RATEČE — Osrednja slovesnost ob 35. obletnici ustanovitve obmejnih enot in letošnjem dnevu graničarjev je bila 15. avgusta pri rateški karavli pod Pečjo. Veličastne proslave v bližini tromeje med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo, ki se je razlegla daleč po prostranstvu karavanških gozdov, so se razen najvišjih starešin ljubljanskega armadnega območja udeležili številni gostje, med njimi Pepca Kardelj, Miha Marinko, Stane Dolanc, France Popit in drugi. (S) — Koto: F. Perdan Leto XXXII. Številka 65 Ustanovitelji: občinske konference SZDI. Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 17. 8. Cena: 5 din 1979 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob .sredah in sobotah, »d julija 1974 pa oh torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Po sledi Kardeljeve misli V sredo je bila ob dnevu graničarjev na karavli pod Pečjo osrednja slovesnost ob 35. obletnici obmejnih enot, med katero so ob navzočnosti številnih uglednih gostov karavlo poimenovali po Edvardu Kardelju-Krištofu in velikemu revolucionarju odkrili doprsni kip Rateče — Karavla Edvard Kar-delj-Knštof, ki bo jo zgradili pred osmimi leti, stoji na nadmorski viftini 1280 metrov. Od tromeje med Jugoslavijo. Italijo in Avstrijo je oddaljena le dobrih dvesto metrov. Stavba pod 1508 metrov visoko Pečjo sredi prostranih gozdov je videti kot lepo urejena planinska koća. Izpred nje zdrsne pogled v dolino, kjer izvira Sava Dolinka, in naprej proti mogočnim ostenjem Julijcev, od Skrlatice do Mangarta. V ta mikaven kotiček na skrajnem severozahodnem delu naše domovine je kot velik ljubitelj naših vrša-cev, lovec in gobar zahajal tudi Kdvard Kardelj. Bil je velik prijatelj graničarjev. Prav zato so po našem velikem revolucionarju, državniku in mislecu poimenovali rateško karavlo med osrednjo slovesnostjo ob letošnjem dnevu graničarjev in 35. obletnici ustanovitve obmejnih enot. Slovesnost, ki jo je oznanjala pisana množica ljudi in kateri so plapolajoče zastave, pa od sonca ožar-jene gore dajale posebno svečano ozadje, se je začela v sredo ob 13. uri 4 prihodom poveljnika ljubljanskega armadnega območja in drugih gostov. Med njimi so bili Pepca Kar- delj, Stane Dolanc, France Popit, Marijan Brecelj, Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka, Branko Jer-kič, Martin Košir, Janez Vipotnik, Vinko Hafner, Boris Bavdek, Ljubo Jasnič in mnogi drugi. Ko je general Tavčar graničarjem čestital k prazniku, je udeležence proslave pozdravil sekretar komiteja občinske konference ZKS Jesenice Franc Koben-tar. Dejal je, da je letošnje slavje preseglo vsa dosedanja, saj je poimenovanje karavle po velikem sinu jugoslovanskih narodov v ponos in veselje ne samo graničarjem, ampak tudi krajanom Rateč in celotne jeseniške občine. Predstavnik ljubljanskega armadnega območja general Svetozar Oro je v slavnostnem govoru opisal razvoj naših obmejnih enot od njihove ustanovitve dalje, to je od 15. avgusta 1944. leta, ko je vrhovni poveljnik NOV in POJ maršal Tito na Visu podpisal ukaz o ustanovitvi korpusa narodne osvoboditve Jugoslavije. V spomin na ta dogodek graničarji slavijo vsako leto svoj praznik. Ko je govoril o vlogi ob- -mejnih enot v zasnovi naše splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, je poudaril, da so obmejne enote kot elitni de' naše armade Franc Tavčar Rok je odkril doprsni kip Edvarda Kardelja, ki ga je izdelal akademski kipar Zdenko Kalin. - Foto: F. Perdan prerasle v učinkovito okostnico obrambnega sistema v obmejnih območjih, kar predstavlja novo ob-rambnovarnostno kvaliteto v varovanju naših meja. Slovesnost pod Pečjo je dosegla svoj višek, ko je Franc Tavčar-Rok izročil poveljniku karavle ukaz o dodelitvi častnega naziva karavli ter odkril doprsni kip Edvarda Kardelja, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina. Glas »Tišine«, ki jo je ob tem zaigral vojaški godbenik, se je iznad zbrane množice razlegal daleč med prostrane karavanške gozdove. Vojaki in mladinci, ki so pri rateški karavli sklenili 15-dnevni Pohod po stezah graničarjev Slovenije, pa rateški alpinisti so k spomeniku položili šopke svežega planinskega cvetja. Zatem, ko so si gostje v karavli Edvard Kardelj-Krištof ogledali spominsko sobo, so na livadi pod njo pripravili čudovit kulturni spored. V njem so mladi recitatorji z Jesenic in iz armade ob spremljavi vojaškega okteta iz Ljubljane, vojaških godbenikov ter združenih mladinskih in ženskih pevskih zborov iz jeseniške občine na enkraten način predstavili citate iz Kardeljevih del in misli politikov o našem velikem državniku. Tako zadnja od pesmi — Oj, Triglav, moj dom — kot sklepna misel recitala »Heroji in vizionarji so za večnost!« sta najbolj primerno označila osnovno misel slavnosti ob letošnjem dnevu graničarjev nad Ratečami. S. Saje Priprave na republiško konferenco V prvi polovici novembra bo v Ljubljani konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ki bo posvečena vlogi sindikatov pri izdelavi novih srednjeročnih planov ter krepitvi demokratizacije odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v zvezi sindikatov. Republiški svet je že pripravil izhodišča oziroma gradivo za konferenco. V škofjeloški občini se že pripravljajo na javno razpravo o gradivu, ki naj bi trajala do konca septembra. -lb Karavla pod Pečjo, ki od 15. avgusta dalje nosi ime po Edvardu Kardelju Krištofu, je videti kot lepo urejena planinska koča. — Foto: F. Perdan ■sajajajaBjBajaajjBjB^ /29. mednarodni gorenjski sejem kranj 10.-20.8.79 — ugodni nakupi blaga široke potrošnje — nižje cene — kmetijska mehanizacija — večerni zabavni program V nedeljo na Porezen Vsako pomlad in vsako poletje, koncem avgusta, se zberemo na vrhu Porezna, da počastimo spomin 135 padlih borcev, ki so tu izgubili življenje na pragu svobode. V nedeljo, 19. avguste, pripravlja odbor za organizacijo pohoda na Porezen skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami iz Cerkna, Planinskim društvom Cerkno, Gorenjskim vojnim področjem, brigado Srečka Kosovela in inženirskim bataljonom XXX. divizije spet pohod na Porezen. Na slovesnost, ki bo pri spomeniku ob 11. uri, vabi Cripravljalni odbor vse preživele orce in svojce padlih, člane ZZB NOV, pripadnike teritorialnih enot in J I, A, posebno iz enot, ki nosijo imena narodnih herojev, padlih v zadnji ofenzivi, pripadnike milice, tabornike in planince, predvsem pa mladino, ki naj ohranja in nadaljuje tradicijo NOB. Dostop na Porezen je mogoč iz Cerkna, preko Selške doline, Davče, z Vrhovčeve kmetije in s Petrovega brda. Dom na Poreznu bo odprt, da se boste lahko odžejali. Proslava bo ob vsakem vremenu. Vabljeni! Danes objavljamo Na 6. strani začenjamo zapis Andreja Stremflja, kranjskega alpinista, ki je kot član jugoslovanske himalajske alpinistične odprave skupaj z Nejcem Zaplotnikom prvi od Jugoslovanov stopil na streho sveta. Andrej bo v kasnejših zapisih povedal obilo zanimivega in razburljivega. Prav tako vas opozarjamo na še nekatere sestavke v današnji številki: na razmišljanje o učencu garaču (5. stran), na reportažo z avtomobilske dirke, ki je bila v nedeljo v avstrijskem Zeltwegu (10. stran), na zapis o brigadirjih v Istri in na druge sestavke, ki pričakujejo vašo pozornost. Kljub počitniškemu in dopustniškemu času vam skušamo vselej pripraviti zanimivo branje! NASLOV: G LAS 2 STRAN PETEK. 17.AV5UŠTV r Jeseni zakoni o šolstvu Jeseni naj bi republiške skupščine sprejele zakon O izobraževalnih skupnostih, ki bo na noro določil organizacijo SIS na področju vzgo je in izobraževanja. Ta zakon naj bi skupaj z zakonom o vzgoji in varstvu predšol skih otrok, zakonom o osnovni šoli in zakonom o usmerjenem izobraževanju zaokrožil eelotno družbenopravno ureditev vzgoje in izobraževanja, hkrati pa tudi v temeljih utrdil načela svobodne me njave dela na področju šolstva. Slovo od Budislava Šoškiča V torek popoldne so na titograjskem pokopališču Če-purci z najvišjimi vojaškimi in državnimi častmi pokopali umrlega predsednika skupščine Črne gore Budi slava-Buda Šoškiča. Na pogrebu so bili najvišji partij ski voditelji Črne gore, dele gacije skupščine SFRJ, C K ZKJ, zvezne konference SZDL, sveta federacije in skupščin vseh socialističnih republik in pokrajin. Ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Črne gore Vojo Srzentič, predsednik skupščine Titograda Slobodan Filipović in sekretar občinskega komiteja ZK Ivangrada Milutin Vukaši-novic. Uspeh gradiščanskih Hrvatov Odločne zahteve hrvaških društev in večine gradiščanskih Hrvatov v Avstriji po uvedbi dnevnih radijskih oddaj v deželnem studiu ORF v Železnem v hrvaškem jeziku so obrodile sadove. Tako naj bi že sredi prihodnjega meseca uvrstili v radijski program oddaje v hrvatskem jeziku enkrat tedensko, konec leta pa že vsak dan. »Brkini 79« Mladinska delovna akcija »Brkini 79« se nagiba h koncu. Od začetka junija do sedaj je na tem delovišču dela lo 500 brigadirjev, ki so v II brigadah delali v štirih izmenah. Te dni urejajo na Tatrah jarke za vodovod, polagajo cevi in jarke zasipajo. Pred dnevi so opravili zelo pomembno delo pri napeljavi PTT-omrežja, posebna skupina pripadnikov JLA pa napeljuje telefonske žice. Brigadirji so normo presegali v poprečju za 63 odstotkov. Doslej so izkopali 16 tisoč "kubičnih metrov kanalov za vodovod, splamrali 40 tisoč kvadratnih metrov dna v kanalih, položili 2500 me trov signalnih vodovodnih kablov, položili skoraj 3000 metrov plastičnih cevi za vodovod, vgradili 114 betonskih cevi in 70 kubičnih metrov betona ter posekali lISO dreves. Skromni prihranki Ukrepi za omejitev potniškega prometa zaradi varčevanja z bencinom, ki veljajo dobre tri mesece, niso dali pomembnejših rezultatov. Po podatkih združenih organi zacij naftnega gospodarstva Jugoslavije smo maja v prvem mesecu veljave novih predpisov porabili le 6 odstotkov mani bencina kot maja lani. Že junija pa ga nismo porabili nič manj kot lani. Predpisi o nevoznih dneh so začeli veljati v času letnih dopustov, ko nikomur ni kaj prida mar varčevanje, saj smo že vse leto čakali na dopust, da bomo na široko odprli denarnico. Se bolj črnogledi pa smo lahko, kar zadeva porabo drugih deri vatov, ki se nt nič zmanjšala, temveč celo raste. Svet v tem tednu Kranj, 15. avgusta - Predsednik republiškega sindikalnega sveta Vinko Hafner je skupaj s sekretarjem medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravkom Krvino in predsednikom občinskega sindikalnega sveta Vinkom Sarabstnl nadzor, saj so se razplamteli spopadi med nekaterimi ideološkimi skvf pinami, vedno pogostejše pa so tudi demonstracije. Libanon se spi| minja v bojišče med libanonsko armado, Sirci, ki so v sestavi miroval sil, in desničarji, ki jih izdatno podpira Izrael. Iz te države so vedM pogostejša negodovanja zaradi stikov Združenih držav Amerike s PiM stinsko osvobodilno organizacijo. Tako naj bi našli lažjo formulo w*| ve bližnjevzhodne krize. V razreševanje se je vključil tudi romun» voditelj Ceausescu, ki je obiskal Sirijo in predlagal nadaljevanje term skih mirovnih pogajanj, na katerih bi sodelovali vsi prizadeti. TakM formulo naj bi našli tudi za reševanje krize na jugu Afrike, kjer vlada« rasistična režima. Na pogovorih naj bi sodelovala tudi voditelja osv\ bodilne fronte Zimbabveja. V Sudanu je prišlo do resnih sprememb. Voditelj Nimeiru je okn pil oblast in zagrozil, da bo izgrednike postavil pred sodišče. Umirjaj se položaj okrog Zahodne Sahare. Mavretanija in Alžirija sta obnova diplomatske stike, vendar zaplet še ni rešen. J. Košnjek m zanje resen izziv, ker se pač tudi Združene države niso vmešaval v Iranu! Tudi Iran pretresajo nemiri. Homeinijeva vlada je poostrvi Mladi na poletij politični šoli Ljubljana — Po dveletnem premoru je republiška konferenca ZSMS ponovno sklenila razviti Še eno obliko poletne dejavnosti, s katero se tudi začenja politična sezona — mladinsko poletno politično šolo. Namenjena je vodstvom občinskih konferenc ZSMS, potekala pa bo od 20. do 25. avgusta v Šolskem centru RSNZ v Vikrčah pri Ljubljani. Načrtujejo, da se bo osrednje oblike idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja udeležilo okrog štiristo mladincev, ki delujejo v vodstvih ZSMS, sodelovali pa bodo tudi mladi predstavniki slovenskih narodnostnih manjšin iz zamejstva. Delo v šoli bo potekalo v osmih skupinah: za družbenoekonomske odnose, vzgojo in izobraževanje, idejnopolitično delo in kulturo, krajevne skupnosti, za informiranje, družbene organizacije in društva, za SLO in družbeno samozaščito, posebej pa še za predsednike občinskih konferenc ZSMS. Za vsako teh skupin bo v dopoldanskem času predavanje iz specifičnega programa. Naj omenimo le nekatera: skupini za vzgojo in izobraževanje bo o usmerjenem izobraževanju spregovoril Emil Roje, mednarodno vojaško situacijo bo orisal Alojz Hren, o krajevnih skupnostih bodo udeleženci razpravljali s Savinom Joganom itd. Teoretičnemu usposabljanju, kar je namen predavanja o posebnih temah, naj bi sledilo konkretno dogovarjanje in praktično izvajanje programov. Popoldanski program predvideva javne tribune, odprte širšemu občin dopolnjujejo pa jih plenarna danja. Le nekaj tem, ki jih načele javne tribune: akt ružbenega in M darskega življenja SFRJ. 0 njj» naceie javne inuune: MM1 problematika družbenega in d' darskega življenja SFRJ. C predaval Andrej Marine, nm spremembe mednarodnih eko?$ skih odnosov, o katerih bo sprwj rila Vida Tomščič, zamejske oc| in trenutno manjšinsko probkv tiko bo prikazal Jože Harw» udeleženci pa bodo spregovorili> o drugih odprtih vprašanjih titf njega dne. Poletna politična šola bo dm izdajala tudi informativni bik«* bo vseboval povzetke. D.twj Nova delitev članarine Junija je bil sprejet nov pravi o finančnomaterialnem poslovi« v Zvezi sindikatov in s tem tudi m delitev članarine med osnovnimi ganizacijami občinskim svetom) ze sindikatov ter republiških zveznim svetom. Da bi lahko i novnih organizacijah sindikata ■; ko čimprej uveljavili novi praw občinski svet Zveze sindikatov 1 ja Loka pripravlja posvet za dei», in aktiviste, ki se v osnovnih ona zacijah ukvarjajo s finančnim slovenjem. Hkrati pa bodo vsem novnim organizacijam poslali ] ustrezno gradivo. M PETEK. 17. AVGUSTA 1979 3.STRAN G LAS Čimprej povečati proizvodnjo premoga Težave pri oskrbi z naftnimi gorivi lahko reši le domači premog — Železnice morajo poskrbeti za hiter prevoz Zvezni izvrsni svet je sprejel ocene in sklepe v zvezi z energetskim položajem v naši državi. Sodi, da bo v naši državi v prihodnjem obdobju, zlasti pa pozimi, preskrba potroftnikov z energetskimi gorivi in tudi z električno energijo otežkočena. Energetska kriza v svetu in občasne težave v preskrbi Jugoslavije z nafto in električnim tokom izražajo potrebo po učinkovitih ukrepih za zmanjšanje porabe in proizvodnji drugih energetskih virov. Zaradi zaostajanja v rekonstrukciji, modernizaciji in razvoju zmogljivosti premogovnikov, kakor tudi zaradi zastojev pri gradnji novih energetskih objektov, proizvodnja energije ne dohaja potreb, zato so uporabniki porabili preveč energije predvsem nafte in elektrike. Zlasti je zaostajal razvoj premogovnikov. Zato ZIS meni, da je nujno potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi bi pospešili razvoj rudnikov. To mora biti skrb vseh pristojnih organov in organizacij ter družbenopolitičnih skupnosti, tako da bi izpolnili sklepe Zveznega izvršnega sveta, ki jih je sprejel 17. maja letos in se nanašajo na pospešen razvoj premogovnikov. ZIS je tudi predlagal organizacijam združenega dela za proizvodnjo in predelavo nafte in plina, naj sestavijo analizo o možnostih za preskrbo porabnikov s posameznimi naftnimi derivati do konca leta 1979 in sicer v okviru pogodbenih količin iz uvoza in predvidene domače proizvodnje surove nafte. Analiza naj posebej pokaže, koliko mazuta bo na razpolago za termoelektrarne, industrijske elektrarne in toplarne in sicer za vsakega odjemalca posebej. Nadalje je ZIS sklenil, da morajo pristojni zvezni organi skupaj z organizacijami združenega dela na področju energetike do konca leta izdelati predlog energetske bilance Jugoslavije za prihodnje leto. Tako naj bi omogočili pravočasno dogovarjanje o zagotavljanju potrebnih količin tekočih goriv iz uvoza. Združenim elektrogospodarskim delovnim organizacijam je zvezni izvršni svet priporočil, da v sodelovanju s pristojnimi organi republik in pokrajin sprejmejo ukrepe za pospeševanje gradnje in začetek obratovanja novih elektroenergetskih zmogljivosti. Zlasti premogovniki naj še letos povečajo proizvodnjo, skupaj s premogovniki morajo zagotoviti potrebne količine premoga za maksimalno delo termoelektrarn; organizacije združenega dela za proizvodnjo in predelavo plina morajo zagotoviti potrebne količine tekočih goriv in plina in si z vsemi močmi prizadevati za ohranitev svoje obratovalne zmogljivosti. Hkrati pa si je treba prizadevati za ohranitev vode v akumulacijskih jezerih hidroelektrarn. Jugoslovansko železniško gospodarstvo pa mora poskrbeti za pravočasno nalaganje in praznenje vagonov, tako da ne bo prihajalo do zastojev v preskrbi s premogom po krivdi že- leznice. L.B. Navadni} gradimo nove proizvodne hale zato, da bi širili proizvodnjo. Kranj-%ki lKOS pa je želel le normalne delovne pogoje. Dolga leta se je s svojo zahtevno proizvodnjo strojev stiskal v nemogočih delovnih prostorih, zdaj so pa le lažje zadihali. Pa tudi zunanji videz delovne organizacije je zdaj vse drugačen. — Foto: D. Dolenc Dvigalo pomembnejše od stanovanj? Pred leti je bil na pobudo sindikatov v vseh slovenskih občinah podpisan samoupravni sporazum o zagotavljanju minimalnih življenjskih in kulturnih pogojev delavcev. V praksi ta sporazum pomeni, da morajo delovni kolektivi že ob načrtovanju novih investicij in zaposlovanja novih delavcev računati, da jim bo potrebno preskrbeti primerna stanovanja, prehrano in poskrbeti tudi za preživljanje njihovega prostega časa. Skratka, ob planiranju naložbe v novo tovarno, naj planirajo tudi potrebno investicijo v družbeni standard. Ker pa se sporazum le redko spoštuje, je lani občinska skupščina Škofja Loka na pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov sklenila, da nobena investicija ne more biti odobrena, če program ne bo vseboval tudi programa zagotavljanja stanovanj in prehrane novo zaposlenim delavcem in če ne bodo predvidena potrebna sredstva. Zal pa tudi to ni dovolj. Plan izgradnje družbenega standarda je lahko narediti, težje ga je uresničiti. Pravzaprav ga večina investitorjev niti ne namerava uresničiti. Kajti merilo za pridobitev uporabnega dovoljenja niso urejena stanovanja in delavske restavracije, bolj važno je, če je npr. dvigalo urejeno po predpisih. Dokler bo tako, se bo najbrž samoupravni sporazum dalo izigravati. Vprašanje pa je, kaj v takšnih kolektivih delajo osnovne organizacije sindikata? L.B. r NA DELOVNEM MESTU Pavla Jezeršek — zlagalka izolimih plošč I Se danes me strese, ko se spomnim, kako peklensko je greblo in srbelo po koži, ko smo pred leti odkrivali streho in polagali pod strešnike izolirno volno iz Ter-mike. Kako le morejo biti delavci vsak dan v tem prahu, sem se spraševala vse do zadnjič, ko sem ni znašla med skladovnicami in zvitki izolirne volne, ki se je pomikala po valjčnih transporterjih, kjer so jo delavke prestrezale, jo zvijale v velike zvitke ali pa zlagale v manjše skladovnice, te pa spet porinile naprej po traku, kjer jo je stroj stisnil v embalažo ... Pa se res da zdržati, čeprav kameni prah čutim na koži. v grlu • »V začetku si že bolj občutljiv. Že če greš samo na dopust in prideš nazaj, si bolj občutljiv. Pa se vsega navadiš,« pave Pavla Jezeršek s Hotavelj. ki že 16 let dela pri zlaganju volne. Menjajo delo, da ni preveč enolično in te preveč ne utrudi. Včasih je na traku, včasih pri blazinicah za avtomobilske iz- pušne cevi, pa spet pri peči za navijanje volne na filce, pri »štancanju«, pa pri konfekciji. Kakor pač nanese. Tudi bolje se zasluži, če malo menjaš. Pavla dobi tam od 5.500 do 6.000 din. »Najtežje je delati na traku,« pove Pavla. Stojiš vseh osem ur, delaš povsem enolične gibe in prestavljaš po kilogram in pol, tri pa tudi po šest kilogramov težke plošče. So dnevi, ko na pomožno mizico prenesem tudi po 10 ton plošč. Pa se človek vsemu navadi.« Kar zadovoljna je. Haje bi seveda, tako kot vse, delala v konfekciji, kjer ni tega ubijajo-čega traku. Mogoče bi se za vse ženske dalo to urediti. Nočno delo so ukinili in pošteno so si oddahnile. Čez zaslužek se nima kaj pritoževati, toda ne zdi se ji prav, ker niso dovolj usklajene plače nasploh med delavci v loških tovarnah. »Poglejte, mi imamo težko delo in tudi nezdravo, saj se prah ne zažira le v kožo, pa imajo na primer delavke v Alpini, ki delajo v zdravem, čistem okolju, celo bele halje nosijo, tudi toliko kot me ali pa še več. To res ni prav.« Prehrano imajo urejeno, je pohvalila Pavla. Tudi mleko redno dobivajo in za dopuste delavcev je poskrbljeno tako, da imamo kam iti. Plače so v kolektivu pravično porazdeljene in vodilni se brigajo, da delo teče . .. »Če bi imeli slabe vodilne, bi blago ostajalo po skladiščih,« ugotavlja Pavla, »tako pa gre vse sproti ven. In tudi bolj prav nam je, da nimamo kolektivnega dopusta. Če se le da, ne. Ljudje prav zdaj največ zidajo in iz dneva v dan bolj povprašujejo po naši volni. Tako se nam vsem pozna pri zaslužku. Pa tudi veliko je tu delavcev, ki imajo doma še kos zemlje in raje vzamejo dopust, ko imajo košnjo ali druga kmečka opravila.« Sploh se ji zdi, da je dobro poskrbljeno za delavca. Le zadnje čase nekaj nagaja ta ventilacija in včasih se kadi, da je res težko delati. Tam pri »štancanju« je kar oblak, če režejo stare plošče. Če so sveže, še gre, ker so vlažne, čim so pa stare teden dni, so suhe kot poper in se kadi, da nobena ventilacija ne pomaga. Pa se človek vsemu privadi. Če bo šlo tako naprej, bo Termiki zvesta vse do pokojnine. Privadiš se ljudi, dela in prevoz na delo in z dela je tako pripraven. Ne, resne bi menjala, če se le ne bo preveč spremenilo na slabše. Prav te dni so se dogovorili, da bodo popravili plače. Septembra bo že debelejša kuverta. Za toliko, kot se je vse podražilo, seveda ne. D. Dolenc Spet seznami želja? Najpomembnejša naloga, s katero se prav sedaj ukvarjajo v samoupravnih skupnostih, jeprav gotovo oblikovanje smernic srednjeročnega plana za obdobje 1981— 1985. Od resnosti, s katero smo se lotili te naloge, je odvisno, kako bomo usmerjali naš razvoj v prihodnjem petletnem obdobju. Nedavno je osrednji slovenski dnevnik Delo objavil krajšo anketo o utripu krajevnih skupnosti po Sloveniji in izpolnjevanju zadolžitev glede družbenega planiranja. Slika ni preveč vzpodbudna. Na Gorenjskem je stanje morda za spoznanje boljše. Se vedno je precej krajevnih skupnosti, ki s tem odlašajo. Podobno bi utegnilo veljati tudi za nekatere temeljne organizacije. Čas pa se hitro odmika in plani, k-i bodo sprejeti pet minut pred dvanajsto, ne bodo kaj prida vredni. Le redke so samoupravne skupnosti, ki so že izdelale smernice plana in jih dale v javno razpravo. Na Gorenjskem je mogoče na prste prešteti krajevne skupnosti, kjer je svet ali skupščina KS že sprejela smernice plana in jih tudi dala v javno razpravo hišnim svetom, družbenopolitičnim organizacijam in gospodinjstvom ter temeljnim organizacijam za usklajevanje s plani združenega dela. Prav povezava krajevnih skupnosti z združenim delom naj bi s planiranjem za naslednje srednjeročno obdobje še posebej prišla do izraza. Kako bomo investirali v krajevnih skupnostih, kje in kaj bomo gradili, kako bomo usmerjali korake razvoja — vse to so vprašanja, ki morajo biti v dokončno sprejetem planu opredeljena in obenem vtisnjena v zavesti slehernega krajana. S plani za naslednje srednjeročno obdobje se ne sme zgoditi kot z onimi, ki smo jih sprejeli za tekoče obdobje. Le-ti so bolj ali manj spiski potreb, seznami najrazličnejših želja, bolj pismp dedku Mrazu kot pa plani z realno osnovo temelječo na materialnih sposobnostih združenega dela in na pripravljenosti krajanov za uresničevanje zapisanih potreb. Kjer akcija oblikovanja planov še ni zaživela, je res skrajni čas, da se ta odgovorna družbena naloga hitreje uresničuje. Zamujenega vlaka ne bo lahko dohiteti. M. V. 1 ___/ Milijon ton asfalta Vsaka delovna zmaga je še toliko večja in vrednejša, če je bila dosežena na izrabljenih strojih, ob ne najboljših delovnih pogojih, vendar s toliko večjo delovno vnemo. Prav to pa velja tudi za milijon ton asfalta, proizvedenega v asfaltni bazi kranjskega Cestnega podjetja v Naklem, Asfaltna baza v Naklem je z zmogljivostjo 80 ton na uro med manjšimi bazami pri nas, vendar pa milijon ton asfalta nikakor ni za takšne razmere majhna številka. Prav zato so bili delavci 9. avgusta letos, ko so na kamion naložili količino asfalta, ki je ravno zaokrožila številko milijon, še posebej veseli. V začetku septembra bo deset let, od kar je v Naklem začela delati asfaltna oaza. Poprečno so kamioni odpeljali po 1(X).