kratkem se bo osnoval še poseben informativni biro, ki ima namen služiti našim gospodarskim organizacijam z zbiranjem podatkov, tako da imamo popolen pregled. Pasivni kraji Za podporo pasivnih krajev se je dosedaj porabilo 22 milijonov. Od tega se je dalo po Rdečem križu 10 milijonov. Ta denar se ne bo vračal državi, ampak v poseben fond, tako da bi. ta fond vedno na razpolago za te izredne potrebe. Minister je žel za svoja izvajanja splošno odobravanje. V debato so posegli K r n j e v i č (HSS), Peštaj (HSS) in Dcmetrovič (SDS). Minister je odgovarjal govornikom. Odločno je zavrnil Demetrovičeve očitke, zlasti glede invalidnine. Dejal je, da je dolg nastal takrat, ko je bila Demetrovičeva SDS na vladi. Do takrat ni bilo nobenega dolga. Ko jc prišla Zcrjavova stranka na vlado, je nastal 103 milijonski doliJ. Pozneje je znašal 53,000.000 Din. Odkar je dr. Gosar na vladi, je izplačal 60 milijonov dinarjev. Glede odpiranja in zapiranja trgovin leži krivda v zakonu o zaščiti delavcev, ki je tudi delo Demetrovičeve stranke. Demctrovič ni vedel na te pripombe ničesar odgovoriti. Prihodnja seja finančnega odbora bo jutri. Razpravljalo sc bo o proračunu trgovinskega ministrstva. Narodna banka r Belgrad, 14. januarja. (Brz. »Slov.«) Dne 17. januarja se vrši plenarna seja Narodne banke, na kateri se bo razpravljalo o dohodkih in izdatkih v letu 1927. Glavna skupščina se bo vršila v mesecu marcu. —o— Atentatorka r Belgrad, 14. januarja. (Brz. »Slov.«) It Skoplja poročajo nekatere podrobnosti o tem, kako se je izvršil atentat ter o atenlatorki. Marabuljev je bila žena bolgarskega poročnika iz Ruščuka. Bila je v neposredni zvezi z makedonstvujuščimi. V Skoplju ni imela sokrivcev. — Preličevo zdravstveno stanje se je zboljšalo. —o— Naš poslanik v Tir?ni ie imenovan za ooslanUa na Duna u v Dunaj, 14. jan. (Tel. Slov.) Jugoslovanski poslanik v Tirani Bora Jeftič, ki je prej deloval pri poslaništvih v Londonu in Parizu, pozneje pa pri repr.racijski komisiji, je bil imenovan za naslednika dunajskega poslanika Milojeviča. —o— V Ang!iii z vsem! močmi za socialni mir London, 14 jan. (Tel. Slov.) Konferenca delodajalcev in delojemalcev, katere se je udeležila 24 podjetni' ov in celotni vrhovni svet kongresa strokovnih organizacij, jc našla tako med politiki kot med gospodarji živahen odmev. Posebno se podčriavajo izvajanja sira Alfreda Mondn, da je veselo znamenje, če so sc mogli sestati voditelji strokovnih organizacij in podjetniki k skupni konferenci. Velikanska izpre-inemba industrije zahteva, da se doseže boljša organizacija potom skupnih sklepov, racionalizacije in nove tehnike. Za to pa jc brezpogojno potnbno sodelovanje podjetnikov, delavcev in nameščencev. Delavski sveti naj povsod odstranijo težave. Delavci naj bodo soudeležen na dobičku. — Cc delodajalci sprejmejo ta naCcla, jc brez dvoma eociialni mir korak bliiie do uresničenja. Za nabavo nevestine optetne se priporoča domače podjetje pri Janko Češniku Velika izbira! Poštena postrežba! v Ljubljani, Stritarjeva ul. - Lingarjeva ul. (bale) MALI OGLASI Vsaka drobna vrellca I SO )>In ali vsaka beseda ЗО par. Najmanjši oglas 3 ali 3 Din. Oglasi nad devet vrstic ee računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znanke ne odgovarjamo. Išče se UČENKA za trgovino meš. stroke, ' poštena in močna, ter dobra računarica. Prednost imajo one z mešč. predizobrazbo, ozir. one, ki so se žc 1 leto učile. - Naslov se izve v upravi »Slovenca«; pod it. 310. Biv. pisar, pomočnik pri drž. žel. v Ljubljani Išče primerne službe. Nastop takoj ali pozneje. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod It. 300. Stopil bi v kak zavod kot krojač Bogoslovje, semenišče in kaj stičnega. Obenem položim v korist dotičnemu zavodu 5000 Din, kateri mi nudi dosmrtni tamoš-n;i obstanek. Star sem blizu 60 let; drugo po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod št. 307. Orožniški podoiicir ŠOFER star 32 let, trezen, išče službo Šoferja v kakem podjetju tovor, ali potn. avtomobila cvrop. tipa. Ob prostem času bi vršil službo radevolie v pisarni, ker sem vajen pisarn, poslom. Kot šofer se se-dai nahajam v štabu ene orožniške čete v Južni Srbiji. Službo bi nastnnil 1. aprila t. 1. - Ponudbe prosim poslati z navedho plače na upravo lista rod šifro »Orožnik šoler 309^. šivilja Sprejme se v damskem salonu izvežbana šivilja za skupno delovanje. Potreben kapital 1000 do 30°0 Din. — Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Izvežbana«. Mesečna soba parket, elektrika, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 176. Prodajalka izurjena v delikatesni trgovini se takoj sprejme. Naslov v upravi pod 316. №e se elektromonter z večletno prakso za vsa inštalacijska dela in samostojno montiranje strojev. Vestni, pridni delavci nai pošljejo ponudbe pod Dober nooredsk na oglasni oddelek »Slovenca«. Uinrio bukove Ia in ПШ11Б hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAONETTI LjnMjana. TonejiskinšT se kupijo Pasme: nemški ovčarji, dobermani, aire-daleterricri z rodovnikom. Starost od 2 mesecev do 1 leta in več starejših r>sov in psic za rejo. Pismene ponudhe najkasneje do 20. t. m. na khib Ljubit -liev športnih psov v Ljubljani. Iščem službo h kršč. družini kot pomočnica gospodinii, ali kot samostoina kuharica. Naslov v upravi št. 351. Trezen in pošten mladenič išče službo sluge ali temu podobno. Gre tudi v trgovino za lažja dela. — Naslov v upravi pod št. 352. Dekle z dežele 17 let, pošteno, gre za sobarico ali k otrokom; zna tudi nekaj šivati. Nastop takoj ali pn pozneje. Naslov v upravi št. 333. Spreten, zanesljiv točllec 6e sprejme takoj. Naslov v upravi št. 253. Graverja ta nizko rez (Flachstich) in jeklo išče zlatarska delavnica Jos. Hoilirger, Zagreb, Prilaz 29. 281 Služkinja za vsa hišna dela, ki zna kuhati in govori nemško ali italijansko, dobi stalno službo. — Nadov v upravi pod št. 331. Dobro, samostojno kuharico z večletnimi izpričevali, ki je snažna 'n poštena, sprejme dvočlanska rodbina Naslov v uoravni-štvu »Slovenca« št. 320. Parna opekarna srednja, rabi podietnika-akordanta ali najemnika, če možno s kavcijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Opekarna« št. 209. QidD№ mota Din 5-ftonizni zdpob „ 3'5f Prvovrstni izdelki od 25 kr nanre Došiha PAVEL SEDE], Jsuorni! ijmetnl mlin. — Goien sVo. Na najprometnejši se proda točki delikatesna trq. z vinotočem Naslov v upravi pod 220. V i n o čez ulico črno liter po 10 Din, belo po 11 Din — prip°roča vinska klet na Sv. Petra cesti it. 43 — Ljubljana. Dva vaienca za kovaško obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Franc Rozman, kovač, Prlra-skovo, Kranj. 2 vogelni parceli krasni, blizu kolodvora, naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod St. 274. Х/ЗЈОПРЗ sprejmem v VdjGlIbd Ljubljani za mesarsko in prekajeval-sko obrt. zdravega, močnega in poštenih staršev. . Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Mesar«. se sprejme k SAMCU. Zdrava, ne čez '10 let stara, zelo dobra kuharica, ki bi opravljala vsa domača dela. Nastop s 1. februarjem ali pozneje. PAVEL MAYR, KRANJ. Za samostoj. vodstvo gospodinjstva ee iščo poleg postrežnicc skrajno snažno, redoljubno DEKLE k zakoncema brez otrok za Zagreb. Izurjena mora biti v vseh hišnih delih in brezmadežnega živlienja. Hrvaščina in nemščina se želi. — Pismene ponudbe na: Dr. K., Trg Tomislav 18, I. nadstr., Zagreb. 185 Dopisni knjigo-m№ teža! (HTfl) od najnižje do naivišje stopnje. Knjigovodstvo in sorodni predmeti po posebni metodi. Ne zamudite edine ugodne priliko. Postanite organizator in bilancist! Vaš trud bo minimalen, stroški neznatni, uspeh veliki Dopisni slušatelji sc še sprejemajo. Zahtevajte prospekte! Pisarna: Konzorcij dopisnega kn). tečaja, Vogelna ul. 3, Ljubl|ana. Enodružln hišo kupim v večjem kraju na Gorenjskem. — Ponudbe pod navedbo cene uprrvi iista pod: »Čevljar 215«. Masa obrt Vrtarrsn Iščem s 1. aprilom dobro idočo gostilno ali buiiet ali zajtrkovalnico v najem, event. kupim Nagle ponudbe prosim na Ivan Zidar, Posle Restante, glavna pošta. Primeren lokal se i š č p zn trgovino z meš. blagom na prometnem, brezkonkurenčnem kraju na deželi, najraje v bliž. farne cerkve. Event. 9C pod ugodnimi pogoji prevzame trgovina z zalogo. - Cenjene ponudbe upravi lista pod it. 321. Motvoz "i: rektno v tovarni Mehanična vrv ar na Šinkovec, Grosuplje 10245 PERJE kokošje, purje, gosje in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E. VPJDfl, Сакош Medjimurte. 100 Din dnevno na roko in visoko provizijo pri razpečavanju sezonskega predmeta. Zastopniki pišite Organizacijskemu oddelenju, Beograd, Zmaj od Nočaja 14. 12.000 cepljenega trsja na Rlp. Portatis in Gothc 9. Velki Rizling, Poščip, Muškat Silvanec, Žlaht-nina, I. vrsta se dobi pri Frarco Seršen, trsničar, , Veržej pri Ljutomeru; .poleg tega tudi še 300 kg ajdovega medu. 1 Cena po dogovoru. Da sem kot rožica liilia, da vedno se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, siovečega mila — 99 Gaiefa" Brez posebnega obvestila. Naš ljubljeni sinček oziroma bratcc Mestni pogreb, zav. Maribor. FRRNCI se je danes v nežni dobi 9 mesecev preselil med nebeške krilatce. Trupelce nepozabnega deteta prenesemo v soboto dne 14. januarja 1928 ob 16 iz mrtvaške veže mestnega pokopališča v Pobrežju v prezgodnji grob. Sv. maša zadušnica za rajne sorodnike bo darovana dne 16. januarja 1928 ob 7 v stolni in mestni župni cerkvi, Maribor, dne 12. januarja 1928. Franc in Marija Leben, starši. Mici, sestra. ter vsi ostali sorodniki. Zahvala Zu obilc dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne mame miriie Uodopiuc sc vsem najtopleje zahvaljujemo. Prav posebna zahvala pa bodi izrečena g. prim. dr. I. Murgeljnu za njegovo izredno skrb in požrtvovalnost, enako preč. g. župniku za njegove tolažljivc besede v cerkvi pred krsto, vst-m pevcem, darovalcem vencev in vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Krško, 12. januarja 1928. 2alujoči ostali. ■ /. • - % чч mfiшжц Iščemo pletarno E' ki ki bi izgotavljala jum-erje, sviterje, telovnike, ape, šale i. t. d. iz naše volne. — Ponudbe z označbo strojev (številk) na: Interreklam, Zagreb, Marovska 28 pod številko K. 06—65, 26—114. Pozor. železnišHI uradnih!! Simon Klimanek Liubljana, Šelenburgova ulica St. 6 iz letuje uniforme tudi proti odplačevanju oa obroke. — Ima v zalogi češko in angleško blago. — Zmerne cenel Kupim dobro ohranjeno lokomobilo ca 60 PS; iščem 220 tekočih metrov trač« nic ter 20 kolesnih parov poljske železnice. Ponudbe na Upravništvo tega lista pod »Za žago« 259. j? чгу/ s« J?' ЧЛЛ>/ -iT o- л= •• f\ av * * //v// .V ¥ VS <4 SMm dražila! Enonadstropna trgovska hiša št. 22, obstoječa Iz velikega lokala, zraven shramba, lepe kleti, tudi veliko dvorišče, zadaj velikanski hlev in zopet shramba, perilnica, drvarnica, velik vrt itd. sredi Krškega, najnižji ponudek 120.000 Din, se proda na dražbi. Kdor s« zanima, naj ne zamudi tako redke prilike dne 26 prosinca ob 9 dopoldne pri sodišču, soba št. 2, Istotam natančne poizvedbe. Krško, 12. januarja 1928. lugosSovansha knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče IGUOKAZE г mešanimi, samo moškimi iu samo ženskimi vlo* gani i za podeželske odre: (Rimske številke znacijo dejanja, arabske pa število oseb.) Benko: Straliomir. I<;ra. V,, 12. Din 12.—. Bevk: Bedak Pavlek. Otroške igrice: Bedak Pa* vlek. Skrb in smrt, Kralji« in služabnik, Neubogljivimi, Dobrota je sirota. I)in 18 —. Burkt; in šaljivi prizori. 18 enodejank. Din 20: 1. frarodejna brivnica. 2. Radi nagrade. 3. Cašicn kave. 4. Zaklad. 5. Vedež. C. Poboljšana trmoglav-ka. 7 Luknja v namiznem pitn. 8. Dve teti 9 N» skalnici. 10. Pred sodnikom. 11. ženin Miha. 12 Zamorci'. 13. Junaki. M. Trije učenjaki. 15. Tiho tapci. 16 Opeharjeni žid. 17. Izgubljena stava. IS Čudna kupčija. Cankar-SkrbinSek: Hlapec Jernej In njegova pravica. Dranin. 0 slik, 27 oseb. Din 18.—. česnik: Pogodb«. Burka s petjem. II. 9 Din 8. Finžgar: Divji lovec. Narodni igrokai. VI.. 23. Din 18— — Razvaline življenja. Drama. III., 7 Din 30. vez. Din 40.—. — vso naše. Burka. I„ ti. (h zbirke: Poljancc, St. 1033-28., ref. IX. Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddalo kleparskih in krovskih del za palačo »Delavske zbornice« na Miklošičevi ccsll v Ljubljani. Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki sc dobe počenši s 14 januarjem 1928 med uradnimi uruini v mestnem gradbenem uradu, Šolski d-evo-red 2, H. Ponudbe je vložiti najkasneje do 28. januarja 1928 do 11 dopoldne pri imenovanem urad" Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. januarja 1928. Z« Jugoslovansko tiskarno v L)ubl)anii Karel Cefr iadaiatetis di. Fr. Koievec. Uredniki Franc Teiseglavj 55555555555555555555555T55 0200100132020000010101010101010201020200320001010202 najlepše mesto lepe domouine Mar. MfroTt: Ljubljana docet S Plečnikovim prihodom v Ljubljano je nastopila za naša mesta prilika, da popravijo, kar so zadnja desetletja zagrešila na popolnoma ponesrečenih regulacijah, obnovitvah in VI „O* (jo Kilo Inž. Blaž Pristovšek, vodja mestnega stavbnega urada desetletja za večino avstrijskih mest, ne izvzemat Dunaja in tako tudi za naša slovenska mesta. Njih slavbinska usoda je bila v rokah arhitektov, ki so črpali svoje znanje iz usihajočega vira dunajske provincionalnosti; v tisti ogromni vasi, ki še danes ni našla razmerja niti do nove kulture rajhovskih bratov in kar ne neha vrteti stare haydnske in Schu-bertovske lajne. Naši slikarji in kiparji so šli že zdavna pred vojno mimo Dunaja v Miinuhen in Pariš; arhitekti ne tako. Le hudomušna usoda je dala baš tej Avstriji Wag-nerja, ki je dobil v šolo še Plečnika. Tudi nad Celjem so grešili; če ga niso docela pokvarili, se je zahvaliti izredni kvaliteti starejše arhitekture, tako v posameznih stavbah, kot v celoti arhitektonskih grupactj. Ista stvar kot v Ljubljani od Karlovške ceste do Poljan: nekaj slabih novih stavb, da, niti vsa reklama štacun ni mogla uničiti, kar je tam ustvaril barok. Ni znalo tudi Celje v polpreteklosti ceniti iz izkoristiti, kar je bilo ustvarilo Celje v preteklosti. Trgi in ulice so raztrgani in poflikani — prav kot v Ljubljani. Ljubljana je svojega Plečnika že dobila in tudi tam, kjer ne dela sam s svojo šolo, raste vpliv njegove osebnosti. Celje svojega arhitekta še raka. Zanj, za arhitekta, čas ni nikoli zamujen; zamujen je pa za plačnika in nenadomestljiva postane zlasti izguha že obst< ječih umetnostno-zgodovinskih spomenikov. Po kvaliteti je sicer nadomestilo mogoče, toda v Celju zaenkrat ne; niti ene stvaritelj-ske osebnosti ni tukaj, ki bi imela dovoljno umetniško kulturo; s tem pa ni rečeno, da ni dobrih tehnikov. Umetnostne province Slovenci ne smemo imeti, najmanj pa more biti taka provinca naše tretje največje mesto, ki je povrhu še priljubljeno letovišče Sredstva, s katerimi je mogoče ustaviti arhitektonsko propadanje mosta, bi bila majhna. Vsega naenkrat ne bo mogoče popraviti, a vsako novo delo, pa naj bo to gradba hiše, nje prenovitev, poprava cestnega tla i-a ali zasaditev drevesa, naj služi končnemu cilju. Mestni magistrat, ki je prevzel naše veliko breme renuvarije dvorane v stari grofiji in s tem naravnost na novo ustvaril sijajno umetnino, ki je tudi pravilno ocenil pomen akademije in galerije, naj oživi še eno umetnino: mesto Celje, ki naj bo trajen spomenik našega, sicer težkega časa, tiste generacije, ki je dočakala zmago slovenstva in ki bi bila vredna pomilovanja zanamcev, £e ne bi bila sposobna Dečkov trg s kasarno v drugi polovici 18. stol. ustvariti velikih del v opravičilo zadobljene moči. Premoč samozavestnega slovenskega elementa naj dobi v novem Celju primernega izraza. Kaj je lažjo, kot to, ko imamo Plečnika! Trije naj odločajo o hiši: lastnik, konservator in arhitekt, konservator seveda le o starejši, umetnostno pomembni, lastnik ima pravico urediti si hišo tuko, da zadošča vsem praktičnim potrebam. Krivit no je očitati trgovcu, du je hišo z lepo rokokoSko fasado priredil tako, da služi pntrelmm trgovine in krivično mu je očitati, da stavi reklamo za svoje blago nad putte in uiedaljono v štuku, Konservator Ima dolžnost, da opozori lastnika »n oblast na nepotrebno uničevanje kulturnih dobrin, ki jih je ustvarila preteklost in ki nikdar ne izgubijo vse svoje življenjske sile. Arhitekt da stavbi formo in če jo dober arhitekt, ne pride nikdar v nasprotje z lastnikom in kon-servatorjeni. Dober arhitekt je trezen in razumen človek — vsaj sedaj, v teh časih — ni samo umetnik v ustvarjanju form. je tudi socialno čuteč, gospodarsko preudaren in ceni svoje prednike. Dober arhitekt je skratka — moderen. In ne računa z nemožnostmi in kadar dobi svojo nalogo, jo reši tako, kot pač danim razmeram odgovarja. V Celju se ne bo ravnal prav dosti po obstoječem regulacijskem načrtu. Ta načrt je napravljen za stoletja naprej, ko že vse skupaj, kar je v njem, ne bo več res. Seka ogle hiš, jih podira brez ozira na njih kvaliteto z eno samo tendenco: ustvariti pravilno mrežo ulic, ki teko vse strogo paralelno in imajo vse krajne hiše pravokotne ogle. In to tudi tam, kjer promet ni velik in nikoli velik ne bo Predstojnik mestnega gradbenega urada, g. ing. Pristovšek ta načrt ne odobrava in se tudi po njem ne ravna dosti. Dobro bo služil le za nove dele mesta, ki bodo zrasli v bodočnosti. Regulacija starega, to je dosedanjega mesta, je pa tudi potrebna in nujna, toda po tem regulacijskem načrtu nemogoča O arhitektonski regulaciji bo seveda odločal arhitekt; za danes samo nekaj najbolj perečih točk, ki bodo njegova najhvalež-nejša naloga. Vhod v mesto • s kolodvora je tak, da ni mnogo mest, katera Celja zanj ne zavidajo. Paralelno s fasado kolodvora gre široka cesta, od kolodvora pa pelje pot naravnost v sredino in sicer tako, da se stopničasto zožuje. Široka cesta pred kolodvorom ima nekaj nasadov, toda preureditev teh nasadov je zelo potrebna. To cesta se bo proti jugu, to je v levo stran od kolodvora še podaljšala dol do Savinje, ob njej se bodo dvignile nove trgovske hiše in uradi, katerih sedanje stavbe t. s. Rebenscheggova hiša, pošla, posojilnica in Praštediona ne bodo kazile. Kamen spodtike je le celjski dom, nekdaj Deutsches Haus, o katerem pravijo, j da je zgrajen v nemškem slogu, kar pa — v čast nemški arhitekturi povedano — ni res. To je stavba, ki je preračunana na efekt, ki naj pokaže moč celjskega nemštva. Če ceste pred kolodvorom še pieveč ne kazi, je pa smrten greh nad sijanim vhodom v mesto, ki ga naj I ar prevale nazaj na Nemcc, ki so ga zagrešili. Treba bo to stavbo v interesu celote dobro maskirati. Drug prostor, vreden uvaževanja, je trg pred rotovžem Cesta, ki vodi od kolodvora v sredino mesta, se tu, pred poslopjem mestne gosposke razširi v nekako elipso, ki ji bo treha dati primernega poudarka. Stavbe same, pozni Ida- i sicizem, so nel atere zelo pomembne Žalibog ne moremo renovacije Marijine cerkve označiti kot povsem posrečen. Pogled s tega trga v smeri proti kolodvoru daje lepe grupacije arhitektonskih mas. Tu stoji popravila potrebna palača K resi je; za njo je prazen prostor, ki tudi čuka primerne rešitve. Od rotov-ža naprej pelje cesta na Dečkov trg Tam stoji Narodni dom in poleg njega velika kasarna, nekdaj grad celjskih grofov, tema nasproti pa vrsta nizkih stavb. Na tem trgu je slal pred prevratom spomenik cesarja Jožefa. Isto kot za Deutsches Haus, ve-| Ija do neke mere