(KK) ton asfalta letno, največ pa lani, ko ga je baza proizvedla kar 132.000 ton. V teh letih je oprema že zastarela, že dokaj iztrošena, tako da nemalokrat povzroča tudi zastoje v proizvodnji. Vendar pa delavci, v bazi jih je le šest, prizadevno strežejo že nemodernim in odsluženim napravam. Prav zato se iz baze kadi tudi po več ur na dan, kot bi bilo prav tudi za okolico. Vendar je treba asfaltno maso pripraviti tudi na zalogo, tako da jo kamioni že zjutraj zgodaj lahko razvažajo na delovišča. »Resnično že kar težko čakamo, da bomo lahko sedanje naprave zamenjali z novimi, sodobnejšimi,« je povedal dipl. inž. Bogdan Drinovec, vodja organizacijske enote gradbeni material. »Kljub temu pa delavcem uspeva, da ob takih napravah še vedno dobivamo iz baze toliko asfalta; v letošnjem prvem polletju ga je bilo več kot 51.000 ton. Potrebe po asfaltu so velike, tako da bo tudi letos treba tako kot lani in zadnje dve, tri leta še krepko preseči letno proizvodnjo asfaltne mešanice. Naročil je toliko, da niti ne moremo sprejeti vsega. Prav takšno veliko povpraševanje po asfaltu in pa seveda iztrošenost sedanje baze je bila odločilna za novo modernejšo investicijo.« Nova modernejša asfaltna baza, ki bo vsekakor v kar najmanjši meri onesnaževala okolje, je predvidena v Podbrezjah. Nove naprave bodo omogočile tudi za več kot dvakrat večjo proizvodnjo asfaltnih mešanic v dokaj krajšem času kot sedaj. Delovna zmaga, milijon ton še pred iztekom desetletnega obratovanja, je skoraj prišla malo prezgodaj, saj bi delavci vsekakor raje delovno zmago praznovali že ob obratovanju novih naprav. Po družbenem dogovoru naj bi nove naprave asfaltne baze, ki jih bodo kupili v Kovinarski Krško po licenci VVibau, začele obratovati v prvem polletju prihodnjega leta. Čas za postavitev je zelo kratek, vendar pa bo stara asfaltna baza, ki je včasih tudi v zelo ostrih diskusijah o varstvu okolja v Naklem dvignila kar precej prahu, morala obratovati še med poskusnim obratovanjem nove asfaltne baze. Cestno podjetje se je odločilo za eno najmodernejših naprav z »najčistejšo« tehnologijo, kar pomeni, da bo onesnaževanje okolja zmanjšano na najmanjšo možno mero. L. M. Naklo - Asfaltna baza v Naklem je v začetku avgusta dosegla lep delovni uspeh, saj so proizvedli milijon ton asfalta. Preden pa bo redno začela obratovati nova asfaltna baza z večjo zmogljivostjo v Podbrezjah, bodo kamioni iz sedanje dotrajane baze odpeljali Se marsikatero tono asfaltne mešanice. — Foto: F. Perdan O L, A S 4. STRAN. Kranj - Na Zlatem polju je spomladi začeta gradnja Dijaškega doma že dobila končno podobo. Prva faza objekta, ki ga gradi SGP (iradbinec bo že kmalu pri kraju, sledila pa bo seveda še notranja ureditev. Stavba, v kateri bo 240 ležišč, bo predvidoma končana do začetka novembra. Takrat bo dom dobil že prve stanovalce, saj se bo iz dotrajanega gradu Kiesselstein pre selilo 140 dijakov v nove sodobne prostore. Skupaj s sedanjo stavbo bo tako prostora V Kranju v Dijaškem domu za 540 dijakov. Novi Dijaški dom je prva od petih stavb bodočega centra usmenenega izobraževanja na Zlatem polju. V novem Dijaškem domu bo tudi knjižnica, čitalnica, mladinska soba, več namenski prostor in trimska soba, medtem ko bodo zunanja igrišča prišla na vrsto kasneje. - L. M. — Foto: F. Perdan Festival amaterskega filma v Radomljah V Radomljah bo 27. oktobra 1979 16. republiški festival amaterskega filma Slovenije. Festival prireja Foto-kino zveza Slovenije, organizira pa ga Foto-kino klub MAVKI-CA iz Radomelj. S festivalom bodo počastili 60-letnico KFJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov ter 10-letnico delovanja Foto-kino kluba MAVRICA. Pravico do sodelovanja na festivalu imajo člani organizacij Foto-kino zveze Slovenije, člani šolskih filmskih krožkov ter zamejski Slovenci i/. Koroške in Benečije. Na-festival bodo sprejeti filmi, ki doslej še niso bili predvajani v konkurenci na republiških festivalih in ki ustrezajo propozicijam. Hok za prijavo in dostavo filmov je 10. oktober 1979 na naslov Foto-kino klub MAVRICA Radomlje, 61235 Radomlje. Filme bo ocenjevala strokovna žirija v skladu s pravilnikom SOAF.J in FKZS. Na festivalu bodo podelili zlate, srebrne in bronaste plakete po starostnih kategorijah in zvrsteh filma. Podeljene bodo tudi posebne diplome in nagrade. Omenimo naj fce to. da je tO že drugi festival republiškega merila, ki so ga organizirali prizadevni člani Foto-kino kluba M AVRICA- Srečanje folklornih skupin Bled — Kulturno društvo in kulturna komisija v Verigi Lesce bosta organizirali 4. tradTcionalno srečanje folklornih skupin in 2 srečanje v okviru sestavljene organizacije slovenskih železarn v soboto, 18. avgusta, na Bledu. Začeli bodo s povorko ob 14.30, ob 17. un pa bo nastop vseh skupin v Festivalni dvorani na Bledu z izvirnimi plesi in nošami, značilnimi za kraje, ki jih skupine predstavljajo. Na srečanju bodo sodelovale skupine iz Madžarske. Avstrije, Srbije, Slavonskega Broda. Prekmurja, Koroške, -Jesenic in domače Verige, spremljal pa jih bo pihalni orkester DPI) Svoboda Lesce. Dan pred osrednjo prireditvijo bodo nekatere folklorne skupine nastopile v dvorani Toneta Cufarja na Jesenicah za delavce jeseniške železarne. Ob 20. uri pa bodo tri skupine nastopile v Festivalni dvorani na Bledu za delavce iz drugih republik, ki so zaposleni v radovljiški občini. Organizator srečanja na Bledu so kulturna skupnost Radovljica, kulturna komisija pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica ter Veriga Lesce. V sredo, 15. avgusta, bo otvoritev razstave narodnih noš vseh nastopajočih skupin in razstava tapiserije KIID Kostolac iz Srbije. D. S. Kamnik — Po nekajletnem presledku bo Kamnik, ki slavi letos 750-U svojega obstoja, spet priča razkošja slovenskih narodnih (ljudskih) bodo popestrile ulice prijaznega mesteca pod Grintavci. Zanimiva i in folklorna prireditev bo v soboto, H. septembra. Doslej se je prijavila že vnta skupin iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz našega zamejstva (Itah Avstrija in Madžarska). Kot gostje bodo prišle nekatere skupine Hrivtt Program prireditve se bo odvijal dopoldne in popoldne. Svoj višek bo dat v slavnostni povorki skozi glavne mestne ulice. Zvrstili se bodo konje., godbe, skupine in posamezniki, koleslji. Še je čas za prijave (na Turisti^ društvo Kamnik), zelo so zaželjene gorenjske skupine kot tudi pari in poj* mezniki. Seveda pa naj bodo noše pravilne, čimbliže pristnim starim gor?, skim nošam. — Č. Z. Po težavah uspeli Pred dvema letoma je delo osnovne organizacije ZSMS Naklo zamrlo, ker dolžnosti niso bile pravilno razporejene med mladince. Vse naloge so ležale na predsednikovih ramah, njegova odsotnost pa je zatrla še tistih nekaj aktivnosti, ki so do tedaj životarile. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA ZBIRKE LOSKKC.A MUZEJA V ŠKOFJI LOKI so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17 ure. Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate, zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, etnološko, zbirko NOR, prirodoslovno ter galerijo del slikarjev -loških rojakov. Vse tiste skupine, ki želijo vodstvo po zbirkah. *e morajo predhodno najaviti upravi muzeja, kajti le v tem primeru bo Vodstvo zagotovljeno. V GALERIJI LOŠKEGA GRADU si lahko ogledate razstavo grafik. Razstavlja dvanajst članov II. GRAFIČNE GROHARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE SKOFJA LOKA 79, ZBIRKA V SORICl je odprta vsako soboto od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure ter vsako nedeljo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Ostale dneve pa je možen ogled po predhodnem naročilu le skupine. za večje V kulturnem sporedu se je glasba in pesem prepletala s citati iz del Edvarda Kardelja F. Perdan ter mislimi politikov o našem velikem državniku. Foto: M PA NISMO SE UKLONILI Da bi obudili delo organizacije. j , mladi poskusili najprej s plesni* tečaji in družabnim življenjem. T ^ je za silo okrepilo mladinske vrste B; zagotovilo sveže moči za nadalje °" delo. V začetku leta je začasno voJ t< stvo sklicalo konferenco. Svoj cft ani mladinsko organizacijo, ki bi b| hd kaj več kot zgolj športno društvo. ^ eU začeli uresničevati takoj. Ustanov^ B so komisije in začeli razvijati kl^^l": sko dejavnost. Kulturna in šport^V6' komisija, koordinacijski odbor ^ o družbene organizacije in dru^^i* skrbe za stalno in ustvarjalno ^ 0 vezavo s krajevnimi organizacij«^ kit in društvi, med drugim tudi z gasjL » I in turističnim društvom. Poleg so^ ' lovanja pri že stalnih dejavnostih;., so se vključili tudi v delo va^ aktivov, kjer pomagajo pri obnjv* navi najaktualnejših problemih Ksf odločanju in obveščanju. Med konkretnimi aktivnostmi teh šestih mesecih »novega začetk* pa mladi že beležijo uspehe: spiy jem lokalne štafete mladosti. k> ob prazniku dela, priprava biltena herojski tragediji v Okrogelski jar^ organizirano predavanje o dejavt^ sti OZN in na temo civilna zaščiti pisanje prispevkov in risanje ^ mednarodnem letu otroka, sodeV vanje v akciji »Očistimo naše ok ^9; lje«, pohod na Porezen. splcA*\tf mobilizacijska in orientacijska va^jpti izdaja novega mladinskega gla4i,| C in še in še. ^aWl Janko Urbanc-Olga Porezen je njegova bolečina. Se danes m mu trga v prsih, ko premlev« v sebi tiste težke, najhujše dni. Da se je tako prokleto vse /.aro-tilo proti njim! Sneg. mraz, lačni, mokri, prezebli, na smrt utrujeni. Ko so popadali po dolgem maršu s Črnega vrha po porezenskih bunkerjih, je bila gosta megla, ki je padla, njihova najmočnejša zaveznica. Pa jih je izdaja. Kot zastor se je dvignila. Naenkrat. Se isti trenutek so se spogledali s sovražnikom iz lica v lice. Ponoči so se na smučeh, \ belih pelerinah, neslično in nevidno približali Bili so med njimi in udarili. Na glavnem grebenu je takoj padlo 32 borcev, vsaj toliko pa je bilo tudi ranjenih . . Padel je namestnik komandanta Gorenjskega vojnega področja, narodni heroj Andrej Zvan-Boris, dve skupini mitraljezcev, bolničarka . . . 13. 36 policijski polk je obkolil bunkerje in borce v njih. Borci 1. bataljona Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področja so z močnim ognjem preprečevali, da bi sovražnik ne prodiral naprej. Tako so se horci mogli umikati iz neohkoljenih bunkerjev in vojašnice po robu Porezna. ' lz obkol)en,h bunkerjev pa so esesovci pozivali borcv na predajo. Počasi so prihajali ven. Padali so ukazi, naj predajo orožje, slišalo se je udarjanje puškinih kopit, vpitje m reski sovražni, a zmagoslavni klici krvnikov. Z zvezanimi rokami na hrbtu so jih po deset skupaj gnali v dolino. Ze pred bitko na Poreznu so zajeli 31 borcev in bork. Vse so postrelili V Zaprviču, H) borcev pa pobili v Ravnah. Najhuje- je bilo z zajetimi na Poreznu. Zaprli s<1 J* v prazen hlev, k)er so preživeli noč polil«) negotovosti. Naslednji dan, 25. marca 1945. »O 110 borcev, preobečene v cape ali celo gole odpeljalj ,ja morjšče v Javorškovo gmajno. 1 Obih so jih po 20, 10 ali manj skupaj, nekatere pa so |)L gali. Sodelovati je morala cela verLl?^ ljudi. Množica zavednih ljudi. In vmegjfci.j bilo izdajalca. Če je v kakšni Vasi Uj^e/ okrog le bil, smo ga hitro našli. Na hr ta bovške ljudi smo se še posebno lahko »fc. nesli. In hribovski kmet mora ost«t| Si Moramo mu pomagati, da bo ostal ^ ma ...« ^c,'; Pa je Janko spet ves v spominih na ako^^ gospodarske komisije. »Kako napeto je fcl ko smo izvedli akcijo v Šmarci, v tovarna makaronov, pa na Križu v graščii Ho<3 Z dveh strani so nas napadali, mi pa g* ^ sprejemali borbo in nadaljevali z akciji & Akcije smo delali celo za dolenjsko jx\ Vv ročje. Koliko naše tehnike je šlo na t>Vj konec! Zahtevni tehnični material $t* p; po posebnih vezah dobivali celo iz Pra^ W Avstrije, Nemčije. In za pripravo taki)| k, akcij je bila potrebna cela mreža lju<* ^rC, Posameznik ni pomenil nič ...« G Ko je odšel Franc Pečnik na drugo nalepi je Janko prevzel mesto načelnika gospodarskoj komisije. Julija 1944 je bilo. Istočasno u - S*v član okrožnega komiteja Kamnika Nato \^,' postal organizacijski sekretar kamniška\\\ okrožja. Septembra 1944 je poklican na IX. korpi od koder je poslan na Goriško vojno podrov kot intendantski oficir. Ze novembra 1944 t* je poslan na Gorenjsko vojno področje .■ politkomisarja. Najprej v komando mm Kranj s sedežem na Jelovici nad Kropo, kot cem decembra 1944 pa je imenovan za kon& sarja gorenjskega vojnega področja. Tu v ostal do osvoboditve. Eno osvoboditev je doživel že prej. sret leta 1944, ko je bila osvobojena zgornja S> vinjska dolina vse do Mozirja. Toda najlepV je bilo, koje prišel pravi konec. Se zadnji (is so rušili bunkerje v Selcah in Dolenji m In ko so razbili še zadnje bunkerje v DoltW vasi pri mostu in pri kovačiji, je bila pot prosti in odprta do Kranja .... jj [)c|enc trrtK. 17 AVGUSTA 1979 5.STRAN.G L, A b! Učenec ali garač? Tako ste naslovili članek na tretji '^ftram Glasa z dne 20. julija 1979. Na-•'■lov bi brez skrbi lahko popravil: p kI it, Učenke in učenci so garači. ^1 To je dejstvo, ki ga nihče ne more ci|Bnikati. Tri desetletja dolgo sem o bljjfcm govoril staršem na sestankih, so-k ^ielavkam in sodelavcem v zbornicah. >Yi;P ga zakona, ki bi fizičnega delavca ,tiv \*'to obkladal z delom kot učni načrti, ■t^lredmetniki, predlogi za takoimenova- ho fakultativno delo in prostovoljne ;, tejatnosti zakladajo naš mladi rod. &VI Oče. mati morata opraviti svojih dva-ar »štirideset ur vsak teden v obratu, sji aa plavžu, v pisarni, za prodajno mizo, J f restavracijski dvorani, za okencem ,, ■ banki, na pošti, na železniški postaji;!, / lekarni, redko na čevljarskem 1 Stolčku, včasih pa celo z lopato ali ^' 1 krampom v roki. Z metlo. S strojem §■ pobiranje smeti. Z zaskrbljenim po- ^eaim na monitor, ali operirančevo ; Vce še v redu bije. Z enakomerno se ^■navijajoč i m zajemanjem malte in po- Padanjem opek na zidove novih stavb. kIH Ko prideta domov, se njun delavnik IS Vdaljuje Mati mora skuhati kosilo, ' Sapolniti pralni stroj, razobesiti perilo, r Wiiiti možu gumb pri hlačah, zlikati W hlačke, robčke, nedrce in srajce, Jtar se jih ji je včeraj posrečilo posu-el |hi zaliti rože, ki krasijo balkon njiho-\ Wga stanovanja, vključiti sesalnik za s>,Irah m pomesti vse prostore, pripra-»Jpti večerjo... kaj bi še našteval! siiij će ima dobrega in pridnega moža, koston marsikaj od tega on. ^ će sta oba svoje otroke vzgojila v ■iridne ljudi, jima je veliko dela pri-■fVanjenega. Radoveden sem. koliko slovenskih x pater si more privćščiti prosto sobo-Vy» To bi jih bilo vredno enkrat povpra-1|f Sat, Ah nedeljo, ki je zanjo pred tisoč-'^'Ptji Jehova zapovedal. da je gospodov t:->Wi n da se ob nedeljah delati ne ^f Eno je zakon, ki ukazuje dvainštiri-'^.-Hesetjrni teden. 1 k 2 /!jenje se takemu zakonu nikoli ne 'Vv> pckonlo. Dom. otroci, družina — >xJjub Svetlani Makarovičevi ta celica '»Vužbe še kakć živi — terjajo od star-^jVv več pozornosti, kakor so je dolžni hrWs/ettti njihovemu delovnemu mestu. *| Seveda samo z enim pogojem: **1 Srčno $i morajo želeti svojo hčerko, de V/o,ega edinca vzgojiti v zdravega, po-HOočrvega, poštenega, dobrega, vseh c;sEpot. kar jih premore svet, željnega iaBoveka ril Teden naših staršev je neznansko U Ho'g V sedmih dneh se nabere sto i* Wmmšestdeset ur. Ce bi jih razdelili dvainštiridesetimi urami, kolikor jih o< Jtora;o opraviti v službi, bi smeli de-t>%> "sak dan le po štiri ure ... &o bili * sta bili 1 i ao bili v| ?r, naslednji učni uri: l'l »Wita: " i tf + V = + 2 ab + V ) Jože, ponovi, prosim!« »A na kvadrat in be na kvadrat je enako dvakrat ,a' plus dvakrat abeceda in dvakrat b ...« »Veš, kaj ta tvoj zadnji ,b' pomeni? Bimbo na drugo potenco!« Četrta učna ura. Deklamiraj: Golobje nad hišo goreči osamljeni krožijo... Moje misli nad rodino pusto osamljene tožijo... Siv dan je prišel; razšli smo se vprek in v šir, kamor gnala je sila življenja in srca nemir; ostale pod streho so lastovke v varnem zavetji — med nas je usekalo in nas razteplo po sveti. »Še kar dobro, Bogdana. Prijetno te je bilo poslušati. Toda v zadnji vrstici ni nobenega inas, temveč samč i n nas. Obakrat je treba glas n razločno čuti. Za občuteno pripoved dobiš štirico. Prav?« Razred nasprotuje. Učitelj ocenjuje vsakogar izmed učencev javno. Kadar učiteljev predlog za oceno naleti na ugovor, ga vedno upošteva. Nasprotni dokazi iz klopi v razredu so namreč zmerom premišljeni in tehtni. Pogostokrat se zgodi, da po svoji presoji učiteljevo oceno znižajo. »Prav, Bogdana. Zapisal sem petico.« »Hvala, tovariš! Nauka o tem, kako je treba izgovoriti in in nas, nikoli ne bom pozabila.« > Peta učna ura. Telesna vzgoja. »Kaj se pa podiš po telovadnici? Na tla! Trideset sklec!« Pa revež dviga tisto svojo ubogo zadnjico na šibkih rokah in trepetaje šteje, kdaj bo prišel do številke trideset. Zraven škili na svojega učitelja za telesno vzgojo. Morda se bo pa le umaknil? Ko bi se to zgodilo, bi bilo siromaku prihranjenih pet, morda celo deset sklec. Zvonec. Hitro se preobleči, malo umij. pre-obuj, zgrabi potovalko z učnimi knjigami, zvezki, telovadnimi copatami in trenirko, ne pozabi na ročno uro, pa glej, da boš o pravem času zdirjal v učilnico! Komaj zadihan srček sede v klop, se znajde že pred tablo. Sklanjaj the girl! the girl on the girl... »Tako torej? Kar na deklici bi bil rad? In to takle usran smrkavec! če mi takoj ne poveš pravilnega rodilnika za deklico, ti ga bom prišpičila, da ga zlepa ne boš izbrisal! Zdajci! Da mi v razredu kdo ne murksne! Alo, dajmo!« oh my girl... Učiteljico je posilil smeh. Sprehodila se je k oknu, počakala, da se je v prostoru krohot utišal, potem pa se obrnila k nesrečnežu: »Kaj če bi poskusil z of?« »Off, tovarišica profesorica, je pa tisti glas, ki ga slišimo s filmskega platna, pa ne vemo natančno, komu je ušel iz ust. No ... da ... največkrat slutimo, kćmu je ušel iz ust.« So ti pri pouku slovenskega jezika že kdaj povedali, da istih besed v zaporednih stavkih ne smeš ponavljati?« »Da, da! Saj prav s tem imam nič koliko of težav.« »Dodatno of težavo ti bom zdajle zapisala v redovalnico. Na svidenje prihodnjo uro!« Na hodniku je zabrnel zvonec. Mucko in ljubčka je odvezal Šolskih skrbi. Naprtila sta si svoji prezaloženi torbi na ramena ter se odpravila domov. Zdaj sta doma. Eden mora napisati tri domače naloge, druga dve. Fant se mora do jutrišnjega dneva naučiti dolgo pesem, predribljati skozi pet strani učbenika za zgodovino, zmrcvariti angleško lekcijo. Zvečer bo moral teči z violino v glasbeno šolo, samo uro prej pa mora v šoli sodelovati pri vaji za recital, dolg petnajst tipkanih strani. Hčerka mora napisati popravo svojega spisa z razlago vseh napak, kar jih je zagrešila, čaka jo trening na ledeni plošči za umetno drsanje na ledu, pomerit si mora obleko k šivilji, s prijateljicami bi rada pretekla trim-sko stezo, želi si videti prenos košarkarske tekme, televizija bo po prvem večernem dnevniku predvajala dober film, sošolka Mirjana ima danes god, torej je treba skočiti še v trgovino (»Kaj bi se ji dalo pametnega podariti?«) ter ji iti vćščit (»Pa šopek ji moram dati! Mami, najmanj rdečega mi moraš dati!«), vsaj za pol ure hoče na kolo, da bi prevozila najbolj prometne ulice, kar jih je v mestu ... Kdo od obeh otrok bo lahko pomagal utrujenima materi in očetu? Sinko, ki že gladi svojo violino in nestrpno čaka na kosilo? Hčerka, ki ji roji po glavi vse drugo kakor pomoč v gospodinjstvu? Garači. Hudo je prebiti po šestkrat petinštirideset minut v šoli ter potem postoriti še vse tisto, kar so ti učitelji v teh šestih učnih urah naložili. Njim je tako lahko na svetu: Največ trideset ur rednega pouka, največ 40 ur celotne zaposlitve učencev v šoli. Zraven pa seveda še pisanje domačih nalog in učenje, kjer ni celodnevnih osnovnih šol. Teh pa je, kot vemo, zelo malo. Koliko časa torej otroku v enem od višjih razredov osnovne šole še ostane za igro, raz-vedrilo, za pogovore s starši? Delovni tednik, kakršnega niti vsak odrasel ne izpolnjuje! Saj je prav, da otroka že v zgodnjih letih navajamo na delo, a obremenitev je vendarle prehuda. Do tu sva sporazumna, Tistile njim na začetku vašega citata je namenjen učenkam in učencem. Zdaj, ko vas bom citiral dalje, bova pa čelno trčila, kot imajo navado reči miličniki v prometni službi: Posebno, če jo primerjamo z delovno obveznostjo učitelja, ki sme v okviru 42-urnega delovnega tednika (tednik je časnik, ki ga šaljivci pošljejo med nas vsakih sedem dni. Navadno se to zgodi ob petkih, če poštarji ravno takrat ne odpovedd. Po čudnem naključju se poštarske dostave vse pogosteje premikajo iz petka v ponedeljek. Vsaj name naslovljeni ŽELEZAR redno kasni tri dni.) po osnutku zakona delati neposredno z učenci petindvajset ur, od tega le dvajset ur pouka. Kot da je razumljivo, da učitelj lahko kvalitetno dela z učenci največ petindvajset ur, otroci pa so sposobni slediti pouku tudi po trideset ur oziroma štirideset, če prištejemo še sodelovanje v fakultativnih programih in interesnih dejavnostih. Kje je tu primerjava in pamet, se verjetno nihče ne vpraša. In kje je tu otrok — človek? Vidite, pri tehle nekaj vaših zadnjih stavkih se bova pa krepko razšla. Ste učitelj po poklicu? Ste že kdaj učili? Ste kdaj po opravljenih šestih učnih urah v šoli privlekli domov nabito torbo zvezkov z domačimi in šolskimi nalogami? Ste morali kdaj po cele noči prebe-deti nad knjigami, da ste se lahko pripravili na samo eno učno uro? Ne mislim na znanih, ki ga je vsakdo moral pokarati ob diplomi. Med Slovenci je — bogu bćdi potoženo! — toliko romanopiscev, komediografov, komedijantov, slaboumnih in pogumnih pesnikov, medicincev, biografov, biologinj, politikov, sindikalistov, bibliografov, slovničarjev, starih in novih matematikov, prevajalcev, baletni kov. Rudijev Kosmačev, da bi rad spozna! Martina Kačurja, ki bo kdaj tej umetnisko-znan-stveni jari kači ugledal rep. Kakšen bi se vam, tovariš H. Jelov-čan, zdel učitelj, ki bi svojih učencev ne seznanjal z vsem novim, kar se pri nas pojavlja na knjižnem trgu? Ki bi z njimi ne znal ali ne mogel razpravljati o risanki, o filmu, o oddaji V živo7 Vse troje so njegovi garači sinoči gledali na zaslonih! Zanima jih, kaj o vsem tem cirkusu meni njih učitelj. Ste se že kdaj po končanem televizijskem sporedu zazrli v goro zvezkov na mizi pred seboj? Jih začeli jemati drugega za drugim v roke ter prebirati, kako so vaši učenci doživljali športni dan? Ob vsakem zapisanem stavku premišljevati, ali bi deklica, fant svoje misli ne mogla bolje, lepše povedati? Ste si kdaj ure in ure dolgo iz zvezkov izpisovali stavke: Napačno: Lastnik sosednjega mlina je podkupil nekaj kmetov, da so ščuvali vaščane, da niso začeli z popravljanjem mlina. Pravilno: Lastnik parnega mlina je podkupil nekaj kmetov, ki so potem naščuvali vaščane, da mlina niso začeli popravljati. Pomni: 1. Zaporednih odvisnikov ne smemo začenjati z istim podrednim veznikom (.. .da ... da, ... ker ... ker). 2. Namesto glagolnikov s samostal-niškim svojilnim rodilnikom (popravljanje mlina) raje uporabljamo nedoločnik s svojilnim rodilnikom (popravljati mlina). 3. Predlog »z« pišemo pred besedami, ki se začenjajo s samoglasnikom ali zvočnikom. Tole je dobesedno prepisano iz zvezka moje nekdanje učenke. Na platnicah se šopiri naslov POPRAVE ŠOLSKIH NALOG. Ste kdaj sloneli doma nad pisalnim strojem ter napisali tri, štiri matrice? Na njih razložili vse, kar se da lepega šepetati ob Aškerčevi Anki? Zjutraj vstali ob pol petih, kajti v šoli ste morali pred osmo uro vsako matrico razmnožiti v st6 primerkih? Vstopili v učilnico s kupom papirja pod pazduho? Se je kdaj zazrlo v vas petintrideset parov radovednih oči, kaj se skriva v tistem, kar ste odložili na kateder? Ali ste kdaj rekli splašenim pubertetnicam, ubogim dečkom: »Nič skrbi! To bo lepa, dobra, tiha učna ura. Zvezke in pisala pospravite v torbe! Spoznavali bomo umetnino. Vse, kar je treba vedeti o njej, bom razložil. Kar bcm razlagal, je tule napisano, pripravljeno za vas« Kolikokrat ste popoldne risali in pisali s flovvmastri po folijah, da se jih naslednji dan ob pomoči grafoskopa kazali učencem, ki so lahko tedaj tudi videli tisto, o čemer ste vi govorili? Ste kdaj v ranem jutru prišli v šolo, da bi pripravili vse potrebno za fizikalni preizkus, ki pa je med učno uro trajal bore pet minut? Kaj menite, koliko časa potrebuje učiteljica za glasbeni pouk. preden doma naštudira skladbo? Cele strani vprašanj bi vam še lahko zastavil. O učiteljevem delu, spoštovani tovariš H.Jelovčan, se vam namreč še sanja ne. Vem nekaj, česar vi ne veste: Za naše učiteljice, za naše učitelje je tisto zakensko določilo o dvainštiri-desetih tedenskih delovnih urah čisto navaden evfemizem. Upam, da veste, kaj tujka pomeni: Milejši izraz namesto pravega (npr. zaspati, zatisniti oči, preminiti namesto »umreti««). Soglašava: Učenci so garači. Toda njihove učiteljice in učitelji morajo 'garati dvakrat bolj. Njihovih dvajset tedenskih ur pred otroki ne sodi med običajno delo. Mirno jih uvrstiva med predstave. Pripraviti predstavo pa ni preprosta stvar. In petkrat na teden po šest ur vsak dan uprizarjati predstave je hudo zahtevno delo. Kje je tu primerjava in pamet, se verjetno nihče ne vpraša. Tako ste zapisali. Pač. Ljudje, ki se spoznajo na delo v šoli, so znali še kar razumno primerjati pa po zdravi človeški pameti so ravnali. Če bi zašli v skušnjavo, da bi mi skušali odgovoriti, vas vabim preje na obisk. Videli boste na tisoče popisanih in potipkanih strani mojih priprav na pouk. Sicer pa kaj takega lahko vidite pri slehernem učitelju. Podpisal se bom s polnim naslovom, da bi me ne mogli zgrešiti: Janez Svoljšak 64281 Mojstrana Delavska 6 iS? zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila ZASTAVA 101, letnik 1976 (v prometu samo 6 mesecev) prevoženi kilometri 5000 začetna cena 20.000 din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjski območni skupnosti, Kranj. Pismene ponudbe z K) % pologom od začetne cene sprejemamo do 22. 8. 1979, in sicer do 12. ure. Komisija za delovna razmerja GIP GRADIŠ TOZD GE Jesenice, Prešernova 5 objavlja prosta dela in naloge 1. VZGOJITELJA UČENCEV za samski dom Struževo pri Kranju Pogoj: višja šola pedagoške smeri ali srednja šola pedagoške smeri 2. 2 ČISTILKI za pospravljanje samskih domov v Struževem pri Kranju in pospravljanje pisarne in garderob na sektorju Alpetour in Planina Kranj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave, s potrebnimi dokazili, pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GIP GRADIŠ TOZD GE JESENICE, Prešernova 5, kadrovska služba. G LAS 6.STRAN BOGINJA MATI VETROV ANDREJ STREMFEU 1. nadaljevanje BOGINJA - MATI VETROV Fantje, kar trenirajte, nam je dejal Nejc. ko se je vrnil iz ogledne ekspedicije izpod Everesta. Ta hrib je tako velik, da se tega sploh ne da povedati. Prav je imel, ko nas je takole strašil. In k sreči smo mu to tudi verjeli. V tem poletju pred ekspedicijo sva z Mkom. mojim bratom, plezala toliko kot Se nikdar. Kljub težavam s kolenom, januarja sem bil operiran (meniskus), sva po dvakrat na teden plezala težke in dolge smeri. Zaradi kolena so bili najtežji sestopi nazaj v dolino. Zato sva se pogodila: jaz težak nahrbtnik do pod stene, on p_ iz vrha v dolino. Bila sva neugnana, saj sva se oba dobro zavedala, kam odpotujemo čez dobre pol leta. Tudi jesen nam je sla na roke. Izredno lepo vreme tja do novembra nas je kar vabilo v gore. Hkrati pa smo pričeli tudi s tekom. Ne glede na vreme smo tekali po bližnji Šmarjetni in Joštu. Tudi pozimi, v globokem snegu skozi zamete proti Mohorju, na smučeh v Krmo, Vrata ali Tamar. Zadnje mesece smo vsi živeli samo za ekspedicijo. Mama naju je komaj se poznala. K sreči sva ji pustila doma vsak svojo sliko. Decembra se je pričelo tudi delo v skladišču. Muma.kot smo klicali dr. Vavkna, nam je preskrbel prostor v drugi kleti Kliničnega centra. To je postal naš drugi dom. Dan za dnem smo se potili ob delu v kratkih hlačah in majici. V skladišču je namreč vladalo pravo tropsko podnebje. Dela je bilo vedno dovolj. Ogromno malenkosti, ki so vse skupaj pred-tavljale veliko delo. Prišel pa je dan, ko je »direktor« za pakiranje tehnične robe — Šrauf, dal znak za alarm. Takrat se je pričel pravi pekel! Večkrat na dan smo bili zmerjani kot ne. Na to smo se že tako navadili, da nam je kar nekaj manjkalo, če Šraufa ni bilo. Bolj kot je Slo proti koncu, bolj nam je zaupal ... Vsakdo je delal po svojih močeh. Vsi pa smo imeli en cilj: kar najbolje pripraviti ekspedicijo. Saj je uspeh na gori v marsičem odvisen od dobrih priprav doma. Tu se da napraviti ogromno drobnih stvari, katere bi drugače opravljal s težko glavo v bazi. Bližal se je čas odhoda, s tem pa tudi Čas, ko bodo v bližnji trgovini prodali najmanj polovico manj krofov, kot so jih v zadnjih dveh mesecih. Nafta prtljaga je odftla v Kathmandu z letalom nekaj dni pred odhodom glavnine. Z opremo sta odpotovala Mifto in Tone. Prav zadnji dan, ko smo delali v skladišču do dveh zjutraj, sem se prehladil. Naslednjega dne sem s težavo in z vročino zložil v sod svojo osebno opremo, potem pa me je angina držala kar teden dni. Bil sem slabe volje. Se zadnje dneve, ki bi jih lahko izkoristil za trening, zapravljam v postelji! Končno je tudi to minilo. Se nekaj dni je ostalo do odhoda. Vreme se je popravilo in odftel sem po slovo od domačih gora. V globokem snegu in čudovitem vremenu sem s tovariši gazil na Sleme nad Vrtaško planino. Globok prftič se je isknl v soncu. Smreke so bile upognjene pod belim zimskim plaščem. Nad zasneženo Steno je kraljeval vrh. Kukova špica pa je bila tako blizu, da bi jo skoraj dosegel z roko. Nepozabni trenutki v čudovitih gorah, naših gorah, katere sem ves čas nosil s seboj v srcu. Slovo na letališču navsezgodaj je bilo kratko. Saj je bolje, tako za nas kot za domače. Z rimskga letališča smo se ločili od stare celine in se popeljali proti Aziji. Takoj, ko se je pokazalo sonce, je postalo vroče. Sedimo v čakalnici in dremljemo. Čakalnica je primerna Aziji. Veliki ventilatorji na stropu mešajo razgret in zaudarjajoč zrak. Po tleh je vse polno smeti. Številne muhe pa so tako zoprne, da fte spati ne moreft. Mačka se plazi okrog naših torb. Morda pa iftče Juftevo pipiko? .. . Letalo iz Rima je iz ne vem kakšnih razlogov pristalo v Bombaju namesto v Delhiju. Zato smo potem, ko smo prileteli v Delhi, zamudili letalo za Kathmandu. Na stroške indijske letalske družbe smo noč preživeli v Ashoki, enem od najboljših hotelov v Delhiju. S taksiji smo se odpeljali po mestu. Fra vi vzhodnjaški promet s trobljenjem, izsiljevanjem in vožnjo po levi strani me je spomnil na pakistanske razmere. Voznik z velikim rdečim turbanom bi verjetno bolje upravljal s slonom kot pa s starim Ambasadorjem. V razkoSnem hotelu smo se kar čudno počutili. Edino ob dobri in obilni večerji smo izgubili »tremo«. Fospravili smo jo kot se spodobi; hitro in temeljito. Na poti proti Kathmanduju smo iz letala zagledali Himalajo. Mogočna gorska skupina se je prikazala kot tanka bela črta na obzorju, ki pa se je počasi debelila in dobivala vedno jasnejše oblike. Na tiste, ki smo Sli prvič v Himalajo, je napravila mogočen vtis. Na kathmandujskem letališču sta nas pričakala MiSo in Tone. Dovoljenja za greben Se ni, vendar dobro kaže. Največ problemov imata Se vedno s 15 tonami prtljage. Zataknilo se je na indijsko ne-palski carini, do kamor je roba potovala iz Delhija s tovornjaki. Na banki v letališki zgradbi smo zamenjali čeke v rupije. Ena nepalska rupija je približno 1,50 din. Kakih deset nas je, »nosilcev denarja«. Za noftnjo so nam napravili posebne pasove, v katerih imamo denar skoraj dan in noč. Štiri tisoč dolarjev pač ni malenkost, zato je treba biti previden. Kathmandujska ulica. Rikša čaka na potnike. Foto: M. Štremfelj S starim, razmajanim avtobusom smo se odpeljali v mesto. Nekaj naftih se je nastanilo v hotelu Lhotse, ostali pa v Express House. Tu smo imeli zajtrk in večerjo, kosili pa smo vsak po svoje po raznih restavracijah po Kathmanduju. Še istega dne smo odftli v mesto. Hodili smo po skupinah. Skoraj v vsaki je bil en »star maček«, ki je mesto poznal že iz prejftnjih ekspedicij. Skozi bazar smo se »prebili« do tempeljskega središča mesta. Številne pagode, hin-duistični templji, so pritegnile pozornost naših fotoaparatov. Podstavek templja je zidan, ostalo pa je leseno. Med pohajkovanjem po mestu smo kupovali suntale (mandarine). Za vsako stvar, ki jo tu kupu-jeft, moraft barantati, drugače te preveč ociganijo. SE NADALJUJE V tej vročini se je prav prijetno ohladiti v bazenu — Foto: B. Gi Vsi se namakaji Poletje, čas počitnic in oddiha od delovnih naporov, termometer pa sili kar čez trideset. Nekateri se v teh dneh namakajo ob morju, drugi spet lezejo v planine, so pa resnici na ljubo tudi taki, ki tudi v teh poletnih dneh preživljajo svoj čas na delovnih mestih. In ti radi skočijo na bližnje kopaliftče, da se malo ohladijo in osončijo, nekateri zmorejo tudi toliko vneme, da sem pa tja kdaj tudi zaplavajo. Obiskal sem radovljiško kopališče, ki je dobro obiskano, saj je imelo 2. avgusta skoraj devetsto obiskovalcev, v celem juliju pa blizu 6000, pri tem skoraj polovico otrok. Plavalni klub iz Radovljice organizira ni Sču plavalno Solo za zafrr„ tudi za tiste, ki se vode MN več. Radovljiško kopališče letos odprto že 7. junija, sj I bazen instalirali ogrevalne odprto pa bo do konca ■ Seveda ogrevanje za seda trebno, saj ima voda 24 Dobro je zaseden tudi bližn-j ki je imel julija prek 3000 Čeprav se v njem ustavljajo« nem prehodni gosti, pa s* » ustavijo tudi za dalj časa ■ dovljica z okolico že samo:J nimi lepotami mami popotnik; V bogato založenem paviljonu blagovnice Fuiinar so nadvse $\ zmrzovalne skrinje LTH, ki so zaradi tovarniške napake cenejše .\ stoikov, poleg tega pa vam priznajo še 2 odstotka sejemskega popusta Kako je bilo v Turčiji Milan Kri sel j NaS vodič je neverjetno dobro poznal svojo domovino, o kateri je govoril z veliko ljubeznijo. Govoril je O krajih in mestih v vzhodni Anato-liji, ki so 2(KK)km oddaljeni od Istanbula, pa o Trakiji, obalah Črnega morja, južni Anatoliji itd. Pripovedoval nam je o svadbenih Šegah v kraju Erzurum, vzhodna Anatolija, kjer mora ženin, potem ko pride v hiSo, vzeti jabolko in ga vreči nevesti naravnost v glavo. Ce se jabolko raztrešči, bo zakon srečen, če pa ostane celo, preide vsa moč iz. moža na ženo in nesreča je tu. Ta obred opazujejo tudi otroci, ki potem pobirajo koftčke raztreščenega jabolka in dobijo za to denar. Nedžmetin je zatrjeval, da je ta običaj zvezan s svetopisemsko zgodbo o Adamu in Kvi . . . Ali pa zgodba iz okolice Siirte v jugovzhodni Anatoliji, kjer Se danes iive nomadi v Šotorih. Oni imajo zelo koncentrirano kislo mleko, ki ga pred uporabo razredčijo z vodo. TakSno mešanico mora izpiti iz posebne posode nevesta, potem pa mora posodo pomiti. Ce samo ena sama lisa od mleka ostane v posodi, je to za nevesto velika sramota. Baje je pomivanje takSne posode, v kateri je koncentrirano kislo mleko,izredno težavna zadeva. V nekaterih krajih ob Črnem morju pa je navada, da mora nevesta skuhati svatom turSko kavo s smetano. Po tem, kako kavo skuha, se ve, kakftno. bo njeno življenje v zakonu. Nesreča pa bi se zgodila, če bi kavo polila. Vse to je bilo seveda nekoč, danes je tega vse manj, nekaj pa Se vedno: tako na primer v centralni Anatoliji. kjer je Se vedno običaj, tako kot pri nas na Kosovu, da mora ženin nevesto kupiti. Neveste pa so danes zelo drage, pravijo. Turčija ima danes veliko propagandnih akcij preko časopisov in televizije, da bi se stari družbeni odnosi spremenili. Vendar gre to zelo počasi. Ko je televizijska ekipa odSla na teren, so spraševali mlade fante in dekleta, če so jim takšni običaji vfteč, pa so odgovorili, da ne. Vendar starSi od deklet terjajo svojo staro pravico in tako gre iz roda v rod. Spet drugje je običaj, da mora fant imeti vsaj en zlat zob, da se lahko začne zanimati za dekleta. Od .Števila zlatih zob je odvisno, kako daleč lahko gre takftno zanimanje! SPREHOD PO PREDMESTJU Naft program je bil vseskozi precej napet, tako da si redkokdaj lahko skočil kam po svoje. Ena takftna priložnost pa se nam je le ponudila ko smo nekega dne prekmalu priftli iz mesta in je bilo do kosila Se kaki dve uri časa. Izkoristili smo ga zato, da smo se sprehodili po stanovanjskem delu predmestja Atakbv. Lahko zapiSemo, da so stanovanjski bloki zelo solidno grajeni, da naselje v ničemer na zaostaja za podobnimi v naSi republiki ali državi. O kakSni umazaniji, o kateri smo toliko slišali pred naftim potovanjem, ni bilo sledu. Med bloki veliko zelenih povrSin, zasajenih z drevjem, grmovnicami in trajnicami; skratka okolje v katerem bi marsikdo t veseljem živel. Na zavidljivi viSini je bila tudi infrastruktura, trgovine, ceste, pločniki, tržnice. Srečevali smo ljudi in se z njimi pogovarjali. Zanimivo je bilo spoznanje, da starejši govorijo povečini francosko (kot tuj jezik seveda), mlajSi pa le angleSko, medtem ko se z nemščino tukaj ne moreš kaj dosti pomagati, prej s shrbohrvaftčino. Sli somo tudi mimo neke osnovne šole, kjer je bilo ravno konec Skozi šolska vrata se je vstiM to otrok — Solarčkov. V s 4 enako oblečeni, vsi z živimi rjavimi učkami.. . To je bilo le eno od prve* četrti velikega mesta, za bi menda še danes ne vedo. prebivalcev ima. Podatki m številke od treh do petih m\4 Zanimalo me je, kako je Ngh je v oceni takšen razpon. pa"< vedali, da je tri milijone i prebivalcev, ki imajo stalno M| in povečini tudi zaposlitev pa so takorekoč brezdomci v na ulici, po kolibah, hodnik?! mostovi, torej tisti, ki so v rn^l vendar jih ni. Ko je državi I kratkim vendarle želela on koliko prebivalcev ima IsuiM je mesto v dveh dneh. koM uradni popis trajal, dobestv praznilo. Ko je »nevarnost m pa so se prebivalci iz ulic, tn pravzaprav delajo Carigrad S čen, spet vrnili. Branko je na turško grški meji zaigral na harmoniko in s tem dokazal, da smo res folklorna skupina SE NAD AL* i Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Radovljica objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. strojnega knjigovodje v oddelku za gospodarstvo in finance 2. administrativne moči v davčni upravi Kandidati morajo za uspešno opravljanje nalog imeti poleg splošnih še naslednje pogoje: Pod 1. Srednjo izobrazbo ekonomske, upravnoadministrativne ali splošne smeri in tečaj za strojno knjiženje ter 1 leto delovnih izkušenj. Pod 2. Poklicno administrativno šolo Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralnopoliticne kvalitete. Za opravljanje del in nalog bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 30 dneh po izteku obja vnega roka. Pismene ponudbe z dokazilom o šolski izobrazbi in navedbo dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh po dnevu objave na naslov: RAZPISNA KOMISIJA UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ z n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 TOZD Tovarna olja OLJARICA Britof objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: TOČENJE ROČK, SODOV IN CISTERN (ponovna objava) Posebni pogoji: delavec brez poklica, odslužen vojaški rok, delo je dvoizmensko Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2 15 dni po objavi. Industrijski kombinat Kranj objavlja za potrebe DSSS naslednja prosta dela: 1. Obračunavanje blaga 2. Opravljanje administrativnih del zahtevno Za delo in naloge se zahteva: pod 1.: dveletna srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj, pod 2.: triletna srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj. pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek v 15 dneh po objavi. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ 1. Odbor za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosto delovno področje CISTILKE pogoj: dokončana osemletka, 2-mesečno poskusno delo 2, Odbor za medsebojna razmerja TOZD Konfekcija Kranj objavlja prosta delovna področja 5 KONFEKCIONARJEV pogoj: poklicna izobrazba šiviljske — krojaške stroke (KV) uspešno opravljen preizkus znanja CISTILKE Pogoj: dokončana osemletka, 2-meseČno poskusno delo. Obveščamo telefonske naročnike, da bo prekinjen telefonski promet na Bledu od petka, 17. avgusta 1979, od 14. ure do sobote, 18. avgusta 1979, do 18. ure zaradi preključevanja naročnikov na novo telefonsko centra- Motnje v prometu pa bodo tudi v nedeljo, dne 19. avgusta 1979. Posebej opozarjamo, da bodo od ponedeljka, 20. avgusta 1979, dalje veljale za naročnike, vključene v telefonsko centralo Bled, nove telefonske številke, ki so v telefonskem imeniku za leto 1979 navedene v oklepaju. PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU Odbor za delovna razmerja K LADI VAR 64226 ŽIRI YUGOSLA VIA TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO objavlja prosta dela in naloge 1 (enega) ČUVAJA Pogoj: končana osnovna šola in f> mesecev delovnih izkušenj Ponovno objavlja prosta dela in naloge 1 (enega) SKLADIŠČNIKA POLIZDELKOV Pogoj: končana poklicna šola kovinarske stroke in 2 leti delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor 15 dni po objavi. Izbira kandidatov bo opravljena v 30 dneh po preteku objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Modna konfekcija KROJ Škofja Loka razpisuje LICITACIJO za prodajo dveh osebnih avtomobilov: — osebni avto ZASTAVA PZ 125 letnik 1973 (december) izklicna cena 25.000 din — osebni avto ZASTAVA PZ 125 letnik 1973 (december) izklicna cena 20.000 din Vozili sta v voznem stanju, registracija jima poteče 12.12.1979. Ogled avtomobilov je možen v ponedeljek, dne 20.8.1979 od 10. do 12. ure. Licitacija bo v torek, 21.8.1979 ob 8. uri za družbeni sektor, ob 9. uri za privatni sektor, v tovarniških prostorih Modne konfekcije KROJ škofja Loka, Kidričeva 81. Odbor za delovna razmerja KEMIČNE TOVARNE Podnart — p. o. PODNART objavlja prosta dela in naloge VODJE RAČUNOVODSTVA Pogoj: ekonomist in 3-letne delovne izkušnje na vodstvenih ali drugih ustreznih delih in nalogah ali ekonomski tehnik in 4-letne delovne izkušnje na vodstvenih ali drugih ustreznih delih in nalogah ter moralna in politična neoporečnost. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečno poskusno dobo. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Vodnogospodarsko podjetje Kranj objavlja dodatno k objavi z dne 14.8.1979 pod točko 4. 4. 2 KV TESARJEV Pogoji so bili že objavljeni. Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Lucijan Seljak Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge: UČITELJA razrednega pouka na podružnični soli Mavčiče za določen čas - od 1.9. 1979 do 15. .1. 1980 Pogoj: razredni učitelj KUHARICE na podružnični šoli Besnica za nedoločen čas Pogoj: K V kuharica KUHARICE za pomoč v kuhinji na podružnični šoli Orehek za določen čas - od 1.9. 1979 do 8. 11. 1979 Rok za prijave je 15 dni po objavi. KŽK KRANJ - TOZD AGROMEHANIKA, POSEBNO OBVESTILO obvešča, da je možnost nabave, pod zelo ugodnimi kreditnimi pogoji, za traktorje TOMO VINK0VIĆ od 18 do 21 KM; kredit tudi lahko izkoristite za traktorje 30 KM pod sprejemljivimi pogoji, obrestna mera za 18 do 21 KM je 7 %, za 30 KM pa 10 %. Na Gorenjskem sejmu v Kranju ali v prenovljeni poslovalnici na Koroški cesti 25, Kranj, lahko nabavite, tudi na kredit, veliko vrst priključkov in traktorjev iz programa kmetijske mehanizacije. Ogled in nakup proizvodov lastne proizvodnje: traktorske prikolice, atomi-zerji in kultivatorji, je možen na sejmu in v trgovini na Koroški cesti 25 ter v skladišču Zlato polje — Kranj, kjer bodo v času sejma tudi specializirane demonstracije. Interesentom, ki se v času sejemskih dni ne morejo udeležiti sejma, pa priporočamo, da se kasneje obračajo na poslovalnico na Koroški cesti in na strokovno službo na Zlatem polju, kjer bodo dobili najugodnejše možnosti za nabavo svoje opreme v kmetijstvu. Se priporoča KŽK Kranj TOZD AGROMEHANIKA MERKUR VELEŽELEZNINA KRANJ Obiščite nas na Gorenjskem sejmu od 10. do 20. avgusta 1979 Veletrgovina m 2IVII-A Kranj zastopamo priznane proizvajale« špecerijskega blaga in pijač — ŽITO — Ljubljana — FRUCTAL-ALKO — Ajdovščina — PODRAVKA — Koprivnica — KOESTLIN — Bjelovar — DANA — Mirna — MIRNA — Rovinj — VENAC - Novi Sad ^ Veletrgovina ^ 2IVIL.A KRANJ TOZD VeleprodaJa TOZD Maloprodaj TOZD Gostinstvo TOZD Trgovina hj Zbor delavcev GORENJSKE KMETIJSKE ZADRUGE TZO SLOGA Kranj objavlja potrebe po 1. ZBIRALCU MLEKA za Predoslje dnevno 2 uri dela — zjutraj OD od količine zbranega mleka 2. DVA SODELAVCA za težja fizična dela in razna druga dela OD po normi in režiji med 5.800 do 6.200 din mesečno Pogoji: zdrav, nealkoholik, pošten. Poskusni rok je dva meseca. Organizacija stanovanja nima. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga TZO SLOGA Kranj, Gasilska ul.5 (Stražišče). O izidu izbire bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. objavlja prosta dela in naloge za dva avtomehanika avtoelektričarja Pogoji: poklicna šola, praksa zaželena. Prijave z dokazili o strokovnosti je dostaviti v sekretariat zadruge v 15 dneh po objavi oglasa. Poslužujte se tudi storitev, ki vam jih nurj, v številnih prodajalnah m gostinskih obratih™ Gorenjskem ter v centralnem skladišču N MAKS ŽNIDAR SPLOŠNO ŠČETARSTVO iz Utika pri Vodicah VAM NUDI ooioLe/n^a°mela' C0PlCE TER ŠČETKE. ŠE POSfc AVTOMOBILOVTKE ^ PRANJE °SEBN,H ,N TOV0F Mojster Žnidar se priporoča in Vas pričakuje na G< skem sejmu v Kranju. TRIGLAV KONFEKCIJA 40 % znižanje konfekcije v prodajalnah TRIGLAV KONFEKCIJE cen VEZENINE BLED, n.sol.o. TOZD Pozamentarija Bled Komisija za delovna razmerja TOZD Pozamentarija Bled objavlja prosta dela in naloge 1. VZDRŽEVALCA II 2. BARVARJA II. 3. SUŠILCA II. Pogoji: pod 1.: poklicna šola, mehanik ali drug ustrezen poklic, najmanj 3 leta kot vzdrževalec, poskusno delo do 3 mesece, pod 2.: osnovna šola, poklic barvar, 1 leto kot barvar III., poskusno delo do 3 mesece, pod 3.: osnovna šola, sušilec ali likalec, poskusno delo do 3 mesece. Pismene prijave naj kandidati pošljejo na naslov: VEZENINE Bled. komisija za delovna razmerja TOZD Pozamentarija Bled, Kajuhova 1. v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejetju odločitve. lesnina kraimj A( gneča Na 11. dirki za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1 za Veliko nagrado Avstrije, je prepričljivo zmagal Alan Jones pred Kanadčanom Villeneuvom — Svetovni prvak Mario Andretti tudi tokrat ni imel sreče, saj je odstopil že v prvem krogu — Čeprav je vse kazalo, da bo Niki Lauda osvojil točke za svetovno prvenstvo, je tudi njega izdal motor in moral je odstopiti — V treh dneh si je tekmovanje ogledalo prek 150.000 gledalcev Francoz Patrtck Gaillardje v šikani Hella zgrešil progo Nelson Piquet (številka 6) in Niki Lauda (it c» ♦ i ^ar njun. m„u,rJa n„,a ^A'^uZn^or"'" JONES JE BIL NEPREMAGLJIV Ko je štarter ob trinajsti uri in trideset minut dal znak za začetek dirke, je najbolje potegnil Villeneuve. vendar ga je že v četrtem krogu prehitel Jones, ki je svoje vodstvo povečeval iz kroga v krog. Vse do dva kroga pred koncem je bil na drugem mestu Arni;ux, vendar je moral v boks po gorivo in je tako zasedel šele šesto mesto. Tolažil se je lahko s tem. da je dosegel nov rekord proge. Do cilja je prišlo le deset tekmovalcev, odstopili pa so tako znani tekmovalci kot so Andretti, Lauda. Piquet, Reutemann. Stuck, Jabouille in Fittipaldi. Boj za ostala mesta je bil izredno napet do konca dirke, saj je Lafitte prehitel Scheckterja šele dva kroga pred koncem in se tako prebil na tretje mesto. Alan Jones je v Zeltvvegu zmagal že drugič (prvič leta 1977) in se je po številu zrnag izenačil s pokojnim švedskim dirkačem Ronnijem Petersonom. To je bila tudi druga zaporedna zmaga Jonesa v letošnji sezoni in tretja zmaga moštva VVilliams. Čeprav so do konca ostale še štiri dirke, pa so kandidati za naslov svetovnega prvaka samo še trije. To $j0 Scheckter, Lafitte in Villeneuve. Drugega kandidata letos ni več. Rezultati: 1. Jones (Avstralija, wil-liams), 2. Villeneuve (Kanada, ferrari), 3. Lafitte (Francija, lieger). 