tudi za Narodni dom. Zidan je v neorenesančnem slogu, z omamen-I tiko prepleten, skratka, tudi na efekt prera-i čunana, velika stavba, ki se pa z okolico ne vsporeja, je ne nadreja in tudi se ji sama ne podreja. Je kot arhitektura čisto brezsmiselna in odgovarja izključno le svojemu nacionalnemu namenu kot protiutež nemški hiši. Kasarna pa je kolosalna stavba, poslavljena v J pozni gotski dobi, toda v poznem baroku predelana Sestoji iz dveh krakov, pravokotnih drug na drugega, ki oklepata skupno z eno stranico Narodnega doma spet precejšen trg, ki pa je proti Dečkovem trgu kot takem ograjen z zidano ograjo, za katero je sedaj nič drugega kot vojaško dvorišče in ekserci rišče za domačo potrebo. Če bi se ta zid podrl, se posadili kostanji pred zidom in nadomestili s primernejšimi nasadi, bi prišla mogočna arhitektura, zlasti tudi širni nasadi gradu, do nepopisljivega učinka. Za vojake bi se lahko dobil prostor zadaj za kasarno, sem pa bi se postavil kip noriškega vojaka T. Varija Klementa, ki str ji zdaj neopažen na dvorišču muzeja, ali pa dobra beseda z mojstrom Ber-nckerjem, pa bi imeli primeren spomenik v takem okviru, da bi ga Marulič v Splitu bil vesel. Estetske možnosti so tu take se izplača majhen boj z vojaško ob1 bi se morda branila takoj ustreči. južno oh kasari je tudi majhen trg, pravzaprav n< ■>' t-ček Irga >Pred grofijo«, ki ima I kotnika. Ureditev tega kosa bo i tu je učinek kasarniškega poslopja Morda najtežja pn bo naloga regu t. v Pred grofijo. Poslopje grofije, ki dominira, je gc v o • ,> od najpomembnejših profanih arhil ti', na Slovenskem Prva nujnost je odslrani tu pred krajšim, stransl im krakom. Oln I regulacijo tega trga dejstvo, da je pri, t i., kaj minimalen. Poslopje grofije jo pod no z novejšo, veliko stavbo, pred katero so ul hodniki kot nekak ekvivalent dvonadstr i arkadam grofiji nega poslopja. Ponosi stvar. Tudi nova hiša nasproti grofije ga nič ne paradira. Morda bi kazalo napraviti namesto lesenih hodnikov slična stopnišča v k>pah, kot pri stari grofiji. Morda! To bo stvar arhitekta. Težko si je predstavljati, kako bo on izrabil grofijo za ta trg. Dečkov trg in prehod na trg pred grofijo, z dvema malima, podrejenima trgoma: kasarniško dvorišče in pa tri-kot za kasarno, to je problem, ki bo dal misliti, zlasti ker pred grofijo ni prvotno ni bilo trga, ali je ta nastal šele pozneje, ko so podrli zid, kateri je stal pred grofijo in sosednim poslopjem. Zelo aktualna pa je zadeva z južno fronto mesta ob Savinji, kjer bodo v najkrajšem času pričeli z regulacijo reke. Tam stoje visoki kostanji in drugo drevje, ki zlasti v letnem času zakrivajo najlepši pogled na mesto. Na okopih stare utrdbe, z uporabo starih zidov so tu zgrajene hiše, ki dajejo z višjimi stavbami, zlasti zvoniki očarujoče poglede iz desnega brega Savinje, iz mestnega parka. Kadar bo tu pod okopi speljana pot in ves prostor do Savinje urejen in vodne regulacijske naprave zgrajene tako, kot la partija mesta zasluži, bo to gotovo nekaj enakovrednega Cojzovi cesti v Ljubljani. To seveda ni vse Okolica Razlagove ulice, prostor pred glediščem, predvsem pa skrite in deloma celo nedostopne dvoriščne arhitekture kličejo arhitekta. Zlasti te zadnje. Nekatere starejše stavbe imajo taka dvorišča, da je res škoda, da je tam nakopičena stara krama, vrata pa da so zaprta. Arhitekt bo videl tudi te in ponosni hišni posestnik jih bo odprl in kot v Firenzi se bomo v njih sprehajali, ko bo stara krama zginila pod streho. Zakaj bi tudi posameznik nekaj ne doprinesel k celoti? Marsikaj pa bo ostalo, kot je: Gosposka ulica. Glavni trg (z malimi izpremembami), Slomškov trg, pa tudi Petrova in Cankarjeva ulica. Posebno pažnjo bo treba posvetiti novim predmestjem. Na kako posebno hitro razširjenje mesta ni misliti. Stavbe, ki nastajajo na periferiji, so večino eno-, dvostanovanjske vile in delav- kulturonosci v Celju бке hiše, te slednje predvsem v Gaherju, ki spada k okoliški občini. V dosedanjih stavbah je pa tako malo sodobnega duha, zlasti pri novo nastalih vilah — so seveda izjeme vmes —, da je na periferijo še dvakrat bolj potreben res moderen arhitekt. Konkreten predlog bi bil tale. Mestni magistrat naj sprejme v službo arhitekta iz Plečnikove šole, ki naj postopoma, kakor pač sredstva dopuščajo, izvede arhitektonsko regulacijo mesta. To delo naj se vrši sporazumno z okoliško občino, ki obsega predmestja, katera tvorijo s samim mestom estetsko celoto. Pri važnejših zadevah, kjer bi morda manjkalo zaupanje v arhitekta, naj bo sam Plečnik zadnja, odločujoča instanca, ali pa se naj lake zadeve pošljejo v rešitev arhitektonskemu oddelku ljubljanske tehnike. Stavbeni podjetniki pa naj istotako zaposlijo domače arhitekte, katerih vzgoja jim bo porok, da se v naših težkili razmerah ne bodo branili opravljati tudi ta> Dr. Ivo Subic, ravnatelj mestnih uradov kih poslov, da bo zato postala kaka druga moč pri podjetju pogreši j i va. Prav nič nemogočega ni v tem predlogu, le malo radikalizma je treba, kdor ne verjame, naj pogleda v Ljubljano. Še enkrat: Ljubljana docet. Plečnika v Celje! Iz Maribora v Ptuj, od lam do Celja prenašaš Talijo kol mačka mlade in kjer od dramopisca kaj odpade, v teater spraviš, ko napoč' nedelja. In ko zaploska ti princesa hmelja, kadar na konen akta zastor pade in vržejo pozdrav oči ti mlade, dovolj za trud in skrb imaš veselja. A vi, poefje, če imate drame, ki jih ne vprizori ljubljanska klika, dajte jih Bratini, on vam jih vzame. On ne boji se kritika — sodnika, če z dramo ne z elektriko ga vname, in kritik le še publiko opika. Mars'k'teri rodoljub se že vprašuje, kje zdaj stvaritelj Trubarjev se skriva, al' že prišparane obresti vživa al' pa iz plastike zlatnike kuje. Saj vendar vedno kak odbor se snuje za spomenik in plošča se odkriva in cela kiparija plane sniva, le on tečajev se ne vdeležuje. A Berneker sedi pri črni kavi v Evropi in se tam pri peči greje, se s Ttirnerjevim spomeuikom bavi. Namesto dinarjev pa dneve šteje , kdaj ga lahko na britofu postavi in snuje druge, velike ideje. Najlepša znanost je pač zgodovina, pomešana šo z arheologijo in epigrafiko, kunsthisterijo in vsem, o čemer govori davnina. Kar doživela naša je dolina: , tlačane, grofe, njihovo morijo, kdaj so zidali grad in opatijo in koliko pridelali so vina, vse to na beli dan nam Ljubša spravlja, res vreden sobrat Steske in Orožna, ki časa si v penzionu ne zapravlja. Odkritja nova so Se vedno možna n Ljubša najn jih večkrat kakšna javlja, n prošlost ie Celeje vso bolj rožna. Ko vse ktillurneže smo že imeli, nam manjkal je le virluoz na šl-antu. Kaj čuda, če Sancinu, mlad'mu fantu pri Zikih smo specielno hvalo peli! Po svetu časi tekli so veseli, ki lorber so nosili muzikantu; ko godel jim je v fraku, nobel gvantu. dam nežnih mehki srčki so se vneli. Pa ga pokliče tužna domovina naj njej zagode mila violina: mu Matica da v Celju direkcijo. In vsi, ki so od njegn terjali pedagogljo Zdaj vidijo ga, kako, na lorber ju sedeč. Je zvalil: Nov komorni ferajn — Sanciitov trio. Ljubljanska občina SDS v ljubljanskem občinskem svetu sama vladati ne more. Njen župan je v manjšini. Ljubljanski občinski svet je delazniožen samo, oo se združita kluba občinskih svetnikov SLS in SDS. SDS. ki ima relativno najmočnejši klub, bi po vseh pametnih in parlamentarnih načelih morala sondirati teren in ustvariti podlago 741 sodelovanje. Podlaga bi bil skupen program in dogovorna razdelitev fimikcij in odgovornosti. Na SDS je b lo. da stopj s tozadevnimi konkretnimi predlogi pred SLS in druge klube, uvede pogajanja in pokaže vsestransko dol>ro voljo za vzajemen nastop. Vse to bi SDS morala storiti že pred volitvijo župana in podžupana, kajti jasno .je, da j,i kot manjšini obe ti dve mesti ne gresta. SOS je delala ravno nasprotno. Pri vo-litvi župana iu podžupana jo presekala vsako vez 3 ostalim; klnbi in tako občinskemu svetu onemogočila življenje. Sedaj, ko je s privolenjem SLS kljub vse-ii.u potrjen SDSarski župan, je SDS začutila, da SLS vendarle hoče delati, hoče miren raa-voj mestne komunalne politike in noče od te svoj© linije odstopiti niti za las. SDS se je ustrašila, da bi jo drugi prisilili k pozitivnemu delu na magistrati:. Da si po pilatovsko umije roke, obenem pa da novo brco klerikalcem in jih končno veljavno odbije, je g. Rb. v »Jutru< napisal članek. ki hinavsko zavija oži: »Nočemo rekri minirati«. Zraven pa т istem članku udari z loparjem po SLS. Mi smo ost članka pravilno razumeli in takoj odgovorili, da SDS nosi rse posledice, če bo Ljubljana še nadalje broz redno izvoljenega občinskega zastopstva. Te ugotovitve se je SDS zopet zhala in včeraj v »Narodu« na debelo laže, da klerikalci hočemo za vsako ceno razgnati občinski -svet. Sicer jo spričo potrditve SDSanskega župana ta trditev več kot bedasta, vendar naj radj zabave navedemo, kako ljubeznivo ie g. Rb. >povabdlc SLS k sodelovanju. Takole pravi g. Rb. v tistem uvodniku: >... intrigam SLS se imajo Ljubljančani zahvaliti, da novi občinski svet z novim županom ua čelu še ni mogel začeti s svojim delom...« in dalje: »Grešilo se je пл vseh straneh, na enj več, ua drugi manj. Zlasti se nočemo spuščati v kritiko včerajšnjega uvodnika v »Slovencu«, ki bi rad blamažo, ki ga je doživela grda in nepoštena akcija SLS z zavlačevanjem občinskega sveta, t> rek ril s hinavščino o »načelni zvestobi? SLS napram občinski avtonomiji ljubljanski. Ze sama dejanja SLS od 2. oktobra, ,nikar je bil izvoljen sedanji občinski svet, naprej postavljajo »Slovenca« in SLS na laž v tako drastični luči, da to vidi že tudi sleherni pristaš SLS, razen one male klike na vodilnih mestih SI S, ki je vodila tačas gonjo proti v „postavi4 vi ljubljanske občinske avtonomijo. Samo strah pred ljubljanskimi volivci narekuje tej kliki, naj se izpametuje.« Tako. Gospod Rb. je povabil SLS na ta način, da jo zmerja z »Lntrigaiitstvom«, očita »grdo in nepošten« akcijo«, »laž«, .jo imenuje »kliko« itd. To je v resnici dostojno, ljubeznivo. prevljudno vabilo! Tako vabilo jasno pove, kam pes taco moli. Sb»pH, gluha in neobčutljiva bi morala biti stranka, ki takega kola ne bi razumela, in nič bi ne dala na итојо čast, če ne bi takega udarea takoj kvi-tirala. Naj napišeta »Narod« in »Jutro« še sto kolon jeremijad za rotovžem, našega samopre-mngovanju je kone«. Več kot dovolj smo štorih, da pokažemo svojo voljo, da hočemo so-doloTati, da hočemo Ljubljani omogočiti redno »oljen občinski svet. Dvakrat smo za to dobili br«o Ne sramujemo se teh brc, ker smo prepričani, da smo delali po željah in zahtevah ljubljanskega prebivalstva. Hoteli smo, da pride Ljuoljana do redne uprave in rednega gospodarstva. Za ta namen smo storili vso, kar je z naše strani storiti mogoče. SDS se ni odzvala, nas je grdo zavrnila, njej naj so Ljubljana zahvali, ee ho še ono periodo brez žu-paua in občinskega sveta. Ne gre spominjati sužnja na suženjstvo v Atene, 1Slov. Narod«, ki včeraj poroča o tem nesrečnem ukrepu, blati dr. Gosarja kakor da on ni storil svoje dolžnosti in kakor da bi ravnateljstvo ljubljanskega okrožnega urada pri tem nosilo kaj krivde. Kako neosnovana in nečedna je ta izmišljotina, pove največ dejstvo, da niti dr. Go-sar niti ravnateljstvo ljubljanskega okrožnega urada pri celi stvari nimata nič opraviti, marveč gre zgolj za zadevo, ki se tiče osrednjega urada v Zagrebu in ministrstva za promet, Kljub temu, da stvar ne spada v njegov delokrog, je predsednik ljubljansketfa okrožnega urada g. K r e k že pred tedni posredoval v ministrstvu in minister za socialno politiko dr. G o s a r jc opozarjal ministra za promet nc nesrečo, ki preti ubogim rentnikoin. Minister za promet je tedaj zatrjeval, da se bo stvar ugodno rešila. Sedaj, ko se ta obljuba ni izpolnila, bodo poslanci SLS in minister dr. Gosar takoj storili vse, da se ta mučna zadeva takoj spravi s sveta. Shod SDS v Kazini Da potolažijo svoje volivce, ki so zelo ne» zadovoljni radi pomanjkanja uspehov samostojno demokratske politike, so sklicali sam. demokrati včeraj ob 6 zvečer shod v Kazino, na kateri sta govorila dr. Kramer in dr. Puc. Shod ni nudil nikake posebne zanimivosti ter je bil po svojem poteku popolnoma sličen vsem drugim shodom, ki jih je SDS sklicala ▼ Kazini. Srednja udeležba, tako, da bi se moglo onim 400 zborovalcem pridružiti še kakih 300 in še ne bi bilo gneče v dvorani; redki apiavzi, skromno navdušenje, razni »špasni« medklici o »lemenatarjih« itd. — ros v ničemer se ta shod ni razlikoval od drugih shodov SDS v volivnem boju tn da je v tem ozirti doslednost 5e večja, je tudi včeraj otvoril, vodil in zaključil shod ravuatelj J u g z enako patetično retoriko, kot ohičajno. Ali če ni bilo na zunaj nikake spremembe, je bila pa znatna razlika med govori dr. Kramerja in dr. Puca — zlasti prvega, — včeraj in nekdaj. Dr. Kramer, kot govornik, je-Tv svojem govoru podal kar celo spokorniško priznanje neuspehov, nemoči in brezpomž'Aibno-sti tako zvane »Kmečko-demokratske koalicije«. Nič ni ostalo v včerajšnjem govoru dr. Kramerja od njegove nekdanje bojevitosti, v vsem govora je bila jasna le tendenca potolažiti lastne ljudi in jih vsaj za silo pomiriti »Durchhaiten!« To staro geslo vseh, ki že slutijo svoj popoln poraz, to geslo je bilo tudi refren, dasi sicer ne izrečen, vsega govora dr. Kramarja. Dr. Puc je skuša! s svojim govorom najbrže dokazati, da se ni ničesar naučil ir ničesar odvadil iz svojih dosedanjih skušeni Govor dr. Puca je bil zanimiv v toliko, da sc niti z besedo ni dotaknil občinskega sveta v Ljubljani, temveč je poročal le kot poslanec oblastne skupščine. Njegov skozinskoz nestvarni govor jc bil le sama dolga veriga napadov na politiko SLS v oblastni skupščini Da je bila SLS toliko brezpametna, da je izvedla prevzem bolnic in drugih zavodov iž državne uprave y oblastno, da naklada davščine na industrijo, konzum (špirit) in na tujski promet in tako dalie. Z gledišča na naše specifično slovenske politične razmere je zanimiva tudi ugotovitev dr. Puca, da vlada v oblastni skupščini prav prisrčno razmerje med SDS in narodnimi so-cijalisti, s katerimi so tako rekoč že eno, med SDS in zastopnikom socijalistov (smo radovedni, kaj porečejo k tej prisrčni zvezi med veleindustrijsko SDS in g. Sittarjem trboveljski delavci?) ter zadnje čase tudi med SDS in SKS- 3anez Pucelj v novem Eetu »V Belgradu po cincarij.i, doma pa po klerikalcih,« to je ves program Janeza Puc-Ija za novo leto. Za kmeta nič, za narod nič. za državo nič. sploh je Janez Pucelj samo »p r o t i«, »za« zanj sedaj ne obstoji, dokler ne bo spet minister. Tako je Janez Pucelj napisal v »Kmetskem listu«. »Po klerikalcih« bosta udarila sedaj 7, Žerjavom in od teb udarcev bodo Pueljevi kmeti »iti. — To je pristen, izviren program, za Pitclja brezplačen, za narod pa silno drag. Deto SDSareki oblastni poslanec Ivan Tavčaf je začel izdajati novo slepilo za delavce z na slovoni »Delo«. Namen »Dela.'; je zabavljanj« na klerikalce in propaganda za SDS. r Belgrad, 14. januarja. (Brz. »Slov«) Danes je izšel list »Osvobojenje«, ki je glasilo pašičevcev, V prvem članku naglaša, da se bo boril za parlamentarizem in demokracijo. List ni vzbudil posebnega zanimanja, ker je bila ta akcija pašičevcev že poprej znana. Urednik mu i« Velja Pooovič, bivši radikalni Doslnne/'. mnogih zdravnikov so priznane Kaiserjeve prsne karamele s tremi jelkami kot izborne, ker ne kvarijo želodca in vedno prinesejo sigurno pomoč. •k Z Ronofinom si znažijo šoferji in mehaniki roke, gospodinja pa osnaži z njim kopalno banjo, kuhinjsko posodo in sploh vse kovinske izdelke. Nudi Drogerija Gregorič, Prešernova 5. •k Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda zagotavlja naravna »Franz-Josef«-grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josef«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. Dobiva se v lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. ~k Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijen sladkor? Poskusite, potem nc kupite več drugih znamk. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana - Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša "k Apetit-testenine in dvojno sladno kavo zahtevajte v vsaki trgovini. Predavanje o spiritizmu s skioptičnimi slikami bo danes ob 5 popoldne ' veliki dvorani hotela Uniona. — Predpro-daja vstopnic v unionski trafiki. CfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKAREN. Danes imata dnevno in nočno službo: Ra-mor na Miklošičevi cesti in Trnkovzy na Mestnem trgu. — Jutri imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljeva cesti. * * » © 60 letnico rojstva obhaja jutri, 16. januarja 1928, g. Jože Zupančič, dolgoletni osebni strežnik ljubljanskega gospoda kne-zoškofa, © Pravljico se bodo zopet pripovedovale danes ob 4 popoldne v Akademskem domu. Iskreno vabljeni! © Razstava g. Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljonu je odprta samo še danes. Obiščite jo! © Umrla jc včeraj popoldne ob pol petih gdč. Anica P f e i f e r , bivša voditeljica manjšinske šole v Ljubljani. Pogreb bo jutri popoldne ob dveh iz Ilirske ulice 27. © Zahvala.. Mestni magistrat izreka zahvalo g. Ph. Mr. R. Sušniku za podarjeni znesek 500 Din za mestne reveže v počaščenje epomina blagopokojnib: gospe Marijo Grasse-lijeve in g. dr. Demetra Bleiweie-Trsteniškega. © Lastniki psov. Ponovno nujno opozarjamo vse lastnike in rejnike psov v Ljubljani z začetnicami rodbinskih imen M—R, da morajo v dneh 14., 16., 17., 18. in 19. januarja, in sicer od 8 do 12 dopoldne, prijaviti svoje pse mestnemu magistratu (Mestni trg 2, II, vrata 41); obenem morajo plačati takso za leto 1928 v znesku Din 100 za psa. Tozadevni razglas mestnega magistrata je nabit po mestu. priporočamo solidno in najcenejšo moško in damsko konfekcijo tvrdke Gričar &. Mejač samo Šelenburgova ul. 3. Radi pozne . sezije znatno znižane rene. © G. Josip Šinkovec, postreSćek št. 20, ni več član društva prvih ljubljanskih po-etreščkov. — Odbor. 