4. Scheckter (JAR, ferrari), 5. Regazzoni (Švica, vvilliams), 6. Arnoux (Francija, renault turbo) Vrstni red za svetovno prvenstvo po enajstih dirkah: 1. Scheckter 38 točk, 2. Lafitte 32, 3. Villeneuve 32. 4. Jones 55, 5. Regazzoni 24, 6. Reutemann 20. 7. Depalier 20. Tekst In foto: Franci Perdan Takole so naložili bolid Alana Jonesa, potem ko se je v soboto na treningu zaletel v zaščitno ograjo Vodilni v tekmovanju za $1% prvenstvo Jody Scheckter Istra 79 Žulji med istrskim kamenjem Kranjska mladinska delovna brigada Jože Celar-Tugo in gorenjska pionirska brigada dr. Franceta Prešerna gradita vodovod v Šmarjah pri Kopru — Delo je težko, vendar ga brigadirji zmagujejo Ko sva v ponedeljek z urednikom obiskala gorenjske brigadirje na delovni akciji -Istra 79«. je bilo v naselju, ki so si ga uredili v osnovni šoli Šmarje pri Kopru, precej pusto. Prišla sva namreč zgodaj popoldne, ko brigadirji po napornem delavniku počivaju. Nekaj fantov je igralo košarko, nekateri so še kosili, drugi pa so pred vročim poletnim soncem poskrili v šotor, šolo ali so zdrsnili v senco. Kljub temu sva hitro našla »štabovce« in brigadirje. Med drugimi smo se pogovarjali s komandantom kranjske delovne brigade Jože Celar — Tugo Kondijem Pižonom, namestnikom komandanta Francem Dol-harjem, traserjem brigade Mehmedom Umerbegovićem — Mešo in komandantom gorenjske pionirske delovne brigade Dr. France Prešeren Vinetom Beštrom. MERKUR POKROVITELJ Pokrovitelj mladinske delovne brigade Jože Celar — Tugo je Trgovsko podjetje Merkur iz Kranja, ena največjih trgovskih organizacij na Gorenjskem. ________m se ukvarjajo v nekaterih občinah oziroma brigadah, ki odhajajo na delovišča s trideset, štirideset brigadirji, namesto z vsaj petdesetimi. Brigad imajo dovolj zaradi dobrih priprav na akcijo, širokega obsega evidentiranja in dobro pripravljenih brigadnih konferenc že pred odhodom na akcijo. Posebno velja pohvala organizaciji gorenjske pionirske brigade, v kateri je 54 učencev šestih razredov vseh gorenjskih občin, razen iz Radovljice. Organizator je letos občinska konferenca mladine Je- J02E CELAR — TUGO Jože Celar — Tugo, katerega ime nosi kranjska mladinska delovna brigada, je bil doma z Brega ob Kokri. Bil je trgovski pomočnik in se je že leta 1941 vključil v organizacijo OF v Pred-j dvoru, januarja 1942 pa je odšel v partizane. Bil je borec Cankarje-[ vega bataljona, kasneje pa je oprav-j Ijal razne politične funkcije. Poslan je bil na teren v okolico Preddvora, j kjer je bil sekretar krajevne organizacije OF, po vaseh je organiziral ' NOO, mladnsko organizacijo in ( SKOJ. Zaradi izdaje je bil v začetku j novembra 1943. leta aretiran v svoji , rojstni hiši. Iz gestapovskih zaporov i v Kranju so ga odpeljali v Begunje in ga 31. decembra, 1943 v Svetjah pri Medvodah ustrelili kot talca. k___J Delovno akcijo »Istra 79«, so letos organizirali drugič. Lani je bila to lokalna delovna akcija, v kateri so sodelovali predvsem domačini in so uredili brigadirsko naselje. Letos je republiška, prihodnje leto pa naj bi že dobila značaj zvezne delovne akcije. Brigadirji gradijo sekundarni vodovod od Poljan do Šmarja ter od cestnega križišča do Gašcna v dolžini 4 do 5 km. Delo je izredno težko, saj so vsa dela ocenjena s III. IV ali celo V težavnostno kategorijo. Slednja označuje najtežja zemeljska dela. Skoraj vse delajo s krampi in lopatami. Najtežja dela pa so pri gradnji vodovoda skozi Šmarje, kjer morajo na posameznih mestih jarek za vodovod skopati tudi do tri metre globoko. Kakšen je kraški svet, pa je vsem jasno! V vseh treh izmenah bodo brigadirji izkopali kar 54.800 kubikov zemlje in jo prav toliko zasuli nazaj v jarke. Tretja izmena, ki dela sedaj, ima normo nekaj manj kot 6.200 kubikov izkopa. Več kot polovico izkopa je v IV težavnostni kategoriji in kar tretjina v V. V tretji izmeni so na delovišču 4 brigade: kranjska Jože Celar — Tugo, gorenjska pionirska Dr. France Prešeren, brigada Fric Pavlik iz Bosanskega Broda in brigada Vinko Padaršič iz Norega mesta. Velja poudariti, da imajo vse brigade več brigadirjev kot je bilo olanirano in sicer jih je v vsaki vsaj 5 do 10 več. To je posebno pohvalno zato. ker je znano, s kakšnimi težavami Kondi Pižorn i IZ BILTENA PREHRANA BRIGADIRJA Zajtrk: suh kruh, sir, marmelada J in čaj; Malica: zelenjavne ribe, jogurt, ; kislo jabolko, kruh; Kosilo: juha brez dodatka, čorba, j solata, limonada; Večerja: ribe, krompirjeva solata, I radič, hruška, limonada. Približno takšen je naš vsakdanji 1 brigadirski jedilnik. Pravijo, da ima \ dovolj kalorij, vendar sem vedno j lačen. Včasih, ko dobim »repete«, mi je kake tri ure vseeno, če nič i ne jem in ne mislim na jed. Če pa i se pogovarjam z drugimi o hrani, so j siti in nekateri tudi zadovoljni. : Meni pa se vse noči sanja o juhi j z domačimi rezanci, o krompirju in j zrezkih in dobri solati. Na tihem pa j upam, da bom tudi v brigadi do- čakal kakšen tak obrok. V_____ senice Da pa je tako uspešna, pa pravijo brigadirji, gre zahvala predsednici Zveze prijateljev mladine v Kranju Tončki Vodnikovi, ki že tretje leto nesebično posveča veliko časa organiza-oiji pionirskih brigad. Brigadirji so povedali, da kljub težkemu terenu dela potekajo po načrtu. Vse brigade zadovoljivo izpolnjujejo plan, le brigadirji iz Bosanskega Broda so daleč pred vsemi. Njihova brigada Fric Pavlik je namreč nosilka vseh najvišjih brigadirskih priznanj, med drugim plakete Veljka Vlahoviča, odlikovana pa je bila tudi z ordenom pred- r Šmarje ležijo približno 10 kilometrov stran od Kopra, ob cesti, ki , pelje čez Istro proti Puli. Med vojno je bila vas požgana, zato so jo vaščani morali po vojni ponovno zgraditi. Gradili so jo s pomočjo brigadirjev in danes se kraj hitro razvija, saj leži v zaledju industrijsko močnega Kopra. Vsa leta vas pesti pomanjkanje vode, saj jo ob sušnih obdobjih rado zmanjka. Zato je bilo pred leti dogovorjeno, da se zgradi na tem koncu Istre višinski vodovod, ki bo zagotavljal dovolj vode za vsako hišo. Primarni vodovod je bil zgrajen že lani, letos pa brigadirji gradijo stranske vode. Med drugimi mladinci so na delovni akciji »Istra 79« tudi gorenjski brigadirji — mladinci in j pionirji. J Franc Dolhar ' sednika Tita. Spodbujeni z uspehi svojih predhodnikov tudi mladinci, ki delajo na delovni akciji »Istra 79«, nočejo zaostajati in dosegajo najboljše rezultate. Brigadirji delajo od 5. do 13. ure. Ker pa delovna akcija ni le delovišče, temveč predvsem šola samoupravljanja, so popoldnevi posvečeni najrazličnejšim aktivnostim. Letos je na vseh slovenskih delovnih akcijah dan poseben poudarek informiranju. Tako so gorenjski brigadirji že izdali svoj prvi Bilten, v katerem so predstavili brigado in zapisali utrinke iz brigadirskega življenja. Dnevno informiranje pa imajo organizirano s stenčasi in obveščanjem brigadirjev na konferencah in zborih. V brigadi poteka tudi politična šola Edvarda Kardelja, ki je obvezna za člane ZK. (v brigadi Jože Celar — Tugo so štirje), za vse vodje komisij in za vse brigadirje, ki to sami želijo. Obiskuje jo 24 brigadirjev. Kulturna komisija pripravlja taborne ognje s kulturnim programom. Tu pride še posebej do izraza sodelovanje vseh brigad v naselju, saj vsaka predstavlja in prikazuje značilnosti svojega področja, svojih krajev in kulture. V naselju pa so že gostovali igralci primorskega gledališča s Hadžičevo igro Centrala. Vine Bešter Športna kcmisija pripravlja športna tekmovanja in turnirje v rokometu, nogometu, košarki in namiznem tenisu. Najprej so se med seboj srečali brigadirji v naselju, pripravljajo pa športna srečanja z brkinskimi brigadirji, z garnizijo v Postojni. UJV in gasilci. Kranjski brigadirji pred šmarsko šolo. Medmed Umerbegovič-Meša Kot vedno, je v brigadi največ zanimanja za razne tečaje. Predvsem za tečaj za voznike motornih koles. Letos so ga pripravili za vozila do 50ccm. Tečaj se začenja v teh dneh in je zanj izredno veliko zanimanja. Veliko zanimanja je tudi za tečaj za radioamaterje, fototečaj in za tečaj modernih plesov. Najbolj priljubljeni v brigadi so »udarniški« dnevi. V sredah in sobotah delajo skupaj z domačini. Z njimi so navezali prisrčne stike in nekatere obiskujejo tudi ob prostem času. Tako so izredno radi v gosteh pri ženi in hčerki pisatelja Franceta Bevka, ki živita v Šmarjah pri Kopru. Pogrešajo pa sodelovanje z mladino Šmarij. Čeprav se trudijo, da bi delali skupaj, da bi sodelovali pri udarniških akcijah in organizaciji razvedrila v naselju, ne gre in ne gre. Še bi se lahko pogovarjali in saj je bilo vse več besed o smešnih in prijetnih dogodkih, a kazalec na uri je zdrsnil proti četrti in brigadirji so se začeli zbirati za obisk politične šole in krožkov. Še brigadirski pozdrav in poslovili smo se. Za nami je ostala brigadirska pesem in živžav brigadirskega naselja in mladosti. L. Bogataj Fotografije: Igor Slavec Kako se počutimo pri plavanju in kopanju Zadrževanje in plavanje v objemu vodovja spremljajo številna čustva, počutja in razpoloženja. Njihova moč, ton in trajanje določajo okolje, vreme, bistrost vode, predvsem pa plavalna izurjenost in vzdržljivost. Kopališča so naravna in narejena. V gradnji bazenov se uveljavljajo dobre zamisli, ki ustrezajo gradbenim in drugim zahtevam. Biti morajo privlačna, čista in lepa. Naravna kopališča je potrebno ohranjevati, negovati in skrbeti za varnost kopalcev. A praksa kaže, da zmeraj ni tako. Bolj nadziramo stanje vode v plavalnih bazenih, kakor razmere na naravnih obrežjih in plažah. Turistična društva skrbijo za pobiranje pristojbine in druge donosne dejavnosti, manj pa jim je do urejanja pristopov v vodo, čiščenje in urejanje obal, da bi bilo kopanje bolj prijetno, da ne bi povsod štrlelo ostro skalovje in prežali bodeči ježi. Plavanje je najbolj primerno poleti. Temperaturo vode nam posredujejo občutki za toploto. Kadar je voda bolj hladna, se v njej ne zadržujemo, razen če nismo na to privajeni ali celo utrjeni za zimsko kopanje v mrzli vodi. Hladna voda osvežuje, primerno topla pa vabi številne plavalce in kopalce. Znanje in izurjenost se povezujeta z občutkom varnosti, ko se igraje potapljamo, osvajamo plavalni prostor in nam je sproščeno plovno gibanje prijetno doživetje. Vendar v nobenem razvedrilnem športu ni tako očitnih prehodov od gibalne slasti do negotovosti kot pri plavanju. Ko otrok splava in preplava dvajset ali več metrov, še ni plavalec, ne popolen gospodar jezera ali kopališča. Deklica, ki je že osvojila prsni slog, na oko kar dobro plava. Ko pa jo v poigravanju na vodi skušajo malo potopiti, ponovno zgublja občutek varnosti in ji odpove ne dovolj utrjen način plavanja. Zato tisti plavalci, ki niso dovolj vešči v načinu dihanja, niso nikoli dovolj varni. Nevšečnosti doživljajo v nemirni, valujoči in globoki vodi, neprijetni požirki jih silijo k pokašljevanju. Pri plavanju je pomembna ravnovesna občutljivost. Pri začetnikih in manj izurjenih plavalcih gre bolj za zadrževanje na gladini in za usmerjanje smeri, pri izurjenih plavalcih pa ravnovesna občutljivost zagotavlja najkrajšo pot gibanja, spretnost, hitrost, učinkovitost obratov in gibanja pod vodo. Nekateri, posebno mladi uživajo pri skokih v vodo. Vendar je pravi užitek v znanju, primernem nadzoru in v tem, da ne ovirajo ostalih kopalcev. Dobro počutje pri plavanju in kopanju je v urejenem, kultiviranem okoiju, v zglednem vedenju, v plavalni izurjenosti in treniranosti. Le v popolnem soglasju teh dejavnikov in ob upoštevanju pravil varnega ravnanja, ki morajo postati obveznost slehernega, je pri plavanju in kopanju več zadovoljstva in manj nevšečnosti. Jože Ažman Trideset let delal — za napitnino Umberto Crognale je bil tri desetletja vratar na rimskem sodišču, zdaj pa so ga »odpustili«, ker so ugotovili, da sploh ni bil zaposlen. Sprva je le pomagal prijatelju, ki je imel toliko dela in se je pripravljal na pokoj. In postal je nepogrešljiv. Nanj so se obračali ne le preprosti ljudje, ki se najtežje znajdejo v sodni palači in so od strahu vsi zmedeni, temveč tudi ugledni advokati, sodniki. Vsem je Umberto znal svetovati. Z leti je postal pravi izvedenec za pravne zadeve in za majhne pravne nasvete in za svoje delo dobival seveda tudi napitnino. Menda se mu je mesečno nabralo takole tudi po nekaj sto tisoč lir v žepu. Po tridesetih letih, tik pred upokojitvijo, pa nenadoma ugotove, da Umberto Crognale ne obstaja. Ni ga na kartoteki zaposlenih, nikoli ni bil sprejet v službo in nikoli ni bil na plačilnem seznamu. Tako je moral Umberto zapustiti svojo vratarsko ložico. Znašel seje na cesti, potem ko je za državo delal trideset let brezplačno. Ni prostora za naturiš te Atene — Stari Grki so, kot pove zgodovina, imeli več smisla za goloto, saj so, kot pravi sporočilo, tekmovalci na starogrških olimpi adah nastopali goli. Sodobna Grčija pa o kakršnikoli goloti na javnih mestih noče nič slišati. Trije nemški turisti so si na otoku vrtnic na Rodosu po veselem večeru vina in sirtakija zaželeli gole kopeli v morju. Nič posebnega v Nemčiji in povsod drugod, kjer imajo vsaj malo smisla za na turizem. Toda z grško oblastjo se tu ni šaliti. Že čez nekaj minut je razposajene turiste pobralo patruljno vozilo in znašli so se za zapahi. Za deset dni, je odločilo sodišče, kar je najmanjša kazen za tak prekršek. Ledena oporoka Sam čudež je rešil Francoza Alfreda Seckla, ki je med plezanjem na švicarski vrh Chuenihorn padel v globok prepad in so ga po 11 nočeh po na ključ ju našli neki planinci. Možakarje v teh hudih dneh shujšal za 30 kilogramov. Obupal pa je že, da bi ga kdo našel. Da bi ne umrl brez oporoke, je ta vklesal kar v led. r SANTIAGO CARRILLO V DUBROVNIKU DUBROVNIK - Generalni sekretar KP Španije, ki preživlja dopust na dubrovniAki rivieri. faAffm dubrovniftkih poletnih iger. Ugledni »■ost se je zanimal za te poznane in kvalitetne poletne prireditve ,n izrazil ftelto. da bi se tudi Španija čimprej udeležila dubrovniftkih poletnih iger. TE DNI PO SVETU POPLAVE V MEHIKI CIUDAD MEXICO - Hudo deže\ i« je te dni »jelo Mehiko, kjer dežuje te več dni skupaj. Mokre in spolzke ceste ter slaba vidljivost so povzročile i.V> prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje .'tO ljudi. Začele so naraščati tudi reke. Fo podatkih mehiakega Rdečega križa so poplave povzročile že za 4:14.000 dolarjev lik ode, BNRIĆO BERLINGUKR NA KRIMU RIM - Generalni sekretar KP Italije Knrico Berlinguer je, kot so sporočili predstavniki KPI. odpotoval na Krim, kjer bo nekaj časa preživel n« oddihu. TURNEJA LE S POMOČJO REKLAM Mil.ANO - Vse kaže. da bo slovita milanska operna hiša Scala. ki je napovedala turnejo po ZDA septembra, morala potovanje preložiti zaradi pomanjkanja denarja. Hešitve tičejo v reklamnih akcijah, ki bi jih delali na tej poti za pokrovitelje. V ta namen se že pogaja z neko družbo za proizvodnjo mlečnih izdelkov Pravijo pa. da to za Stalo ne bi bilo nič novega, saj je pred tremi leti njeno turnejo po ZDA financirala neka tobačna tovarna. NEZAPOSLENOST V ŠVICI UPADA H KRN - Po podatkih Avicarske statistične službe se je Atevilo nezaposlenih delavcev v Švici julija v primerjavi z junijem zmanjAalo za 8,2 odstotka. Brez dela je bilo 8557 delavcev, junija pa 9326. NA TISOČE ŽRTEV PODIVJANE VODE NEW DKLHI - Narasle vode. ki so 12. avgusta prebile je/, pri mestu Morvi v indijski državi Cudžarat. so po prvih ocenah zahtevale najmanj 5000 človečkih življenj. Iz mesta, ki ima okrog 60.000 prebivalcev, so že evakuirali večino prebivalstva in pripeljali zasilno pomoč iz Številnih indijskih krajev Morvi je bil praktično j>od vodo, ki |e bila globoka 4 metre. POBEGNILA S »HUDIČEVEGA OTOKA« CAGLIARI - V sloviti kaznilnici na otoku Asinara pri Sardiniji, ki mu pravijo tudi »Hudičev otok«, so, odkar stoji kaznilnica, pred dnevi doživeli prvi pobeg. Kaznilnica na Asi-nari je namreč najbolj zavarovana italijanska kaznilnica in tu prestajajo dolgoletne kazni najhujfti kriminalci in najbolj nevarni teroristi »Rdečih brigad«. Eden od beguncev je utonil, medtem ko drugega Ae vedno iAčejo. Izkoristila sta delo na polju, ki sta si ga »prislužila« z lepim vedenjem v zaporu. MAJHEN PRIDELEK MAKA SKOPJE - V Makedoniji so te dni končali z obiranjem maka. Kaže. da bo letošnji pridelek eden najslabših, ker so zaradi nizkih odkupnih cen kmetje skrčili nasade maka l'red dvema letoma so ga gojili še na okoli 8800 hektarih, letos pa le še na tJSOO hektarih Odkupna (ena je namreč le 12 dinarjev za kilogram, torej ravno toliko kot pred tremi leti. Ce ne bodo odkupne cene maka popravljene, je pričakovati še manjšo proizvodnjo tega semena, s tem jia tudi zmanjšanje proizvodnje morfija, ki ga prideluje naš edini proizvajalec Alkaloid Skopje. G.LAS12.STRAN PETEK, 17. AVGUSTA l.ft r KOMENTIRAMO ^ Rekreacija v združenem delu Dokazali, da so najboljši KRANJ — Z velikim zmaga slavjem plavalcev in plavalk kranjskega Triglava v moštvenih razvrstitvah v kategoriji mlajših pionirjev A in starejših pionirjev ter mlajših pionirjev B so se pred dnevi končala še zadnja letošnja državna prvenstva v plavanju. V teh treh konkurencah so v Beo gradu premočno — pionirji, pionirke in v skupnem seštevku — slavili Kranjčani. Enaka slika jv bila tudi v kranjskem letnem bazenu, saj so mlajši pionirji m pionirke A osvojili vse moštvene naslove. V Vevčah pa so bili pionirji B drugi. Tako so moštve-nim uspehom članov in članic ter mladincev m mladink tudi najmlajši plavalci Triglava dodali svoje. V moštvenih uvrstitvah so bili triglavani zdaleč najboljši. Le v najmlajši kategoriji — pionirji B — je moštveni nasloi-odšel v Maribor, a tudi drugo mesto pionirjev Triglava je ifč kot odlično. Ti uspehi so brez primerjave v zgodovini jugt>sl<> vanskih državnih prvenstev. Doslej se še ni zgodilo, da bi samo en klub v Jugoslaviji dosegel vse možne moštvene nasloi rijah. Vpis v moAtva LTH bo v torek, JI avgusta, ob 17. uri na nogontlK« igrišču v Puatalu. Vei pionirji, mladiaci in člani, ki imajo veaelje do nogometa naj s seboj prineao tudi po dve fotogri. flji. h Dva poraza KRANJ - V okviru priprav na jeaenai, nogometno sezono so nogometaši Tririn, na stadionu Stanka Mlakarja odigrali dv prijateljaki srečanji in obe izgubili. V prvi tekmi so jih visoko prema**;, foatje Jedinstva iz Donjeg Miholca. Ind N riglav : Jedinstvo 0:4 (0:2). V druge^ srečanju pa so Kranjčani gostili ena.iii^ rico Kutijeva, ki je na pripravah v Kamo ku. Tudi v tem srečanju so domači izgubi^ Izid - Triglav: Kutijevo 3:6 (0:4). Postava Triglava v obeh srečanjih N Beton (Eljon). Dulič, Valant. Kord« Krnic, Sprajcar, Ratkovič, Gros, Mnu. Mokič.Stular, Jakovac, Kožuh, Njetič. R.firt* Leščanom pokal Radovljice LESCE - V okviru občinskega prsnuiv NK Lesce je bil organizator tradirion« nega turnirja v spomin Staneta Perca. N< letoAnjem so naatopala moAtva Bohinj Rateč, Save iz Kranja in domači nogom* taft Srečanje Lesce : Bohinj je bilo kinu, tudi finalna tekma za občinsko prvenatv Radovljice. Po boljii igri ao bili uapean LeAčani, ki so bili nato tudi zmagoval«« spominskega turnirja. Izidi - Reteče : Sava 2:0, Lesce : Bohu 4:2, finale - Sava : Bohinj 6:2. leact Reteče 11:2. Vratni red - 1. Lesce, 2. Reteče, 3. 8au 4. Bohinj. P Novak Trim liga TRŽIČ — Športno združenje »5. av. gusU, ki v svojih vrstah združuje tudi balinarje, bo ob koncu tega meseca pripravilo prvo občinsko TRIM ligo v balinanju, ki jo bodo izvedli na oslini-Aču na Ravnah. V ligi lahko nastopijo ekipe konferenc osnovnih organizacij sindikata osnovnih organizacij sindikata, krajevnih skupnosti in druAtev. Prijavnim znaAa 600.- dinarjev, prijave pa •prejemajo do 22. avgusta na naslov Si »5. avgust«, Štefan Ahačič. BPT Trti* ali po telefonu 50-571 int. 275. J. Kikel Balinarji ob jubileju RADOVLJICA - Ob petnajstem jubileti radovljiAkih balinarjev bo v soboto i« nedeljo v Radovljici te Atirinajati meda« rodni turnir »Pokal Gorenjake.« Na turnir so radovljiAki balinarji ob jubileju povabil: oaemnajat moštev iz Hrvatske. Italije ia Slovenije. Predtekmovanja bodo jutri, v nedeljo p« bo po svečani otvoritvi ob 8.30 v Aportofa parku sklepno tekmovanje. • -jr Alpsko smučanje Nadi najhitrejši v Argentini BARILLOCHE - Ze nekaj let j« » navadi, da naAi najboljii smučarji «u»f Jetne priprave načrtujejo v Argentini, kjer je prava zima. Tako je tudi letoa. Že Bek> let naai najboljAi alpinci naatopajo nato a> odprtih mednarodnih prvenstvih Argentine. V poletnih mesecih pa ponovno iz R*n locheja prihajajo razveaeljive novice. Rr prezentantje K ritaj, Strel, Kurah, kjaga-Aar, Cerkovnik, Forte in Obestar ao nalepili na mednarodnem prvenstvu Argentine, kjer so merili moči v veleslalomu Od lično so se odrezali, saj so na prvih ttint meatih naAi. Prvo mesto je osvojil Bojan Križaj, ki.* premagal Kuralta, ki je bil drugi, tretji | Strel in četrti Cerkovnik. LOTERIJA SrWka *t din Hrvčka ši din 0 20 85 40 1325(1 1.020 9425 500 287110 50.020 38655 2.000 46345 1.000 51 40 006275 10.000 81 30 018985 500.040 9301 500 202785 10.040 8421 400 568905 10.000 96f> i 400 24581 1.030 1.001) 46 30 413651 10.041) 66 70 226 80 2 20 20046 1.0.10 20312 5.020 84302 1.020 S5S02 5.020 77 .10 027392 10.020 06367 2.000 027402 10.020 20037 1.000 040422 10.020 25267 1.000 198392 10.020 32207 1.000 47027 1.000 53 Ril 76407 1.000 83 30 151647 K).(MH) 9.1 40 1)1493 1.040 68 50 18843 2.000 828 80 19243 1.000 81028 2.000 35283 1.030 88508 5.000 120903 10.000 164708 K).O(K) 541108 10.000 84 30 84 30 234 100 29 40 314 200 89 50 714 100 028269 10.0(K) 974 80 230129 10.040 03584 1.030 545409 10.(KK) 191664 10.030 558939 10.000 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 21.60 din, špinača 18 din, cvetača 28 din, korenček 14,40 din, česen 36 din, čebula 14,40 din, fižol 18 din, pesa 12 din, kumare 10 din, paradižnik 12 din, paprika 20 din, slive 21,60 din, jabolka 19,60 din, hruške 24 din, grozdje 25 din, limone 27,80 din, ajdova moka 24 din, koruzna moka 11,80 din, kaša 16 din, surovo maslo 98,80 din, smetana 45,50 din, skuta 34 din, sladko zelje 10 din, kislo zelje 10,15 din, orehi ?54,70 din, jajčka 1,70 do 2,90 din, krompir 9,50 din. KRANJ Solata 20 do 25 din, špinača 38 din, cvetača 35 do 40 din, korenček 16 do 18 din, česen 40 do 45 din, čebula 14 do 16 din, fižol 18 do 20 din, pesa 12 do 14 din, kumare 10 do 12 din, paradižnik 8 do 10 din, paprika 20 din, slive 18 do 20 din, jabolka 14 din, hruške 20 do 24 din, grozdje 30 do 40 din, buče 10 do 15 din, limone 27 din, ajdova moka 20 do 22 din, koruzna moka 10 do 11 din, kaša 25 din, surovo maslo 80 din, smetana 38 do 40 din, skuta 24 do 30 din, sladko zelje 12 din, orehi 180 din, jajčka 2 do 2,50 din, krompir 10 din, med 80 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 18. avgusta bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa *> dežurne sledeče prodajalne TOZD od 7. do 19. ure: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenček, Duplje, prodajalna Na vasi, .Šenčur, prodajalna Krvavec, ferklje. Živila — prodajalna SP Pri nehotičniku, Stošičeva 1, Samopostrežna prodajalna Planina — Center, Gor. odreda 1 JESENICE: Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu 8KOFJA LOKA: SP Frankovo naselje, mesnica Kidričeva 65 TRŽIČ: Poslovalnica Merkator. Cankarjeva 1, poslovalnica »ABC« Bistrica. poslovalnica Merkator, Knže 24 Še steklina Od januarja do konca junija je bilo na Gorenjskem odkritih 36 steklih živali, večina v jeseniški občini — Ukrepi o zatiranju in preprečevanju stekline veljajo še naprej Večina ukrepov, ki so bili na Gorenjskem sprejeti za preprečevanje širjenja in zatiranja stekline, se izvaja. Se naprej veljata za okuženi občini Jesenice in Kranj: pri tem je treba dodati, da je bila v kranjski občini ustreljena doslej le ene stekla lisica in sicer 18. aprila v Srednji vasi pri Cerkljah. Kasneje pa ni bila odkrita nobena žival, okužena s steklino. To seveda ne more pomeniti, da stekline v kranjski ohčini ni, pač pa bi lahko vzrok iskali v dokaj skromnem odstrelu lisic in premajhnem Številu sumljivih odstreljenih živali, poslanih v laboratorijsko preiskavo. To, da v kranjski občini ni bila ugotovljena nobena stekla žival več, pa nikakor ne zmanjšuje teže še vedno veljavnim preventivnim ukrepom glede ravnanja z mačkami in psi. Lastniki naj pse, ki ob rednem cepljenju proti steklini še niso bili zadosti stari, pripeljejo na cepljenje po poprejšnjem dogovoru z veterinarsko inšpekcijsko službo. Prav tako je treba posumiti na steklino, kadar pridemo v stik s sumljivimi živalmi, naj bodo to psi ali mačke ali pa divjad, ki je izgubila strah pred Človekom. Od januarja pa do konca julija je bilo preventivno cepljenih proti steklini 51 ljudi, med njimi pa so bili tudi veterinarji in ostali, ki imajo ob svojem delu opravka z živalmi. Prav vsi, od otrok do odraslih, ki so to cepljenje potrebovali, 80 bili cepljeni s cepivom, ki ne pušča ne željenih posledic. Ugrizov ali opraskanin včasih res ne moremo preprečiti, vendar pa se nam res ni treba igrati s povsem tujim psi, kar še posebej prepovejmo otrokom. Ce v gozdu ali kje drugje najdemo poginulo divjad, se je ne dotikajmo, pač pa d najdbi obvestimo veterinarsko inšpekcijo ali pa najbližjega lovca. Psa ali mačko, ki sta opraskala ali ogrizla človeka, ne smemo sami odstraniti, ubiti ali celo zakopati: veterinar bo namreč odredil opazovanje sumljive živali v karantenski postaji. V kranjski občini se prav sedaj išče nova ustreznejša lokacija za večjo in bolje urejeno karantensko postajo za opazovanje sumljivih živali. L. M. Planinske markacije niso tarča Vzdrževanje markiranih planinskih poti zahteva od članov odseka za pota pri Planinskem društvu Kranj veliko napornega dela, več kot si to predstavlja večina njenih uporabnikov. Vedno se najdejo objestneži, ki ne priza-nesejo tem potem in markacijam ob njih. Ponašajo se, kot da planinska pota ne bi bila javna pota. Neredko se dogaja, da gozdarji zasebnega ali družbenega sektorja pustijo les dlje časa vsekrižem prek planinskih poti. Cesto spravijo s poti le hlode, okleščene veje pa naj bi po njihovem mnenju odstranili planinci sami. Člani odseka so doslej očistili že veliko takšnih poti. Ce pa po poseku lesa pot le ni očiščena, potem ljubitelji gora ovire premostijo z bližnjicami, ki so ponavadi speljane v serpentinah prek bolj strmih pobočij, ali z več vzporednimi stezami. Ne gre pa kriViti le gozdarjev, ki svoje delo opravljajo v težavnih razmerah. Škodo delajo tudi objestneži, ki se izživljajo z uničevanjem markacij na drevesnih deblih. Najpogosteje na njih »upodobijo« samega sebe, saj na beli piki izrežejo oči, nos in usta. Po nekaj letih takšna markacija ni več primerna za obnovitev. Se dlje gredo v svojem podlem dejanju tisti, ki markacije na drevesnih deblih povsem izrežejo ali izsekajo. S tem uničijo tudi drevo. Lovci in drugi, ki razpolagajo s strelnim orožjem, uporabljajo markacije na drevesnih deblih za tarče. Prestreljene so s kroglami različnih kalibrov ali s šibrami, tako da iz kroga markacije odpada lubje, posledice pa »občutijo« tudi na žagah, kjer takšno hlodovino raz-režejo. Odsek za planinska pota pri kranjskem planinskem društvu skuša odpraviti ob poteh tudi vsa »legalizirana« odlagališča odpadkov. Doslej so odstranili edino smetišče na svojem območju ob poti iz Mač na Kališče. V gorah namreč ni poklicnih smetarjev, ki bi občasno praznili takšna odlagališča. S planinsko kulturo skregani ljubitelji gora odlagajo plastično embalažo pod kamenje, kar so člani odseka odkrili tudi ob čiščenju poti Ledine — Jezersko sedlo. Gorniki po srcu na svojih turah po planinskem svetu tudi ne prožijo kamenja in ne zalomijo vseh vej, ki molijo na pot. K. Bajd Pred svetovnim prvenstvom v veslanju so na Bledu razširili in asfaltirali cesto vZaki... — Foto: Pavli Mencinger Počivališče v Jeprški gmajni ob cesti Kranj-Ljubljana je vsak dan polnit. Številni motorizirani popotniki si radi odpočijejo v gozdni senci, vendar poči vališče še vedno ni opremljeno s sanitarijami. Vsekakor bi morali to pomanj-kljivost čimprej odpraviti — Foto: F. Rozman NESREČE SPREGLEDAL KOLESARJA Kranj - V sredo, 15. avgusta nekaj minut po 22. uri se je v Savski loki v križišču pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Boris Cugelj (roj. 1956) iz Kranja je peljal s parkirnega prostora pri tovarni Iskra proti križišču ceste za Savsko loko, kjer je bil tedaj gost promet, saj je končala delo popoldanska izmena. Voznik Cugelj je zavijal v levo proti centru in je pred križiščem ustavil, nato pa speljal na prednostno cesto, takrat ko je mimo pripeljal voznik kolesa z motorjem Albin Pirih (roj. 1963) z Javornika. Pirih je opazil avtomobil, ki mu je zapiral pot, zato se je umikal v desno, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Pirih je skupaj s sopotnikom padel. Oba so huje ranjena prepeljali v Klinični center. NEZGODA V KRIŽIŠČU Kranj - V torek, 14. avgusta, nekaj po 6. uri zjutraj se je v križišču Ceste talcev in Zupančičeve ulice na Planini pripetila prometna nazgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Mežek (roj. 1928) iz Kranja je peljal proti Primskove-mu. V križišču s Cesto talcev je ustavil, da bi zavil v levo-na nepred-nostno cesto. Ko je speljal, je spregledal voznika kolesa z motorjem Danijela Krumpestra (roj. 1962) iz Zaloga, ki je peljal proti Planini. Zaradi tega je avtomobil trčil vanj, tako da je Krumpester padel in si zlomil nogo. OTROK NENADOMA NA CESTO Kranj - Na Oldhamski cesti se je v sredo, nekaj minut pred 15. uro, pripetila prometna nezgoda. Petletni Klemen Plut s Kokrice je hodil po pločniku po desni strani ceste. Pri stanovanjskem bloku na Oldhamski cesti št. 1 je nenadoma, ne da bi se prepričal, če je prosto, stopil na desni vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Slavko Vidic (roj. 1951) iz Škofje Loke. Avtomobil je otroka zadel, da ga je odbilo nazaj na pločnik, kjer je obležal z zlomljeno nogo. Voznik je otroka naložil in ga odpeljal v Zdravstveni dom, od tam pa so ga prepeljali v Klinični center. PADLA S SOPOTNIKOM Kranj - V četrtek, 16. avgusta, nekaj pred L uro zjutraj se je na kranjski obvoznici pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Janez Zula z Mlake je od Gorenjskega sejma zapeljal po priključku za obvoznico in zavijal v desno proti Zlatemu polju. Ze po 20 metrih pa ga je zaneslo v levo na drugo stran ceste, kjer je okoli 100 metrov vozil po pasu za kolesarje, nato pa je s stopalko zadel v dvignjen robnik za pešce in padel. Pri tem si je sopotnik Brane Podobnik z Mlake dobil hujše poškodbe, voznik Zula pa lažje. L. M. Požar Kranj - V sredo, 15. avgusta, okoli 22. ure je nastal požar v stanovanju Jožeta Heša na Planini. Ogenj je zajel pohištvo v kuhinji, kuhinjska vrata, vrata na hodniku in strop. Ogenj so pogasili poklicni gasilci. Domnevajo, da je ogenj nastal zaradi napake v električni napeljavi. Pogorel čebelnjak V nedeljo, 12. avgusta, pozno ponoči je zagorel čebelnjak Cirila Kavčiča z Žirovskega vrha. Lastnik je dopoldne istega dne točil med v čebelnjaku in pri tem uporabljal za odganjanje čebel tlečo žakljevino. Po končanem delu jo je pogasil in spravil v pločevinasto posodo v čebelnjaku. Pozno ponoči pa je izburhnil ogenj, tako da je pogorelo 50 panjev čebel in čebelarsko orodje. Ogenj so gasili prostovoljni gasilci in občani z Ži-rovskega vrha. Škode je za okoli 120.000 din. Nezgoda Podnart — V sredo, 15. avgusta dopoldne se je na železniški postaji v Podnartu ponesrečil Simon Plavšič, delavec Antiko-rozije z Reke. Skupaj z drugimi delavci je pleskal nosilce električnih instalacij na železniški progi. Skupina delavcev lahko opravlja svoje delo le, ko je izključena električna energija. Štirje delavci so čakali, da bo opravljeno vse potrebno, da bi začeli z delom, ko DO izključen električni tok. O tem se napiše tudi delovni nalog, v katerem je točno označeno, kdaj je električni tok izključen. Le Pavlašič ni počakal, da bi delovodja dovolil začetek del. Splezal je na voziček in obesil posodo z barvo na električno žico. Pri tem ga je stresel električni tok, tako da je dobil hude opekline po rokah in nogah. do 40% od 15. AVGUSTA do 8. SEPTEMBRA 1979 POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN 2ENSKI MOŠKI in OTROŠKI KONFEKCIJI, PLETENINAM, USNJENI KONFEKCIJI, USNJENI GALANTERIJI, PERILU IN KOPALKAM. trgovska hiša maximarket Ljubljana,Trg revolucije 1 SUpermarket LJUBLJANA, Pasaža na Ajdovščini CentrOmerkur LJUBLJANA,Trubarjeva1 Blagovnica Litija, prodajalne „Biserka" v Ljubljani in prodajalna Trbovlje EPS ..Dolenjski list" Novo mesto C L AS 14 STRAN PETEK. 17 AVGUSTA r MARTA ODGOVARJA Majda — Kranj Poletja Se ni konec in tudi jaz grem še na morje. Kada bi si naredila preprosto obleko iz blaga, katerega vam košček V pismu prilagam. Stara sem 24 let. visoka 172 cm. težka pa sem 55 kg. Ta mesec na vrtu Pregosti korenček, ki smo ga sejali julija, moramo zdaj preredčiti. če hočemo dobiti do zime dober pridelek. Brž ko lahko s prsti zagrabimo posamezne rastline, odstranimo vse, kar je pregosto. Lažje bo šlo od rok, če gredo pred redčenjem močno zalijemo. Avgusta posejana špinača lahko do začetka zime še vedho doraste. Sejemo jo v vrste, seme pa naj ne pride globlje kot 2 cm. Zalistnike pri paradižnikih sproti odstranjujemo, porežemo pa tudi vršičke nad zadnjim cvetnim nastavkom. Plodovi, ki bi šele zdaj začeli rasti, ne bi mogli več dozoreti. Odgovor Obleka je ravno krojena, v pasu stisnjena z našitki, ki se pri strani zapenjajo na 2 gumba. Izrez je ladijski preko manjšega »V« izreza. Rokava so kratka in skoraj ravno vstavljena. Ker je obleka preprosta upam, da bo še čas zanjo, saj bo hitro narejena. Iz domače lekarne J Prihranimo si čas, denar, kalorije S kozarčkom mineralne vode bo skuta mehka in kremna kot smetanova skuta. In če zamešamo še malce smetane, bo zares odlična. Ena čajna žlička na 125 gramov skute bo ravno prav. Potem bo imela skuta namesto 110 kalorij 125 kalorij, toda še vedno veliko manj, kot skuta, ki vsebuje 20 ali celo 40 odstotkov maščobe. Skuto pogosto uporabljamo za dietne recepte in največkrat je rabimo le žlico ali dve. Načeta vrečka skute bo zdržala v hladilniku vsaj pet dni, zato je lahko vzamemo vsaj pol kilograma skupaj in jo rabimo po porcijah. Čebula Ce čebulo zmerno uživamo, poživi prebavo. Zene na vodo in odstrani vetrove. Kot zdravilo uporabljamo čebulo na različne načine. Pri bolečinah v trebuhu in pritisku na želodec jemljemo v mlekt kuhano čebulo toplo. Ce temu od-cedku dodamo nekaj medu, dobimo izvrstno krepilno očesno vodo, ki jo uporabljamo pri vnetjih oči. Z njo si trikrat na dan izperemo oči. Otrokom prežene čebula gliste. Kuhamo jo v vodi in mleku ter damo otrokom zjutraj in zvečer po tri žlice. Ce se nam zapre voda, uživamo v vodi in medu kuhano čebulo (dva do trikrat dnevno po štiri žlice). Pri vodenici vzamemo čebulo in rožmarin ter ju kuhamo v polovici vode in vina. To sredstvo odstrani vodo in se vselej obnese. Nastrgana čebula je dobra za ob-kladke pri zmečkaninah, trdi koži na podplatih in ozeblinah. Da ponehajo bolečine po piku čebele ali ose, kanemo na ranjeno mesto nekaj kapljic čebulovega soka. Ce vas oplazi meduza, pravijo, da je dobro opečeno, mesto drgniti s čebulo, ki smo jo pomočili v olje. Prsni katar pozdravimo, če vzamemo vsak dan tri do štiri žličke soka čebule na sladkorjevem prahu. Cebulov sok, z medom kuhan, je odlično sredstvo pri vnetju vratu in kašljanju. Ce jemo vsak dan razrezano čebulo ali česen na kruhu ter sir, preprečimo poapnenje žil. Zaradi fosforja učinkuje čebula dobro tudi na možgane in boljša spomin. Zato naj je uživajo čim več tisti, ki imajo veliko duševnega dela in ki so nervozni. Razen tega čebula veča spolno moč. Nad zadnjim, dobro razvitim cvetnim nastavkom pustimo še en list, odstranjujemo pa vse mlade zalistnike, če se še pojavljajo. Za dozorevanje plodov so listi neobhodno potrebni, zato jih ne odstranjujemo, razen če kažejo znake bolezni. Ce ao plodovi izpostavljeni močnim sončnim žarkom, a je rastlina brez listja, ne bo paradižnik nič hitreje dozoreval. Kot dodatek vloženim kumaram uporabljamo še nezrel janež. V ta namen porežemo še nedozorele ko-bule in jih uporabimo sveže. Čeaen spravljamo za zimo šele takrat, ko so nadzemni deli začeli odmirati. To spoznamo po ovenelih in orumenelih listih. Ni treba vozla ti česnovih listćv. Čebula mora dobro dozoreti. Prezgodaj pobrana čebula je mnogo bolj podvržena gnitju. Marsikod opažamo, da liste čebule polomijo in potlačijo, preden začne rumeneti. To pa je vse prej kot koristno, saj ne vpliva ugodno na dozorevanje. kot MODA Lahek dolg blazer za poletje in prehodne dni bo šel lepo h karirastemu, črtastemu, pa tudi enobarvnemu krilu in športni bluzi. Naš model na sliki je iz grobe surove svile, brez gumbov in ga nosimo spuščenega ali pa ga stisnemo s pasom. Modni poudarek mu daje ozek in dolg šal ovratnik. Vrtnarjenje ni le gojenje cvetja Odkrito pove, da bi takrat, ko je bilo treba v uk, veliko raje postal avtomehanik, saj ga menda ni fanta, ki ga v tistih norih letih ne bi pritegnili in navduševali motorji. Pa je zmagala vrtnarska tradicija pri hiši. Silil ga oče ni, hitro prida. Bil pa je oče priznan vrtnar. V graške šole je hodil še za časa Franca Jožefa in potem dolga leta vrtnaril na vrtnarijah tržiške predilnice. Ob počitnicah mu je pomagal. Takrat so bolj zelenjavo gojili, se spominja G vido in oče mu je bil najboljši učitelj za pravilno pikiranje, presajanje, pinciranje, obrezovanje grmičevja, drevja, cepljenje vrtnic ... Ko sem Gvida Hribarja preteklo soboto iskala na zlatopoljski vrtnariji, je bil čudovit, sončen dan. Kar zavidam jim to sonce, zelenje, svež zrak, puhtečo zemljo, ko se sklanjajo nad žlahtnimi sadikami in delajo lepo v miru .. . Vrtnice cepijo te dni. In zadnji čas je zanje zdajle do konca avgusta, zato morajo pohiteti, dokler je še vreme. Ne gre v dežju. Rastlina mora biti suha, do čistega moraš obrisati mesto cepljenja, če hočeš, da se bo cep zagotovo prijel. »Okrog pet tisoč vrtnic imamo trenutno nasajenih na Zlatem polju. Pa bi jih imeli lahko veliko več, sto, dvesto tisoč«, pravi G vido, »kajti ta konec Gorenjske je resnično idealen za vzgojo vrtnic. Tak nasad bi lahko imeli tu, da bi zadostovalo za vso Gorenjsko, za celo Slovenijo. Ne bi jih bilo treba uvažati, kot to delamo sedaj.« Gvido se je za vrtnarja izučil leta 1953 v Medlogu pri Celju, potem delal pri očetu na vrtnariji viške zadruge, bil vrtnar splošne bolnice v Puli, pa na stražiški vrtnariji, potem pa je šel v svet. Skoraj deset let je delal na urejenih, modernih vrtnarijah ob zUriškem in genevskem jeze- ru. Veliko se je naučil in veliko bi danes lahko dal od sebe. Boli ga. da naše domače vrtnarstvo nikamor ne more. Vsaj 100 let smo za drugimi. Pri KZK se že dolgo dogovarjajo, da bodo obnovili vrtnarijo na Zlatem polju, zgradili nove steklenjake in enkrat kasneje tudi samopostrežno trgovino, kjer boš lahko izbiral po mili volji, dobil nasvet iz prvetroke. od strokovnjaka... Toda iz leta v leto se jim uresničevanje teh načrtov odmika in ostaja pri starem. Zadnja toča jim je naredila veliko škode na nasadih, na strehah. 1960. leta je bila postavljena ta vrtnarija in je že vsa potrebna obnove. Toda denarja za vrtnarijo ni moč najti. Saj ne bi radi nekaj super modernega, toda že za normalno delo vrtnarije bo treba nekaj storiti. Danes pridelajo toliko, kot drugod v svetu za poprečno samopostrežno trgovino s cvetjem. So pa tovarna vencev. Pet do šest tisoč jih narede na leto, včasih tudi po šestdeset na dan . . . Plidaljo pa okrog petnajst tisoč gladiol, deset tisoč irisov, šest tisoč tulipanov, tri tisoč narcis, okrog dvajset tisoč krizantem. Od lončnic gre največ pelargonij. Kar blizu trideset tisoč jih prodajo skupaj s stražiško vrtnarijo, pa le tri tisoč gomoljastih beguni j, prav toliko čeveljčkov, »slovenk« pa okrog osem tisoč Sobne lončnice imajo vedno na zalogi. Prodajo pa letno tudi okrog štiristo tisoč nageljnov. Ne goje jih sami. temveč jih dobe iz Makedonije, Mostarja. Primorske, kjer ima nagelj boljše pogoje za rast. Trdo delo je vrtnarjenje in tudi kup slabosti prinaša. Revme se na-lezeš. da je le kaj. saj ljudje prihajajo po sadike navadno takrat, ko je dež. da se bo dobro prijelo, kriviš se po ves dan in trpi hrbtenica, boli križ, da se skoraj zravnati ne moreš več, roke pokajo od zemlje... Pa vendar ima svoj velik mik. Za Gvida je najlepše to, da je delo različno. Na zraku si, na soncu, pregiblješ se . . . Ne. ne bi se mogel zamisliti za tovarniškim trakom! Včasih je vladalo mnenje, da je vrtnarsko delo sezonsko delo. Pa ni. Vsaj ni več, pove Gvido. Človek ne bi verjel, da je ravno julija in avgusta najmanj dela na vrtnariji. No, zalivati, okopavati, presajati in podobno je že treba, toda v teh dveh mesecih se lahko zvrste za dopuste. Pozimi so imeli celo problem porabiti zimski dopust, toliko dela je bilo. Pripraviti je bilo treba obode za vence, od decembra naprej pa je treba že sejati enoletnice, konec januarja in februarja je že na vrsti pikiranje . . . Težko je dobiti vajence za ta poklic. Saj pridejo. Tudi mestni otroci. Ko pa vidijo, da vrtnarjenje ni le nabiranje cvetja in aranžiranje šopkov, gredo. Ostanejo navadno le kmečki fantje in dekleta, ki so vajeni zemlje, ki jim vrtnarija pomeni domače polje . . . Moraš pa tudi ta poklic imeti rad, če hočeš dobro delati. »Ljudje postrani gledajo nanj,« ugotavlja Gvido, »toda tako je lep, da se ne bi nikoli drugače odločil. Se večje veselje bi človek seveda imel, če bi imeli res urejeno vrtnarijo, vzorčni vrt, kjer bi kupec lahko videl, kaj bo zraslo iz sadike, ki jo je kupil. Če bi kupil v vrtnarskem centru, bi dobro kupil. Pa da bi gojili vrtnice... To polje bi moralo biti polno vrtnic ... Specializacije nam manjka. Privatniki so se že spametovali, mi se pa nikakor ne moremo. Žal, en sam ne more tu nič storiti. Toda, ce bi zgrabili in speljali, bi se vsem poznalo.« D. Dolenc KAM Program prireditev 27. mednarodnega poletnega festivala Ljubljana od 17. do M. avgusta v Križankah petek. 17/8 ob 20. uri nastopa folklorni ansambel ŠOTA iz Prištine sobota 18/8 ob 20. uri nastopa pantomimik Andres VALDES nedelja, 19/8 ob 20. uri nastopa folklorni ansambel Ballet de Trinidad iz Trinidada ponedeljek, 20/8 ob 20. uri Ballet de Trinidad torek, 21 /8 ob 20. uri Grička vjefttica v izvedbi Komedije Zagreb sreda, 22/8 ob 20. uri Grička vještica Komedija Zagreb četrtek, 2.1/8 ob 20. uri Grička vještica Komedija Zagreb ŠUŠTARSKA NEDELJA V Tržiču 24. avgusta PANORAMSKI POLETI ZAEROTAXIJEM Kazen že znanega alpskega letalske«.« LESCE, ki organizira za domače in tb? goste petnaj8tminutne, tridesetrainutn* * petdeaetminutne panoramske taksi po,*, se lahko z aerotanijem peljete tudi : W šča Brnik. Tam organizira panoramske cvy te Letalska šola Ljubljana. Turiste. tejv vi Sin in lepega razgleda, vozijo s sportijJ letalom tipa CESSNA F (3 potniki pj, pilot). Letalo leti s hitrostjo ca. 200kin,* uro na višini med 400 in 800 metn. m«j tom, ki traja 15 minut, pa si lahko potju, ogledajo Kranj, Skofjo Loko in celotv Ljubljansko kotlino. Cena lS-minutnega j? leta velja za vse tri potnike 460 din Po fc,. lahko naročite tudi malo daljši panonutu polet na druga območja Slovenije. V pnijjj ru, da se odločite za 20- ali 30-minutm pok se cena giblje med 460 in 550 din. Panorj^ ski poleti z letališča Brnik so motni soboto in nedeljo od 8. ure do mraka, p« med tednom po posebnem dogovoru. PO VINSKIH KLETEH Najbližja je klet Slovenija fina, V Ljubljani. Frankopanska II. Zmogljivost kleti je 1900 vagonov z letnim prometom 4(HM) vagonov vina. V kleti s sodobno tehnologijo »Šolajo* kvalitetna bela in rdeča vina. žgane pijače in desertna vina. Obisk kleti je možen po predhodnem dogovoru, klet pa je odprto vsak delovni dan od S. do 14. ure. Cena vinjike pokuitne je po dogovoru, lahko pa si ga kupite tudi za s seboj. Informari/e in prijave za ogled po tel. 061-H23-44H. Letalska Sola Ljubljana ima organizmu* tudi aerotaxi službo z dvomotornim letiioe; tipa BEECHCRAFT BARON B-55. Letnima 5 sedežev (4 potniki plus piloti a| primerno /.a daljše polete po Jugoslaviji «fe v tujino. Ura letenja velja za vse 4 pot rut, <)(HX> din. 1'olete po domovini je pow>6\, prijaviti dan pred željenim potovaniem. a,v lete v inozemstvu pa 2 dni pred potov»n*u na telefon (Mil :12.!-7HH ali .tH-M* ŽITO Ljubljana, n. sol. o. TOZD GORENJKA, n. sub. o. TOVARNA ČOKOLADE LESCE, Alpska 45 komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge ELEKTRICARJA — VZDRŽEVALCA za nedoločen čas Pogoji: kv električar 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene prijave z dokumentacijo pošljite na TOZD Gorenjka Lesce, Alpska 45, komisija za delovna razmerja. Rok za oddajo 15 dni od objave. SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjcva I Na podlagi sklepa Odbora za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNE SLUŽBE KRANJ objavljamo proste delovne naloge in opravila EVIDENTIČAR v kadrovski službi Pogoji: končana srednja ekonomska oz. upravno administrativna šola, z znanjem strojepisja in leto dni delovnih izkušenj VODJA STROJEPISNICE Pogoji: končana upravno administrativna šola oz. ekonomska srednja šola in dve leti delovnih izkušenj 2 DAKTILOGRAFA Pogoji: končana administrativna šola in leto dni delovnih izkušenj Na podlagi sklepa Odbora za delovna razmerja TOZD GRADBENA OPERATIVA TR2IC objavljamo proste delovne naloge in opravila TAJNICA TOZD Pogoji: končana srednja ekonomska oz. upravno administrativna šola in leto dni delovnih izkušenj Za razpisane delovne naloge in opravila se delo združuje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj, kadrovsko socialna služba, Kranj, Nazorjeva 1. Prijave sprejemamo 15 dni od objave v časopisu. PETEK, 17. AVGUSTA 1979 15.STRAN G LAS TELEVIZIJA SOBOTA 18. avc. 15.45 Poročila 15.50 Rumena podmornica - amenški film 17 15 Na* kraj 17 25 Nogomet Sarajevo : Partizan — prenos, v odmoru Propagandna oddaja 19 15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Strani iz njegovega življenja 20.30 L. N Tolstoj: Ana Karenina - TV nadaljevanka 21.25 Srce je samotni lovec - ameriški film 23.25 Poročila 23 30 625 Oddajniki II. TV mreže: 18 55 Poročila 19.00 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20 00 A.Adam. Giselle. II. del baletne oddaje s 2100 Poročila 21 10 .OFF Dubrovnik«, feljton 21.40 Paavo Nurmi, dokumentarni film 22.30 Športna sobota TV Zagreb — I. program: 15 45 Poročila 15.50 TV koledar 16.00 Otroška predstava 17.00 Evropsko mladinsko prvenstvo v smučanju na vodi 17.25 Nogomet Sarajevo : Partizan 19.30 TV dnevnik 20.00 Celovečerni film 21.45 TV dnevnik 22.00 Zabava vas Rod Stevvart NEDELJA 1». AVG. 9.10 9 15 945 10.05 1 1 05 11.30 15 40 16 30 16.45 16.55 17.00 17.30 17.35 19 15 19.30 20.00 20.50 21 30 21.45 21.55 22.05 22.20 Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Ptujski festival 78 625 S. Stojanovič: Več kot igra. nadaljevanka Raček Vreftčaček, odd. iz cikla Priljubljene zgodbe K metijska oddaja Svetovno prvenstvo v motonavtiki Za nas in nase vnuke, dokumentarni film Risanka Poročila Beograd, I. del oddaje iz cikla Karavana Športna poročila Apaluza, ameriški film Risanka TV dnevnik D. Kovačevič: Med nebom in zemljo, nanizanka Zakaj je revna, ko pa je bogata, dok. oddaja iz cikla Latinska Amerika TV dnevnik Mali slovenski plavalni maraton, reportaža Kratek film Portreti: Ansambel Sedmina Športni pregled Oddajniki II, TV mreže: 14 45 Test 15.00 Poletno popoldne 1 7 tO Državno prvenstvo V smučanju na vodi 18.00 Konjske dirke za Pokal maršala Titu 18.15 Rokometni finale v Doboju (slovenski komentar) 19.30 TV dnevnik 20.