388 © Pokojninski zaklad za zdravniške vdove in sirote ima 29. januarja ob 15 v restavraciji Ljubljanski dvor svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. © Predpust. Ker jc letos čas predpustu razmeroma prav kratek, smo že sedaj, v prvih tednih novega leta, tako rekoč sredi pred-pustne dobe. Potrjujejo to veliki lepaki po ulicah, ki vabijo na razne predpustne zabave, izgleda pa, da letos ne bodo dosegli bogve kako znatnih uspehov, kajti življenje je sedaj že marsikoga zresnilo, ki ga v drugih okoliščinah sicer nc bi. Dalje pričajo o predpustni dobi razmeroma pogosti ženitvovanjski sprevodi pred cerkvenimi vrati. Tudi v tem oziru se more opažati, da je pompoznost v primeri s prejšnjimi leti znatno padla, da ne govorimo o proletarskih porokah. © Konji so se splašili. Pred kinom Matica na Kongresnem trgu so se v petek zvečer splašili konji pri nekem vojaškem vozu. Ob robu tlaku na Kongresnem trgu sta se konja izpod-taknila in padla ter sc oba precej potolkla po prednjih nogah. Deloma je bila to še sroča v nesreči, kajti sicer bi se mogla pripetiti še večja nezgoda, ko sta splašena konja v blaznem diru tekla po cesti. Ko sta konja padla, so ju navzoči pasantje pomagali dvigniti. © Razne tatvine. Slugi tvrdke Feliks Urbane Roškarju jc nekdo ukradel s kolesa 110 dinarjev vredno karbidno svetilko. — Ovaden jo železničar T., ki ga jc stražnik zalotil, ko je nesel po Kettc-Murnovi cesti vrečo premoga, ki ga jc ukradel na tovornem kolodvoru. © Ponočnjaki. Razni pijančki so pozimi — seveda, čc izvzamemo Silvestrovo in druge take prilike — kolikor toliko mirovali in so dali policiji v splošnem mir. Zadnje čase pa sc čim dalje bolj množc na policiji ovadbe radi kaljenja nočnega miru, nedostojnega vedenja, pijanosti in ekscesov. Značilno je, da se sicer prestopki teh vrst gode običajno med delavstvom in socialno nižjimi sloji, zadnje dni pa sc množe tovrstne pritožbe tudi proti inteligenci, med katero narašča čim bolj bohemstvo in lahkomiselnost, kar jc nazadnje tudi gotovo znamenje časa. © Kristofič.Bučnr: Bluze, otroške obleke! Naš župan v našem Mariboru Maribor, 14. januarja 1928. Za včeraj popoldne ob petih je bila sklicana seja občinskega sveta, ki je bil izvoljen 18. dec. lanskega leta, da izvoli mestno starešinstvo. Ker so se vse stranke do zadnjega dneva neobvezno razgovarjale in ni bilo objavljenih nikakih pravih zaključkov, je bilo zanimanje vedno večje. Položaj pa se je razjasnil na zaupnem sestanku širše~a in ožjega odbora SLS in zaupnikov v petek zvečer. SLS za nadaljevanje dela v občini. Prva točka, ki jo je zbor zaupnikov obravnaval, je bila ta, ali naj se delo nemoteno nadaljuje ali pa naj se prepusti občina usodi slučajne večine, brez ozira na ponudbe, ki jih je od raznih strank prejela SLS. Zbor zaupnikov je odobril, da je ožii odbor SLS delal na tem, da bi se v sodelovanju z drugimi nadaljevalo delo za napredek Maribora. Dr. Jerovšek je v obširnem govoru povdaril, da se je razgovarjal z zastopniki vseh skupin, le s socialisti, katerih vodstvo a priori odklanja sodelovanje z našo SLS, se ni moglo razgovarjati. Sodelovati pa želijo vse ostale skupine in zbor zaupnikov je to sprejel na znanje in odobril, da se to sodelovanje sprejme. S tem je SLS, ki je sprejela to sodelovanje brez ozira na ev. politično škodo, pokazala, da jc njena občinska politika resna in stvarna. Določitev župana in mestnih svetnikov. , Zbor zaupnikov je nato razpravljal o kandidaturi župana. Vsi Mariborčani, posebno pa še pristaši SLS gojijo željo, da še nadalje župa-nuje dosedanji župan dr. Leskovar. Po pojasnilu dr. Jerovška je pa g. dr Leskovar dal izjavo, da mu je izredno žal, če tudi bi zelo rad ustregel tej želji, da je fizično nemogoče opravljati dalje časa obe mesti, da bi bil mestni župan in predsednik oblasti. Ker pa je zgraditev naše mariborske samouprave zelo nujno in važno delo, ki zahteva celega človeka, zato prosi zbor zaupnikov, da sprejme njegov predlog in kandidira za župana dr. A. Juvana. Obljubil pa je, da on ostane v mestnem svetu in prevzame vodstvo najvažnejših odsekov . Iskrena zaupnica in zahvala dr. Leskovarju. Poslanec Zebot je nato v iskrenih besedah izrekel zahvalo vseh Mariborčanov, posebno pa še pristašev SLS dr. Leskovarju za njegovo dosedanje delo na občini. Povdarjal je, da stranka težko prenese to dejstvo, da on ne kandidira več kot župan, da pa je vsa stranka kot tudi ves Maribor prepričan, da bo g. dr. Leskovar še v bedoče s svojo razumnostjo in skušnjami sodeloval za napredek Maribora. Zbor zaupnikov je nato prisrčno aklamiral to zahvalo svojemu načelniku dr. Leskovarju. Novi mestni župan — dr. Juvan. Predlog dr. Leskovarja, da naj zbor zaup-rJ,-?v določi d- Juvana kot kandidata župana v Mariboru, je bil soglasno sprejet. Dr. Juvan je kandidaturo sprejel, povdarjal pa je, da se ta izprememba izvrši le zaradi razmer, ki to zahtevajo. Kandidaturo dr. Juvana je zbor navdušeno pozdravljal. V mestni svet je zbor zaupnikov kandidiral dr. Leskovarja in dr. Jerovška, tako da bodo v mestnem svetu dosedanji zastopniki SLS. Zbor zaupnikov je nato sklenil še razne orrra-nizatorične predloge, na' ar se ic zaključil. Volitev župana Ol-činski svetniki i. se pričeli zbira H posamezno proti peti uri. Le socialistični klub je pričel korfrativno z rdečimi naglji. Zastopnik velikega župana je bil vladni svetnik Jr Ipavic Ko so bil občinski svetniki, razen dr. Мч icisna, zbrani, je dr. Leskovar otvoril sejo. Za predsednika jc imenoval najstarejšega občinskega svetnika Firaka Firak je imel kratek pozdrave'! go-vor in imenoval Fran Zebota (SLS) '-> Oš'aka (soc) za preglednika. Nato se je vršila volitev lup. .o. Dr. Le skovar jc objavil rezultat: dr Aloj^ Juvan (SLS) 25 glasov, Eržen (SPJ) 13 glaso\, 2 g'isovnici prazni. Podžupan: dr Lipold (SDS) 23 glasov, Krajnik (SPJ) 13 glasov, 4 glasovnice prazne Nato se je veličastno dvignil g Grčar (SPJ) in začel brati nekak predlog. Vladni svetnik dr Ipavic ga je prekinil, češ da ne sme stuvliati med volitvami nobenih splošnih p edlogov Grčar je moral staviti predlog k tem volitvam, da naj bi njegovi somišljeniki dobili vsaj eno mesto zastopnika v mestnem svelu. Nato se je vršila volitev mestnih svetnikov. Izid je bil sledeči: dr. Leskovar 25, dr. Jerovšek 26 (Medklic: - Vidi se, da iro-i Jer vš-;k največ zaupanja!«), Franc Burcš 23, dr. Lothar Miilileisen 19, socialisti so dobili po 13 glasov, in sicer Ošlak, Jelen, Majer, Petejan. Kejžar je dobil 6 glasov. Ker so dobili večino le trije, se je vršila ožja volitev za četrl ?ga svetnika. Pri tem so dobil Miihleisen 19, Eržo.i 12. Ošlak 3, 5 praznih glasovnic. Ker še ni prišlo do absolutne večine, se je vršila ožja volitev, pri čemer llllllllllllllllllll Hftderno sredstvo »a negovanje kota. fiuccrit vsebuje sedaj substanco, ki pospešuje funkcije kote. Ta Euceril v Nivea-cremi vpliva vtled tega neprimerno ublaiu-jote in teiilno na razpokano in gubasto koto. Poizkusite Nivca-cremo ШШ1ШШШ1Ш se je ugotovilo, da manjka ena glasovnica. Po dolgem iskanju se je ugotovilo, da jo trdo drži v rokah g. Grčar. To dejstvo je vzbudilo v dvorani mnogo veselja Na bivšega ž ipana so z galerije padali posrečeni dovtipi. Pri ožji vo-litvi jc dobil Miihleisen 19, Eržen 16 glasov Prvi je bil izvoljen Ko so bile volitve v celoti proglašene, so pristaši raznih strank na galeriji vzklikali novemu županu Socialistom, ki jim je gledala iz žepa »Volksstimme«, so si dovolili klice »Mfil«. Novoizvoljeni župan dr. Lojze Juvan se je rodil v Vačah pri Litiji. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, pravne študije pa v Gradcu in na Dunaju. Kot visckošolec je bil član kat. akadem skih društev. Pred voino je bil koncipient pri dr. Leskovarju. Med vojno je bil častnik i.a fronti in tudi par mesecev v italijanskem ujetništvu Po vojni je bil nekaj časa pri dr. Les ctli-erile. akratfnke in amtlne ДП* .V.ANDER* Marifoor □ Umrl je po Mariboru in daleč naokrog znani g. Andrej Platzer. Pokojni je bil rojen 1845 na Koroškem. Prišel jo v Maribor pred 42 leti in je imel v Gosposki ulici trgovino s papirjem. Platzer je bil mariborski meščan in svojčas predsednik Trgovskega gremija. Zadnja leta .je živel radi starosti v pokoju. Poznalo ga je vse, ker se je tudi v visoki starosti sprehajal vsak dan in ob vsakem vremenu zjutraj in proti večeru po glavnem mostu. Pogreb bo danes ob 3 popoldne izpred hiše žalosti. Prepeljan bo z avtomobilom v Gradec, kjer posedajo starši njegove žene rodbinsko grobnico. □ Nov hotel v Mariboru. Opozarjamo na današnji oglas hotelirja Andreja Oseta 'Mariborski dvor.,-, ter se toplo priporoča obilen obisk novega podjetja. □ Ker se je sprožila misel, da si šoferji ustanovimo svojo organizacijo pod okriljem JSZ v Mariboru, sklicujemo tozadevni sestanek vseh tovarišev, ki so zaiposleni pri mestnem avtobus prometu in privatnih podjetjih za torek, 17. januarja oh 7 zvečer v društveni sobi na Koroški cesti 1. Tovariši, pridite vsi, da si postavimo temelje, na katerih si bomo zgradili močno šofersko organizacijo v Mariboru. — Pripravljavni odbor. П Policijska kronika. Kramer Milan je v petek popoldne prijavil policiji, da mu je nekdo v njegovi odsotnosti med 11 in pol 12 ukradel svinjo, katero je bil zaklal ш jo pustil tam, da se shladi. Svinja je bila drča 50 kg težka ter vredna okoli S00 Din. Prijeli so Cfubliansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 «večet. Nedelja, 15. januarja ob 15. uri: SNEGULČICA IX ŠKRATJE. Mladinska predstava po znižanih cenah. — Ob 20. uri: SODNIK ŽALAMEJSKI. Ljudska predstava. Znižane cene. Ponedeljek, 16. januarja: DIVJA RACA. Red A. Torek, 17. januarja: IGRA V GRADU. Gostuje Št, Jakobski oder. Znižane cene. Izven. Sreda, 18. januarja: Zaprto (generalka). Četrtek, 19. januarja: Kandidn. Premijera. Premi-jerski abonma. OPERA. Zafetek oti pni 8 »večer Nedelja, 15. januarja ob 15. uri: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Ljudska predslnva. Znižan* cene. Ponedeljek, 16 januarja: Zuprto. Torek, 17. januarja: Zaprto (generalka). Sreda, 18. januarja: ZMAGOVALKA OCEANA. - Operete. Premijera. Premijerski abonma. Četrtok, lfl. januarja: MILOŠEVA ŽENITEV. C. Mariborsko gledališče Nedelja, 15. januarja ob 15. uri: MADAME BUT-TERFLY. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20 uri: ORLOV. Prvič. Ponedeljek, 16. januarja: Zaprto. Torek, 17. januarja ob 20. uri: GLASBA. Ab. B. Premijera. Celjsko gledališče Četrtek, 10 januarja ob 20. uri: RAZPOROKA. (Cyprienne.) Premijera. Abonement. Mariborski Ljudski oder V nedeljo dne 22. t. m. bo Ljudski oder v Mariboru ponovil ob pol 5 popoldne v prostorih Zadružne gospodarske banke Nušičevo veseloigro »Navaden človek«.. Prireditve in društvene vesti Ljubljana. Rokodelski dom. Predavanje o kulturi in civilizaciji — s skioptičnimi slikami — bo danes ob potili popoldni! v Rokodelskem domu, Komenskegu ulica 12. Predaval bo g. prof. dr. J. Debevee. Vstop prost. Sp. Šiška. L u m p a c i ,i v a g a b u n d -vprizori drevj oh pol S šišenska prosveia v dvorani samostana. — O spiritizmu predava jutri ob pol 8 zvečer prof. dr. Ehrlicli v šišenski pro-sveti. Ljubljana« ima v ponedeljek dne 16. jan. ob 8 zvečer skupno pevsko vajo. Vsi točno! — Pevo-vodja. Frančiškansko prosv. društvo v Ljubljani priredi danes zvečer ob pol 8 zabavno prireditev v mali dvorani hotela Union. Člani in prijatelji društva, udeležite se le prireditve, ne bo Vam zal. 1. februarja (. I. ob b'. uri se vrši kakor običajno vsako drugo leto v veliki dvorani in stranskih prostorih hotelu Union splošno priljubljen ploniuski ples. V paviljonih bo skrbljeno za razna okrepčila .točila se bodo vsakovrstna izborna vina; godbn Dravske divizije pa bo skrbela, da pridejo tudi plesalci na svoj račun. Obleka promemidna, oziroma planinska. Predprodaja vstopnic se vrši vsak dan od 8 do 12 in od 2 do (i v društveni pisarni, Šelenburgova ulica 7-II. Mladeuiski krožek na Rakovniku imu odslej vsako sredo zvečer ob 8 redno predavanje. Visi Člani in nnraščajnikl krožka so obvezni udeležiti se predavanja. Prosi vstop imajo in celo povabljeni so tudi fantje, ki niso člani krožka. — Voditelj. Večer v slovanskih narodnih nosili, katerega je priredila Jadranska Straža že lansko leto. je bila najlepša prireditev lanskega predpusta. Tudi letos se vrši enaka in sicer 28. januarja ob 8 v Unlonski dvorani. Po pripravah sodeč bo la prireditev zopel jirekosila vse drugel Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi v petek dne 20. f, m. ob 7. uri v veliki dvo- rani hotela Union izredni občni zbor. na katerem si: bo protestiralo proti členu 69 fin. zak., ki hoče posestnike v lastnini popolnoma omejiti ter sir bo razpravljalo o novi dnvfn reformi. Odbor vabi, da se iega velevažnega zborovanja ugeleže vsi posestniki in je vstop dovoljen samo proti izkaznici. Maribor. Gledališka predstava. Katoliška omladina vprizori danes ob petih igro: Pri kapelici« v društveni dvorani, Cvetlična ul. 28. Občni zbor. Danes ima Kat. prosvetno društvo v Melju ob 4 občni zbor, katerega naj si- društve-niki polnoštevilno udeležijo. — ?>lbor. Trbovlje. vDeseii brat«. Danes v nedeljo so igra ob pol štirih popoldne v Društvenem dotnu narodna igra Deseti brak. Vstopnice dobiš dopoldne v konsu-mih. Koncert. Rudarska godba priredi danes v nedeljo popoldne v Delavskem domu velik koncert a obširnim programom. Začetek ob 7 zveč. Vstopnina 5 Din. Osfali kraji. Moste pri Ljnhljnni. V Ljudskem domu priredijo Orlice v nedeljo dne 15. jan. ob pol osmih zvečer igroknz Dekle z biseri . Vstopnina je običajna. Pridite vsi, ki želite poštene zabave. — V sredo dne 18. jan. ob pol osmih zvečer bo pa v Ljudskem domu dekliški večer, katerega naj se udeleže tudi podporne članice. Orliški krožek na Vrhniki priredi v nedeljo dno 15. jan. ob pol osmih zvečer v Rokodelskem domu na Vrhniki veseloigro v štirih dej. »Knjižničar«. Tržič. XIII. prosvetni večer društva sv. .Tnćctn se vrši v nedeljo dne 15. jati. ob osmih zvečer v dvorani »Našega doma«. Ta večer bomo preuredili naš kino-aparat tako, tla nam bo kazal skioptične slike o sedanjem papežu Piju XI. Posebno bodo zanimali vsakeeo kraii in aorski velikani, katere ie sv. oče obiskoval v prejšnjih letih. Krasne slike bc pojasnjevalo primerno predavanje, i Kamnik. Prihodnji petek dne 20. jan. zvečei | bo v Kamniškem domu predaval vseučiliški profe-I sor dr. Ehrlich o zanimivi temi: O špiritizmu. Pre-l davanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. Ker bo gotovo zanimiva snov zanimala vsakogar, vabimo Kamničano k temu predavanju znanega učenjaka in izvrstnega govornika. Devica Marija v Polju. Danes ob 4 popoldne goetule v tukajšnjem domu Izobaževnlnega društva orlovski odsek Sv. Jakob Ljubljana s krasno klasično igro »Razbojniki •., spisal F. Srhiller v petih dejanjih, 10 slikah. Vstopnice se dobe do predstave vdverani. Pridite v obilnem številu. Cerkveni vestnih Duhovne vaje za rekrate v Donm so od 21. do 25. januarja. Ker je še prostora, se prosijo gg. župniki, da opozore le ,ki se hočejo udeležiti tečaja, da se takoj prijavijo. Oh tej priložnosti bo imei izveden vojaški zdravnik nravno-higijensko prodavanjo za nabornike. Naše dijaštvo Seja Akademsko zveze bo v ponedeljek ob j [ popoldne v Akad. domu. Danica. DaniSarji in Daničarke! V sredo dne J 18. januarja ob 8 zvečor se zopet snidemo k red-| nemu društvenemu sestanku, na katerem bo pre-' daval vseuč. profesor g. dr. A. Snoj o kulturnem pomenu novega slovenskega prevoda sv. pisma. Za člane udeležba obvezna, tovariši iz bratskih društev in gg. starešine vabljeni! — Jutri v ponedeljek ob 8 zvečer sestanek političnega krožka pod vodstvom g .dr. J. MohoriČa. Vsi tovariši, ki so se prijavili, naj se sestanka sigurno udeleže Poizvedovanja Zgubil se je 13. jan. zvečer rujav lovRki pes s znamko Krško . Najditelj naj ga odda nroti dobri nneradi v eradu Tivoli. a)je novega Somišljeniki! i Mcseca januarja popravljajo občinski uradi uradoma volilne imenike. Opozorite povsod občinske, funkcionarje, da ne izpuste pomotoma nobenega našega somišljenika. Skrbite, da nikogar ne izpuste, zlasti v krajih, kjer so ob čin s v nasprotnih rokah. Pazite, da izginejo iz imenikov vsi nasprotniki, ki so se izselili ali drugače izgubili volilno pravico. Tajništvo SLS. KOLEDAR. Nedelja, 15. januarja. Maver, Habakuk, Pavel, Maksim. Solnce vzide ob 7.44 zj. in zaide ob 4.35 pop. — Pondeljek, 16. januarja. Marcel, Bernard, Ticijan, Honorat. Dunajska vremenska napoved za 15. januar: Severne Alpe: Solnčno vreme, pa ne dolgo časa Od časa do časa topli vetrovi, trajno gorko vreme. — Južne Alpe: Menjaje oblačno brez bistvenih padavin, tu in tam megla, ponoči zmrznjeno.. ZGODOVINSKI DNEVI. 15. januarja: 1877. je v Brišah pri Zidanem mostu zasul del hriba več hiš in ljudi. (O tem je prinesel »Domoljub«; sliko v »Novicah v slikah«.) — 1622. se je rodil francoski pisatelj Moiiirre. — 1791. se jc rodil nemški pisatelj Fr. Grillparzer. — 1858. se je rodil italijanski kipar Giov. Segantini. — 1703. je izSel prvi ruski časopis. — 17. januarja: 1888. ie v Celovcu umrl Andrej Einspieler. — 1917. se je med Zagorjem in Trbovljami vdrla skala na železniški tir in pokopala del brzovlaka. Mnogo mrtvih. Promet za več dni ustavljen. — V Hrastniku je zemeljski plaz pri kemični tovarni ooškodoval 22 hiš. — 1749. se je rodil italijanski pesnik grof V. Allieri. — 1891. je 'rmrl francoski komponist Lčo Delibes. * * * •fc Letošnje Mohorske knjige. Družba sv. Mohorja obvešča vse one naročnike, ki so knjige (vse letošnje publikacije) naročili šele potem, ko so že izšle, da jih je DdruŽba poslala že vsem, ki jim je mogla še postreči z njimi Sedaj pa sta knjigi Koledar in Moj mali Hluček žc obe pololnoma pošli. Ker pa še niso vsi dobili ke.sneje naročenih knjig m ker še vedno prihajajo nova naročila in naroče-vavci želiio zlasti Zgodovino Srbov, obveščamo vse: Kdor se vpiše kot član Mohorjeve družbe za preteklo leto (1927) in še za prihodnje (1928) obenem pri svojem poverjeniku, dobi še lahko za leto 1927. štiri knjige, in sicer: Zgodovino Srbov, Večcrnice, Katoliško cerkev in Jurčka Kozamurčka (kot nadomestilo za pošli dve). Vse te knjige stanejo posamezne v knjigotržtvu skupno 79.20 Din, dočim jih tudi nov naročnik kot član Družbe dobi za 20 Din. Vsi novi naročniki za lansko in prihodnje leto pa imajo tudi pravico do znižanih cen doplačilnih knjig: Državo dobijo za 86 Din (sicer 100 Din), v pol platno pa za 94 Din (sicer 14-1 Din). Kreka izbrane spise II. zv., za 28 Din (sicer 37.60 Din). Mohorjeva tiskarna v Celju je napravila nekaj separatnih odtisov Finžgarjeve povesti Strici, ki stane 8 Din. V Ljubljani je poverjenica tudi Nova založba. Lahko se vse tc knjige naroče pri njej Ln sc vpiše kot član vsakdo iz Ljubljane. k Slovesna instalacija novo imenovanega častnega kanonika. Dne 12. t. m. bil v mariborski stolni cerkvi slovesno inštaliran za častnega kanonika lavantinske škofije g. nad-Župnik Janez K. Lenart. Novi častni kanonik je star 86 let, a šc mož korenjak in bo sredi julija letošnjega leta dopolnil z g. župnikom Janžekom šestdeseto leto mašništva. Velika zasluga g. nadžupnika je zidanje nove far-ie cerkve v Poljčanah, ki je bila blagoslovljena 1. 1895. Po nastopu razsežne nadžupnije sv. Martina v Mislinjski dolini se je lotil preureditve in okrasitve nadžupnijske cerkve. S pomočjo župljanov je prenovil tudi podružne cerkve: Mat. božje na Homcu, sv. Tomaža, sv. Jurja, sv. Filipa in sv. Andreja. Častitljivi zlatomašnik je redka živa priča delovanja in življenja našega Martina Slomška. k Z ljubljanske univerze. Za rednega profesorja s pravicami uradnika 2. skupine I. kah je postavljen na filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Jovan H a d ž i. ■k Težko bolan leži v Zagrebu znani slovenski skladatelj Fran V. V i 1 h a r. Poleg hude bolezni (rak) tare Vilharja tudi sitna beda. Gotovo se bodo našli prijatelji petja, ki bodo s skromnim darom olajšali zadnje dneve njegovega življenja. Naslov je: Zagreb, Gunduličeva ulica. ■k Naooved dohodnine za leto 1928. Za sestavo dohodninske napovedi, katero mora vsak davčni obvezanec vložiti do konca meseca januarja davčni oblasti, je neobhodno potrebna knjižica: Dohodnina. Določbe o dohodninskem davku z dne 25. avg. 1896 in po osebno-davčni noveli 23. jan 1924. Pregledno sestavil in pojasnil Valentin Žun. Cena 10 Din. l ahko umljiva in s praktičnimi vzorci opremljena knjiga bo izborno služila in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Knjiga se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. •k 85 letnica. Gospa Antonija Bučar v Kostanjevici je obhajala 10. t. m., duševno čila ш telesno čvrsta, svojo 85 letnico tiho in v najožjem rodbinskem krogu. k Župnim uradom je dalo neko glavarstvo ukaz, da morajo vse nabornike, torej polovico krstne knjige prepisati kar trikrat zaporedoma: enkrat za županstvo, enkrat za »okrug«, enkrat za glavarstvo, menda zato, da se tem uradom prihrani prepisovanje. V ta »Sveštenikov spisak mladiča« jc treba zapisati celo fantove botre pri krstu, ker je to menda bolj važno kot pa to, kje je bil rekrut rojen, ker tega ni treba pri nobenem zapisati. Ali ne bo to z leti lahko privedlo do velikih zmešnjav? O tem ukazu je bilo tudi vsako župastvo obveščeno, da se bodo vedela pritožiti zoper župne urade. Za županstvo bi morah vsako leto prepisovati kar dva letnika: po 18 in po 20 let stare mladeniče. Nabornikov nisem še nikoh trikrat prepisaval, pa zato rekrutovanje ni še nobeno leto izostalo. Da je župan mogel sestaviti spisek 18 let starih mladendčev, jih jc pri meni prepisal iz krstne knjige. — Odredb ministrstva ne more spreminjati nobena podrejena oblast. Župni ur? se držijo odredbe ministrstva vojne Ln motri: rice z dne 8. okt. 1924 C št. 31.743, ki je bila | objavljena v §k. 1. 