(K) Dežela megle in ognja. dokumentarni film 20 50 Včeraj, danes, jutn 21.10 Film tedna T V Zagreb - L program: 9.50 Poročila ID (Ki Kapetan Mikula Mali 10.30 Skrivnost pletenega koša 11.(K) Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 15^M) Poletno popoldne 17.30 TV dnevnik 17.45 Mladinski film 19.30 TV dnevnik 20.00 Turnir duhovitosti 21.05 Potovanja 21.45 TV dnevnik 22.05 Portreti: Ansambel Sedmina 22.20 Športni pregled PONEDELJEK 20. AVG. 18.00 Poročila 18.05 JureKvak-kvak, glasbena pravljica 18.20 Dialog z rastlinami, dokumentarni film 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 R.Subotič: Fantje rdeče mavrice drama 21.(K) Kulturne diagonale 21.40 Mozaik kratkega filma: Ambasadorji filma 21.55 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarAčini 18.00 TV dnevnik 18.15 Iz pravljice v pravljico 18.30 Živel je car 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Dokumentarna oddaja 21.05 Poročila 21.15 Celovečerni film T V Zagreb - I. program: 14.00 Državno teniško prvenstvo — prenos 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Iz pravljice v pravljico 18.30 2iveljecar 18.45 Mladi za mlade 19.30 TY dnevnik 20.00 TV drama 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Kultura danes 22.00 TV dnevnik 22.15 I z del P. I. Cajkovskega TA TEDEN NA TV Sobota STRANI NJEGOVEGA ŽIVLJENJA je sovjetski biografski film o velikem ruskem pisatelju Levu Niko-lajeviču Tolstoju. Scenarist Sarvičev in režiser Savčenko sta na dokumentaren način, s pomočjo slik in fotografij, skušala osvetliti ustvarjanje in življenje tega velikana svetovne književnosti. Film je kot uvod v nadaljevanko ANA KARENINA, angleške proizvodnje, ki jo bomo kmalu imeli na televizijskih zaslonih. RUMENA PODMORNICA bo oživila spomin na nekoč tako priljubljene »BI-T LE«. Njihova glasba doživlja zdaj drugo pomlad in prav ta animirani film nam bo še enkrat povedal, da njihova glasba ni nikoli bila cenena in slaba. V skoraj uro in pol trajajočem zaporedju najbolj fantastičnih risanih domislic se bodo zvrstile vse njiove uspešnice. Nedelja Za prijetno nedeljsko popoldne so nam pripravili prijeten ameriški film, pravzaprav kavbojko APPOLO-OSA. Appoloosa je vrsta rasnih konj, ki so še posebno fenjeni v Mehiki. V filmu pa bomo videli, kako je, če kavboju ukradejo prav takšnega konja ... V glavni vlogi bomo videli Marlona Bran-da. Ne gre pa zamuditi dokumentarne oddaje LATINSKA AMERIKA, ki jo je pripravila zagrebška televizija. »Zakaj je revna, ko pa je bogata«, je naslov prve oddaje. Stoletja tej deželi kraljuje tuji kapital, medtem ko večina domačinov živi v revščini. Ponedeljek FANTJE RDEČE MAVRICE je TV drama, ki bo spet posegla v brigadirsko življenje. Scenarist Radomir Subotić je skušal brigadirske probleme razširiti tudi na odnose v naši družbi. Film je bil posnet na delovni akciji Partizanski put na Le-tenki in prikazano je res pristno brigadirsko vzdušje. Torek Spet je zagrebška televizija pripravila dve zanimivi oddaji pod skupnim naslovom TITOVA VELIKA POBUDA. Prva bo spregovorila o dramatičnih dogodkih po kocu druge svetovne vojne, ki so jih krojili že veliki trije na Jalti —Roose-velt, Churchill in Stalin. Viziji njihovega sveta se je prva uprla Jugoslavija ... Že takrat se je začela rojevati misel o neuvrščenem svetu. O ciljih in namenih nove mednarodne politike pa bo spregovorila prihodnja oddaja. Sreda KRAMP, LOPATA IN ŠE KAJ bo oddaja o delovnih akcijah in brigadirjih tega poletja v Sloveniji, ki nam bo pobliže predstavila Gorička 79. Še eno dokumentarno oddajo O REMBRANDTU bomo lahko gledali ta večer. Veliki mojster čopiča je v času svojega življenja povezoval osebnosti in dogodke iz svojega življenja z motivi renesančne umetnosti. Prav to ga je naredilo za enega največjih in terpreta tor je v biblije. Petek Nočni film YAKUZA je pravzaprav kriminalka. Yakuze so nekakšni japonski gangster/1, ki ugrabijo hčer bogatega ameriškega ladjarja. Seveda priskoči na pomoč detektiv, ki se opravi prav na Japonsko, da bi ■ talko osvobodil, pri tem se pa zaplete v japonsko tradicijo in odnose med tamkajšnimi gangsterskimi družinami... 21. AVG. 18.00 Poročila 18.05 Niko Skvičalo, oddaja narodne glasbe 18.35 Obzornik 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.10 TV dnevnik 20.00 Titova velika pobuda: Proti hladni vojni 20.55 H. de Balzac: Cesar Birotteau. TV nadaljevanka 21.45 Baletne miniature 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Pisani svet - oddaja TV Ljubljana 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Festival srbskih gledališč 21.30 Poročila 21.40 Znanost 22.20 Glasba Frederica Loewea TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Pisani svet — oddaja TV Ljubljana 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualnosti 21.00 Celovečerni film 22.40 TV dnevnik 22. AVG. 18.00 Poročila 18.05 Mala čebelica, otroška oddaja 18.20 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Kramp, lopata in še kaj, reportaža 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 St. Albans: Igre brez meja, prenos 21.30 Zambijska dediščina, Hrib Kanšansi, dokumentarna filma 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Tehtnica za natačno tehtanje 18.45 Pesem in upor 19.30 TV dnevnik 20.00 Neka druga Afrika, dokumentarna oddaja 21.00 Poročila 21.10 Rembrandt, dokumentarna oddaja T V Zagreb - I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Tehtnica za natačno tehtanje 18.45 Pesem in upor 19.30 TV dnevnik 19.53 Reportaža 20.05 St. Albans: Igre brez meja 21.35 Izbor v sredo 22.50 TV dnevnik 23.05 Dokumentarni film ČETRTEK 23. AVG. 17.35 Poročila 17.40 Nemo kamni govore, dokumentarna serija Dediščina za prihodnost Obzornik Nadobudneži, naniznaka TV Beograd Risanka TV dnevnik Film tedna: Sužnja ljubezni sovjetski film Jazz na ekranu: Kvartet Devveva Redmana T V dnevnik 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 21.35 21.55 Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 KapetanMikula Mali 18.45 Kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 To sem jaz 21.00 Poročila 21.05 Zabavno glasbena oddaja 22.20 Ona, dokumentarna serija T V Zagreb - I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 KapetanMikula Mali 18.45 Kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele - aktualna oddaja 20.50 Kari Mav, II. del TV drame 22.05 Akcije 22.10 TV dnevnik 22.25 G. Verdi. Simone Boccanegra, opera 24. AVG. 17.50 Poročila 17.55 La Fontainove basni 18.10 Priljubljene zgodbe, mladinska oddaja 18.35 Obzornik 18.45 »Nadigravanja« 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Jadranska srečanja — prenos iz Crikvenice 21.25 Junaki serijskega filma: Rockfordovi spisi 22.15 TV dnevnik 22.30 Nočni kino: Yakuza, ameriški film Oddajniki II. T V mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Otroška oddaja 18.45 Od vsakega jutra raste dan 19 30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 Poročila 21.10 Portreti 21.40 Koncert ob svetovnem kongresu glasbene mladine TVZ 10.00 18.05 18.15 18.45 19.30 20.00 21.25 22.15 22.30 a grob - I. program: Poročila TV koledar Otroška oddaja Od vsakega jutra raste dan TV dnevnik Jadranska srečanja -prenos iz Crikvenice Junaki serijskega filma: Toma TV dnevnik Nočna premiera Tudi pri ALMIRI v Radovljici dobite te dni poceni pletenine. Debele puloverje, ki nas bodo greli jeaeni in pozimi, imajo naprodaj * amo za 212 ali 243 din. Izbirate pa lahko med tistimi z okroglim izrezom ob vratu ali V-izrezom. Barve: temno rjava, siva, opečna, drap. Mini tenis je nova, priljubljena igra mladih in starih. Ne zahteva mize ali mreže. Igramo jo proato, kot na primer badminton, le da ao tu trdni plastični loparji, namesto perjanice pa je mehka žogica iz poaebne penaste gume. Loparje in žogice za mini tenis dobite trenutno na sejmu v Kranju v paviljonu NADE ALJANČIC, predelava kovin in plastike (hala A). Če pa ne utegnete na sejem, jih boste dobili po zaključku sejma pri njej doma, v Naklem 142. Imajo jih pa že v prodaji v Ljubljani pri Slovenijašportu in Ferromotu. Cena:150 din IZBRALI SO Zk VA% Sezonsko znižanje je zajelo tudi Kokrin oddelek moške konfekcije v GLOBUSU, kjer boste moža lahko res poceni oblekle. Od »znižanih« moških oblek vam predstavljamo tole iz kvalitetnega blaga, kombinacije diolena in kamgarna. Vzorec je zabrisan karo, barve so pa pastelne; zelena, drap in krem. Cena: 1400 din (prej 1820 din) Izredno ugodno lahko te dni pri Kokrini TINI v Kranju kupite ženako jakno za zimo. V rdeče-rumeno-zele-nem karu ao, podložene pa z rdečim umetnim krznom. Pri Topru so jih izdelali za preteklo zimo. toda modne bodo Ae vedno. Tople in prijetne. Cena: samo 286,25 din Da boste naredile lepši in bolj zanimiv šopek ali ikebano, potrebujete posebno gobo, v katero boste zlahka potaknite cvetove tako, da bodo trdno stali in bodo tudi dobivali vlago. Trenutno te gobe dobite na sejmu v Kranju pri jeseniškem FUŽI-NARJU (KOVINOTEHNA — hala A). Uvoz iz Italije. Cena: 17,40 din KINO FILM FILM Kamnik DOM FILM FILM 19. avgusta amer barv. ČLOVEK z ŽELEZNO MASKO ob 18. uri, hong-. barv. thriller J™"« barv, UMOR V AMSTERDA-MU ob 20. uri Kranj CENTER 17. avgusta angl. barv. erot. kom. av_ugtfl DOŽIVLJAJI POP PEVCEV ob 16. in PALj, cURSEY NE OPROSTI ob 18. 18. uri, jugosl. ŽIVEMU ČLOVEKU m 20 uri! prem. angl. barv. thriller V g. ™U SE VSE ZGODI ob 20. uri 18. , vRTjNCU ZAVESTI ob 22. uri avgusta angl. barv. erot. kom. DO' j9 avgU8ta ital. barv. pust. SVET- 2IVLJAJI POP PEVCEV ob 16. in pjIKI IN DIAMANTI ob 15. uri, amer. 18. uri, jugosl. VRNITEV ob 20. uri, barv thriller PAUL CURSEY NE prem. amer. barv. pust. PEKEL V OPROSTI ob 17. in 19. uri, prem. amer. FLORIDI ob 22. uri barv pu8t. PEKEL NA FLORIDI ob 19. ' avgusta nem. barv. pust. KRALJ 21. uri PETROLEJA ob 10. uri, angl. barv. jjO avgusta amer. barv biograf. VA-erot. kom. D02IVLJAJI POP PEV- lENTINO ob 17.30 in 20. uri CEV ob 15. in 17. uri, jugosl. VETER 21 avgusta amer. barv. erot. kom. IN HRAST ob 19. uri. prem. amer. DOŽIVLJAJI POP PEVCEV ob 18. barv. srhlj. PIRANHA ob 21. uri jn 20 uri 20. avgusta amer. barv. pust. PE- 22 avgusta angl. barv. erotič. kom. KEL V FLORIDI ob 16. in 18. uri, DOŽIVLJAJI POP PEVCEV ob 18. in HO ob 20. uri jugosl. M02. KI GA JE TREBA UBI- 20 uVi J&JSSBS& 'taJ TI ob 20. uri 23 avgusta angl. barv. thriller V NO CV«TJB ob 21. avgusta amer. barv. pust. PEKEL VRTINCU ZAVESTI ob 18. in 20. uri PSYHOob20. un FLORIDI ob 16. in 18. uri, jugosl. v "' . 20. avgusta amer. barv. ČLOVEK Z 21. avgusta hongkon. barv. UMOR V AMSTERDAMU ob 20. uri 22. avgusta amer. barv. ČLOVEK Z 2ELEZNO MASKO ob 20. uri 23. avgusta jugosl. barv OKUPACIJA V 26 SLIKAH ob 20. uri Bled 17. avgusta ital. barv SMRTONOSNO CVETJE ob 20. uri 18. avgusta franc. barv. krim. BUMERANG ob 18. un, amer. barv. PSY barv. SMRTONOS-18. uri, amer. barv. V KLORIDI ob 16. in 18. un, jugos OKVARA ob 20. uri 22. avgusta amer. barv. pust. PEKEL V FLORIDI ob 16. in 18. uri. jugosl. NOVINAR ob 20. uri 23. avgusta amer. barv. srhlj. PIRANHA ob 16. in 18. uri, jugosl. 2IV-LJENJE TEČE DALJE ob 20. uri Kranj STOR2IČ 17. avgusta amer. barv biograf. VA-LENTINO ob 15.30,17.45 in 20. uri 18. avgusta nem. barv. pust. K RAD PETROLEJA ob 16. in 18. uri, amer barv biograf. V A LENTI NO ob 20. uri Duplica 2ELEZNO MASKO ob 20. uri 21. avgusta ital. barv. krim. POLI- 18. avgusta amer barv. kom. DIV- CIST PROTITOLPI ob 20. uri JA DIRKA ob 20. uri 22. avgusta hongkon. barv. UMOR V 19. avgusta hongkon. barv. karate AMSTERDAMU ob 20. uri ZMAJI TE2KO UMREJO ob 15. un. 23. avgusta amer. barv. ČLOVEK Z amer. barv. krim VLOMILEC NA ŽELEZNO MASKO ob 20. uri SVOBODI ob 17. in 19. uri 22 avgusta angl barv. thriller V VRTINCU ZAVESTI ob 20. uri 23. avgusta amer. barv. pust. PEKEL V FLORIDI ob 20. uri Čeanjica v Bohinju 19. avgusta amer. barv pust. TRI- Jeaenice RADIO 17. avgusta franc. barv. TA NORA AMERIŠKA DEKLICA ob 17. in 19. uri 18. avgusta amer. barv. DIVJI ZA HOD ob 17. in 19. uri 19. avgusta amer. barv. DIVJI 19. avgusta amer. barv kom. DIVJA JE NEUSTRAŠNI ob 17. uri, amer. ZAHOD ob 17. in 19. un dirka ob 14. uri, franc. barv kom razjezil se bom ob 16. uri, franc. barv. kom. prava zgaga ob 18. uri, prem. jap. barv. krim dokaz ob 20. uri 20. avgusta jap. barv. krim. dokaz ob 16., 18. in 20. uri 21. avgusta jap. barv. krim. dokaz ob 16., 18. in 20. uri 22. avgusta franc. barv. kom prava zgaga ob 16., 18. in 20. uri 23. avgusta slov. barvni strah ob 16.. 18. in 20. uri barv. kom. ZAČNITE Z REVOLUCIJO... PRIHAJAM ob 20.30 20. avgusta angl. barv. EL MACO KAVBOJ ob 17. in 19. uri 21. avgusta angl. barv. EL MACO KAVBOJ ob 17 in 19. uri 22. avgusta ital. barv. JUNAKI ob 17. in 19. uri 21. avgusta amer. akcij. SMOKY IN BANDITI ob 20. uri 22. avgusta amer. akcij. SMOKY IN BANDITI ob 18. uri. franc. drama MADAME CLAUDE ob 20. uri 23. avgusta franc. drama MADAME CLAUDE ob 20 uri Železniki OBZORJE 17. avgusta ital. akcij. PUŠČICA, MEČ IN KARATE ob 18. in 20. un 18. avgusta franc kom HOTEL NA PLAZI oh 20. uri iy. avgusta ital. west. ČLOVEK IZ VVIRGINIJEob 18 in 20. uri 22. avgusta amer glasb BRIIJAN TINA ob 20. uri Radovljica 18. avgusta ital. barv. krim. POLICIST PROTI TOLPI ob 18. uri, amer. 23. avgusta jap barv krim DOKAZ barv. ČLOVEK Z 2ELEZNO MASKO ob 18. in 20. uri ob 20. uri Škofja Loka SORA 17 avgusta ital. west. ČLOVEK IZ VVIRGINIJE ob 18. in 20. uri 18. avgusta ital. akcij PUŠČICA. Jesenice PLAV2 MEČ IN KARATE ob 18. in 20. un 19. avgusta ital. akcij. PUŠČICA. 17. avgusta amer barv. HILLV DVA MEČ IN KARATE ob 18. in 20. uri Tržič 18. avgusta amer. barv pust. CON-VOY ob 18. in 20. uri. jap. barv. krim. DOKAZ ob 22. uri 19. avgusta nem. barv. pust. KRALJ PETROLEJA ob 15. uri, amer barv pust. CONVOY ob 17 in 19. uri, prem. ind. barv. RESHMA IN SHERA ob 21. uri 20. avgusta amer. barv kom. DIVJA DIRKA ob 18. uri, amer. barv. thriller V VRTINCU ZAVESTI ob 20. uri 21. avgusta amer. barv. kom. DIVJA DIRKA ob 18. in 20. uri 22. avgusta amer. barv. biograf. VA-LENTINO ob 17.30 in 20. uri klobuka ob 18 in 20 uri 18. avgusta angl. barv. el maco kavboj ob 18. in 20. uri 19. avgusta angl. barv. el maco kavboj ob 18. in 20. uri 20. avgusta amer. barv divji zahod ob 18. in 20. uri 21. avgusta amer. barv. divji zahod ob 18 in 20. un 23. avgusta franc. barv. ta nora ameriška deklica ob 18. in 20. uri Dovje 18. avgusta nem. barv. vročica poletnih noči ob 19.30 19. avgusta hongkon. barv. znak rdečega zmaja ob 19 30 Kranjaka gora 18. avgusta hongkon. barv. znak rdečega zmaja ob 20. un 22. avgusta angl. barv. el maco kavboj ob 20 uri O L. A816.STRAN PETEK. 17. AVGUSTA 1979 RADIO 1 nfoi mul i\nc oddaji- lah-i poslušate na prvem "Krunili vitHk dan, ra-n nedelje oh 4.30. 5.00. 30, 6.00. 6.30. 7.00. K.00. 00. 10.00 (dHne* popolne), 11.00, 12.00. 13.00. 1 l.Od. 15.00 (dogodki in mirili m). IH no (Radijski nevnik), 22.00. 23.00. 4.00. v nočnem sporedu h 1.00, 2.00, 3.00. oh ne-eljah Ph ob 4.30, 5.00, 6.0O. 7 00. K.00, 9.00. 10.00, 12.00, 13.00. 11.00. 15.00. 17 00, 19.00 (Radij-ki dnevnik), 22.00 23.00. 4.00. 1.00, 2.00 in 3.00; a drugem radijskem mgramu prisluhnite ovicam ob 8.30, 9.30, 0.30, 11.30. 12.30. 13.30. 15.00. 16.30. 17.30, 18.30 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00. 18.00 n 19.55. J 18. AVG. Prvi program 4 30 Dobro jutro' h.08 Pionirski tednik 8 45 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11 05 Zapojmo pesem MPZ RTV Ljubljana 11 20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Domače vile 12 10 Godala v ritmu 12 30 Kmetijski nasveti - ing. MihaelaCerne Prekrivanje solatnic s folijo 1240 Veseh domači napevi 1340 Danes do 13.00 -ll naAih krajev — Posebna obvestila 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Glasbena panorama 15 M) Zabavna glasba 16 00 Vrtiljak 17.05 Kulturna panorama 18.00 »Ljubljanski akvareli« I«, to I z dela Glasbene m ladine S lo venije 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja 20.00 Sobotni zabavni večer - K oncert iz naAih krajev 21.30 Oddaja za naAe izseljence 23.06 Lirični utrinki 23.10 Igramo in pojemo 0.06 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 • a« 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 H itn prsti 15.45 Mikrofon la Edvina F liserja 16.00 NaA podlistek J. Moskovski Drugo dejanje 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni časi no 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za Aanson 18.36 Nafti kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 19.25 Stereorama 20.30 SOS - V soboto obujamo spomine 21 30 Ples v soboto 22.46 Zrcalo dneva 22.56 Glasba za konec programa Tretji program 10.06 Promenadni koncert 10.50 Stihi in note 11 30 Na ljudsko temo • •• 1600 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno -Beethoven, Saint-Saens. Debussv.Suk 16.46 Glasba je glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18 25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19 00 Minute stare'glasbe - Violinaki dueti J M. Leclaira in L. Bocchennija 19.30 V ljudskem tonu 20.00 Jules Massenet: VVerther 22.10 Sobotni nočni koncert 22.50 Literarni nokturno 15 10 Listi i/ notesa l.i to Nedcliska reportaža 15 55 Pn nas doma 16 20 Gremo v kino 17 05 Popularne operne melodije I 7 50 Zabavna radijska igra Rainer Pucherl o Mi ujame rudno ptičko 18 21 (lorlala \ rit mu 1" (o Obvestila m zabavna glasba 19 35 Lahko noč, otroci! 19.45 Gleebene razglednice 20.00 V nedeljo /večer 22 20 Skupni program -IK T — studio Zagreb Glasbena tribuna mladih 2t05 Lirični utrinki 23 10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 11.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 • •• 13.00 V nedeljo se dobimo — Aport. glasba in Ae kaj 19.30 Stereorama 20.30 Top albumov 22 45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba /4» konci programa Tretji program 19.06 Karta več za večer s Uoncertgehouu orkestrom 21.05 Sodobni literarni portret Anzai U n o*i (Japonska) 21.25 A Borodin: Odlomki iz opere Knez Igor 22.15 Iz srbske ansambelske literature PONEDELJEK 20. AVG. It. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Frane Belčič: Tnsto' zelenih Abrakadaber 8.42 Skladbe za mladino 906 Se pomnite. tovanAi 10.06 Panorama lahke glasbe 11.00 NaAi poslušalci čestitajo in poadravljajo i 13 10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske Proizvajalce ihalne godbe 14 06 Humoreska tega tedna F.Milčinaki: Skavt Peter 14.25 S popevkami ; po Jugoslaviji Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.40 Počitniški pozdravi 9.06 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 12.10 Veliki revijski 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Miroslav Kapus: Hribovska kmetijska zemljišča se nezadržno zaraščajo 12 40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Priporočajo vam .. 14.05 Pojo amaterski zbori Srečanje pevskih zborov G orenjske 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaio 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 I z naše diskoteke 21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki 23 10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 eee 13.00 Z evropskimi reviiskimi in plesnimi orkestri 13.36 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov kritem kraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na 11. programu Rune Gustafsson quartet — Renato Selam 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnice jazza Gerrv Mulligan 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.06 Plesi in spevi 10.40 Aktualni problemi marksizma 11.00 En sam. za dva. za tri .. 11 50 Človek in zdravje • •o 16.00 Aktualni problemi marksizma 16.20 Tako muzicirajo . . 17.36 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjaInost 20. stoletja 18 05 Naši znanstveniki pred mikrofonom prof. dr. Savo La panje 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji Darijan Božič in Marjan Gabrijalčič 20.00 Literarni večer Veliki sanjači -VI Saint-John Perse 20 40 z našimi opernimi pevci 21 45 Razgledi p«' sodobni glasbi VVittenski dnevi nove komorne glasbe 78 22 i0 Literarni nokturno P Bratinov Prsmi 121 AVG Prvi program 4.(0 Dobro jutro' 8 08 Z glasbo v dober (lan 8.30 Mladi koncertani Glasbena iola Radovljica 9.05 Z radiom na poti 10 06 Rezervirano za 12.10 Danes smo izbrali 12 30 Kmetijski nasveti -ing FranjoSgerm Varat vo stanh dreves v gozdovih 12 40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - I z naših krajev 1.120 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak I mladimi 15 .(0 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17 00 Studio ob 17.00 18.00 Matija Babnik: Sonata za klavir in violino 18.15 W. A. Mozart: Divertimento St. I za godalni trio 18 35 Zborovska glasba v prostoru in času 19 25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Pnvška 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20 45 Tipke in godala 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23J06 Lirični utnnki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 0.05 Nočni program -glasba 17.00 Stud.....b 17.00 18 oo Škatlica z. godbo 18 30 Ka| radi poslušajo 19.25 Obvestila m zahavna glasba 19 .15 l.ahko noč. otroci! 19 45 Minute z Dobnnu znanci 20.00 Na* gosi 20 15 PesnikOttolulius Bierbaum in skladateli Anton Lajovic 20 40 Bohuslav Martinu Sonata v d-molu za violino in klavi r 21 05 Henrv Purcell Odlomki iz opere »Dido in Enej« 22 20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.06 Linčni utnnki 23.10 Jazz pred polnočjo Rhvthm Combination and Brass — John Klemnier 0 05 Nočni program Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 Drugi program 8.00 Torek na valu 202 eee 131)0 lz obdobja dizielanda Wild Bili Davison in Freddy Randall Band - MazCollie 13.35 Znano in priljubljen« 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.06 Lahke note 16 40 Disco čez dan 17.35 Iz partitur pianista Petra Nera 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 21 30 Rezervirano za disco novitete 22.00 Glasba neuvrščenih 22 30 Mala nočna glasba 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijski operni list Marjan Kozina: Ekvinokcij 10.40 Za šolarje France V urnik: Gore v besedi 11.15 Moment musical 11.40 Tekoča repriza 16.00 Za šolarje Zmaga Kumer-Uroš Krek: Tam, kjer teče bistra Žila 16.35 Operni koncert 18 05 Svet tehnike prof. dr. Jote Slivnik: Regeneracija odpadkov 18.20 Minute za Yehudija Menuhina 19.00 Z našimi solisti - Marija Bitenc- Samčeva, alt ToniGrčar, trobenta 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Berlinski festival 1978 Sklepi« večer V. mednarodnega tekmovanja mladinskih orkestrov 21.35 L. van Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru op. 6 22 20 Skupni program JRT — Studio Novi Sad Jugoslovanska glasba '*L"H 22. AVG Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 830 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Pesmice na potepu PoieOPZ RTV Ljubljana 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 12 10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti - ing Ervin Kuhar Kako bomo organizirali tekmovanja v kmet i ist vu 12 40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 13.00 Danes do 13.00 - lz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Priporočajo vam 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo... 14.25 Naši poslušali i čestitajo in poadravljajo 15 30 Zabavna glasba 16.00 Loto vrtiljak I. 00 Paleta melodij 3.35 Znano in priljubljeno 4.00 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj (0 I z naših sporedov 4.35 Z vami in za vas 6DO Tokovi neuvrščenost 6.10 Moderni odmevi 6.40 I z jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 40 Iz partitur orkestra Mantovani 18.00 Kam in kako na prepih 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti Don Cherrv — JohnColtrane 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Se pomnite, tovanši 11 00 Na krilih petja II. 40 Minute s Haendlom eee 16.00 Zborovska glasba našega preporoda 16.20 Ara antiqua 17.00 Komorni koncert v paviljonu — W. A.Mozart. FSchubert, S Rahmaninov 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Stereofonski operni koncert 19.30 Izbrana proza 19.45 Glasbeni intermezzo 20.00 Večer Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 21.40 Glasba Bachovih sinov 22.50 Literarni nokturno 21 00 Naš glasbeni magazin 22jMI Akordi za sanjarjeine 22 45 Zrcalo dneva Glasba za konec programa Tretji program lil 1)5 .Solisti in orkestri 10 40 Za šolarje M iro Košuta: KnAtof Kolumb 15 Tekoča repnza eee 16.00 Za Aolarje Narcisa Deskovič-Jakov Gotovac: Ero z onega sveta 16 35 Narodne za koncertni oder 17.00 Ura z Benjaminom Bnttnom 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Komorni koncert: tekmovanje UER1EBU za godalne kvartete v Helsinkih 19.37 Klavirske skladbe Janeza Matičiča 20.00 Glasbeni klub Dirigent GeorgeSzell 21.40 Vabilo v studio 22 22.50 Literarni nokturno G.Stein: Pesmi RADIO TRIGLAV JESENICE ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Maldina poje DPZ gimnazije Velenje 9.05 Z radiom na poti 10.06 Rezervirano za 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti dr Jote Ferčej: Letošnji biki za osemenjevanje 12.40 Od vesi do vasi 13.00 Danes do 13.00 Ii naših krajev '3.20 Obvestila in zabavna glasba 13.00 Priporočajo vam 14.06 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 »Vsa zemlja bo z nami zapela« 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 Slovenski samospevi v izvedbi tenorista Antona Dermote 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19 45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Pozabljene strani VI. In zemlja seje stresla 21.45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 0.05 Nočni program— glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13 00 Vedri zvoki 13.36 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Oglašam se vam s počitnic 16.20 Instrumenti v ritmu 16.45 Jazz klub VVoodv Herman — Sarah Vaughan -Dizzv Gilleapie 17 40 Iz partitur orkestra Kurt Rehfeld 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Beseda v ročk u 124. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Glasbena pravljica Bogi Pretnar-B. Lesjak. Pajek 8 41 Naši umetniki mladim poslušalcem 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za .. 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Miran Brinar: Posebne rastne . značilnosti gozdnega drevja, ki jih je potrebno upoštevati pri izbiri sadik 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 IgorStravinski: Koncertantni plesi za komorni orkester 14.25 N aši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 G.Rossini: Seviliski brivec Ch.Gounod: Romeo in Julija G.Verdi: Nabucco J.Offenbach: Hoffmannove Pripovedke . I.Čajkovski: 123. AVG. I Devica Orleanska G. Puccini: L a Boheme 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila n zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Prostor za reprize 0.06 Nočni program -glasba l'KW-FM področje 't& radovljiško občin«) H7.7 megaherza - Gornje-savska dolina 103,8 megaherza - -Jesenice in okolica 100.« megaherza srednji val 149f) KHz Petek: 16,00 Lokalna poročila - obvestila - 16,30 Kulturna oddaja -Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in pIoM RTV Ljubljana Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Jazz v komornem studiu The modem jazi quartet 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.45 Vroče - hladno 17.35 Odmevi z gora M. KnSei|-Dr. Miha Potočnik: Zlata naveza - VIII 17.45 Iz muaicalov in glasbenih revij 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Stop pops 20 21 45 Iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.06 PoTalijinih poteh 10.40 Za šolarje Čokolada za babico 11 10 Orkestrski utrinki 11.45 Jezikovni pogovori 16.00 Za šolarje Pravljica po povodnem motu 16.35 Pota naše glasbe 17.15 Iz operne diskoteke 18.05 Šestnajst strun 18.45 Variacije na temo - Kolo 19.00 Od premiere do premiere 20.00 M.Ravel: Spanaka rapsodija za orkester 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.25 A.Skrjabin: Simfonija št. 2 v c-molu, op. 29 22.15 Iz oper jugoslovanskih avtorjev 22.50 Literarni nokturno Sobota: 16.03 Lokalna — obvestila. poročila 16.30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11,09 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.0.3 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.0.1 Lokalna poročila - Obvestila - 16 30 Oddaja za mlade Morda vas bo zanimalo Sreda: 160.3 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila — 16.30 Naš obzornik — Morda .vas bo zanimalo - p0 domače za vas Vodoravno: 1. ugovor, odločno nasprotovanje, 8. kdor dela malto M-ničljiv izraz za zidarja, 14. ime italijanskega filmskega režiserja, začetnika neorealizma, Rossellinija, 15. brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini, spojina dušika in vodika, 17. število z dvema ničlama, 18. orglavec, kdor orgla, 20. oziralni zaimek, kateri, 21. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon bicikel, 23. doba, večnost, svetovna starost, 24. kratica za Narodna obramba 25. gostija, svatovanje, 26. izvid, uspeh, končni račun, nasledek, 29. kratica za South East Asia Treaty Organization, jugovzhodni Azijski obrambni pakt 31. mlajše obdobje železne dobe, imenovano po najdišču La Tene v Švici V Ivo Daneu, 34. mravlja, 35. tur, 37. avtomobilska oznaka za Celje, 38. fran*. coski diplomat in učenjak, ki je prinesel v Francijo tobak in po katerem te dobil svoje ime nikotin, 40. del leta med poletjem in zimo, 42. phalnik pn. prava za žokanje, 45. ime ameriškega satirika Buchvvalda, 46. arabski žrebec 48. kratica za Transport, turizem in gostinstvo, 49. najmanjši, kemično nedeljivi delec snovi, 51. kratica za locus sigilli, mesto za pečat, 52. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost, tudi sredstvo za apretira nje, 55. ime italijanskega književnika, pobornika narodne osvoboditve Fo-scola, 56. pristaš etatizma, 58. razvratnost, 60. zbirka starih perzijskih mito-loških in legendarnih spisov, sveta knjiga Zarathustrove religije, 61. lepotna rastlina ščir. Navpično: 1. parjenje srnjadi, gamsov, 2. glavni vrteči se del elektnč nega stroja, 3. značilnost obolelega, 4. kratica za termoelektrarna, 5. ljubkovalni naziv za Hercegovca, junak Tijardovičeve opere, 6. navaden vojak v pehoti, oborožen s puško, 7. kdor je togoten, togotnik, 8. britanski otok v lr skem morju, 9. vrsta amoniakove spojine, tudi bivši ugandski predsednik. Idi 10. velika riba, ki živi v severnem delu Atlantskega oceana, drsti se v rekah 11. kratica močnega razstreliva trinitrotoluen, 12. Anton Ingolič, 13. vrsta vrbe, 16. ruski revolucionar, udeleženec Oktobrske revolucije, Sergej, tudi glavno mesto Kirovske oblasti v SZ, 19. ime Tolstojeve junakinje Karenine 22. vrati na koncu njive, 25. v glasbi pregleden zapis vseh partij kake vef glasne skladbe, 27. v glasbi nekdanje staro ime note do, 28. alkoholna ra:-topina česa, zlasti alkoholni izvleček iz zelišč, 30. starorimsko mesto, kjer je današnja Ljubljana, 33. grafično prikazana velikost struktura ali potek kakega pojava, navadno v koordinatnem sistemu, 35. prislov tja, tjakaj, 36 ruska dolžinska mera, 39. kratica za centiliter, 41. krajše besedilo, ki da.* pojasnilo informacijo o določeni stvari; predmet, navadno tabla, s takim bese-dilom, 43. sodobni nemški pisatelj, VVolfgang, 44. sodobni ruski violinist in glasbeni pedagog, Leonid, 47. pristaniško mesto ob Tržaškem zalivu, 50. mestece v Severni Dakoti v ZDA, 52. grška boginja nesreče, 53. sedma Črka grške abecede, 54. muslimansko žensko ime, Azenina, 57. Anton VratuSa 59. avtomobilska oznaka za Vranje. Rešitve pošljite do srede, 22. avgusta , na naslov: Glas, Kranj Mote Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2 nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. * Rešitev nagradne križanke z dne 10. avgusta: 1. praksa, 7. Prespa, 13. Lokrida, 15 akolak 17. o.k., 18. prater, 20. Loren, 21. dama, 23. mimos, 25. Jane, 28. ventili, 28. SO. 30. FKK, 31 Seliuv 32. stres, 34. senca, 36. Eatera, 39. INA, 40. KP, 42. nervoza, 44. neto, 46. packe, 48 sara 50 Kk*0\ latnik, 54. gl, 55. odstava, 57. etnolog, 59. Atassi, 60. anketa. Prejeli orno 102 rešitvi. Izžrebani so bili: l. nagrado (150 din) prejme Leon Tosmlie St* Čeva 4, 64000 Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Albin Urh, JelovSka 10. 64264 Boh. Biatnca 1 in grado (100 din) prejme Veena Ororim, Sercerjeva 12, 64240 Radovljica. Nagrade bomo posla h M pošti. KŽK KRANJ TOZD KLAVNICA KMETOVALCI! Nudimo vam teleta priznanih pasem za nadaljnje pitanje pod ugodnimi pogoji. Možno je kupiti teleta ženskega spola po prvi telitvi. Informacije o pitanju dobite v zadrugah Gorenjske kmetijske zadruge sedež Kranj, Cerklje, Naklo. Križe, Radovljica, ter KŽK Kranj, T02D Klavnica. Priporočamo se za sodelovanje! KOMPAS VJ^ JUGOSLAVIJA S JESEN ZIMA POMLAD 79/80 MALI LOŠINJ - PORTOROŽ - ROVINJ - VRSAR - POREČ - MEDULIN -OPATIJA - RAB - STARI GRAD/HVAR - DUBROVNIK- MLINI - IGALO PODROBNEJŠE PROGRAME ZAHTEVAJTE V NAŠIH POŠLO VALNI CAH! ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET KRANJ razpisuje vpisovanje v poslovodsko šolo t Vpisni pogoji: — končana šola za prodajalce — dve leti prakse v trgovinski OZD — priporočilo trgovinske OZD komercialno šolo Vpisni pogoji: — dovršena šola za prodajalce — dve leti prakse v trgovinski OZD — priporočilo trgovinske OZD Vpisovanje je vsak dan od 8. do 11. ure do vključno 20.8.1979. »TEKSTINA« tekstilna industrija Ajdovščina TOZD PREDILNICA razpisuje prosta dela oziroma naloge VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE PREDILNICA Pogoji: —- visoka ali višja izobrazba tekstilne, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri, — 3 leta objavljenim delom oziroma nalogam ustreznih delovnih izkušenj, — izpolnjevati mora pogoje, določene v zakonu, družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Ajdovščina in v samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije Predilnica. Stanovanjsko vprašanje bomo reševali po dogovoru. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov pod oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od objave razpisa. Delavski svet bo odločil o izbiri kandidatov v 30 dneh po preteku razpisnega roka. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po odločitvi delavskega sveta. GLOBUS TINA |l/\fc%IIC rt IA Ki i c globus vJb i \s *s m <** ZGODOVINSKI ARHIV Ljubljana ENOTA ZA GORENJSKO KRANJ, Trg revolucije 1 Prebivalce Jesenic, Radovljice in Tržiča obveščamo, da smo zaradi racionalizacije delovnega časa opustili dežurno službo na Jesenicah, Titova 65, v Radovljici v graščini in v Tržiču v Tržiškem muzeju. Občani naj svoje vloge oddajo v glavni pisarni Skupščine občine Jesenice, soba 29, v arhivu Skupščine občine Radovljica v graščini in v sprejemni pisarni Skupščine občine Tržič, v običajnih uradnih urah ali na sedež Zgodovinskega arhiva Ljubljana, enota za Gorenjsko v Kranju, Trg revolucije 1 (telefon 25-661, interna 272). Osnovna šola A. T. Linharta RADOVUICA razpisuje prosta dela in naloge učitelja tehničnega pouka za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom. Pogoj: Dokončana PA smer tehnični pouk. Rok za prijave 15 dni. Osnovna šola Staneta Žagarja Upnica 64245 Kropa razpisuje prosta dela in naloge RAZREDNEGA UČITELJA za nedoločen čas RAZREDNEGA UČITELJA za določen čas (1.9.1979 do 31.8. 1980) UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE za določen čas (1.9.1979 do 30.4.1980) UČITELJA LIKOVNEGA. IN TEHNIČNEGA POUKA za določen čas (1.9.1979 do 30.6.1980) Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. ov / in v vseh ostalih prodajalnah Kokre Kranj 1 4& MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam KAVC. »KREDENCO« in električni ŠTEDILNIK. lan Cecilija, Kidričeva 21. Kranj 8043 ZoDet lahko dobite sveža DOMAČA JAJCA vsak delavnik od 16. ure dalje v Srednji vasi b' pri Goricah 6189 Prodani KRAVO simentalko. križanko, težko približno 480 kg po izbiri: po prvem ali tretjem teletu, oziroma 4 mesece brejo. Nomenj 47 6324 Prodam KKAVO in pet mesecev staro TELICO. Sr. Bela 29, Preddvor Prodam TRAKTOR TV 521. letnik 1979, s prikolico. Cvenkeli Andrej, Begunje 128 6325 Ugodno prodam 5 OKEN 18()x 150 z ROLETAMI Prodam AVTO 125-P, letnik 1975 Repnik Jože. Voglje 52/a, Šenčur 6162 Prodam dobro ohranjen globok ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil mož JOŽE DOL1NŠEK po domače Jekove Ob smrti moža se iskreno zahvaljujem sosedom, dr. Zgajnarju in dr. Sa-jovicu ter zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice za požrtvovalno pomoč v času njegove bolezni. Zahvala tudi društvu upokojencev ter dr. Rantu za pogrebni obred. Vsem se enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena ter sorodniki! Velesovo, 12. avgusta 1979 OTROŠKI VOZIČEK. Zula. Tončka Dežmana 8, Planina 6337 Prodam kombinirano PEC za kopalnico in PEC kuppersbusch. Tene-tiše 53 6338 Prodam dva meseca brejo KRAVO. Frčej Miha. Višelnica 4. Zg. Gorje 6339 Prodam 600 kosov STRESNE OPEKE spičak. Britof 86 6340 Poceni prodam nova VRATA s podbojem LIP - BLKI) in OKNO 12()x 80 jelovica. Naklo 244 6341 Poceni prodam 200-litrsko. rabljeno KOPALNO BANJO in KAD za namakanje sadja. Šubic Milan. Srednja vas 20, Šenčur pri Kranju 6342 Prodam rabljeno SPALNICO. Ogled popoldne od 15. do 19. ure. Kranj. Gradnikova 5, stanovanje 17 6343 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice ali za zakol. Cegelnica 1, Naklo 6344 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice in KOKOŠI za zakol. Po naročilu tudi zaklane. Strahinj 38, Naklo 6345 Prodam več od 30 do 60 kg težkih PRAŠIČEV za rejo. Stanonik Jurij, Log 9, Škofja Loka 6346 Prodam rabljene DESKE, »FUNTE« in rabljena GARAŽNA VRATA. Jelovčan, Bobovek 2, K ranj 6347 Prodam KRAVO, ki bo kmalu te-letila, in PRINZA NSU 1200 C po delih. Možjanca 8, Preddvor 6348 Prodam čistokrvno KRAVO frizij-ko. Luže 21, Šenčur 6349 OBLETNICA Danes mineva leto dni, odkar si nas nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil in odšel za vedno od nas, naš dragi mož, očka, sin in brat FRANCI ISTENIC iz Kranja Ne moremo verjeti, da te ni. Tvoj glas še odmeva, usta kot da govorijo. Tvoj lik je še živ pred nami, a tvoj grob je priča, da si se za vedno poslovil. Imeli smo te tako neizmerno radi. Tvoj grob obiskujemo, ti pa molčiš, ker je usoda tako kruta. Zahvaljujemo se Industriji bombažnih izdelkov za organizacijo poslednje Francijeve poti, direktorju Francu Omanu za vso pomoč, govornikom in pevcem, Marjanu in Vitu, dr. Hri-berniku, vsem darovalcem cvetja, s katerim ste zasuli njegov grob in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ga še vedno obiskujete na pokopališču, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. A Neutolažljivi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame NEŽKE PRIMOŽIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili, nam izrazili sožalje, ji darovali vence in cvetje, ter jo v tako velikem Številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Robiču za dolgoletno zdravljenje, Jankotu in Stanki Cundričevima za nesebično pomoč ob vsakem času, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Vsem se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Riko z ženo Elzo in sinom Rikotom ter ostalo sorodstvo! ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame, sestre, sestrične in tete MARIJE PAVLIC Pinterčkove mame iz Selc se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, znancem in prijateljem ter delovnemu kolektivu Alples Železniki za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Nadalje se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Resku in dr. Možganu za nesebično pomoč ob težki bolezni. Zahvalo smo dolžni tudi gospodu župniku iz Selc za lep cerkveni pogreb. Žalujoči: hčerka Marija, vnuka Bernard m Marija m ostalo sorodstvo! Selca. H), avgusta 1979 Prodam KROŽNO ŽAGO (cir-kular) brez motorja. H rastje 70 6350 Prodam trajnožarečo PEC kreka — neso. kombinirano PEC za kopalnico in FOMIVALNO MIZO Emo Olje. Orehar Jože, Predoslje 3 6351 Prodam OTROŠKI VOZIČEK in POSTELJICO. Kuster Ivana. Zlato polje 3, Kranj 6352 Ugodno prodam novo MOŠKO OBLEKO, italijansko, št. 46. Telefon 24-34 1 6353 Prodam gradbeno OMARICO (.380 amperov) ter LETVE za betonsko kritino. Kleindienst, Brezje 27 6354 Prodam obžagan LES za ostrešje. K ranj, Reseva 9. tel. 26-154 6355 Prodam 3000 STREŠNIKOV spičak, osem »PLOHOV« za odranje, dva TRAMA za klešče, nekaj »PUNT« in »BANKIN« ter vprežno »CIZO« za gnoj. Pintar, Vešter 16, Škofja Loka 6356 Prodam odličen zgodnji KROMPIR, smrekove »PLOHE« in bukove »PLOHE«. Jamnik, Podreča 24, Kranj, tel. 40-064 6357 Prodam večjo količino GAJBIC za jabolka in krompir. Posavec 19/a, Frelih 6358 Prodam deset ton* CEMENTA. Naslov v oglasnem oddelku 6359 Prodam štiri 500-litrske hrastove SODE. Zlato polje 15/a, Kranj 6360 Prodam KOBILO, vajeno vseh kmečkih del. Berložnik Franc, Za žago 20, Bled 6361 Ugodno prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO (ni kiper) ter 100 kom. lepo izdelanih GAJBIC, tri nova OKNA 140 X 130 z roletno škatljo, VARILNI APARAT (140 A) in »PUNTE« za opaže (250cm). Po-renta, Crngrob 5, Zabnica 6362 Prodam kompletno OTROŠKO POSTELJICO. Pelko, Valjavčeva 11, Kranj 6363 Prodam BETONSKE STREŠNIKE. Naslov v oglasnem oddelku. . 6364 Ugodno prodam samsko SPALNICO in OTROŠKO POSTELJICO. Bergelj, Pot na Jošta 11, Stražišče, Kranj 6365 Prodam več ton SENA. Naslov v oglasnem oddelku 6366 Prodam TRAKTOR zetor 5711 C s kabino. Ima 400 delavnih ur. Gor-janc, Voglje 43, Šenčur 6367 Prodam OVCE in ZAJCNICO. Praprotnik Alojz, Ljubno 6, Podnart 6368 Prodam rabljen BARVNI TELEVIZOR. Informacije po telefonu 26-918 6397 Prodam 500 kom. ZIDNE OPEKE MB-6, NAVADNEGA ZIDAKA ter punte, bankine in deske za opaženje. Bernard, Zg. Senica 16, Medvode 6398 Prodam RADIOKASKTOFON na elektriko in baterije z dvema valovnima področjema, znamke radiore-korder II, nemški in japonski tran-zistorski RADIO stereo z dvema zvočnikoma in gramofonom, znamke national super phonic stereo SG - 565. Jovičič N., Moša Pijade 11, K ranj 6399 Prodam 250 kom. STREŠNIKOV trajanka, rdeče-rjave barve in »LA-TENE« za fasadni oder. Kozjek, Bavdkova 7, Stražišče 6400 Prodam osem OKEN in vhodna VRATA v dobrem stanju. Sr. Bela 16. Preddvor 6401 Prodam STREŠNO OPEKO folc, cementno in leskovac, železno BALKONSKO OGRAJO ter motorno BRIZGALNO za sadje. Jezerska c. 120 6402 Prodam dvobrazdni PLUG. Voglje 63, Šenčur 6403 Prodam dve toni CEMENTA. Naslov v oglasnem oddelku. 6404 Po nizki ceni prodam KRMILNI KROMPIR. Podreča 45, tel. 40-060 6405 Prodam TRAKTOR pasquali, PLUG in obračalnik v zelo dobrem stanju. Franc Cotelj, Popovo 4, Tržič 6406 Prodam 800 kom. nove SALO-NITKE. Predoslje 21, mlin 6407 Prodam dobro diatonično HARMONIKO in OTROŠKO KOLO. Tenetiše 12, Golnik 6408 Prodam eno leto staro ZAMRZOVALNO OMARO. Sitar Dani, Pa-jerjeva 11, Šenčur 6409 Prodam tri metre PESKA za te-ranovo. Sušnik Ivan, Beleharjeva 14, Šenčur 6410 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 elektrika in 4 plin) in dve POSTELJI sistema TRIGLAV. Ogled vsak dan od 19. do 20. ure. Fa-bijan, C. 1. maja 61/11, Planina, Kranj 6411 Ugodno pnxlam otroško mrežasto STAJICO in italijanski OTROŠKI STOLČEK. Gorjanc. C. na Belo 7, Kokrica 6412 Prodam TELICO po izbiri: pred telitvijo ali po telit vi. Trata K), Škofja Loka 6413 Prodam plinski - električni ŠTEDILNIK s pekačem. Srednja vas K), Golnik 6414 Prodam PRAŠIČA za zakol po 30 din za kilogram. Hribar, Šobčeva 14, Lesce, tel. 74-013 «415 DEŽURNI VETERINAR; od 17. 8. do 24. 8. 1979 BEDINA Anton, dipl. vet, Kranj, Betonova 58, telefon št. 23-518 SOKLIC DRAGO, dipl. vet, Strahinj 116, Kranj, telefb* st. 47-192 za občini Kranj i« Tržič HABJAN Janko, dipl. vet, 2iri 130, tel. 69-290 LIKOSAR Dušan, dipl. vet, Sk. Loka, Podlubnik 64 tele. fon 60-939 za občino Skofjt Loka PLESTENJAK Anton, dipl veterinar, Bled, Preiernon 34, tel. 77-828 ali 77-863 a občini Radovljica in Jeseni. ce Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, lvt Slavca 1, telefon 25-779 tli 22-781 pa deluje neprekinjeno. Prodam dobro ohranjen KAVC enodelno OMARO. »KOMODO« nočno OMARICO po ugodni cw,j Ahčin Vida, C. na Klanec 61 m Prodam večjo količino SEN) Tržič, Koroška c. 82, po stan c«; proti Ljubelju. tš Prodam črnobel TELEVIZOR iskra. Debelak, Ručigajeva Kranj m Prodam črnobelo TELEVIZIJ iskra panorama. Stojakovič Bn* Novi svet 22, Škofja Loka n . Prodam rabljeno leseno SKU DlSCNO BARAKO v izmeri Vil m. Izklicna cena 5000 din. Intett senti naj se javijo v torek. 21 | | ob 7. uri v skladišču LESNly Škofja Loka, Kidričeva 64 || Prodam termoakumulacitsi PEC AEG 5 kVV. Prevodnik Tonu« Puštal 98, Škofja Loka s Prodam ŠIVALNI STROJ stt* bel piker na nožni pogon. Skor« Loka, telefon 61 -389 (j Prodam 380-litrsko ZAMRft VALNO SKRINJO LTH, feti ranciji in tomosov MOTOR gflj matic 3. Ogled v soboto. ZrimSek.š trg 4, Škofja Loka | Prodam dve TELIC1 iz kontr* ki bosta oktobra teletile. I)«?m^ Log 3, Škofja Loka g Prodam nova vezana OKNA. w kosti: 140x 180, 140x 100, l»«| in 80 X 80. Prelesnik. ReteOe Škofja Loka Prodam lahko DVIGALO, pni* no za zidarska dela. Zelnik. G«v 10. Golnik Prodam 8 mesecev starega Bv za dopitanje. Velesovo 31, Cerklje Prodam CEMENT. Lahov«* Cerklje Prodam KOŠTRUNA in mesecev starega PSA vok\n Gradišar Janez, Sp. Duplje H~ v Prodam dvoredni PLF.lT.\ STROJ empisal — na kartice M*« Pojade 9, stan. 20, Kranj Ugodno prodam malo rabfc OBRAČALNIK heumagd (200* primeren za priključek na koeihfe vogel - noot elpenist. Sodja Alfo Ribno 28 h Prodam dvižna GARAŽNA Vft TA. Na trati 59, Lesce v GIMNAZIJA KRANJ, Kr* Koroška 13, proda SIVO LITIN, PECI na premog za centralno S javo ter rabljena OKNA in VRAT. Ogled in prodaja bo v torek, 211 gusta 1979 ob 8. uri za inter?