31. dec. 1924. Če bo imel kdo sitnosti zaradi tega, naj se skozi vse instance pritoži na državn' svet. Da se županstvom delo olajša, ali bi nc smeli ta »Duhovniški izpisek« poslati županstvu že za 18 letne namesto šele za 20 letne mladeniče? k Soboslikarski tečaj. Urad za pospeševanje obrti kraljevine S' i otvori enomesečni tečaj za sobne slikarje . ljubljanski oblasti Ta pouk bo celodnevni ter se bo vršil v področju umetniške šole »Probuda«, ki nudi za ta tečaj bogat in popoln tozadevni učni program. Tečaj se prične v ponedeljek, 23, januarja ob 8. uri v poslopju Tehniške srednje šole v Ljubljani, I. nadstropje, soba št. 18. V ta tečaj se sprejemajo samo mojstri in pomočniki soboslikarske stroke, ki se morajo priglasiti do petka 20. t. m. pri uradu za pospeševanje obrti (Krekov trg 10-I.J. S tem tečajem izpopolnjuje umetniška 'šola »Pro-budo« svoj program in nudi prvič našim sobo-slikarskim mojstrom in pomočnikom, da se doma izpopolnijo v vsem, kar zahteva njihova obrt. Moderna ornamentika na temelju domačih narodnih motivov naj jim služi kot podlaga za bodoče delo, da z domačimi oblikami nadomestijo tuje oblike, ki se tako zelo širijo po naših krajih. Mi imamo v domačih narodnih oblikah bogat neizčrpen zaklad, ki ga je z resnim sniotreniin delom treba samo dvigniti ter mu dati ono mesto, ki ga po vsej pravici zasluži. — Vodstvo umetniške šole »Probuda;:. k Ljudske knjige, ki so priporočila vre-dnie in jih mora imeti vsaka knjižnica so Jakličeva: Ljudske povesti (15 Din) in Hcrrma-nova Ivančkov sveti večer in druge zgodbice (za mladino — 10 Din). Za ljudsko petje priporočamo novo izdajo Bajukovc Slov. narodne pesmi (dva zvezka v enem — 26 Din). — Nova Založba v Ljubljani. k Smrtna kosa. V hiralnici v Ljubljani je včeraj opoldne umrla g. Katarina L a v r i č , sestra g. Andreja Lavriča, župnika in dekana na Brezovici. Pokopali jo bodo v pondeljek ob pol 9 dopoldne na Brezovici. •k Žrtev svojega poklica. Zdravnik doktor Kamniker, ki je slovel kot dober kirurg v deželni bolnišnici v Radgoni, je umrl kol žrtev svojega poklica. Pri operaciji v Radgoni se je nekoliko zastrupil. Ko so ga nato operirali v Gradcu, je zastrupljenju podlegel. — Ko je general Maister dal zasesti Radgono, je častnik Zel dal dr. Kamnikcrja kot voditelja radgonskih Nemcev zastražiti, da se ni smel prosto gibati. Na mirovni konferenci v Parizu 1. 1919. je bil dr. Kamniker izvedenec za štajerske meje. Po zaslugi Halijanske neprijaznosti proti nam je prišla Radgona nazaj k Avstriji, dasi je bila po predlogu velesil priso-jena že Jugoslaviji. Pozneje je bi! dr. Kamniker zopet operater v Radgoni, g. Zel pa šolski upravitelj v Apačah. Ko je zbolel in bi moril biti operiran, je dal vprašati dr. Kamnikcrja, če ga hoče operirati kljub razmerju pri za- Po 20. januarju izide: DR. MIHAEL OPEKA: PtTNBIST GOVOMHt it MOLITVI, DELU !H MISLI NA SMR1 Opo/atjamo na to publikacijo vnaprej, ker bodo govori o mol Ivi in misij na sm.-k dobro služili za versko pobudo zlasti v potlnem C&su. Knlivo lahko naročilo že sedaj, da vam jo kakor hitro bo na svetlem, takoj dopošlje založnica: k.T.O. H. Мтапо« v Uub'jsnf sedbi Radgone. Dr, Kamniker ga je ljubeznivo operiral in ozdravil, pa g. Zelu v šali pravil, da ga veseli, da ga ima pod svojim nožem. Operiral je tudi brata dr. Slavtča, ki je bil istotako na mirovni konferenci v Parizu. Politično nasprotstvo ga torej ni nič oviralo, da ne bi vršil požrtvovalno svojega odgovornosti polnega poklica. Radgonska okolica bo zelo pogrešala njegove preizkušene zdravniške prakse. ■k Nova pošta. V Dubravi pri Zavrču je bila 11. t. m. otvorjena nova pošta za vred-nostnine, vozne ter pismene pošiljke v hiši Franca Miheliča. Nova pošta nosi me: Križov-Ijanska Dubrava via: Moškanjci. k Strašna nesreča v Novem mestu. Prejeli smo še naslednje poročilo: Dne 12. januarja t. 1. ob 8 zvečer sc je zgodila med pristavo in vasjo Srebrniče pri Novem mestu strašna nesreča. Leopold Kadunc, 48 let stari posestnik in krojač, ter njegov zet Franc Medic, 30 let star, oba iz Dol. Tapelvrha štev. 12 pri Čermošnjicah, sta se pripeljala dne 12. januarja t. 1. na kmetskem vozu, v katerem sta bila vprežena dva konja, po raznih opravkih v Novo mesto. Po izvršenih opravkih sta pila v Novem mestu do trde noči. Okrog pol 8 zvečer sta se odpeljala nazaj proti domu. Med pristavo in vasjo Sreberniče ravno nasproti Češčivasi so zavili konji, akoravno jc bil voz razsvetljen, na nepojasnen način s ceste čez njive in travnike proti reki Krki, ki je tamkaj kakih 200 m od ceste oddaljena. Po sledu na travniku je razvidno, da so tamkaj konji vozili sem in tja, potem pa zavili proti Krki, kjer je okrog en meter visok in strm breg, voda pa čez dva metra globoka. Kadunc in Medic sta padla z^voza v vodo in oba utonila, ne da bi kdo slišal kako klicanja na pomoč. Ravno tako sta utonila tudi oba konja, ker se radi vprege nista mogla rešiti. Za nesrečo se je zvedelo šele drugi dan zjutraj, ko so šle ženske v Novo mesto na trg in zapazile v vodi voz in v njem vprežene mrtve konje. Vaščani iz Srebernič so pričeli takoj s čolni iskati ponesrečene voznike. Kadunca so našli kakih 300 m, Medica pa kakih 100 m nižje od kraja nesreče, prvega na hrbtu, drugega pa na trebuhu ležečega v vodi. Zadnji je držal še bič v rokah. Potegnili so oba na breg. Kadunc je imel pri sebi tri žepne ure, Medic pa eno žepno uro. Vse tc štiri ure so obstale ravno ob 8. uri, kai dokazuje, da se je točno ob 8 zvečer pripetila ta grozna nesreča. Na to so potegnili še konje m voz z velikim trudom iz vode. Na vozu je bil zavoj manufakturnega blaga, gotovo last Kadunca, ki je bil, kakor že omenjeno krojač. Da se je mogla ta nesreča pripetiti, bo gotovo vzrok ta, da sta voznika spala na vozu, konji pa so vozil; sami brez vodstva proti lučim, ki st> se videle na nasprotnem bregu v Češčivasi aH pa v Zalogu, pri tem pa so zašli v tiho in globoko Krko, kjer so zalili vse skupaj hladni valovi. Kaka tuja krivda te nesreče je izključena. Oba ponesrečenca zapuščata družine. Prepeljali so ju v mrtvašnico v Šmihelu pri Novem mestu. Zanimivo je, da je bil Kadunc leta 1918. v Ju-denburgu ob znanem uporu obsojen na smrt. Bil je že zvezan, da bi ga ustrelili, ko je v zadnjem hipu došlo pomiloščenje, ki mu je rešilo življenje. k Stariši! Kupite Vaši klavirski mladini 10 povesti za klavir skladatelja Vasilija Mirka, ki jih je izdalo pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Cena izvodu 20 Din. Izdaja ie naprodaj v Jugoslovanski knjigarni, naroča se pa lahko tudi na naslov založnika. ★ Pes in motociklist. Domžalce in pa športne kroge je svojčas silno zanimal sledeči pravdni spor, ki je zdaj končan z drugo-instančno razsodbo. Dne 3. maja 1927 je neko motorno kolo v Domžalah na cesti pred postajo zavozilo v kostanj ob cesti in se znatno poškodovalo. Na motociklu sta sedela dva. Lastnik motornega kolesa je trdil, da je nesrečo zakrivil pes g, Vinka Habjana iz Domžal, češ da je z zaletom prevrnil kolo. G. V. Habjan pa je, zastopan po kamniškem odvetniku dr. Zvoklju, trdil, da je zakrivil nesrečo voznik sam. V prvd instanci je bil g. Habjan obsojen v povračilo škode in stroškov, češ, da je njegov pes planil nad kolo in se vzpel po zadaj sedečem, ki jc psa brcnil in s tem povzročil, da je kolo zgubilo ravnotežje. V drugi instanci pa je sodni senat ugotovil, da je voznik preje brcnil v psa, predno je žival kaj hotela ter s tem sam zakrivil nesrečo in jc bil toženi g. Habjan oproščen. Voznik sc proti tej razsodbi ni pritožil in tako je zanimiva pravda končana. k Največji lestenec v Jugoslaviji. Proti koncu t. m. bo znani mariborski pasar g. Tratnik Drago dovršil lestencc za cerkev v Murski Soboti. Načrt za lestenec je napravil neki profesor v Budimpešti. Lestenec sam ima pozlačeno, cizilii ano krono V krono na spodnji strani je vdelanih 12 zlatih verig, katere držijo oba obroča. Zgornji manjši obroč ima v premeru 2 10 m, spodnji večji pa ca. 3.60 m. Večji obroč sestoji iz 12 delov. Vsak del zaključi štirioglat stolp. V vsak stolp je vdelan svečnik in na spodnji strani je pritrjena še svetilka. Celi lestenec ima 60 električnih sveč ter 12 električnih svetilk z re(lek't>rji. V posnmezne dele spodnjega obroča so še vdelane cizilirnne plošče. Lestenec je iz brona, celi puzlačen in lepo izdelan v romanskem slogu. Tehta 300 kilogramov ter bo največji v celi Jugoslaviji. V cerkev hn obešen v sredi meseca februnri«. Najbolj prikladno in preprosto je j če vzamete Aspirin o obliki tablet Teža vsake tablete je natančno do-1 ločeno (0,5 gr.) Lokho In snažne se vzrmejo seboj ln' zaviljejo. Vrže se. jo v kovarcc vode, I kjer hitro razpadejo. Am-pak samo pristne Aspl-rln-tablete o originalnem zavoju „воуек" morajo biti I ■k Razpis službe. Pri oblastnem odboru mariborske oblasti je oddati službo enega upravnega jurista, štirih pisarniških uradnikov, treh računskih uradnikov, treh gradbenih inženjerjev, enga arhitekta, šestih pod-uradnikov, treh strojepisnih moči in dveh slug. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi prilogami v smislu uredbe o službeni pragmatiki za nameščence mariborskega oblastnega odbora, razglašene v Uradnem listu z dne 17. septembra 1927 št. 406-96, je vložiti do 10. februarja 1928. V "poštev pridejo samo prosilci, ki majo popolno kvalifikacijo v smislu citirane uredbe. Prosilci ea strojepisno službo morajo še posebej dokazati, da so popolnoma vešči slovenske stenografije, prosilci za poduradniško službo pa popolno znanje strojepisja. Prosilcem, kojih prošnje sc nahajajo nerešene pri oblastnem odboru, ni treba vlagati novih prošenj, ampak zadostuje le izjava, za katero sedaj razpisanih služb se potegujejo. Osebne intervencije so izključene. — Oblastni odbor. k Za avtomobiliste in motocikliste. Dodatno k notici s tem naslovom se objavlja, da se je v ljubljanski oblasti ugotovila cena novih evidenčnih tablic za avtomobile na 33 Din za kos. Vsak lastnik avtomobila mora torej takoj s prijavo poslali dotičnemu prvostopnemu oblastvu znesek 70 Din za dve tablici, pri tovornih avtomobilih k privesnim vorom pa znesek 105 Din za tri tablice. Prednje tablice pri motociklih bodo na željo zveze mo-toklubov v Ljubljani pritrjene na sprednjem blatniku v smeri podolžne osi motornega kolesa. Ker pa morajo biti vsled tega evidenčni znaki na obeh straneh tablice, a je'obojestranski natis znakov na enojnati tablici radi reliefne izdelave nemogoč, so poire-bne za prednjo stran dvojne tablice. Za osako motorno kolo je torej treba plačati skupaj 70 Din iu sicer 46.66 Din za prednjo dvojnato tablicc io 23.33 Din za zadnjo enojno tablico. V označenih cenah so všteti tudi upravni stroški. Lastniki motornih vozil se ponovno opozarjajo, da prijavijo svoja motorna vozila vsaj do konca t. m. * Žalostna usoda. Dve sestri, stari 16, oziroma 17 let, ki so jima Italijani izgnali očeta iz Trsta, sta morali v Jugoslavijo za svojim roditeljem, ki dolgo ni mogel dobiti nobene službe. Ko je na posredovanje narodnih krogov končno dobil službo, je obolel h) umrl. Obe sestri sta s štiriletnim bratcem in z materjo, ki je radi trpljenja obolela, bre2 sredstev in brez službe. Katera krščanska družina bi vzela obe sestri ali vsaj eno izmed njiju v službo? Obe sta zelo dobro vzgojeni, sta dokončali s prav dobrim uspehom osem-razredno slovensko dekliško šolo pri Sv. Jakobu v Trstu, govorila in pišeta perfektno slovensko in italijansko, znata strojepisje, sta pa vajeni tudi vsakega domačega in kuhinjskega dela, ter spretni tudi v ročnih delili. Prevzeli bi vsako primerno službo, da le pošteno priživate sebe in svojo mater ter bratca. Kdor ima srce, naj pomagal Naslov pove uredništvo »Slovenca«. k Živinski sejem v Slovenski Bistrici sc bo vršil v torek, 17. januarja. Opozarjamo nanj kupce in trgovce! k Zahvala. V srčni hvaležnosti se tem potom javno zahvalim g. dr. Jožefu Rantu, zdravniku v Skofji Loki, ki je v brezprimerni skrbi rešil gotove smrti mojo ženo in devetim otrokom mater! — Valentin Zilicrl, Sv. Dub pri Skofji Loki. k Izgubljen raj je za človeka izgubljeno zdravje. Kolikokrat je to propadlo radi zanemarjenega kašlja ali bronhijalnega katarja. Od začetka bi se lahko pomagalo, toda če-stokrat se ne ve dovolj ceniti resnost položaja in sc nc uporabi to, kar bi bilo pravilno. Od IVAN ВЛIJM OARTNKR, tritovec lil poanslnik S 1,17,1 ПАОМОАТГГМЕП roj. 9UMER porodna Sv. Mnrjcln ob Posnlcl — Konjice, Slovenija j dne 15. januarja №8 \ Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam! Razumna Mlca uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo 1 RAZUMNA MiCA m srce ШШШШШША ШШШШ. тшшжж Dom in Svet v 1.1928 Starim in novim naročnikom. Lastnik in založnik Doma in sveta, KTD v Ljubljani je poverilo izdajateljsko nalogo širšemu konzorciju, v katerega so stopili gg dr. Jos. De-bevec, France Koblar, dr. Gregorij Pečjak (zastop-KTD), dr. Ivan Pregelj, dr. France Štele, Jakob Šolar, dr. Anton Vodnik, France Zabret. Ta konzorcij je razmišljal o dosedanji smeri lista in ugotovil, da mora Dom in svet to smer še poglobiti in spopolniti tako, da dobimo Slovenci zares vodilno in in/ormalivno revijo, ki je danes nujna potreba vsakemu i z o b r a -ЕепвЧ V opravičilo nasproti pomislekom, ki se še vedno slišijo, je treba poudariti, da tak list ne more več prinašati zabavnega in poučnega slovstva, kakor so to delati naši starejši letniki Doma in sveta in to nalogo vršijo danes drugi listi, ampak mora bodisi v leposlovju bodisi v umetnosti kazati na pola slovenskega oblikujočega duha, tedaj more prinašati samo stvari, ki so ali miselno ali oblikovno nove in pomembne. Kot informativna revija mora poročati o vsej naši sodobni književnosti, umetnosti, glasbi, gledališču. Tako bo s smotrenimi in strokovno zanesljivimi sodbami seznanjal s stanjem našega kulturnega življenja. Prinašal pa bo tudi poročila o kulturnem, zlasti književnem življenju drugod. Tako bo Dom in svet, stoječ izven vsake politične opredeljenosti, zanesljiv kažipot naši sodobnosti. Njegova smer je: religiozno etična poglobitev tudi v umetnosti. Prosimo tedaj naše sedanje naročnike in prijatelje, da opozore na Dom in svet in mu pridobivajo naročnikov. Tako se bo list utrdil in spopolnil ter postal kmalu živa potreba tudi tam, kjer so zadnji čas zgrešili zvezo z njim. Dom in svet bo letos zopet mesečnik. Izhajal bo razen julija in avgusta 15. vsakega meseca. Prva in druga številka izideta skupaj v začetku februarja, tretja in naslednje pa točno ob napovedanem času. Točno izhajanje je zagotovljeno. Naročnina stane za vse leto 100 Din, za dijako 75 Din; dovoljeno je tudi polletno plačevanje. Tedaj na delo za Dom in svet! Strokovno društvo »avnih nameščencev in vpokoiencev Strokovno društvo javnih nameščencev in vpo-kojencev kraljevine SF1Š v Ljubljani poroča svojim članom, da se je po dovršitvi osnutka za spremembo uradniškega zakoua nadaljevalo delo internega značaja, še bolj pa po čl. 2. pravil, za splošno blagostanje vseh javnih nameščencev. Med drugim smo meseca decembra nakazali dvema članoma bolniško podporo in stroške za zdravnika in zdravila, svojci umrlega člana pa so dobili izplačano posmrtnino. Glede delovanja za splošni dobrobit vseh javnih nameščencev omenjamo zlasti to, da smo storili potrebne korake za nižje državne nameščence, za katere je v osnutku fin. zak. za 1. 192R.-29. določeno, da se postavijo za dnevničarje. Naši poslanci so na našo intervencijo dati popolnoma zadovoljiv odgovor, kar smo že v »Slovencu« posebej objavili. Isto tako so nam obljubili, da se bodo odločno zavzeli, da preprečijo eventuelne predvidene redukcije in upamo, da bodo tudi uspeli, če že ne popolnoma pa vsaj delno. Zato vabimo vse javne nameščence, zlasti tiste stroke, za katere je redukcija predvidena, da nam pošljejo najkasneje do 25. t. m. svojo podatke, da jih potem skupno odpošljemo v Belgrad. Priporočili bomo brez izjeme vse, ne glede na to, ali so naši člani ali ne. Članstvo se je po reorganizaciji tekom zadnjega pol leta potrojilo, a zanimanje za društvo je vodno večje. Pristopilo je častno število uradnikov iz I-, II. in III. kategorije. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem sodelujočim članom, ki so kakorkoli pripomogli, da je društvo tako povoljno napredovalo. Pridobimo v novem letu vsak vsaj po enega novega člana. — Odbor. Koncert akademskega zbora V četrtek 12. t. m. je bil v Unlonu koncert na čast reprezentanci mednarodne dijaške zveze. Sodeloval je akademski inoški zbor pod vodstvom F. Marolta, s pevskimi solotočkami jo nastopil M. Rus, z violinskimi K Rupel, klavirsko spremljavo je oskrbel P. Šivic. Program je bil nekaka revija skladb za moški zbor od Foersterja preko Savina in Mirka do La-jovica, Pavčiča, Ravnika in Adamiča. Nebroj teh skladb smo od tega zbora čuli že lani, pa nič ne škodi, v taki obliki, kakor smo jih, smo jih ponovno radi. Koncert tega mladostno svežega, vzinahovitega zbora je bil z eno besedo izreden umetnostni užitek. Zbor je gotovo najboljši slovenski; kosal bi se z njim morda le še belgrajski akademski zbor pod Matačičem, če ga naš v tem ali onem oziru ne dene v koš. Velike hvale vreden je trud naših akademikov za petje in temeljito pevsko šolanje, še večje hvale pa MarolL, ki je zbor ustvaril in njegov pevskopedagoški sistem, največje pa njegova izredna interpretacija, sigurna in železna roka, s katero vodi svoj krasno šolani, inteligentni zbor. Veličina in kvaliteta tega zbora ne tiči le v minuciozni cizeleriji ali velikopotezni arhitehtoniki podajanja, izredno ostri karakteristiki glasbenega izraza, v liričnih ali dramatičnih niansah ali vokalizaciji, dinamiki, intonacijski sigurnosti, nego v vsem tem obenem, da ne pozabim estetike prednašanja vokalnega tona ali sozvočja še posebej. Da se da tako izčrpati Foersterjev Spak, Savinova kosa, Adamičeva Kregata se, človek ne bi zlepa verjel, saj to so bile cele drame, bil je to v najboljšem pomenu besede »ekspresionizem«, pa kljub vsemu nikjer nobenega pretiravanja, ago-gičnega nasilja, votlega patosa, sama čista muzika in nje lastna logika. Še Mirkovo Jutro, ne kdovekaj »močna« stvar, je dobilo smisel, krona vsemu pa je mislim bila Ravnikova »Kam si šla, mladost ti moja«, ta možata, jedrnata, dograjena umetnina. Katero boljšo interpretacijo si je težko misliti in Ravnikova umetnost mislim, še nikoli ni tako do polne veljave prišla kakor topol! Skladba je vredna vsega truda, ki so ga imeli z njo, vredna, da jo je pel ta zbor in lahko si je misliti, da bi tak zbor marsikoga vzpodbode! k skladanju! Na ta zbor in njega vodjo smo lahko ponosni. Da bi se le držal; nedvomno lahko doseže sloves, ki bo odmeval daleč v inozemstvo. Kakor čujem, bo zbor spomladi dal nov, zelo moderen in izbrau program in natopil celo v mešanem zboru. Basist M. Rus dela čast svojemu učitelju Be-tettu. Naučil se je pri njem odličnih vrlin in se koristi s svojo glasbeno nadarjenostjo in zvenečim, sila obširnim glasom prav uspešno. Pel je Pavčiča, Lajovica, Grečaninova in Raiimaninova in bil zasluženo aplavdiran, pa je moral dodati še neke skladbe, med drugimi Beethovna. Stvar je vzel vele-resno. Ruplove odlične goslaste kvalitete smo že večkrat omenjali, žal da je podal le dvoje manj ambicioznih, skoro salonskih skladb, virtuoznega VVani-owskega (Souvenir de Moscon) in Kričkovo nepomembno Uspavanko, dodal pa, mislim, še Schuber-tovo Čebelo ali kaj. Čul sem ga že v tehtnejših komadih pokazati svojo tehniko in celo individuum. Koncert je bil, čeprav ni prinesel nič novega, vsekakor izreden dogodek. Zboru in posebno še njega duši, Maroltu najlepše čestitke. Le naprej takol Darujte za Ljudski sklad SLS! v Slovenski učiteljski zboi v Zagrebu č Zagreb, 14. jan. (Tel. Slov.) Danes of>ol-dne je dospel v Zagreb pevski zbor slovenskih učiteljev in učiteljic. Na kolodvoru jih je sprejelo veliko število hrvatskih učiteljev in učiteljic, srednješolskih profesorjev in ostalega zagrebškega meščanstva. Pri sprejemu jt bilo tudi veliko zagrebških kulturnih društev. Ob osmih zvečer priredijo slovenski učitelji in učiteljice v Hrvatskem glasbenem zavodu koncert, po koncertu pa bo velik banket v hotelu »Royal«, ki ga priredijo mestna občina, hrvatsko pev ''O društvo »Kolo« in mestno učiteljstvo. Nove knjige na indeksu v Rim, 14. jan. (Tel. Slov.) Kakor poroča »Osservatore Romano«, je izšel dekret konj-e-gacije svetih oficijev, po katerem so prepovedane in stavljene na indeks sledeče p'-cd krit-kim izdane knjige: »La politique du Vatikan, 20. septembre — 15. novembre 1927« s predgovorom Leona Daudeta in epilogom Ch.iisa Maurrasa; Mcrmeixeva »Ralliement et 1'Action Francaise«; Marquis de Roux: »Charles Maur-ras et le nationalisme de la nation francaise Knjige so bile prepovedane, ker vsebujejo stvari,, ki sr že bile obsojene in ker skušajo vatikanski duh in vatikansko ponašanje preveč z verskega na politično polje. Razpis. Pokojninski oddajo zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje električne inštalacije urami pri za hišo ob Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi podpisanem uradu, Gledališka ulica, za 100 Din. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti pri podpisanem uradu do 28. t. m., do 12 opoldne. Pokojninski zavod za nameščence, Ljubljana. Za škofjo Loko in okolico. Opozarjamo p. n. občinstvo, da smo morali pred časom odvzeti g. Stanko Žagarju zastopstvo, ter isti ni več upravičen delati za našo banko. Generalno zastopstvo smo poverili g. Josipu O b i 1 -č n i k u , Škofja Loka, Glavni trg št. 34, II, nadstr., hiša Kašman. Banka Hauptman & Ko., Ljubljana, Poljanska ccsta 13. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani se je preselil in posluje od 16 januarja 1928 dalje v lastnih prostorih na Ambrožovem trgu št. 7 (Postaja cestne električne železnice pri Šentpetcrskem mostu.) Telefon štev. 2015. P. n. občinstvo se naproša, da se v slučaju potrebe zglasi v uradnih prostorih na Ambroževem trgu 7, pritličje levo, kjer je zavod vsak čas in ob vsaki uri na razpolago. P. n. občinstvo se dalje opozarja, da prevzema zavod pre-peljave umrlih v ali iz Ljubljane, v tu- in inozemstvo po najnižjih cenah. Velika zaloga vsakovrstnih lesenih in kovinskih krst ter vseh drugih pogrebnih potrebščin. Vsem, ki so jo poznali, spoštovali in ljubili, naznanjam, da je mojo najboljšo prijateljico, gospodično Pfeifer Ano upokojeno učiteljico in bivšo voditeljico manjšinske šole v Ljubljani, včeraj ob pol petih popoldne rešil Gospod dolgotrajne, muke •polne bolezni ter jo večkrat prevideno s tolažili sv. vere poklical k Sebi. Pogreb predrage rajnice bo v ponedeljek, 16. t. m. ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Ilirska ulica 27. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, 17. t. m. ob pol osmih zjutraj v farni cerkvi pri Sv. Petru. Ljubljana, 15. januarja 1928. Mariia Jeglič, učiteljica. ZalwaSa Za vsestranske blagodejne izraze in dokaze toplega sočutja ob nenadni smrti našega nepozabnega dr. Demetra Bleiroeisa-Trstcnišhega izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Prisrčna zahvala darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti; v prvi vrsti predstavnikom državnih in avtonomnih oblasti, predsedstvu, ravnateljstvu in uradništvu OUZD, Zdravniški zbornici, Društvu zdravnikov, Društvu blagajn, zdravnikov, zastopnikom zdravniškega pokojninskega sklada in vsem stanovskim tovarišem pokojnika, Slovenski Matici, Jugoslov. Sokolskemu Savezu in Ljubljanskemu Sokolu, Športnemu klubu Iliriji, kakor vsem ostalim zastopnikom raznih korporacij in organizacij. V Ljubljani, 15. januarja 1927, dr. Demctcr Rodbina Bleiwcis-Trsteniška. brezposelnega mesarskega pomočnika Rofoiča, ki se je klatil okolj klavnice. Robič misleč, da ga je kdo videl, je tatvino takoj priznal. — J Aretiran je bil tudi Koretovčnik Franc, 41 let stari Žagar v Jalovcu. Napil se je, potem pa šel k otrokom, da so na na saneh peljali po Meljski cesti proti Aleksandrovi cesti. Na križišču obeh ga je stražnik prijel in ga odvede! na policijo, kjer je bilo konec dobro obiskane in občudovane komedije. — Zaprli so dalje 24 letno Ano K. iz Prekmuria, katera je že znana v Mariboru kot delomržna ženska, ki se bavi s tajno prostitucijo. □ Na Silvestrovo je nekdo na družabnem Večeru v Zadružni gospodarski banki izgubil svilen progast moški šal. Lastnik naj ga pride iskat v tajništvo SLS v Zadružni gospodarski i banki. CeJ/e Današnjo številko »Slovenca« lahko občinstvo dobi danes dopoldne in jutri celi dan v pisarni podružnice »Slovenca« v Celju, Cankarjeva cesta 4. Založene pa bodo z njo tudi tiafike in kolporterji. et Zahvala. Za celjsko številko »Slovenca«, odnoeno »Ilustriranega Slovenca« se je na prošnjo podpisane podružnice odzvalo polno prijateljev našega lista, ki so nam slavila na razpolago toliko zanimivega materiala, ki bi ga radi prav vsega priobčili, da nam ne bi manjkalo proslora. Zahvaljujemo se vsem so-trudnikoin! — Podružnica »Slovenca« v Celju. 0 Vrnite knjige! Tekom prihodnjih 14 dni se bo izvršila reorganizacija in izpopolnitev Ljudske knjižnice Kat. prosvetnega društva v Celju. V tem času se zato izposoje vanje ne bo vršilo. Pač pa pozivamo vse, ki imajo iz knjižnice izposojene l njige, da jih še tekom tega tedna vrnejo knjižnici. V svrho vračanja knjig bo ta teden knjižnica vsak dan od 5 do 7 zvečer odprta. & S flobert-pištolo je težko ranil 14 letni Anton Arlčnik iz Čreta delavko Angelo Roj-čevo iz Za vodne 73. V četrtek zvečer sla se Arlčnik in učenec 4. razreda teharske ljudske šole Alojzij IIusu okoli pol sedmih zvečer igrala ob brvi čez Voglajno blizu kemične tovarne s tem, da sta streljala iz male pištole sistema Flobert. V družbi še dveh tovar.šic je prišla lam mimo 38 letna Rojčeva Opozorila je fanla na nevarnost take igre. Ko se je Rojčeva podala dalje, je Arlčnik iztrgal pištolo Husuju iz rok, skočil potih orna /.a Uoj-čevo in ji "ustrelil pod noge. Rojčeva je za-vpila in se sesedla, paglavca pa sta jo pobrisala. Tovarišici sta spravili Rojčevo le s težavo domov. Poklicani zdravnik dr. Hočevar je ugotovil, da je kroglica prebila čevelj in se zarila globoko v gleženj leve noge. Rojčeva je morala v bolnioo, da ji operativnim potom odstranijo kroglico. Še isti večer je policija oba fanta prijela. Pri zaslišanju se je Arlčnik zagovarjal, da je botel Rojčevo samo ustrašiti. IIusu pa, čigar last je orožje, je povedal, da je pred časom ukradel doma materi Din 100 in si kupil pri pušk ar ju na Slomškovem trgu za 70 Din pištolo, za 25 Din pa nabojev, ki jih je že vse izstreljal. ' & Zajamčeno pristni, sladki, brezalkoholni jabolčnik, liter po 6 Din, priporoča Martin Pere, Celje-Zavodna. 325 H opisi Ribnica Veliko, dasi pritajenoboječe veselje je zavladalo po ribniškem trgu dne 27. novembra 1927, ko so bile občinske volitve. Okrajni glavar je namreč zvečer pred volitvijo iz neutemeljenega razloga razveljavil kandidatno listo SLS. Esdeesarji in es- i kaesarji so se radovali v pravem polževem objemu, j Gospod veliki župan pa je potrdil listo SLS in torej 1 volitve razveljavil Nove volitve se vrše 11. marca. To naznanjamo »Jutru«, ki je prav sramežljivo pisalo, da je prišla ribniška občina v »napredne roke«. Pa se je temu nazadnjaškemu objemu izmuznila. Tržič Knjigovodski in zadružni letaj se je vršil pretekli teden in se bo nadaljeval še bodoče dni v prostorih zadruge »Runo«. Tečaj je oskrbela naša hranilnica in ga vodi g. revizor Zadružne zveze Rakovič iz Ljubljane. Obiskan je prav dobro. Namen tečaja, ki polaga vso važnost na vpogled v praktično delovanje hranilnice in zadrug, je ta, da bodo imele predvsem številne naše gospodarske , zadruge primerno izobražene odbore. Hranilnici in j posojilnici smo za to skrb hvaležni. Letna statistika za l. 1927: Rojstev 126, inr- ! ličev 54, porok 40, obhajil Ofi.OOO. Obrtni naraščaj je bil morda doslej najbolj prepuščen svoji usodi tudi v Tržiču. Vincencijeva konferenca, ki Vzdržuje že več dobrodelnih naprav, je pa že vedno z ljubeznijo zasledovala življenje vajencev in mladih pomočnikov, katerih imamo v Tržiču zelo veliko. Te dni je kupila ta naša delavna konferenca od g Blaža Jegliča hišo štev 30 Tu bo osnovala prepotrebni rokodelski doni Tržiški obrtniki bodo konferenci vsekakor za plemenito skrb hvaležni. Kran.i Ljudski oder v Kranju priredi danes ob 4. uri popoldne v dvorani Ljudskega doma burko »Lutn-pacij vagabund ali zanikrna trojica*. Na plakatih je neljuba tiskovna napaka, češ, da se bo igra ponavljala šele v nedeljo, dne 25. jan. namesto dne 15. jan. Opozarjamo na ugodno železniško zvezo ter vabimo k obilni udeležbi. Kočevje Obrtno-nadaljevalna šola. Gerent mestne občine Tr. Tina Cuš je otvoril kredit 20.000 Din za obrfno-nadaljevalno šolo. Kasno sicer, toda bolje enkrat kot nobenkrat. Umrl je 10. jan. upokojeni orožnik Franc Eker. . , , x V gerentski sosvet so imenovani: dr. Štefan Rajh, Alojzij Kresse, Alojzij Peterlin iu Viktor Medved. Za enoten regulacijski gradbeni načrt za Ljubljano in okoliške občine Ljubljana ima, kakor znano, zastarel in modernim zahtevam ne odgovarjajoč stavbni in regulačni red. Stvar se je imela v zvezi z nazornim razširjanjem našega mesta, zlasti na sever rešili velikopotezno, bilo pa je to bistveno odvisno od načrta, ali se zida .Centralni kolodvor ali ne. Ker je ta zadeva zdaj padla za dolgo dobo v vodo, je treba k stvari pristopiti na novi podlagi. Regulačni načrt pa je treba napraviti enoten za Ljubljano in za vse obmejne občine, ki ga ali sploh nimajo ali pa nezadostnega. V tej zadevi je zdaj Gradbena direkcija storila odločen korak s tem, da je pozvala Ljubljano in vse obmejne občine, da pred-lože enoten regulačen načrt. V utemeljitev pravi direkcija sledeče: HIST0RIJAT REGULARNEGA NAČRTA ZA LJUBLJANO. Dne 10 avgusta 1897 je kranjska deželna vlada odobrila načrt za regulacijo mesfnesa dela južno, oziroma zapadno progo bivše južne železnice, 20. septembra 1901 pa načrt za regulacijo ozemlja med Dunajsko cesto in ka-tastralno mejo bivše občine Spodnja Šiška ter 16. decembra 1909 načrt za regulacijo ozemlja bivše občine Spodnja Šiška. Leta 1908. je poveril magistrat arhitektu Maksu Fabijaniju izdelavo regulacijskega načrta za zazidanje dela vzhodno Dunajske ceste in severno bivše južne železnice Načrt- ni bil odobren ter je mestna občina v novembru leta 1912. razpisala mednarodni natečaj. Na podlagi predloga žirije je občinski svet sklenil, da se predloži v odobritev inž. Heidejev načrt, ki bi ga bilo v gotovem pogledu dopolniti oziroma spremeniti po načrtu inž. Schmiedincrerja. Občinski svet je predelani načrt odobril 19. februarja 1918, na itar ga je mestni magistrat 16. aprila 1918 predložil deželni vladi v odobritev. S sklepom deželne vlade za Slovenijo dne 21. marca 1919 ta načrt ni bil odobren, »ker se ni oziral na absolutno potrebo, da se preloži južni kolodvor, ki bi sicer tvoril za večne čase nepremostljivo oviro za naravni razvoj Ljubljane proti severu ter za medsebojni promet med severnim in južnim delom mesta.« Obenem je bilo sklenjeno, da se skliče anketa, ki bi stvar proučila ter določila smernice za principielno rešitev preložitev južnega kolodvora in zgradbo centralnega kolodvora na ljubljanskem polju. Na tej podlagi se je anketa z veliko večino izrekla za rešitev vprašanja po projektu, da se opuste razen dolenjskega vsi. kolodvori ter se mesto njih napravi nov centralni kol. za osebni promet vzh. Martinove ceste. Kolodvor ki bi imel smer od severa proti jugu, bi segal od novega pokopališča do Vodmatekega trga. Sprejemno poslopje bi bilo postavljeno tik vzhodno Kolinske tovarne, ki bi seveda morala pasti Normalno na poslopje bi se severno sedanjega kolodvora od železniškega križišča na Dunajski cesti speljala široka avenija. Vzhodno osebnega kolodvora na terenu »Zelene jame« ter nadalje med progo dolenjske železnice in Novim Vodinatom bi bil situiran vzporedno z osebnim lokalni tovorni kolodvor. Premikalni in tranzitni tovorni kolodvor, ki bi bil dolg čez 4 km, bi bil vmeščen med Zalogom in novim pokopališčem. Proga južne železnice proti Trstu bi se speljala med nekdanjo prisilno delavnico in vojaškim oskr-bovališčem preko Ljubljanice in bi se spojila z dolenjsko nekako pri železniškem križišču na Poljanski cesti. Odcepila bi se potem pred dolenjskim kolodvorom, prekoračila Ljubljanico tik pred izlivom Malega grabna in bi bila vzporedno s tem potokom speljana približno pri mostu poleg nekdanje Kančeve tovarne za jesih na staro progo nazaj. Tu bi bila tudi nova postaja Vič. Proga državne železnice bi vodila severno novega pokopališča mimo Tomačevega in Stožic na novo postajo Jezica, kjer bi se odcepila kamniška-železnica, ter bi peljala mimo Kleč na obstoječo postajo Št. Vid-Vižmarje. Predsedstvo deželne vlade je ta predlog odobrilo 30. decembra 1919. Na podlagi tega odloka je poverjeništvo za javna dela povabilo ravnateljstvo južne železnice in inšpektorat državnih železnic, da v tem važnem vprašanju naznanita stališče železniške uprave, da bi mestni magistrat regulačni načrt za severni del mesta Ljubljane predelal dogovorno z upravama obeh železnic. Obenem je mestnemu magistratu sporočilo, da deželna vlada iz zgoraj navedenega razloga od mestne občine predloženega regulačnega načrta za severni del mesta ne more odobriti ter ga je pozvala, da prilagodi regulačni načrt temeljnim načelom, ki jih je ustanovila anketa, na kar naj načrt z nova predloži Gradbena direkcija je nato tekom let 1921 do 1926 ponovno urgirala pri ljubljanskem magistratu, kaj je v tej važni zadevi storjeno, poudarjajoč zlasti, da je potreben skupen organičen regulačni načrt za Ljubljano in za vse na njo neposredno meječe občine. Vprašala je tudi ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani, kaj je ukrenilo glede načrta za centralni kolodvor, ker je od uresničenja ali ne-uresničenja tega načrta odvisno, kako bi se regulacija definitivno izpeljala. Mostni magistrat je na vse te urgence dne 4, junija 1926 sporočil, da nima prav nobenega upanja na preložitev ljubljanskih kolodvorov. Vse, kar bi se na osnovi informacij pri direkciji državnih železnic moglo po njegovem mnenju doseči, bi bilo zgolj delno moderniziranje glavnega kolodvora in pa naprava podvoza na Dunajski cesti. Vsled tega je mnenja, da bi se bilo glede regulacije se-j vernega dela mesta držati Heide-Schmiedin-gerjevega načrta, ki je bil svoj čas od občinskega sveta sprejet. Obenem je sporočil, da bo ta načrt ponovno predložil v odobritev s spremembami, ki bi se eventualno pokazale kot potrebno pri razpravi, ki jo je nameravala gradbena direkcija sklicati skupno z vsemi interesiranimi občinami. Direkcija državnih železnic pa je bila 8. aprila 1926 sporočila, da ni imela nobenega povoda predlagati generalni direkciji državnih železnic oziroma ministrstvu za promet preložitve ljubljanskega kolodvora. V zadevi sami smatra v današnjem času za nepotrebno, da se kolodvora (glavni in državni) preložita na drugo mesto, ker sedanjemu, pa tudi povečanemu prometu popolnoma zadoščata. S premestitvijo raznih posameznih naprav, bodisi na gorenjski kolodvor, bodisi v Zalog, bo celo mogoče razširiti osebni kolodvor na sedanjem mestu. Dalje sicer priznava, da se bo širilo mesto proti ljubljanskemu polju, vendar zanika trditev, da tvori kolodvor oviro temu razširjenju. Končno smatra za potrebno, da se prvotni načrt spremeni, predlaga podvoz na Dunajski cesti, v podaljšku Resljeve ceste pa brv, eventualno tudi podvoz. Iz vseh navedenih razlogov direkcija sploh ni pristopila k študiju vprašanja ter tudi ni stavila konkretnih predlogov prometnemu ministrstvu. Železniška uprava je torej napram vseskozi utemeljenim prizadevanjem vseh inte-resiranih krogov zavzela absolutno odklanjajoče stališče. Dne 25. maja t. 1. je bila objavljena v »Uradnem listu« naredba o gradnji novih železnic, s katero je bil ustanovljen gradbeni prosjram za daljšo dobo. Naredba je potrdila gornjo izjavo Direkcije državnih železnic v Ljubljani, s tolikim zanosom započeta akcija za preložitev ljubljanskih kolodvorov pa je bila z njo, če ne definitivno pokopana, pa vsaj ndn, ker je bnie preveč zahtevni, za 1 mesec 250 funtov = 70.000 Din: nato pa, da so ga zopet poklicali in da mu bodo dali 40 funtov na teden, torej isto. Angleži bi radi da bi Koželuli angleški teniški spori zopet dvignil na nekdanjo višino. Literarni strokovnjak v tenisu Myers bo izdal knjigo o tem športu, okrašeno s 100 slikami Karlovimi. — Na Francoskem so se začeli resno pripravljati za obrambo Davisovepa pokala; na predlog Lacostea se bodo vršile izločilne tekme, ki jih bosta vodila A. Burke in Darsonval, Lacosteov trener. Za Davisov pokal se je priglasila tudi Kitajska. Amerikanec Wildermuth je tekel 60 ni v 7.2. Potrjuje se vest, da Murcliison ni umrl; je pa še zmeraj težko bolan, in dvomijo, da bi še kdaj mogel nastopili. — Umrl je sloviti atlet Kraenzlein. 