*-družbenega sektorja, ob 9. unpas privatne interesente |fl Prodam tri tisoč kg ŽELEZA f 10 mm, po ugodni ceni. Bolka N| Poženik 10, Cerklje Prodam kombiniran italuans OTROŠKI VOZIČEK. Ogled t*" ure dalje. Zun, Nazorjeva 12, Krs PRODAM VEČJO KOLIC1V GAJBIC ZA JABOLKA IN KROV PIR. POSAVEC 19/a - FRB| ==KUPIM^^^ Kupim IZRUVAC krompirja p\ tinger. Telefon 47-189 \* Kupim do 10 metrov bukort DRV, z dostavo na dom. Plavaš, markah. Naslov v oglasnem odikii Kupim DESKE ali ELEMENTI za opaženje. Vidmar. Tekstilu Kranj, tel. 21-343 ^ Kupim 300 kosov STRESNI OPEKE trajanka Dravograd, rji barve. Prevodnik, Bistrica lb, M Ije m\ VOZILA Ugodno prodam ZASTAVO letnik 1971. prevoženih 57.000 || Ponudbe pod šifro: Dobro ohran* PETEK, 17 AVGUSTA 1979 19.STRAN GLAS DEŽURNE TRGOVINE F^ll VELETRGOVINE r-1 SPECERIJE =£1 BLED V OBČINI RADOVLJICA IN JESENICE DNE 18.8.1979 OD 13. DO 19. URE — SAMOPOSTREŽBA, BLED, Prešernova ulica 48 — MARKET, ZGORNJE GORJE 11 a — MARKET ».VOLČJI HRIB« RADOVLJICA, Gradnikova ulica — MARKET LESCE. Finžgarje-va ul. 10 — MARKET — DELIKATESA BLED, Cesta svobode 15 (v Park hotelu). Dežurni čas od 13. do 20. ure. Prodam karambolirano ZASTAVO 101. letnik 1976. Bernik, Sp. Luša 19, Selca 6327 Zelo poceni prodam starejši letnik 1300 in akvarijske ribice. Telefon 064-60-595 6373 Prodam H-4, letnik 1977. Ogled vsak dan. Valjavec Jože, Tupaliče 75, Preddvor 6374 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Kodraš, H lebce 8, Lesce 6375 Prodam VW - GOLF, letnik december 1976, Staretova 32, Kranj, Cirče 6376 Prodam osebni avto ZAPORO-ZEC, celega ali po delih. Urh, Suha 20, K ranj 6377 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Sitar Velesovska 30, Šenčur Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto in GISTERNO za olje ter kupim MOTOR za osebni avto fiat 1300 ali fiat 1500. Zg. Bitnje 136 pri puškami 6379 Prodam GOLFA, letnik 1977 (4 vrata). Cena 13,5 SM. Tel. 26-091 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Telefon 24-188 6381 Prodam ZASTAVO 750. Poizve se po telefonu 27-993 od 17. do 20. ure 6382 Prodam KADETTA 1000. Zor-man, Šenčur, Partizanska 42 6383 Prodam ZASTAVO 750, novejši letnik. Telefon 70-095, Podbrezje 81 6384 Prodam PEUGEOT 204, starejši letnik. Kranj, Iva Slavca 2 6385 Prodam ŠKODO, letnik 1971 ali zamenjam za FIAT 750 s parno registrsko številko. Mramor, C. na Klanec 31. Ogled v petek po 16. uri. Odstopim vrstni red za ZASTAVO 7.50. Mirkovič Mira, tel. 27-893 6387 Prodam VVV 1300, letnik 1966. Malo Naklo 3, Naklo 6388 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, cena 2,2 SM, parna številka. Dolinsek,Valjavčeva3,Kranj 6389 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Pogačnik, Brezje 71 6390 Prodam AUDI 60. Arh, Vrečkova 7, Kranj, tel. 26-853 6391 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Radovančevič, Cankarjeva 1, Tržič 6392 Prodam ZASTAVO 101. Zbil, Na-zorjeva 4 (kanarček) 6393 NSU 1200, prodam po delih. Rant, Kidričeva 31, Kranj 6394 FIAT 126-P, letnik 1977, prodam. Ažman, Kranj, Kokrškega odreda 2, tel. 21-287 6395 Prodam TOVORNI AVTO TAM 2001 kombi - furgon, letnik 1974, registriran do 14. 6. 1980. Informacije dobite po telefonu 064-26-911, Kranj 6396 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 1300 z obnovljeno karoserijo, letnik 1971. Podobnik, Mlaka 76, Kranj 6435 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Strakl, Kranj, Begunjska 2 6436 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, 500 do 600 kg, dobro ohranjeno. Franc Janževec, Podanrt 63. Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975. Kristan, Krožna 19, Kranj 6437 Prodam NSU 1200 C, letnik 1971. Zasavska c. 28/a. Kranj, tel. 27-545 6438 Prodam neregistriran AMI 8, delno na kredit. Koromet Marija, Cankarjeva 22. Tržič 6439 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in nekaj manjših delov za .ŠKODO, letnik 1974. Telefon 25-088 6440 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik november 1977. Vidmar. Breg ob Savi 14, Kranj 6441 Prodam dobro ohranjen AMI 8, letnik 1975 - oktober, registriran do januarja 1980. Šrimpf, Bistrica 189 (novi blok), Tržič 6442 Prodam italijanski FIAT 125. Go-gič, Veljka Vlahoviča 5, Kranj 6443 Prodam dobro ohranjen MOPED colibri, letnik 1967 in moško športno KOLO ELITE special rog, po ugodni ceni. Groharjevo naselje 33, Škofja Loka 6444 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, v račun vzamem ZASTAVO 750. Gros Franc, Kranj, Mlaka 3 Prodam dobro ohranjen in gara-žiran OPEL KADETT karavan. Re-šek Stane, Klobovsova 2, Škofja Loka 6446 Ugodno prodam R-4, letnik 1977. H rastje 199 6447 Prodam PUCH, 250 ccm, letnik 1954. Informacije po tel. 064-61-880, Miklavč, Ljubljanska c. 5, Škofja Loka 6448 Prodam registrirano ZASTAVO 750, letnik 1977. Špruk, Komenda, Zajčeva 1 6449 Prodam avto R-4, letnik 1977. Zidar, C. talcev 53, Kranj, tel. 23-198 Prodam CITROEN GS pallas, letnik 1976 in električno KITARO. Glinje 8, Cerklje 6451 Dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976, ugodno prodam. Informacije po telefonu 064-25-692 6452 Prodam SPAČKA po delih, letnik 1971. Ogled v soboto in nedeljo popoldan. Škofjeloška 29, Kranj 6453 Prodam MINI AUSTIN 1000, letnik 1971, registriran do julija 1980. Stražiška ul. 15, Kranj 6492 ZAPOSLITVE GOSTILNA ZARJA TRBOJE pri Kranju sprejme v redno delovno razmerje kvalificiranega KUHARJA ali KUHARICO in dekle, ki ima veselje do dela v gostinstvu. Plača, delovni čas in stanovanje po dogovoru. Rok prijave lahko takoj 6483 V redno delovno razmerje sprejmem ORODJARJA ali PRECIZNEGA MEHANIKA. Sprejmem vajenca za izučitev poklica FINOME-HANIK. Oddati pismene ponudbe na naslov: Peter Avbelj, Kajuhova 23, Bled 6299 Rutiniran BASIST išče zaposlitev pri narodnozabavnem ansamblu. Pod šifro: Resno delo 6484 Iščem strokovno usposobljeno ZIDARSKO SKUPINO (za notranji omet). Delo je v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 6485 VARSTVO za 16 mesecev starega fantka iščeva na Planini pri Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 6486. V uk sprejmem UČENCA za KOVINSKO STROKO - KOVINO-STRUGAR. Tominčeva 26, Kranj, Stražišče 6487 Iščem žensko za nego in OSKRBO starejšega upokojenca na domu. Plačilo in ostalo po dogovoru. Ponudbe pod: Nega na domu 6488 STANOVANJA Mlad par išče SOBO s kuhinjo v Skofji Loki ali Selški dolini za dobo dveh let. Pod šifro: Nujno 6467 Mlad zakonski par išče SOBO, po možnosti s kuhinjo in kopalnico v bližini Škofje Loke. Šifra: Vrtec - 6468 Dve dijakinji srednje ekonomske šole iščeta v šolskem letu 1979/80 SOBO v Kranju ali njegovi bližnji okolici. Ponudbe pošljite: Opale 9, Ziri 6469 Naročam časopis GLAS Priimek in ime Naslov Pošta Podpis V ob če želite prejemati Glas na dom, izpolnite naročilnico in jo pošljite na: ČP GLAS, 64000 Kranj, Moia Pijade 1, lahko sporočite vaš naslov tudi na tel. 23-341. Zamenjam enosobno STANOVANJE na Reki na Kantridi za odgovarjajoče v Kranju. Sunič Dragoja, Ul. XXXI divizije 24, Kranj 6470 Dekle t dobro službo išče GARSONJERO ali samo urejeno SOBO s sanitarijami. Šifra: Mirna in poštena 6471 Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod Dober plačnik 6472 Ogrevano SOBO z vso oskrbo oddam solidnemu moškemu okrog 60 let staremu. Ponudbe pod Razumevanje 6473 Mlad par išče v Stražišču SOBO s souporabo kopalnice. Plača dobro, s predplačilom. Šifra: Pridemo na razgovor 6474 Iščem ogrevano in opremljeno SOBO s souporabo kopalnice v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro: Delavka 6475 Mlad zakonski par nujno išče SOBO s kuhinjo v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 6476 Na stanovanje sprejmem dijakinjo kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku 6477 Oddam dve opremljeni SOBI s centralnim ogrevanjem trem moškim. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod: 1. september 6478 Trosobno pritlično STANOVANJE v Kranju zamenjam za enosobno v Kranju. Tomšičeva 42 6479 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju vzamem v najem za dobo eno leto s predplačilom. Šifra: Starejša upokojenka 6480 V Kranju najamem dvosobno komfortno STANOVANJE za dve ali tri leta. Možnost enoletnega predplačila. Ponudbe pod: Pogoj centralna 6481 Mlada vzgojiteljica z otrokom išče začasno SOBO v Kranju. Mira Stru-celj, Vrablova 54, 62000 Maribor, tel. 062-28-040 6482 POSESTI GOSPODARSKO POSLOPJE v bližini Kranja kupim. Ponudbe na Glas pod Za delavnico 6455 V najem oddam prostor za SKLADIŠČE (15 X 4 m). Sr. Bela 16, Preddvor 6456 Prodam GARAŽO na Planini. Informacije po tel. 064-22-136 dopoldan 6457 Nujno prodam zazidljivo PAR- Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica M ose Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništva 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 itevilko v kolportaži 5 dinarjev. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in strica ALOJZA THALERJA upokojenca se zahvaljujemo vsem, ki so ga v času bolezni obiskovali, predvsem pa dr. Rešku in dr. Možganu iz Železnikov. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem sorodnikom in znancem ter delavcem podjetja Alples iz Železnikov in Špedtrans Medvode za podarjene vence in cvetje, izrečena sožalja in številno spremstvo v njegov zadnji dom. Najlepše se zahvaljujemo g. župniku iz Selc ter pevcem za zapete žalostinke ob slovesu. Neutolažljivi otroci z družinami! Studeno, Selca, Strahinj, Tržič, Ljubljana, Kranj, Backnang, Sv. Duh, 13. avgusta 1979 CELO, k.o. Ljubno. Planina 17, stanovanje 10, Kranj 6458 V najem vzamem PROSTOR za mirno obrt na relaciji Jesenice-Žirovnica-Radovljica ali okolici. Ponudbe pod: Trofazni tok 6459 V Kranju kupim MANJŠO HIŠO z vrtom ali vikend v okolici Kranja. Ponudbe po tel. 22-469 ali naslov v oglasnem oddelka 0460 V najem vzamem GARAŽO na Planini. Najraje na Vrečkovi. Telefon: 26-841 PRIREDITVE 1 AVTOMOBILISTI! Odprta je nova delavnica za menjavo in popravilo zavor. Kranj, Kurirska pot 6 IZGUBLJENO HOKEJSKI KLUB NAKLO prireja v soboto, 18. avgusta 1979 ob 19. uri KRESNO NOČ in v nedeljo, 19. avgusta 1979 ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Kegljanje za kolo. Igra ansambel SELEKCIJA. Vabljeni 6465 GASILSKO DRUŠTVO VISOKO priredi v nedeljo, 19. 8. 1979 ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za nagrade. Igral bo priznan ansambel TRGOVCI. «466 Na relaciji Kranj — Tenetiše sem izgubil KOVČEK. Pqštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne. Cebular Jože, Zupančičeva 27, Kranj OBVESTILA: Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 6336 Na širšem območju Kranja sprejema GRADBENA NAROČILA za leto 1980. Smo izkušena gradbena skupina z lastnimi stroji in gradbenimi opaži. Cenje ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod Šifro: Samo do III. gradbene faze 6461 Izoliram centralno napeljavo s pločevino kvalitetno in poceni. Pra-protnik Ivan, Frankovo 68, Škofja Loka 6462 Opravljam razna STROJEPISNA DELA v najkrajšem možnem času. Naslov v oglasnem oddelku. 6463 Izgubil se je PES, nemški ovčar, star tri mesece,, sliši na ime Runo. Ima črn gobček in črn rep, po životu je rjave barve. Okoli vratu nosi navaden usnjen pas. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na naslov: Stanonik Jože, Sr. Bitnje 118, Zabnica 6489 Izgubila sem ZLATO VERIŽICO z medaljonom. 4. avgusta 1979 sem jo izgubila nekje od Šolske ulice do trgovine Nama ali do trgovine Zelenjava v Skofji Loki, ker mi je drag spomin. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi na naslov: Oblak, Šolska ul. 12, Škofja Loka 6490 NAJDENO Zatekel se je PES VOLCJAK, črno-rjave barve. Telefon 40-632 AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ PRIREDI NA ŠUŠTARSKO NEDELJO V TRŽIČU 26 AVGUSTA 1979 OB 15 URI veliko tombolo VREDNOST DOBITKOV 350.000, OD TEGA 12 GLAVNIH DOBITKOV MED NJIMI 4 AVTOMOBILI IN VEČ STO MANJŠIH DOBITKOV CENA TABLICE 25,- DIN TRŽIČ VAS PRIČAKUJE! DIN POLETNA RAZPRODAJA od 15.8.1979 do 15.9.1979 Veleblagovnici nama ŠKOFJA LOKA in v Blagovnici Cerkno 30—40 0/o znižanje prodajnih cen za nakup moške, ženske in otroške POLETNE KONFEKCIJE IN OBUTVE 29. mednarodni Gorenjski sejem Gostje o sejmu Aleksander Mihev, direktor kranjske Iskre, in Marjan Brecelj, član predsedstva SRS, o Gorenjskem sejmu — Obisk predstavnikov izvršnega sveta občine Koper Med številnimi gosti, ki so obiskali Gorenjski sejem, je bil tudi direktor kranjske Iskre Aleksander Mihev, ki je letošnjo prireditev ocenil takole: »Čeprav je sejmov kot je ta iz Teta v leto več in bi težko govorili o pravi menjavi dela med njihovimi organizatorji, pa je Gorenjski sejem primerno dopolnilo bolj specializiranemu razstavišču v Ljubljani. Sejem, ki se vse bolj razvija, je tudi letos opravičil samega sebe. Iskra je na njem bolj skromno udeležena, kar onemogoča narava njene proizvodnje, tako da smo omejeni zgolj na razstavljanje in demonstracijo električnega orodja. Zanimiva in pozornosti vredna je orientacija, da bi se na sejmu pojavljala manjša podjetja. Le-ta bi lahko prevzemala tudi nekatera dela od večjih delovnih organizacij in tako omogočila obojestranski razvoj.« Po ogledu je sejem ocenil tudi član predsedstva SRS Marjan Brecelj: »Gorenjski sejem je kljub svojemu razvoju in vsakoletni izpopolnitvi ohranil značaj sejma, ki je slovenskemu človeku blizu, ki mu ponuja vse od najmanjših potrošniških dobrin do najpopolnejše kmetijske mehanizacije. Zaključna slovesnost na Štefanji gori Grad - Letos bo zaključna slovesnost ob praznovanju krajevnega praznika krajevne skupnosti Grad, ki zajema vasi Grad, Ambrož pod Krvavcem, Dvor je, Štefanjo goro in Stisko vas in ima osemsto prebivalcev, na Stefanji gori. Slovesnost se bo pričela v nedeljo, 19. avgusta, ob 14. uri pn spominskem obeležju Miroslavu Snajderju. Krajevni praznik praznujejo vsako leto 15. avgusta v spomin pohoda II. grupe odredov z Dolenjske na Štajersko. J. K. Prav slednjo moram Se posebej pohvaliti, saj prinaša vsako leto več novosti, letos pa je dan Se večji poudarek domačemu blagu. Sejem pa bi se moral bolj razvijati v smeri prikaza usluž-nostne obrti in ji biti spodbuda za razvoj.« V sredo pa je Gorenjski sejem obiskala tudi delegacija izvršnega sveta koprske občine, ki bo skušala njegove izkušnje uporabiti v svojih sejemskih prireditvah. D.ZIeb,r Tudi GLASOV Jaka ne manjka na sejmu. Pn vhodu pozdravlja obisk o valee in opozarja, da sprejema tudi naročilnice za GLAS. . . Foto: D. Dolenc Delovno vzdušje na Pokljuki Radovljiška mladinska delovna brigada »Stane Žagar« je bila Ustanovljena pred dvema letoma, sodelovala pa je že na nekaterih zveznih in republiških delovnih akcijah. Za uspešno in vzorno delo je bila lani na zvezni akciji v Loznici nagrajena z najvišjim priznanjem akcije, s trakom akcije. Uspehi, ki so jih brigadirji dosegali pri dosedanjem delu, so bili povod za organizacijo tritedenske delovne akcije POKLJUKA 79. Zavedajoč se, da imajo mladinske delovne akcije veliko vlogo pri krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, se je občinska konferenca Zveze socialistične mladine odločila, da povabi k sodelovanju mlade iz pobratenih občin Brus in Svilajnac iz SR Srbije in Varaždin iz SR Hrvatske, ki skupaj z brigadirji iz domače občine sodelujejo pri urejanju nabrežine in kultiviranju obcestnega pasu na novo asfaltirane ceste Rudno polje «- Mrzli studenec. Program akcije je razdeljen na dopoldanski delovni del in popoldanski ter večerni del. V dopoldanskem času potekajo dela pri urejanju ceste. V programu imajo tudi udarno akcijo v popoldanskem času, ko bodo uredili prostor ob spomeniku mrtvega bataljona na Pokljuki. Sicer pa je popoldanski čas namenjen raznim predavanjem. Organizirali bodo tudi kviz na temo »Življenje in delo Edvarda Kardelja«, pohod od spomenika do spomenika, obiskali nekatere delovne V Bohinjskem jezeru »o pred dnevi kopalci Se vedno iskali osvežitve. K oliko bo Se takSnih dnit - Foto: F. Perdan ŠUSTARSKA NEDELJA TRŽIČ, 26 &'79 razstava, modne revije in kulturno-zabavni program V.---- organizacije in se pomerili v športnih panogah. Mladim iz Smije in Hrvaške bodo predstavili občino Radovljica tudi z izleti in ekskurzijami. V programu imajo obmmbni dan. Ta dan bodo brigadirji dopoldne poslušali krajša predavanja starešin teritorialne onramrjp, in predstavnikov Zveze rezervnih vojaških starešin o orožju in orientaciji v naravi. Sledilo bo orientacijsko tekmovanje, tekmovanje v streljanju in kviz o poznavanju orožja. Tudi na interesne dejavnosti niso pozabili. Ze prvi dan bivanja na Rudnem polju so na brigadni konferenci izvolili referente za posamezna področja. Izdali so tudi svoje glasilo, s katerim so udeležence te mladinske delovne akcije na kratko seznanili z zgodovino mladinskih delovnih akcij, pravilnikom o organizaciji mladinske delovne akcije in brigadirskim življenjem. Mladi brigadirji, ki so "ha Pokljuko prišli iz Srbije in Hrvatske, so pohvalili organizacijo akcije in predvideni program. Med seboj so se že spoznali. Všeč jim je okolje, dobro se počutijo, le ob večerih je malce hladno, pravijo nekateri. D. R DEŽURNI NOVINAR t««.: 21-860 SLOVO GOSTOV IZ POBRATENIH MEST Kranj - Sinoči je kranjska mladina priredila poslovilno srečanje z gosti iz Eobratenih mest La Ciotat in Oldham, na aterem so si izmenjali vtise, podelili pa »o tudi spominska darila. Angleški in francoski pobratimi, ki gostujejo v Kranju že od prvih dni avgusta, bodo odšli v domovino jutri popoldne z železniške postaje. Ljubljana - Republiški izvrsni svet je ' sprejel odlok, da bodo nekateri le lahko vozili tudi ob »prepovedanih« dneh. V Sloveniji naj bi po prvih napovedih dobili 30.300 nalepnic. Vloge zanje bodo začeli sprejemati 3. septembra. Ker pa bo tu zagotovo velika gneča, lahko pnčaku iemo, da se bo »procedura« lahko tudi za taksen dan zavlekla. Po zveznem navodilu naj bi nalepnice izdajali občinski upravni organi. Moskva - Ena največjih letalskih nesreč v zgodovini sovjetskega letalstva seje zgodila v sredo, ko sta nad evropskim delom ozemlja SSSR trčili dve potniški letali tipa Tupoljev. Neuradno računajo, da je izgubilo življenje okrog 150 oseb. Letali sta leteli na relaciji TaAkent -Minsk in Celjabinsk — Ktfinjev. Domnevajo, da je napako napravil kontrolni center na zemlji. Nova Gorica, Sežana — Lepo in sončno vreme, ki že spet lep čas drži pri nas, je nakopalo hude nevšečnosti z vodo na Krasu. Tako je manjka, da bodo prebivalci Nove Gorice, Ajdovščine, Sežane in drugod kar po trikrat tedensko imeli suhe pipe. v industrijskih predelih pa bodo pipe usahnile ob sobotah in nedeljah. Praga — Rude Pravo v nepodpisanem članku le komentira zadnje podražitve električne energije, bencina in trdih goriv na Cehoslovaskem: da pač ne morejo biti izolirani in da so tudi oni izpostavljeni zunanjim vplivom. Članek pa obljublja, da ne bo več večjih podražitev. Rab — Predsednik Tito je včeraj opoldne s šolsko ladjo Galeb prispel iz Zadra na Rab. Tu ga je sprejela množica navdušenih otočanov in turistov. Ob prihodu so ga prisrčno pozdravili pionirji in predstavniki mesta Rab, s katerimi se je predsednik Tito zadržal v daljAem pogovoru. Bejrut - Libanonske enote redne vojske so spet zavzele položaj v luki Tvr. od koder so jih pred dnevi pognali Izraelci, ki so napadli z morske strani in se izkrcali na obali Redna vojska zavzema položaje tudi v starem delu mesta, kjer je bila že Miri leta »nikogaršnja zemlja«. Kranj - Na gorenjskih cestah je danes mirno. Promet normalno poteka. Tudi na mejnih prehodih ni zadreg. Do zaključka redakcije ni bilo prijavljenih večjih prometnih nesreč, dežurni gasilci pa tudi niso dobili nobenega klica na pomoč. Vreme bo *e sončno, le v gorah ao možne nevihte. I) Dolenc 81EO Pred osmim svetovnim prvenstvom v veslanju Bled '79 Janez Zemljarič, predsednik organizacijskega odbora Vsem veliko športne sreče BLED — Na prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva v vesla-nju prihajajo že prvi udeleženci naše največje veslaške športu« manifestacije na svetu. Bled je ponosen, da je po trinajstih letik spet dobil organizacijo tega prvenstva. Se posebno so ponosni, da je pokroviteljstvo nad to prireditvijo prevzel predsednik Josip Broz-Tito. Na Bledu bo od 28. avgusta do 9. septembri 1100 tekmovalcev in tekmovalk iz vsega sveta. Svetovno prven-stvo bo spremljalo nad 250 novinarjev, TV in radijskih repor-terjev ter fotoreporterjev. Televizijska slika bo šla v dvaintr deset držav. Veslaški utrip se na Bledu že nekaj časa čuti na vsakem koraku. Vsi se zavedajo, da mora biti prvenstvo organizirano tako, da bo šel glas o dobri organizaciji po vsem svetu. Da bo vse tako kot je treba, skrbi organizacijski komite, ki ga vodi predsednik Janez Zemljarič. Janez Zemljarič — predsednik organizacijskega komiteja osmega svetovnega prvenstva. »Organizatorji, prebivalci Bleda, Gorenjske, Slovenije in Jugoslavije smo ponosni, da nam je bila zaupana organizacija svetovnega prvenstva. Pri tem se zavedamo, da je to priznanje; ki nas vse še bolj zavezuje, da moramo prvenstvo resnično dobro organizirati. Organizacijski komite zavzeto dela in si vsestransko prizadeva, da bo kar najbolje pripravil vse za nemoten potek te pomembne množične športne manifestacije. Trudimo se, da bodo tekmovalni pogoji na osmem svetovnem prvenstvu še boljši kot so bili na minulih velikih veslaških pri- reditvah. Gradimo vse potrebne objekte. Hkrati teko napori, da bi vsem udeležencem prvenstva, gostom in gledalcem zagotovili udobno bivanje, prijetno vzdušje in vse druge pogoje. Turistični delavci na Bledu pa pripravljajo vrsto prireditev in akcij. Na Bled bodo prišli mnog novi mladi tekmovalci in tekmovalke. Veliko nam je do tega, da bodo vsi ti navezali in utrdili številne prijateljske vezi. Posebno še med seboj, j mladino Bleda, Gorenjske Slovenije in Jugoslavije. Ju goslovanski telesnokulturni delavci vemo, da pomenijo u srečanja mladine številnih rodov in dežel velik prispevek k spoznavanju in utrjevanji prijateljstva med športniki in narodi, k medsebojnemu razumevanju in k humanizaciji odnosov med ljudmi v svetu. Želimo, da bi naše skupno srečanje potekalo v tem duhu!« Besedilo in foto: D. Humer Po nedavni toči v kranjski občini Škode ne bo zlahka nadomestiti Čeprav bo mogoče dokončno oceniti škodo po toči 4. avgusta v kranjski občini šele v jeseni, pa že sedanje približne številke ne kažejo na rožnat položaj. Še posebej ne za tržno usmerjene kmetije, ki jim je toča potolkla tudi do polovice pridelka silažne koruze, prav nič bolje pa ni krajem z gorskimi kmetijami, kjer so prav tako utrpeli veliko škodo na pridelku. Ze sedaj je jasno, da vse škode tudi z družbeno pomočjo ne bo mogoče omiliti, tako da bodo za vrsto kmetij, posebno tako-imenovanih »čistih« kmetij, posledice precej velike. Komisija za oceno škode po toči pri skupščini občine Kranj je doslej ocenila, da je škoda potolkla polovico pridelka silažne koruze, 80 odstotkov ovsa, polovico krme pese in fižola, 40 odstotkov zelja, 30 odstotkov prosa itd. Največ škode je na silažni koruzi, saj je tam škode za več kot 5 milijonov novih din, na ostalih pridelkih pa ravno toliko. Na travnikih in sadovnjakih je škode za okoli 3 milijone novih din. Ce prištejemo še škodo na pšenici in ječmenu, ki jo je toča napravila 8. julija, potem je škode na Poljščinah za več kot 13 milijonov din. Kmetje bodo tolikšno škodo na poljščinah le stežka nadoknadili. Sredstva, ki se kot pomoč ob elementarnih nezgodah natekajo v občinski sklad, so v primeri z milijardno škodo le kaplja. Izvršni svet skupščine občine lahko po svojih pristojnostih pomaga takoj le z 500 tisoč novimi di- narji, o ostalem znesku, -videvajo, da se bo v sklad nar okoli 2 milijona din, — pa bo čala skupščina občine na sept ski seji. Vsekakor bi bilo pot da bi v takšni situaciji kmetom skočila na pomoč tudi kmeti zemljiška skupnost in pa kmeti zadruge. Kmetje sami škode ne mogli nadomestiti: pri za vam skupnosti Triglav je namreč le kaj več kot 60 kmetovalcev n rovalo pridelek in sicer največ i ne koruze, večina pridelka pa ni zavarovana. Zavarovanje p~ na Gorenjskem skorajda ni v na di, saj je tolikšna toča resa redka. Kadar pa vendarle pade tak« na kot je bila 4. avgusta, pa * . kaže, da je bilo vendarle bflfN kmetov preveliko. Družbena S stva ob tako veliki škodi v i|r vsekakor ne bodo zadostna. h drobnejšega dogovora sicer š> vendar pa bodo verjetno oškodova* kmetje dobili pomoč v obliki k ali gnojil. Nemalo škode je toča napra tudi v družbenem sektorju. Kom^ so na primer na pridelkih kT TOZD Kmetijstvo, ki so bili u rovani, ugotovile za 325 tisoč din škode, dokončna cenitev pa mogoča šele v jeseni. Takrat m n namreč na kvaliteti sadja v njakih v Preddvoru dokončno Is ocenila škoda, že sedaj pa verjetno, da bo treba veČino sadja oceniti kot druge ali celo t kvalitete.