54 let star; glej včerajšnjega Slovenca«. O zopet drugem Amerikaiieu, Llovdu Hahnu so poročali te dni, da ie tekel 880 v v 1:53.8, nov svetovnorekordni čas za zaprte prostore (prei 1-54.6, že leta 1004), sedaj pa beremo, da mu rekorda ne bodo priznali; izmerili so progo in so namerili 871 vardov. — Med tednom smo pihali, da ie Arhir Nevvton pretek"' i kilometrov in 033 m O antrl miljo) v 14:22:30. — Veliki francoski atlet Andre, ki ie pri zadmih olimpijskih igrah položil prisego v imenu vseh tekmovalcev trenira sedaj španske olimpijske tckmece; pravijo, da hoče tudi še sam tekmovati, in sicer v peloboju. — Angleški tekač čez lese Gaby obeta Angležem v Amsterdamu lepe uspehe, kar se nam precej optimistično zdi; Gaby je dobil za leto 1027 zopet naslov »najbolišcra ant?le5ke"a atleta«, 110 m lese leče še sedaj zmeraj pod 15 sek! — Včeraj smo pisali o ženskem lahkoatfetskcm kongresu v Amsterdamu. Letos bo preteklo 30 let. ko so se vršile prve '"kme za svetovno prvenstvo v težki atletiki, v dviganju uteži; prvenstvo si je priboril Tiirk. oni tako močni in dobri in simpatični Dunajčan. Bomo seveda še pisali. Skobla je dvienil teznu 104 kg, nov češkoslov. rekord. — Za prvi svoj boj v letu 1926 je dobil Schme-ling 86 mark, za boj z Bonagliom pa 24.000 mark; tako uspehi čase spreminjajo. — Angleška boksna zveza je odredila, da mora biti pri vsakem boju navzoč zdravnik, ki lahko boj takoj prekine, če je eden od bokserjeV ranjen. — Loughran je premagal v Ameriki živečega Poljaka I.omskija po točkah, a je bil v 1. rundi sam dvakrat na tleh, do 9 (10 je že k. o.), in si je šele nato opomogel; od 69 bojev je to četrti Lomskijev poraz. — Paolino je premagal Lestera v 7. rundi k. o., v Madridu pa italijanski peresnik Quadrini Spanca Ruiza v 15 rundah po točkah (majhen obliž za Bonagliov poraz). Yung, plavač čez kanal Catalina, bo postal trgovec. Par rezultatov: Heinrirh 400 m prosto 5:00.2, Schubert 100 m prosto 1:01.3, Marta Norelius 500 m prosto 7:20.6 (prej Ederlova 7:22.4), Geraghtvjeva 200 m Hrbtno 3:17.4. — Po olimpijskih igrah bodo tekmovali še posebej Amerikanci in Evropejci na 4X200 metrov, in prav tako tudi Američanke in Evropejke. šestdnevno dirko v Leipzigu sta dobila Italijana Girardengo in Negrini. Število motornih koles se je dvignilo lani od 1.077.000 na 1,726.000. Največ iih ie na Angleškem, 630.000; na Nemškem jih je 287.000, na Francoskem 150 tisoč, v Zedinjenih državah 133 tisoč. Chamberlinu in Wi!liamsu se je rekordni poizkus trainostnega leta zopet iionesrečil. — Mednarodna aviatična zveza ie naklonila veliko zlato kolajno za leto 1927 Lindberphu in je določila, da se bo vršila tekma za Sclineiderjev pokal samo vsake drug leto, tekma prostih zrakoplovov za darilc Gordon Bennett na kot doslej vsako leto. MOJA ZADNJA BESEDA. Vemo, da so lani v Oslo norveški sodniki prisodili zmago v umetelnem drsanju Norvežanki Sonji Henie, čeprav je po soglasnem mnenju nevtralnih gledavcev zaslužila zmago gospa Herma Jarosz -Szabo. Gospa je bila zato zelo užaljena in noče sedaj trenirati za olimpiado, kamor bi jo poslala Avstrija kot svojo najboljšo zastopnico. Pod gornjim nastopom piše sedaj tole: »Besede od nevtralne strani so ostre, a pravične. Vem, da da bi bila svoji domovini dolžna, da nastopim pri olimpijskih igrah, da sem dolžna svojim številnim prijateljem v športu zahvalo za njih dobro vero in za mnoge dokaze njih ljubezni ter da bi morala slartati pri svetovnem prvenstvu. Vse to vem. pa ne moreni! Mnoge opazke in druge stvari so me zdelale, vsaka tekma se mi gnusi. Vse športne oblasti so vedele, kaj se je zgodilo v Oslo, pa mi nihče ni mogel dobiti zadoščenja. Ker so me silili in prosili in mi grozili, sem pričela trenirati, da pokažem svojo dobro voljo. Skozi teden dni sem se silila — bilo je pa, kol seni naprej vedela, brez uspeha. Zgubila sem veselje do boja, zgubila sem borbenost, prisiljen pa ne moreš delati nobenih rekordov. In da bi sc morala prav pošteno potruditi, da premagam konkurenco in, kar je še težje, samo sebe, to lahko razume vsak, ki spori nožna. Razredne razlike 40 točk dane* ni več; tek časa hoče, da prihaja mladina na dan. Veselim se tega in upam, da bo kljub moji odsotnosti Avstrija v vseh tekmah zmagala. Kopica mojih sovražnikov naj se veseli, moji prijatelji naj mi pa odpustijo. Sedaj bi rada samo sebi živela!« Prav ima. Kaj bi se silil, če mi je zoprno! RlJSfelip oblačil lastnega izdelka nudi tardlta JOS. ROJ1NH, Liubiiana / Veselje in horisf je v hi$l «• »e nabavi g|||||||| §|Г0| znamke Gritzner in Adler v izbiri najkrasnejših oprem samo pri Josip Peteiincu Ljubljana blizu PreSernovega spomenika 15letna garancija! Pouk vezenja brezplačen Radi velike zaloge SPOJK (K lam mor) damo vsakemu pooolnoma zastonj prvovrstni strojček za spajanje listov, znamke SKREBA ako dotični naroči naj« manj deset škatlic Skreba»spojk. A. PRAŠELJ, ZAGREB MARG.* RETSKA 4. i'.obrti atel/e Ivan Novak dentist • /.obar zopet reduo sprejema Ribnica na Dolenjskem Elegantne in najfineje izdelane Л Л »т ш po skrajno nizkih cenah v zalogi A. AUMANN, >« LJUBLJANA, DVORNI TRG. Tovarna pohištva Tržič. Išče se v пнкир ali solastništvo gozdno veleposesfvo ki ima lastno žago ali kako drugo iesno industrijo, v bližini železniške proge, v svrho povzditža neke i.iduslrije. — Ponudbe na Publicitas it d., Zagreb. Gundulićeva ul. 11, pod Šifro „Z,a 14ЛШ". .Prltatcll zdravili so lahko nnsivali že naši stariši in dedje pravi lepodišeći „Felienev'' bol ublažujoci 1 « > co Ф Q Ф > O S m 8 J •3. a 2 и 0 • M It 8o5 i И žfJ 6S5 ® » n - s« • S * i бф s S 9 * S S o a « •o 3 I H a S • n e * ф o s > C T? s -s C5 a Vsaka gospodinla okrasi svoj dom najlepše z Weka" Cenik brezplačno. Specijalna trgovska hiša za praktično opremo stanovanj H u Zastopnika vinske stroke za Ljubljano in okolico, iščemo. Reflektira se samo na osebe, ki so dobro vpeljane in res dobro verzirane v vinski stroki. Kasneje se odda generalno zastopstvo za vso Slovenijo. — Pismene ponudbe z referencami in zahtevki pod »VINO« Aloma Сотрапу, Ljubljana. Pozor lovci! Žive, mlade medvede kupuje tvrdka E. VA3DA, CAKGVEC, Medjimurje eksport divjačine Tehnična pisarna sprejme mladega ® w as elektrotehnika ali strojnika v poskusno prakso proti manjši začetni plači. Potrebno je popolno znanje slovenščine in nemščine, po možnosti tudi srbo-hrvaščine Ponudbe je poslati na: Anončno podjetje J. Rozanan, Miklošičeva 6-1. Cos&iSich-Line ■"■"■"""■".......mii|,p Mteresantno brofuro uspešnem zdravljenju . tolčnih kamnovl M»ft pošlje brezplačno | lekarna pri Odresenihu | I PmgallJ/ušehradska if. J S_ Pišite ahoi,— f лпллгпшгглттштгтттгптттппп tako so uazivali voč kot 30 lel njegovi zvesti odjemalci lo priljubljeno narodno sredsivo in kozmeiikum, ter v mnogih zahvalnih listinah priznavajo, da se imajo zahvaliti edino pravemu Fullerjevemu „Elsafluidu", ako so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, iullueuco, gripo, kašljem, hripavostjo. kakor tudi da niso trpeli ua pomanjkanju spanja, nervozi in slabosti. Kaj je vzrok vsem tem težavam? V največji uieri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi oblok krvi! Toda s čim se telo najbolje neguje in ua kak način se krvotok najne-škodljiveje in najugodneje pospešuje? Polom otirauja, mazanja in pranja s pravim „Feller-jevim" Elsafluidom. kateri je prirejen iz sokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunan.a kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu os alemu telesu. Poizkusite I Kmalu bo Vaše razpoloženje veselo, Vas tok izvrsten, volja do dela se bo ojačila, čutili se bodete osveženi in pomlajeni! Toda kje si bodete nabavili ceno pravi „Fellerjev" Elsafluid? V lekarnan In vsuh loznilevnili trgovinah, kjerkoli hodoto zahti'vnlt. Povsod 1»>. ele pllK'nli г.н poi/Umno ntekletll-,4Oo h Din, га dvojno П Din. 7.n Sporijalno steklenico 20 Din. Ali nku naroMte direktno l>o poŠti Mnne 7. omotom in poitnino vred 0 poU.kusnlh n i r, ilvolniii ali L'Apeci Jalni steklenici 0-J Г1 i n. Nasprotno 27 pol/.ku-nUi ali 18 dvo.laih ali fi Sponi talnih snrno Ш Din 3 Naslov označile jnsno: Lekarnar 1 EUGEN U FELLER, Stublca Don,a. Elsatrg134 ^ Hrvatska. Чнаиипист motorne ekspresne veieiadje, 24.000 ton 21 milj hKrosti Brzovozna zveza s Severno Ameriko Prva vožnja motorne veleladje „SflIURNIfl" \i Nsw-York dne 1. februarja 1928 Zahtevajte tekoj brezplačna in točna navodila Sire?.o:i Kmetes zastopnik „Cosulieh L>ne" za Sloveniio L ubljana, Mikloskeva cesta štev. 13 \fH7fin t v krojnem risanju in prikroje- l OtiiU . vanju damskih oblek daje edina oblast, strokovno izprašana učiteljica ROZA MEDVED LJUBLJANA Mestni trg 24 (pred rotovžem). Kroj je najnovejši, za vsakega lahko razumljiv in popolnoma zanesljiv. Izdelava modelnih krojev po najnovejših vsakovrstnih modnih listih - Ker ima lastnica krojnega učilišča tudi modni salon, jc učenkam dana prilika po lastno izdelanem kroju izvršiti razne plašče, kostume, obleke in dr., obenem se pa vaditi odnosno sc spopolnjevati v šivanju. - Uspeh zajamčen. Zunanjim učenkam se preskrbi hrana in stanovanje po t g o d n i ceni. Mednarodni veiesejem u Lyonu S. do IS. marca 102S. Vinogradniki Jfl držav. — Kupci 47 narodnosti. Zahtovnjto |ired 1. februarjem brezplačno In permanentno vstopnico. Dobile svoje stanovanje. Naslavljajte na: Folre de Lyon, Service t. S. HOtel de Vlile. Lyon. dobijo osebe, katere želijo razpečavati naša dva novoiznajdena predmeta, ki sta neobhodno po-! trebna pri vsaki hiti. Nemška patenta, cena nizka. — Cenjene ponudbe s prilogo 3 Din v snankah na »POSTNI PREDAL 6. PTUJ«. Surove kože divjačine lisičje, kune, dihurje, veverice, zajce, mačke, jazbece, povhe, krte, podlasice, srne in koštrune itd. plačam višje kot so obiiajue dnevne cene Eliglf Eber, krznar Ljubljana, Kongresni trg štev. 7 Perie! Mehko puranovo perje, kilogram 15 Din mehko kokošje perje, kilogram 15 Din gosje perje, kilogram 100 Din franko Maribor, vreče zaračunamo po lastni ceni, proti povzetju. Male pošiljke pošiljamo po pošti: 5 kg puranovo ali kokošje perje 110 Din 5 kg gosje perje 535 Din bruto za neto, franko po pošti proti predplačilu zneska. »Exportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor.« IMPORT EKSPOHT svežega južnega cveffa na veliko in malo P. Cutič Točna postrežba, najnižje dnevne cene Ljubljana, Miklošičeva 18, pritličje Razpis. Županstvo mesta Laško odda potom pismene ofertalne licitacije zgradbo vodovoda z dobavo vseh cevi in armatur. Načrti in pogoji so v vpogled od dne 15. januarja 1928 med uradnimi urami v občinski pisarni, kjer se tudi dobe nastavki proračunov proti plačilu 100 Din za en izvod. Ponudbe, ki naj se glasijo za celokupno delo in vse dobave, je treba vložiti v zapečatenem zavitku najkasneje do 1. marca t. 1. do 12. ure v občinski pisarni Županstvo ni vezano, sprejeti najcenejše ponudbe in ludi ne obrazložiti dra-žiteljem izbero enega ali drugega. Vsak penudnik mora položiti pri obč. blagajni najkasneje do 12. ure zgoraj navedenega dne kavcijo 5% (odnosno tuji državljani 10%) ponujene vsote, bodisi v gotovini, ali pa v vrednostnih papirjih, oz. v garancij, pismu kake prvovrstne banke. Zupan mesto Loško: Dr. FRAN ROS. Lladsha posojilnica i ceitu registrovsna zadruga z neomejeno zavezo Conftarteva ulica Si. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in jo denar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg, rezerv in lastnih hiš vsi člani /. vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti poti najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Hranilne vloge nad Din 52,000.000'- Reiult?ti žreban a prvega kola druge velike invalidske loterije Invalidske zadruge v Belgradu, ki se je vršilo pod nadzorstvom državnih oblasti dne 9. januarja 11)28. Glavni dobitki: Prenosljiva hiša 72.325. Kolekcija nakita 84 »i3. Preproge: 209.514, 63.5&4, 139.233. 176.986. Zlatnina: 34.516 275.116 94.042 30.531 S9.092 38.817 93.518 233.400 27.316 9252 75.904 20.606 22.400 257.885 82.375 277.+'-51 53.302 139.472 150.134 277.050 188 150 172.856 192.791 264 962 107.729 218.227 152.089 189 OM 162.585 74.526 227.203 52.005 Oo.OSl 135 350 197.641 2G0.740 286.809 152.122 91.008 166.743 268.521 299.279 258.192 305.840. Švicarske ure: 78 354 209.397 283.805 178.007 51.910 45.751 40.201 262.592 190 836 79.218 299.899 217.344 110 302 171.923 70.789 204.790 178.146 119.521 281.034 281.894 lG5 40o 104 563 130.371 129.718 87.814 184.074 155.203 230.950 170.099 141.09« 201.446 194.917 60.572 194 811 61 212 15.032 121.000 280.356 39.537 112.256. 95.430 103.1 S'3 133.405 170.578 140.003 185.050 80.577 207.120 180.887 51.886. Tkanine: 2524 4005 4339 6159 6S92 7100 10.959 11.799 12 226 12.3U7 13.017 18.841 18.925, 18.654 19.S09 20.660 23.977 24.405 27.098 28 320 28.098 32.004 32.374 32.033 32.880 33.032 34.417 35.397 30.020 36.852 37.570 43.261 44.028 44.344 44.412 44.728 50.070 50 159 50.682 50.948 51.130 52.102 52 104 53.049 53.556 53.930 50.410 57.631 59.212 59.315 59.495 59.002 59.090 59.820 59.837 59 R44 61.601 61.002 62 387 63.835 04.445 00.892 67 900 68.721 09 738 09.740 71 892 72.428 75.072 70.874 78.872 80.713 82.384 82.490 84.304 85.150 80.088 87.530 89.541 89 942 91.057 91.685 92.505 93.517 94.048 94.211 90 970 98 31.4 98 985 99.249, 101 000 103.055 103 208 108.456 103008 1831 10.835 13.560 23.455 31.939 34.195 41.785 50.083 52.072 56.392 59.550 61.558 65.570 71 301 80 MiO 86.068 91.017 94.002 102.928 100.586 109.246 113.085 117.653 119 032 123.200 129.217 131.209 135.»» 138.421 189.889 140.671 145.886 152.273 166.016 HM.6U 106 377 109.202 118.097 118 030 119.679 125.103 129 379 131 317 130.657 138 529 139.920 140.923 145.994 147.052 152 358 157 817 164.337 107.188 109 424 114.942 118.1'27 119.688 120.014 129 403 131.942 137 .(«13 139.0-14, 140.018 142 830 147.125 149.184 152.437 158.150 164.379 107.23(1 110.91)4 110.101 118.422 119.737 126.709 129.470, 132.041 137.048 139.219 140 487 »143 935 147.135 149.402 152.485 158 934 104.3U8 165.502 165.531 105.812 105.830 100.312 100.353 106Љ9 100.741 167.213 167.222 107.020 109.022 109.080 171.093 171.100 171.203 171.831 171.997 172.2U2 172.001 173.785 173.900 173.929 174 120 174.598 174.072 174.707 174.881 175.3tib 175.44b 175.090 175.760 170.065 170.082 176 944 177.395 177.871 178.307 178.494 178.927 180.028 180.376 180 702 180719 181.502 181.831 181.805 183.145 184.395 1&4454 184.805 185.177 1 »5.332 185.077 1 85.840 185.888 180.245 180.338 180.442 187.090 187.498 187 0bO 187.811 188.149 188.279 188 438 188.405 188.532 1.S8.954 189 025 189.000 180.4U) 18A711 189.747 189.925 190.352 191.596 191.993 192.393 193.885 HM .813 198.079 198.728 199.011), 200.002 200.002 202.060 2&4 254.592 255 207 255.830 250.230 258.840 269.485 200.0(13 200 121 261.879 201.973 202.653 262.885 266.136 200.879 207.! Kil 200.597 270.392 270 775 270.849 273.123 274.227 274.901 270 001 281.204 284.090 285.322 288.070 289.030 291172 291 012 292.402 292.419 293.822 291 310 295.170 295.326 205.804 206.912 290.169 290.9)6 299.464. Dobilki se začno oddajali 20. januarja letos v prostorih Invalidske zadrugo, Zeloni vernic 7, Itel-grad, in traja do vključno 20. marca letos Po tom roku uedvignjeni dobilki smatrajo sc kol dar v korist invalidom. Vsaka srečka, ki ni bila zadela pri prvem kolu, velja brez vsakega doplačila tudi la drugo kolo i žrebniiji-m 17. aprila t. I. na iznos dobitkov v vrednosti 8« 11 .uio Din. Srečka itane nutno 10 Din. Naroča w pri: INVALIDSKI ZADR00T, Zeleni vonac T. Ueuarad. 108 (164 111.115 117.237 119.447 122.472 129.194 129.610 133.192 137.972 139.268 140671 144 415 147.294 130:!03 155.540 15N.903 164.496 165 144 10.Ј.830 100.742 109.178 171.617 172.069 174.278 175.170 170.107 177 813 179.121 181.^34 183.804 18).258 185.066 187.090 188 202 188.581 189.027 10O.525 194.208 109.186 208.032 207 030 212.283 214.127 219.803 228.104 220.877 229.206 284.611 242. 883 2-14,040 250.063 2o3./31 257.G47 200 '253 262.805 261).'.>81 273.958 282.701 289 437 29-2 952 295.750 298.040 0617 14.514 21.4S0 29.078 31.409 39.737 40.913 51.702 66.163 59.529 59.940 65.807 71.094 79 164 85.554 91.314 94 271 102.778 104 697 108 379 112.290 117.427 119 548 123.070 129.211 129.027 135.339 188.879 139 786 140.589 145.016 147.399 152.O50 166 305 102.498 104.778 165.140 100.082 100.745 160.000 171.780 173 3(10 174.334 175 172 176.579 177.853 179.770 181.282 181.153 186.271 180.074 187.38S 188277 18K.58« 189.710 100.079 194.315 199-115 2u3.9.'0 209.567 212.986 214.417 220.447 223.305 228.107 229.428 2110.633 243.402 245.014 250.416 253.920 258.700 201.161 204 378 270.001 274.21 П 283.052 280.726 293.742 295.781 208.178 gospodarstvo Kaj je s Slavensko banko? Ze dolgo časa nc čujemo o SI a venski banki. Vlagatelje zanima v prvi vrsti, kaj bo e njih vlogami. Kolikor je znano, je bilo v jeseni lani obljubljeno, da sc izplača po novem letu 1928. manjši odstotek vlog. Do danes pa ne vemo še ničesar, kolika bo kvota in kdaj bodo upniki in vlagatelji prišli do denarja. Upošteva naj se, da so med njimi mnogi ljudje, ki komaj čakajo, da dobe svoj denar vsaj deloma nazaj in je prav, čc se obljube izpolnijo. Tržna poročila Ljubljana, dne 14. januarja 1028. Lee. Za drva ni nikakega zanimanja in velike količine, ki jih nudijo producenti, se ne morejo jpraviti v denar. Začelo se je pa živahnejše povpraševanje za stavbni les. V Italiji so zaloge izčrpane in pričakovati je večjega povpraševanja. Izvoz hrastovih podnic je minimalen in cena temu blagu je znatno padla. Zaloge so velike, odjemalcev pa ni, ker so začeli uporabljati mesto hrasta mecesen, ki je zelo iskan. Za taninski les ui zanimanja, ker so se tvornice že lani zuložile z blagom. Ker so kartelirane, so pritisnile na ceno lesa, tako da se danes produkcija tega lesa skoro ne izplača reč. Vedno važnejši odjemalec našega lesa postaja Nemčija, ki išče danes predvsem orehovino, okroglo in izdelano, nadalje hrastov furnir, v ogromnih količinah pa brzojavne drogove, tako borove kakor smrekove. Mednarodni impregnacijski zavodi se vedno bolj zanimajo za naše blago. Sedaj v času zimske sezije si ne morejo dobavljati iz severnoevropskih driav surovin za neprekinjeno obratovanje, zato iščejo za ta čas, ko jim izpadejo dobave iz eeverno-evTopskih driav, velike količine brzojavnih drogov in pragov pri nas. V interesu naše trgovine in produkcije bi bilo umestno, dn brzojavni drogovi, ki so kakor drugi okrogli les za na žago, podvrženi specielnemu tarifu za prevoz, dobe tarifno redukcijo, kakor je n. pr. storila Avstrija. Izvoz bi se zaradi tega lahko razvil ne da bi bili oškodovani domači konziimenti. t. j. impregnacijski zavodi. Deloma bi pa tudi to blago šlo skozi Sušak. V Milanu notirajo la teden (v oklepajih prejšnji teden): Smrekovi hlodi 180—200 (180—190), tramovi 175—190 (165—190), deske I. 460-520 (460 - 500), II. 320—350 (315—345), III. 220—250 (220—250), morali 4 m: 285—800 (280—290), ine-eesnove deske I. 600—630 (575—015), II. 395—415 (306—4.15), III. 240-250 (285-245). Bukove deske nar. 340—380 (340-380), pariene I. 670—680 1650 —660), orehove deske inork. 1000—1500 (970— 1900). Žito. Na ameriških borzah je tendenca še vedno nejasna. Poročila o avstralski žetvi so dala pobudo za malo živahnejšo Špekulacijo. Na naših borzah je tendenca za žito nespremenjena. Promet je bil zelo slab. Do večjih kupčij — deloma tudi zavoljo praznikov — ni prišlo. V pšenici je bil promet neznaten. Posamezni vagoni so bili v Vojvodini zaključeni po 305—310. S koruzo je se dni malo živahnejše kupčuje. Pasivni kraji povprašujejo še nadalje po blagu; izgleda da bodo tudi oblasti kupile večje množine. Pričakuje se, da se bodo cene obdržale. Nova koruza notira 225, stara 240 vngou Smederevo. V ovsu zadnje dni ni bilo zaključkov, vendar se drže cene 5e naprej čvrsto. Sladkor. Na domačem trgu so ostale cene ne-ispremenjene, dočim je na svetovnem trgu zaradi napovedanih kubanskih restrikcij čvrsta. Riž. Cene indijskega riža, ki se pri nas nc konMimira, popuščajo, dočim je tendenca za italijanski riž čvrsta, ker ga producenti zadržujejo. V teku tedna je dosegel že ceno 146 lir Postojna, vendar je zadnje dni popustil in se dobi sedaj po 140—113 lir. Лајга. V inozemstvu so cene cvi-sfe, nri nas pa se plačuje za blago 1.40—1.60. Dovoz blagn je še zniirom majhen, računa se s čvrstimi cenami, trgovina pa javlja nazadujočo tendenco. Mast. Ponudba masti je majhna in jc zadnji teden postala tendenca čvrsta. Engros cena v Ljubljani je 23.50 Din, dočim se v Vojvodini plačuje 30—21 Din, sicer pa je trgovina mrtva. Krnmpir. Zadnje povišanje cen krompirja se ?e vedno vzdržuje, zahteve producentov so za gorenjski krompir 100 Din. za štajerski 90 Din za 100 kilogramov. Modra salira. Ceno v Londonu je ostala neiz-premenjena: 24 Hi—25 funtov za angleško tono (1016 kg). IZKAZ O STANJU NARODNI: BANKE z dne 8. januarja 1928. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika uapratn izkazu z 31. dee. 1927). Aktira: Kov. podloga....... 444.0 (- 8.7) Posojila: men. 1416-5 vr. pap. 272.9 . . . 1689.4 (+ 6.3) Saldo raznih računov . . . 981.0 (+ 34.8) Pa«iva: Bankovci v obtoku .... 5734.5 <- 8.8) Drž. terjatve....... 298.8 (+ 70.7) Obveznonti. žiro 724'2 razni 332.8 . . 1057.0 (— 29.5) Ostale postavke nelzpremenjene. ZanieniaTa delnic Trgovske banko. Po določilih fuzijske pogodbe med Ljubljansko kreditno banko in Trgovsko banko od 11. februarja 1927 so se začele z 10. t. m. pri centrali in pri vseh podružnicah Ljubljanske kreditne banke delničirjem bivše Trgovske banke njihove delnico zamenjavati za delnice Ljublj. kred. banke in sicer za dve deklici Trgovske s kuponom 1926 v eno delnico Ljublj. kr. banke e kuponom od 1927. Predavanje Iz vrtnarstva. Cenjeno občinstvo «e obvešča, da se bodo vršila vrtnarska predavanja vsak lorek, pričenši s 17. januarjem t. 1. v prostorih meščanske dekliške šole pri Sv. Jakobu v Ljubljani, in sicer zvečer točno ob dvajseti uri. Predavanja priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki jc tudi letos naprosila gg. prulu-vatelje, ki bodo o stroki zelo zanimivo predavali. Natančen načrt predavanj je objavljen v 1. številki »Sadjarja in vrtnarja< letošnjega leta. Vinska poskušnja Centralne vinarne, d. d. v Ljubljani. V dneh od 5. do 8. januarja t. 1. je priredila Centralna vinarna v Unionski vinski kleti vinsko poskušnjo vseh svojih različnih vin iz centralne kleti v Sp. Šiški in sicer dolenjskih, bizelj-skih, haložkih, ljutomerskih, jeruzalemskih, i. dr. ter tudi dalmatinskih po novem načinu napravljenih novih in starih vin. Vsa vina so bila brez izjeme kakovostno brezhibna. Osobito izraziti so bili mo-zlerji, rizlingi, beli in črni burgundec, bzeljsko belo, dolenjski cviček iz krškega okraja ler dalmatinsko belo. Le žal, da je vladala v kleti vsled kurjenja in gneče previsoka temperatura, vsled česar so se nekatera še ne dovršeno bela vina, zlasti štajerska močnejša, preveč skalila in tako skvarila pravi okus. Pa tudi kajenje je prave pokušalee v presojevanju dokaj motilo. Vsekakor mora biti vodstvo Centralne vinarne з to prireditvijo zadovoljno, ker je v vsakem ožini doseglo zaželjeni uspeh. Čeprav je taka prireditev združena s precejšnjimi stroški in z nemalo trudom, kar ve le tisti, ki prireja, je ta originalni način spoznanja in zbližanja med kupcem in prodaialcem s strani samostojne tvrdke vsekako posnemanja vreden. Horsa Dne 14. januarja 1928. Devizni promet je bil ta teden /zelo živahen. vendar je proti koncu tedna popuščal. Dočim je v prvem 'edriu t 'kočega leta znašal 12.55 milijona Din, je t;i ler'"xi narastel na 19.3 milijona Din. Kakor običajno, ie morala večino potreb kriti Narodna banka. Kurzi v teku tedna niso beležili po-Rebnih izprememb. Berlin ,|e bil zaključen v petek 13.54 (v torek 13.525), Curih cel teden neizpreme-njeno IX) 10.94-1. Dunaj po 8.015 (8.0165). London po 277 (276.90), Newvork po 56.78 (56.73), Pr.iga 168.45 (168 40). Trst po 300.25 (300.2S5). Na efektnem tržišču je omeniti slabšo tendenco v 7% inv. posoj. in ngrarih. nasprotno pa je vojna Skoda v teku tedna narasla od 422—430 v Zagrebu, v B Igradu pa 419.5—427. Na tržišču bančuih in industrijskih papirjev ni bilo znatnih sprememb. Za blago glej tržna poročila. DENAR. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 18.54, Curih 10.1)44, Dunaj 8.015. London 277.15. Newyork 56.77, Praga 108.40, Trst 300.50. Zuercl) (Prosti promet.) Berlin 13.585. Curih 10.94-1. Dunaj 8.015, London 276.90, Newvork 56.76 —56.78, Pariz 224 1)).. Praga 168.40, Trst 300.50— 301. Curih. Belirratl 9.1375. Pariz 20.115, London 25.32, Newvork 518.25, Milan 27.4875, Praga 15.38, Dunaj 73.88. Budimpešta 90.125, Berlin 123.66, Bruselj 72.425, Varšava 58.20, Bukarešt 8.21, Sofija 8.737. Dunaj. Devize: Belgrad 12.49125, Kodmij 190.15, London 34.625, Milan 37.525, Nevvvork 709.50. Pariz 27.9175, Varšava 79.50. Valute: dolarji 706.50, francoski frank 28.08, dinar 12.43, Prasa. Devize: Lira 17S.70, Belgrad 59.40, Pariz 182.66, London 164.50. New,vork 33.75. Dinar: Netvvork 176.25, Berlin 7.40. London 277. VREDNOSTNI PAHIR.Il. Zagreb. (Prost promet.) 1% invest. |>oso.j. 86 hI., agrari 52 bi. Dunaj. Podon.-saveka-jadran. 86.50, Živno 113.15, Hrv. esk. 10.50. Alpine 42.75, Lovkam 11.40, Trbovlje 59.50, Kranjska industr. 43, Gutmann 172, Slavonija 1.40. BLAGO. Budimpešta (terminska borza). 14. jan. Tendenca medla. Pšenica marec 31.72, 31.54. zaključek 31.56—31.58. maj 32.14, 32, zakli. 32.02—32.04, okt. 29.80, 29.66. zakli. 29.68—29.70, rž marec 30.58. 30.50, zaklj. 30.48—30.52, okt. 24.74. 24.80, zaključek 24.78—24.80, koruza maj 25.84, 2.r«.80. zaključek 25.80—25.82. Gracfnia železnice Ormož-Murska Sobota (Iz predavanja univ. prof. ing. A. Hrovata v ljubljanski sekciji »Združenja inženjerjev in arhitektov.) Uvodoma omenja g. predavatelj, da ne je odločil za to predavanje, da pokaže; na posledice brezvestnega načina gradnje železnic, kar je važno zlasti danes, ko se dela na komer-cializaciji železnic in na tem, da sc bodo v bližnji bodočnosti gradile številne nove proge v na.ši državi. Po prevratu jc bilo Prekmurje odrezano od ostale države in nujno se jc pojavila zahteva po zvezi Murske Sobote z obstoječim železniškim omeržjem. Leta 1021 se je osnovala sekcija za trasiranje }x>d vodstvom g. ing. Kavčiča. Obveljal je priključek na Ormož. Maksimalni vzpon je bil določen na 5 pro mile tostran razvodnice meti Ormožem in Ljutomerom, onstran razvodnice pa 12 pro mile. Gradbeni stroški so bili preračun jen i na 95 milijonov dinarjev, finančno ministrstvo je pa odobrilo v ta namen kredit 00 milijonov dinarjev. Prihranki. Dejansko pa se jc proga zgradila za 45 milijonov dinarjev, ostalih 50 milijonov pa pomeni prihranek, ki je ua posamezne dele približno takole razdeljen: 1. Preddela so bila proračunana na 1 milijone dinarjev, toda ker se komisije niso vršile, znaša prihranek 1 milijon. 2. Odkup zemljišč: Preračunano na 2.4 milijone, prihranjenih 700.000 Din, ker zemljiška knjiga še nj urejena. 3. Zemeljska dela: Tu se je porabilo vseh 9,100.000 Din, ki so bih proročunam. 4. Stranska dela, kakor tlakovanje pobočij in njih zasiguranje, zidovi in regulacije. Vse to se ni izvršilo in znaša prihranek od preračunanih 2.5 milijonov celih 2.2 milijona. 5. Manjši objekti. Preračunanih je bilo 82 objektov, a izvršenih samo 34; prihranek od preračunanih 3,750.000 Din znaša 1,270.000. 6. Most čez Muro je bil pro-računan na 7 milijonov in mišljen kot nova konstrukcija. Vzeli so staro konstrukcijo in tako zopet prihranili 3,350.000 Din. 7. G ra možen je in polaganje gornjega ustroja naj bi stalo po proračunu 5,400.000, prihranili so od tega 1,600.000 Din. 8. Material za gornji ustroj. Pmračimani stroeki znašajo 19,200.000 Din, prihranjeno vse, ker so vzeli star material; tračnice tehtajo n. pr. 23 kg nameeto 30 km tekoči meter. 9. Pri visokih gradnjah eo prihranili od 16,280.000 Din proračuna,nih stroškov oelih 11,100.000 Din na ta način, da »o večino objektov opustili. 10. Oprema postaj bi po proračunu imela stati 6,000.000 Din, prihranki so pa od tega 5,000.000 Din, ker so enostavno opustiti vse signale, telefone itd. 11. Postavko za nabavo vozil v znesku 11,400.000 Din so celo prihranili, ker niso kupili niti enega vagona. Obresti na prihranku lahko računamo 1,560.000 Din. Cekitni prihranek znaša prav Z3 prav okoli 60 milijonov dinarjev in po tem računu bi moralo stati to, kar se je zgradilo, le 30 milijonov, v resnici pa je stato, kakor že omenjeno, 45 milijonov. Kam je izginila razlika 15 milijonov dinarjev e trudom plačanega državnega denarja? Ako prištejemo k tem 15 milijonom še stroške za sanacijo slabe zgradbe in pa dosedanjo izgubo vsled pokvarjene nivelete, znaša celotna zguba celih 26 milijonov dinarjev državnega denarja. Kako je proga zgrajena? Zemljiška knjiga ni urejena, kvarijo se nasipi, kretnic e 18 mesto 40, pragovi so dolgi 2.20 m mest« 2.50, so okrogli in imajo belino ter pokajo radi zabijanja žebljev, ki so zastopanj v vseh dimenzijah od najmanjšega do največjega sistema. Ker ni v Ljutomeru projektirane vodne naprave za lokomotive, morajo vzetj 20 ton tež,je stroje, ki vzamejo lahko vode za celo progo, kar stane letno 150 tisoč dinarjev. Most črez Muro pri Verzejn je star in d »a mehanika navijata neprestano vijake, da se more vzdržati promet veaj korakoma. Ker meri inundacijsko območje Mure 2 km širine, je bilo projektiranih več inun-daci.jskih mostov, od katerih so jih kar 6 izpustili, čeprav je ljubljansko ravnateljstvo voda generalno ravnateljstvo železnic dvakrat uradno obvestilo o hidrotehniških podatkih, ki jih je projektant s trudom dobil v Gradcu. Prov. most v km 27.5 proge Ormož—M. Sobola. (Velika voda v nov. 1925 predrla nasip.) Pomanjkanje inundacijskih mostov. Na sliki vidimo dva mostička, ki jih je prva visoka voda temeljito pokvarila. Prj glavnem mostu črez Muro je prva po vodenj 1 srednji steber enostavno spodkopala in odnesla. Pri enem stebru, ki je beton i ran na pilote, gledajo ti 2 m nad vodo. Ko vozi vlak preko mosta, pravijo železničarji, da opazujejo guganje... Sedlo med Žerovinci in Ljutomerom rac <>■Iv. (glej podolžni profil na sliki) pa pomeni največjo napako v celi progi. Mesto, da bi se z lokom izognili nedopustnega klanca, kakor je to storil projektant, so po- Srednii devizni tečau na Mubli. borzi od 10.1, do 13.1.1928. Dne ! Berlin Curih Dunaj London Newyori< Pariz Praga Trst 10. 13*525 10.944 8.0165 276.90 50-73 lt>8.40 300.285 11. 13-53 10.944 8.Ш6 276.85 56.77 — 168.40 3014)0 12. 13.53 10.944 8.015 276.VO 56-76 _____ 16ч.45 300.60 13. 13.54 10.944 8015 277.00 5b*78 223-75 108.45 300.25 Nolezillvlm Klicam pretrga zivitem« nll - Kdor redno sebo) nosi Formaminf najstarejše razkuževalno sredstvo za usta la grlo v času prehladov, ki ima izboren okua. Dobiva se т lekarnah in drogerijah. Poskušnja in brošura brezplačno pri Bauer & Cie„ Berlin S W 48, Priedriehstr. 281 Most vkm 24.6 proge Ormož—Mur. Sobota (sveti 4 m). Betonski opornik 1. 1925. počil v navpič. ni smeri. Vzrok slab beton v temelju. tegnili traso naravnost in s tem zvečali vzpon na 20 pro mile ter napravili povprečno 14 ш globok vkop v čisto zemljo. Bregovi se sedaj podirajo, ol>ojesLranski pritisk plasti pa dviga njveleto tako, da znaša največji vv.pon po iz-javi strokovnjakov že nad 30 pro mile. Stroj, ki bi vlekel po projektirani trasi 290 ton, vleče po izvršeni trasi, če upoštevamo teoretični vzpon 20 pro mile, samo 160 ton, torej skoro polovico manj! Hadi tega klanca se zvišajo prometni stroški lelno za 1 milijon dinarjev, ker slane promet samo črez ta hrbet v niveleti na dolžino ca. 500 m toliko, kakor na 20 km dolgi ravni progi. Ta rampa pa znači tudi v strategie.nem oziru veliko nevarnost. Na pritisk vojaštva bodo vozili v klanec preobtežene vlake, kar se v vojni vodno dogaja. Posledica bo, da bo vlak obtičal in moral voziti nazaj v Ljutomer. Če se to parkrat ponovi, pa bo postaja v Ljutomeru tako natrpana, da bo vsak promet izključen. Tu se bodo v slučaju vojne pojavile slične prometne zapreke, kakor smo jih opazovali v svetovni vojni na vzponih južne železnice proti Trstu. Omenjene napake v niveleti pomenijo ив to progo neozdravljivo rano, ki je dvakrat huda zato, ker naj bj po prvotnem projektu ta železnica bila del tranzitne proge iz vzhodne Evrope proti Jadranu; radi te brezvestne napake gotovih faktorjev pa je progi za večne čase usojen samo kvkabij pomen. Gospod predavatelj je žel soglasno odo-bra vanje vseh navzoč rtih; v debato, ki 9e je razvila, se je v glavnem poudarjalo dejstva da se velik del današnje železniške, pa tudi pristaniške in cestne gradnje vršj na neverjetno lahkomiselni način, kar mora naše narodno gospodarstvo nujno privesti do propada, če se ob dvanajsti urj v čisto tehniških vprašanjih temeljito ne prepreči beseda ljudem, ki so nestrokovnjaki in povrh še nepošteni. Sekcija je sprejela predlog, da se naj izdela o tej žalostni zadevi spomenica, ki se naj objavi v »Tehniškem listu« in .pošlje tudi vsem parlamentarnim klubom, da bo javnost poučena, kaiko lahkomiselno rešujejo pri nas neka-terniki vprašanja, ki bodo stoletja vplivala na razvoj našega narodnega gozdarstva. L. Mikuš - Uubljana priporoča s«ojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno V najem se išče večje stanovanje (5 do 7 sob) za 1. maj ali 1. avgust ali dve manjši stanovanji neposredno eno poleg drugega v mestnem delu med Dunajsko, Rimsko in BIeiweisovo cesto blizu glavne pošte. Cenj. ponudbe na Anonćno podjetje J. Rozman. Miklošičeva cesta 6. : S! Pasar, zlalar lr» opilk Konrad Kager, Celje Gosposka ulica lO. delavnica za eerkv. umetnost, priporoča zalogo Zelse-dvozorov, očal-leč ter vseh optičnih predmetov. — Pozlačenje, posrebrenje i. L d-vseh kovin. — Izdelovanje cerkvenih predmetov v zlatu, srebru ali preprosti kovini, — Lestenci, svetillke, svečniki i. t. d. po najnižjih Posirtžba točna! cenah. Cene zmerne I Gramofone in plošče v veliki izbiri po usodnih cenah priporoča GoriCar ft LeskovSek, Celje Knjigarna in veletrgovina s papirjem, pisalnimi In risalnimi potrebščinami. Fraojo Dolžan, Celje Za Kresijo št. 4 Kleparstvo in naprava strelovodov. Pokrivanje streh in zvonikov. Vodovodne inštalacije, naprava moderno hi-gijeničoih kopalnih sob. klonetov in zdravstvenih naprav. Vsa ▼ to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konkurenčni ceni. Proračuni brezplačno. Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. f ffavla Slugova Gelie, Vodnikova ulica ПГ) d 3loćna dela, vseh vest volna, pvedtlskaciia in pletenine i V oftusu izredno fine in matične hauine mešanice priporoča špecEPijsha in holonij, trgovina flnton Fazarinc, Celje Lastna moderno urejena jS Teharska stolarna na Teharjlh pri Celju nudi najceneje in najsolidneje izdelane slole vseh vrst. Posebno opozarjamo na cenene zaklopne in druge atole za društvone in gostilniške prostore. W Ženini in neveste, pozor! ЦЕЧ Manufakturna in modna trgovina Franc Dobovičnik - Celje je najcenejši vir za nakup poročnih oblek, perila, madracev, odej, pregrinjal i. t. d. ••'Ш11111ШШ1111111М1111111Ш1111111Ш11111Ш ......iiiiliiliiiMniiililliiiiiilil...... Manufakturna in konfekcijska trgovina Ivan Mastnak, Celja Kralja Petra cesta 15 priporoča svojo veliko zalogo: oblek za moške in dečke, površnikov vseh vrat. gumijastih pluščev. usujatih sukenj, srajc, kravat, nogavic, itd., itd. Lastna Izdelovalnico modnih otlak po naročilu Pridite, poglejte in kupili boste 1 >RUSO< original I rajno kodrunje i oljem, od Din ItMj naprej Vodna ondulucijal 11 Dunajska šolali Ed. Pašdascb fruer za dame CELJE, Kocenovs ulica 2 Zraven hotelu „Evropa" Prvovrstne glasbene kakor gosli, dtra, klUre In tamburlc« ima vedno v zalogi spec aina delavnica za godala u Celju VACLAV fCHRAMM Velika zaloga pihal v prvovrstni izdelavi. Najfinejše strun« iu nndomeslDi di-li sa v*a godala. Garantirano strokovnjaška in prom-ptna poptavila V4ch in-trumentov Največ a dplmvnica te vrste т S oveniji. Kajn žje cene. i , Cene/še koi on' RAZPRODAJAH 86 dob< oaakooramo manu/aklurno blago sitmo or\ IRPlh. MARIBOR, oioom trg i/ev. i7. JdS. #» MV fi iM" trgovina z železnino in špecerijo Cslicr, G*ai?№ trg se najtopleje priporoča. ★ Cene nizke! Postrežba točna! čevl.ev St. Straiek CeHe, kovaška št. 1 ВаИу Tšp-Top Čevlji po meri, popravila hitra in točnal Premog zabukovškl. trboveljski In iz vseh dr. prt mugi)' n knv dobavlja in dostavlja na doni v mestu in okolici Franjo Jošt, Celje, Aleksandrova uMcd štev. i. PRESELITEV! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselil svoj modni atelje iz Galuso-vega nabrežja v Šeienburgovo ul. št. 4 ter s« najtopleje priporočam še za aa-duljuo naklonjenost Martin Pevec Karočajte .Sicvanca*! Št. 1033-28., rcf. IX. Hazpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kleuarskih in krovskih del za palačo »Delavske zbornice« na Miklošičevi cesti v Ljubljani Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe počenši s 14 januarjem 1928 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2, II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 28. januarja 1928 do 11 dopoldne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. januarja 1928. Zadružno podjetjel Zadružno podjetje) Nova Založba r. z. z o. z. na Konqresnem trsu v Ljubljani ★ priporoča v nakup bogato zalogo vseh pisarniških potrebščin v največji izbiri: za urade, za šole in za zasebnike. Ima vedno v zalogi knjigovodske knjige vseh vrst, ameriške žurnale, registratorje, kopirne knjige in vse druge vpisne, knjige. ★ Vse te predmete ima v zalogi tudi pri podružnici (pre? I. Giontini) na Mestnem trgu Zahtiaia Gosp. F. POTOČNIKU, lastniku zasebnega krojnega tečaja v Ljubljani, Stari trg 10. Učenci jesenskega krojnega tečaja se Vam ob zaključku najtopleje zahvaljujemo za Vaš dober pouk in pristen kroj, ki ste ga nam nudili. Sedaj, ko smo pričeli sami delati, vidimo, koliko je vreden za vsakega krojača, šiviljo ali nc&iviljo Va4 zavod. — Bog Vam povrni! Za učence: Slavo Mavec, Borovnica. - Za učenke: Stana Stancšič, Tuzla. - Za rcvneiše, ki ste iiro znižali honorar: Fr. Brovc. Najstarejša tovarna pohištva I. I. Naglas v Ljubljani, Turiaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic. zol. foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah. ©Mul zl№T Usnjarske in čevljarske zadruge »RUNO« v Tržiču, r. z. z o. z. — se bo vršil v nedeljo 22. januarja 1928 ob 9. uri zjutraj v zadružnih prostorih. SPORED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3 Odobritev računskega zaključka za I. 1927. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K številni udeležbi vabi Načclstvo. l-.r.v,.. U.V..' Sir H. Rider Haggard: 36 Stieopaira, egiptovska kraljica. Četrto poglavje. Življenje in delovanje dvornice Karmion. — Har-niakis venčan kot kralj ljubezni. Drugi dan sem prejel pisanje, da sem imenovan za glavnega maga kraljice in prerokovalca iz zvezd s plačo in postranskimi dohodki, ki niso bili majhni. V palači so mi tudi dali več sob, iz katerih sem se j ponoči lahko podal na visoki opuzovalni stolp, odkjer sem opazoval zvezde in posnemal iz njih njihov pomen. Tisti čas so namreč politične zadeve močno vznemirjale Kleopatro in ker ni vedela, kako se bo končala velika borba med rimskimi strankami, a je silno želela stopiti na stran najmočnejše, je venomer bila v zvezi z menoj in me vpraševala, kaj oznanjajo zvezde. Tolmačil sem ji znamenja zvezd, kakor se mi je videlo najbolj primerno za velike koristi svojega cilja. Rimski triumvir Antonij se je namreč nahajal sedaj v Mali Aziji in je bil, tako je šla govorica, silno razjarjen, ker so mu bili sporočili, da je bila Kloo-patra sovražna triumviratu in ker je bil njen poveljnik Serapion pomagal Kasiju. Kleopatra pa je nam in drugim na ves glas zatrjevala, da je Serapion ravnal popolnoma zoper njeno voljo. Vendar mi je Karmion povedala, da je bila kraljica sama skrivši velela Se-rapionu, da naj tako ravna, in to vsled nesrečnega Dioskorida, ki ji je bil napak prerokoval kot v slučaju poveljnika Aliena. To seveda ni rešilo Serapi-ona; da bi namreč dokazala Antoni ju, da je bila nedolžna, je kraljica dala nesrečnega poveljnika prijeti \ samem svetišču in ga umoriti. Gorje tistim, ki vršo voljo trinogov, ako se tehtnica usode nagne zoper nje! V tem pa so se vse razmere za nas ugodno razvijale; pozornost Kleopatro in njenih svetovalcev se je namreč tako močno obračala na zunanje zadeve, da niti ona niti oni niso niti mi.dili na vstajo v domači deželi. Naša stranka je dan za dnem naraščala in sc je ojačevala in to po vsem Egiptu, celo v Aleksandriji, ki jo za Egipt tako rekoč tuja zemlja, ker je vso tuje v njej. Dan za dnevom smo pridobivali omahljivce in dvomljivce ter jih zaprisegali s prisego, ki je ni mogoče prelomiti; in načrti za naše delo so bili bolj trdno zasnovani. Vsak drugi dan sem se podal iz palače in se posvetoval s stricem Sepo in se v njegovi hiši shajal s plemiči in velikimi duhovni, ki so bili za domoljubno stranko Khema. Pogosto sem videl kraljico Kleopatro in sem se vedno bolj čudil bogastvu in krasu njenega duha, ki je bil glede bogastva in mnogoličnosti kakor zlato tkivo, ki je s svojega izpreminjajočega se obličja odsevalo vso svetlobo. Kraljica se mo je nekam bala in se je zavoljo lega želela sprijaleljiti z. menoj; vedno tne je vpraševala po stvareh, ki niso bile v zvezi z mojim poklicem. Često sem tudi videl Karmion, ki je bila tako rekoč vodno ob moji strani, tako da skoraj vedel nisem, kdaj ie prišla in kdaj je odšla. Vselej se mi je približala z mehkimi stopinjami in ko som se okrenil, je stala poleg mene in me motrila izpod dolgih trepalnic povešenih oči. Nobeno opravilo ni bilo prehudo zanjo, nobena naloga predolga; dan in noč je delovala za mono in za našo stvar. Ko pa sem se ji zahvalil za njono udanost in zvestobo in ji rekel, da so bom spominjal tega ob onem času, ki se je bližal, je udarila z nogo ob tla in našobila ustnice kakor jezen olrok rekoč, da se pri vsem, kar sem se bil naučil, enoga vendarle nisem naučil, namreč — da iz ljubezni storjeno delo ne zahteva plačila in da je ono samo sebi plačilo. Jaz pa, ki sem bil povsem nedolžen in neizkušen v takih rečeh in sem bedak, kakoršen sem bil, menil, da je življenje in ravnanje žensk majhno vrednosti, чот I tolmačil njeno govorjenje v tem zmislu, da je bilo | njeno tlelo za stvar Khema, ki ga jc toli ljubila, žo 1 samo po sobi plačilo in nagrada. Ko sem hvalil lak krasen duh, se je srdila zjokala in odšla, pustivši me ; vsega začudenega. Ničesar immrcč nisem vedel o ! neprilikah njenega srca. Takrat nisem vedel, da mi j je ta ženska nenaprošena naklonila svojo ljubezen in 1 da jo je grizla in razjedala strast, ki ji je tičala v prsih kot puščica. Meni je bilo to neznano — kako naj bi bil vedel za to, ko nisem nikdar videl v njej drugega kot orodje za našo skupno, sveto stvar? Njena lepota me nikdar ni izruvala — niti takrat, kadar se je sklonila čez mene, mi dihala v lase; nikdar nisem ime! o vsem tem drugih misli, kakor jih ima človek pri pogledu na lep kip. Kaj je bilo meni do lakega veselja, meni, ki sem bil zaprisežen in za-obljubljen Izidi in se popolnoma posvetil stvari svojega Egipta? O vi bogovi, bodite mi priča, da sem docela nedolžen nad to rečjo, ki je bila vir vsega mojega gorja in gorja našega Khema! Kako čudna stvar je ženska ljubezen, ki je tako majhna v začetku in tako velika na koncu! Iz početka je kakor majhen studenec, ki vre iz osrčja gore. in na koncu, kaj je? Mogočna reka, ki nosi ladje radosti in narodi, da se širne dožele smehljajo. Ali pa jc morebiti hudournik, ki dere s poplavo uničenja po polju upanja, podere vse zapreko namenov in razruši v nič stavbo moške čistosti in templje njegove vore. Ko je namreč Nevidni zasnoval red vsemirja, je postavil to seme ženske ljubezni v svoj načrt, ki mu je s svojo nad vse neenako rastjo usojeno, da naredi enakost postave. Sedaj namreč dvigne nizke do nepopisne višine, sedaj zopet pogrezne visoke v prah. In tako dobro in slabo nikdar ne more poganjati ločeno drugo od drugega, dokler biva ženska, to veliko presenečenje narave. Zakaj ona še biva in slepa od ljubezni jjotresa čolrfiček naše usode, vliva sladko vodo v čašo grenkosti in zastruplja zdravi dih življenja z usodo svojega hrepenenja. Obračaj sc sem, obračaj se tja, ona je vedno pripravljena, da te sreča. Njena slabost je hoja moč, njena moč je tvoje pogubljenje. Iz njo si in k njej greš. Ona je tvoja sužnja, a vendar drži tebe v ujetništvu; ob njenem dotik i jaju zvene čast, vezi se odpirajo, ograjo padajo. Ona je neskončna kot morje, ona je izpremenljiva kot nebo in njeno ime je Nepredvidna. človek, ne skušaj ubežati ženski in ljubezni ženske; zakaj ona je vseeno tvoja usoda in beži. kamor hočeš, in karkoli eradiš, eradiš za njo I EIISEII! ШЕШЕ ? ? > r e 5 rj c - 3 * f 5. ■ s*3 > b « ^ P S 1 _ S s ot 2 K n s I 2, т o = > C K l ч s £ I 3 s _ f u» _ !£' (t Ul а 3 o _ < — w cc C S c B a P 3£ , S -19 I O Б' £ £ ? N« < < S f a Г * B p ' N ? a s i »r I X K N* f tT <•• 2 a S & X" 2- > « 3 S 3 č 1 СГ v p » y F EIIIEIII 111=111= Akumulatorjev je mnogo, „VflRTA" je samo eden! MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši Oj-las 3 Mi 3 Din. Oglasi nad devet vratie se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Kroj. pomočnik teli premeniti mesto. — Zmožen vsega krojaškega dela Nastop takoj. Ponudbe na upravo Slovenca pod Zanesljiv št. 200. Vrtnar fšče mesta pri gospodi, v kopališču ali na gra-Sčini. Je oženjen brez otrok marljiv zanesljiv, a lepimi »pričevali Naslov v upravi pod 199. Orožni$ki nodoiicir ŠOFER star 32 let. trezen, išče službo šo'crja v kakem podjetju tovor, ali potn. avtomobila cvrop. tipa. Ob prostem času bi v-Sil službo radevolie v pisarni. ker sem vajen pisarn, poslom Kot šofer se sedaj nahajam v štabu ene orožniške čete v Južni Srbiji. Službo bi nastopil 1 aprila t. 1 - Ponudbe prosim poslati z navedbo plače na upravo lista rod Šifro »Orožnik Sotcr 309- Iščem službo h kršč. družini kot pomočnica gospodinji. ali kot samostojna kuharica. Naslov v upravi št. 351. Trgovski pomočnik star 28 let. verziran v špec., galanter. in manu-lakturni stroki, želi službe za takoj аЧ pozneie G'e tudi kot skladiščnik ali pos'ovo-'ia na podrni-ико. PonrdHe ie poslat« en upravo »Slovcnra« pod . .Smlednik »t. 371... "Bivši orožnik teli mesta sluge. obenem hišnik ali inkasnnt. - Ponudbe pod: »10.000 Din kavcije« upravi »Slov « Trezen in polten mladenič išče službo s'uge ali temu podobno Gre tudi v trgovino za lažja dela. — Naslov v upravi pod St. 352. Mizar vajenca najraje i. dežele, sprejmem. - Mihael Burgar, Sclo 60, p. Moste p. Lj. V" FANTA poštenih staršev, sprejmem za sedlarsko obrt. - Naslov se izve v uprnvi -Slovenca« pod It. 363. Kapelnik išče mesta bodisi pri mestni ali kaki društveni godbi. Zmožen je tudi vaditi naraščaj. - Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod itev. 340. Vrtnar priden, zanesljiv, se za poldnevno delo sprejme v Ljubliani. — Ponudbe na upravo Slovcnca pod 2i0. Stopil bi v kak zavod kot krojač Bogoslovje, semenišče in kai sličnega. Obenem položim v korist dotičnemu zavodu 5000 Din, kateri mi nudi dosmrtni tamoš-nii obstanek. Star sem blizu 60 let; drugo po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod it. 307. Dekle pridno, ubogljivo, pošteno in zdravo, sprejme dobra krščanska hiša Naslov v upravi Slovcnca, Maribor pod it. 5. Učenca išče večja trgovina na deželi za nadaljevanje učne dobe. Prednost imajo oni. ki so ee najmanj 2 leti že v železni stroki učili Ponudbe je postiti na oglasni oddelek Slovenec pod »Polten« It. 322. 1 Pros/esiu/te I VoioriPa sprejmem v VdJClILd Ljubliani za mesarsko in prekajeval-sko obrt. zdravega, močnega in poštenih staršev. - Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Mesar«. Pcvfc - se sprejme k SAMCU Zdrava, ne čez 40 let stara, zelo dobra kuharica, ki bi opravljala vsa domača dela. Nastop s 1. februarjem ali pozneje. PAVEL MAYR, KRANJ. Eksoortni -J0F- akademik Z večletno prakso, per-lekten knjigovodja in ko-respondent, išče zaposlitve po par ur na dan -Ponudb" na upravo lista pod »Samostojna moč'. * MLINAR t dobrimi spričevali, zmoten samostojno voditi trgovski ali kmetski mlin. želi svoje mesto zaradi obiteliskib razmer iz Bosne v Slovenijo premeniti. . Norak Leopold, poštno ležeče, Dervcn ta, Bosna. Kapelnik obenem organist in pevo-vodia, ki mora iz Primor-ja (Julijska Krajina), želi primernega narreščenia -Ponudbe pod -Primorec« St. 275 na »Slovenca«. Prodalalka izurjena v delikatesni trgovini se takoi sprejme Naslov v upravi pod 316. Dobro, samostoino kuharico z večletnimi izpričevali, ki ie snažna in poštena, sprejme dvočlanska rodbina Naslov v upravni-štvu »Slovenca« št. 320 ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za razprodalo . srečk oa obroke i S č e Binčna poslovalnica BEZJAK v Mariboru. 5512 Godbeniki! Profesiionisti, obrtniki in delavci, ki so vešči godbe na pihala in na godala, nai ee priiavijo Mestnemu žn^anstvn v Kamniku (Slovenija). Prodaialka meianc stroke, začetnica, l*če slolbe. Naslov na upravo »Slovenca« v Mariboni. Trq.sotrudnik Iznčeti v mešani stroki, z dobrimi izpričevali, želi premeniti službo s 1. marcem. Reflrklira samo na mantifakturno ali slično trgovino v mestu, nairaie t Mariboru. — Naslov v upravi -.Slovenca« pod »Polten« it. 247. Pridno in zanesljivo 16 letno dekle f dežele, izuri*«o v pe-gpravlianju sob in precej tudi v kuhinji, tudi za pomoč v prodajalni sposob- «... Гк.МГш a:,Iščem služkinjo v upravi lista pod it 272. Uatera zna tudi kuhati. - Našlo* se izve v upravi »Slovenca« pod H. 366. Sprejmeta se takoj dva aaterista z daljšo prak«o. Ponudbe le s prvovrstnimi spričevali na Fr. Dolenc, Škofje Loka. Gospodična kot učiteljica za vezenje na šivalnem stroju sc sprejme. Prednost imajo učiteljico ročnih del Ponudbe z navedbo dose-danlega službovanja pod »Samostojna« na upravo »Slovenca«. 390 S'nžba občin tajnika in organista se razpisuje. Nastop e 1. februarjem 1928. Osebno se predstavili takoj. Plača jako ugodna Naslov pri upravi Slovenca pod Dober tafnlk št. 398. logah , Modelni mizar ve« v vseh pene„ poljedelstva in živinereie se sprejme takoj. - Vabit mesta. Govori več nudbe 7 navedbo doseda-jezikov in gre t»di v ine- nje službe in plače na zemitve. Ponudbe upravi oglasni oddelek .Slovitega lista pod «Wro Takoj.1 ca« pod »Model it. 361«. Dopisni Nnjioo-uodshi tečai (ИГО od najnižje do naivišje stopnje Knjigovodstvo in sorodni predmeti po posebni metodi. Nc zamudite edine ugodne pri'i-ke. Postanite organizator in hilancistl Vaš t-ud bo minima'cn, stroški neznatni uspeh veliki Dopisni slušatelji sc še sprejemajo Zahtevaite pro-sprktel Pisarna- Kenror-ei| dooisnega k»»i- tečaia. Vogelna nI 3, LjnbHana. t 'гта/е//? Iščem s 1. aprilom dobro idočo gostilno ali buHet ali zajtrkovalnico v najem, event. kupim Nagle ponudbe prosim na Ivan Zidar, Poste Rcstantc. glavna pošta. Mesarija-klavnica se odda v najem v večjem kraju na Gorenjskem tik cerkve Eksistenca zasigurana Ponudbe na upravo pod: »Mcsariia« štev. 47. Pekarna se da v najem na prometnem kraju v okolici Ljubljane. Cenj ponudbe upravi pod Kavcija 3 .0J0. Lokal ugoden za trgovino ali obrt v Spodnji Šiški. Celovška cesta 42, sc odda v najem. Vpraša se v pisarni Josipa Vodnika, istotam. 226 Mizarju oddam prostor za delavnico. — Jarko Predovlč, Ljubljana, Poljanska c. 73. Gostinn prevzamem v naj»m ali •a račun. Samostojna oseba sredniih let, zmožna vse voditi. Posedujem osebno pravico Naslov v upravi Slovcnca št. 380. Enega evenf. tudi dva diiaka višjega rarr. srednje šole, ki bi poučeval diiaka nižjega razreda, vzamem na stanovanje. Močrik, Spodnja Šiška. Sfanovan/a STANOVANJE 2 sob in kuhinje z vsemi pritikl, oddam s februarjem v novi vili blizu Stadiona. - Naslov pove uprava lista pod It. 291. Prazna SOBA solnčna. s c odda. — Majstrova 14, Ljubljana. GOSPODIČNO ~~ sprejmem kot sostanovalko z vso oskrbo za 600 D Naslov v upravi it. 339. Dve gospodični se sprejimeta na stanovanje. roizve sc na Erjavčevi c. 2, pri hišniku, Ljubljana. 338 Mlad gospod ali dijak se sprejme pri boljši družini. Naslov v upravi Maribor. Mesečna soba parket, elektrika, se takoi odda. Naslov v upravi »Slovcnca« pod štev. 176. Leno nagrado za stanovanje dobi oni, kateri mi do 1. П. t. 1. preskrbi čedno stanovanje v centrumu mesta s tremi sobami ali več, kabinetom, sobo za slnžkinjo, kopalnico in pritiklinami, ker se moram t. V. že selili. Na-ilov pove oglasni oddelek 'Slovenca- ali naj sc pošljejo ponudbe pod li-fr<> »Nagrada za stan« _it. 399._ Poravna ite naročnino I 2 vogelni parceli krasni, blizu kolodvora, naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod It. 274. Trnovsko hišo na deželi s trgovskim lokalom. gostilniškim lokalom in nekaj zemlje, ugodno prodam. — Eksistenca zagotovljena. Naslov na unravo »Slovenca« pod Trgovina št. 224. Radi selitve ee proda stanovanjska hiša stanovanje na razpolago. Pobrcžje, cesta na Brezje 8 — Maribor. 283 Naložitev kapitala Starovarjska hila nasproti univerzi v Gradcu ie naprodai brez posredovalca. Dopisi naj se pošiliaio prrooročeao na gospoda vladnega svetnika Hertwlga, WeU*en-bach a. d. Enns, Štajersko. Na najprometnejSi točki se proda delikatesna trg. z vinotočem Naslov v upravi pod 220. Suha in lepa drva naprodaj na drobno ali na debelo. — Bokalce pri Ljubljani. 189 Velika izbir, lepih porotnih darl po oirklh cenah A. FUCHS. .zlatar Lfubliuia, Seleobotgova olica « Mntnr BSA 2% HP IflUlUl popolnoma nov, prodam po jako ugodni ceni Ma'strova 14, Ljublj., oglasiti 15. L 1.1. Lovskega psa dobrcg3 bregarja, tudi dobrega za lov, 2 leti starega prodam zaradi opustitve lova. Cena 600 dinarjev. — Ivan Škulca, Draga, p. Višnja gora. Trgov oprava dobro ohranjena, sc ceno proda, event tudi lokal odda. - Al. Cerar, Ljubljana, Ambrožev trg 1. Doberman lepa psica, 6 mesecev stara, se poceni proda -Resljeva cesta 10. 336 чие oajfinejše. Dorveško ribje olfe ■/ lekarne dr. G. Piereli-ja • Ljubliani se priporoča. •Iptlim. slabotnim osebam Motvoz !£K -jj: rektno v tovarni Mehanična vrvaroa Šinkovec. Grosuplje 10245 PERJE kokošje, purje, gosje in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E.V0JDA, Cakovec Metjlmurie. V i n o čez ulico črno liter po 10 Din, belo po 11 Din — priporoča vinska klet na Sv. Petra cesti It. 43 — Ljubljana. Mizarstvo Za Rtavbena Id pohištvena del. se pripotoć« tvrdka I'H IN K, Ll iltHuna. Linharta.a alicait. b. Poročni nrstonl Г. Cnden Preier ov. ul га I. POZOR! Prodam lepo, novo, črno jedilno opravo najmodernejše oblike, solidno delo, zelo poceni. Ogleda se lahko vsak dan od 8—9 zjutraj. - Naslov v upravi »Slov.« it. 373. Do 1600 kg krmske nese in koren ia prodam. Fraic Zaje Pod-gorica 54. p. Dol p. Lfnblj. Kupim PEKARNO kjerkoli: pristopim tudi kot družabnik. Ponudbe na upravo Slovenca pod: »Pekarija«._383 V 4>,k"Vr imttni mlin. — Coren'slce. 12.000 cepllenega trsja na Rip Portalis in Gothe 9. Velki Rizling. Poščip, Muškat Silvanec, Žlaht-n'na, I. vrsta se dobi pri Frarcu Seršen, trsničar, Veržej pri Ljutomeru! poleg tega tudi še 300 kg ajdovega medu. Cena po dogovoru Star cink kupuje vsako množino tvornlca A r k o, Zagreb, Vlaška ulica 116. Kupim več vagonov borovega razcepljenega kolia (30 X 30) deb. in 1-60 do 1-80 m dolgo. Cenj. ponudbe z navedbo cene na Radoll Rlžn:k. trgovina z lesom, do 22. ian Brezno ob Dravi, pozneje pa: Dalj. Slavonija. 384 //asa oM Živinsko krmilno sol oddaja na debelo Wolk l.iuhliflna. Rpsbevn r. ">4 Pri oboleniu erla iu ustne duslln« priporoma Angina« «pec a* lab'ele lekarna Bahovec LJUSUKNA Kongresni trg. V Skofji Loki strokovno popravlja galeše ia snetne čevlje edino le Ivan Hafner. 379 Žimnice modroce. poslellne mreže žrlt-г posttbe Izloiljivel oloman« divan, m drug, taprtmške izdelke duhitr naiientte pri RUDOLFU RADOVANU, tapetoikn K tekov trg It 7 tpiilvg Mestnega doma) I. VARD1AN Slsak 53. Hrv. Priporoča evoie uajboljSc Tamburice ženini! Neveste! Modrocc po 200 Din prodaja Slavič Franc, tapet-nik, Žabjak 14. 387 HarmoniHc eno\Tstne po 80 Din, trpež-no ročno delo, razpošilja izdelovalnica harmonik Ptuj 5. Znesek je vposlati vnaprej ter priložiti 22 Din za poštnino. — Trivrstne in hromatične harmonike na obroke. 397 •Slovenija« Opozorilo. Naii agenti in potniki imajo samo pravico posredovati kupčije, pre-vreti naplačila pa do največ 10% (pri naročilih za slike 25%) zneska in ničesar več. Višjih naplači! nikakor ne pripoznamo. Specialimport, Slanovec & Co., Ljubljana, Vegova 8. Najlepša drva Čebln, Ufolfova ul. 1/2 Z majhnim trudom zajamčimo visoki zaslužek - mesečno 6000 Din zastopnikom, ki prodajajo naše drl. vrednostne papirje na malo odplačilo, zvrtane z zavarovanjem na 10 000 dinarjev — Ponudbe interesentov [>od »Zastopnik« na npravo lista »čuk na nal'ci« izide 1. februarja t. I. v popolnoma drugi opremi; tisk dvobarven. Za dobre dopise in obilna naročila se priporoča Uprava »Č a k a«, Celje. 1000 dinarjev zaslužite v srečnem slučaju, ako naročite čevlje pri tvrdki Janko Kos, Ljubljana, Tržaška cesta. Zahtevajte cenik in pojasnilo brezplačno. ženitbe Mlad obrtnik se želi radi pomanjkanja znanja tem polom poročiti z gospodično, staro 18—25 let. Ponudbe z natančnim opisom na upravo lista pod St. 279. Dobro je vsikdai naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevnmu veliki ali pa tudi v pri prosti je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren I »st za uspešno reklamo. v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak og.as, pa bodisi v maihni obliki Inaimanjši Drostor za enkrat samo 5D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh Vsakomur torei, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj i I Ivan Zakotnik Ljubljena, Dunatska cesla 46. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne losene stavbe, ostrešja bl6. vilo, tovarne, t-erkve in zvoniki, stropi, raina lla, eiopujic. ledenice, paviljon, In mestni tesarski moister Tel. 2379. verande lesene ograje itd, PARNA ŽAGA »A- Uradba leseni! mostov je/ov in mlinov. TOVARNA FURNIRJA Zahvala vsem, ki so spremili našo ljubo mamo, staro mamo, sestro in taščo, gospo Marijo Ternovec roi.Šuklie k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, č. oo. kapucinom, pevskemu zboru Kat. prosv. društva v Celju, vsem darovalcem vencev in šopkov, kakor tudi vsem spremljevalcem. Bog plačaj! Celje, dne 12. januarja 1928. Rodbina Mihelčič. 7l}h\/j}|jl Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našega LQ uvela, nepozabnega Francita Stirn lajšali našo neizmerno bol, se najtopleje zahvaljujemo. — Sc prav posebno se zahvaljujemo velikemu županu g. dr. Vodo-pivcu in njegovim zastopnikom, g. vlad. svetniku Scnekoviču, sreskemu glavarju g. Novaku, vladnima tajnikoma gg Legatu in Mramorju In sploh uradnišlvu sekretarijata velikega župana. — Dalje sreskemu poglovarju vlad. svet. g. 2nidarčiču in njegovim gg. uradnikom, mestnemu županu g. Cirilu Pircu. Narodni Čitalnici v Kranju in njenemu pevskemu zboru za ganljivi žaloitinki, Gledališkemu odru Kranj in zastopnikom kulturnih organizacij in sploh vsem, ki so blagega pokojnika spremili na niegovi zadnji poti. — Posebno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem mnogo-brojnega prekrasnega cvetja. Kranj - Ljubljana, dne 14. januarja 1928. Globoko žalujoči ostali.