273. številka. Ljubljana, v torek 28. novembra XXVI. leto, 1893. Uhaja vsak dan «e*er, izimSi nedelje in praznik«, ter velja po pot ti prejeman za avstro-ogers ke dežel«« ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr„ za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu st. V2. Upravu iitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ko so početkom tega zasedanja podpisani zastopniki stopili v „klub konservativcev" zajedno z drugimi zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda, izjavili so složno, da pristopajo klubu pridržujoč si svojo tesno meJBebojno zvezo, trdno osvedočeni, da bode klub krepko podpiral njihova prizadevanja, katera merijo poglavitno na to, da Slovenci in Hrvati dosežejo svojo narodno ravnopravnost. — Vrhu tega izjavili so hrvatski zastopniki pri oni priliki, da stopajoč v klub nečejo, kakor si bodi, prejudicirati svojemu državnemu pravu ter so pristavili, da se ne bodo držali vezane po klubovi disciplini v vprašanjih, katera bi se, od katerekoli strani, na to nanašala. — Ko se je začetkom leta 1892 pretresala v klubu trgovinska pogodba z Italijo, izjavili so isti, da si pridržujejo svobodno glasovanje o tem predmetu ter da ob svojem času označijo svoje stališče. Oe pa niso do zadnjega od loženja državnega zbora tega storili, zgodilo se je to jedino iz razloga, ker so se nadejali, da ona vlada, katera je opetovano naglašala, da stoji nad strankami, povoljno reši neka viseča narodna in gospodarska vprašanja, sprožena v dalmatinskem zboru, na temelju pravice in zakona. Z druge strani so pa bili vsi podpisani tega mnenja, da s tem, da ostanejo v klubu, zaprečijo, da bi levica prišla do oblasti, kar se je do neke mere tudi posrečilo. — Toda odkar se je predstavila državnemu zboru parlamentarna vlada, katera se nazivlje koalicijsko, čeravno v njej ni zastopanih 10 milijonov Slovanov; odkar se mora ta vlada naslanjati na koalirane stranke, dočim se podpisani po svojem političnem osvedo-čenji s to koalicijo družiti ne morejo, ker i vladni program nima nikakih ozirov na narodne težnje, izrecno naglašajoč, da morajo mirovati vsa velika politična vprašanja, torej tudi ono o narodni ravnopravnosti; došli so — z ozirom, da podpisani teže na to, da se rešijo po pravici vsa narodna vprašanja; z ozirom, da so že odločili, glasovati proti izjemnemu stanju v kraljevini Češki, katero hoče [novajl vlada vzdrževati, ker je zmatrajo naperjeno proti češkemu narodu, koji jim je bratski narod ; z ozirom, da hočejo i glede" drugih v vladnem programu navedenih vprašanj ohraniti si prosto roko — do zaključka, da izstopijo iz kluba. Ta zaključek javili so klubu dne 23. t. m. in ustanovili posebno slovensko-hrvatsko skupino ter hočejo brez kakih ozirov pazljivo slediti vladnemu delovanju i temu nasproti uravnavati svoje držanje. Ob jednem stopili so podpisani v dogovor z ostalimi hrvatskimi in slovenskimi zastopniki ter se nadejajo, da se s časom tej skupini pridružijo še drugi zastopniki, da složno delujejo na parlamentarnem polji. Da podpisani izstopajo iz parlamentarne večine, je naravna posledica njih zastopniških dolžnosti) ter jim bode iz istega razloga poglavitna naloga, čuvati ter braniti pravice in koristi slovenskega in hrvatskega naroda, ki se povsod in osobito na Primorskem iden ti f i k u j e j o s koristmi države. Potegovati se hočejo tudi zato, da se čim preje oživotvori združenje vseh slovanskih zastopnikov, kateri ne pripadaj o koali cij i, vsvrho vzajemnega in odločnega delovanja za ravnopravnost in za pravice vseh slovanskih plemen. Na Dunaju, dne 26. novembra 1893. Dr. Klaić, dr. Ferjančič, dr. Bulat, Bor-ćić, dr. Gregorčič, grof Alfred Coronini, dr. Gregorec, Šupuk, Kušar, Nabergoj. Po secesiji desetorice. Na Dunaji, 27. novembra. Sedaj vrč! Slovenski iu hrvatski poslanci, ki so ostavili Hohenvvartov klub in tako Btopili iz kroga koaiirancev, znabiti niti računali niso, da bode ta njihov korak tako pretresel na vse strani parlamentarni položaj, kakor se sedaj čedalj* bolj kaže. Sklenili ho posebno izjavo, s katero hočejo stopit: pred slovensko in hrvatsko javno mnenje, da utemelje svojo secesijo. Če smo prav poučeni, odcepili so se od grofa Huhenwarta zaradi tega, ker bi pod vodstvom tega očeta koalicije morali služiti novi vladi, ta vlada pa niti programa ni takega proglasila, da bi bilo le količkaj od nje pričakovati v prospeh slovenskih in hrvatskih interesov. Ustvariti bo hoteli torej v prvi vrsti zase svoboden položaj, kateri jim dovoljuje stopiti k novi vladi v prijazno razmerje ali pa v opoz eijo, kakor Be bode ona pokazala po Bvojih delih nasproti Slovencem in Hrvatom. Da bodo dejanja, oziroma nebaoja novega kabineta, če se kaj dolgo drži, skoro gotovo silila nun v opozicijo, o tem sicer ni veliko dvojbe. Čas pa je sedaj de moten, položaj do cela nestanoviten. Zato začasna reBerva ne more biti kvarna in sosebno jemljo secesijoniBti ozir na slovenske poslance, ki ho Se v IIohenwartovem klubu in kot taki obljubujejo, da hočejo vlado pripraviti k odgovoru na naSe težnje v najbližjem čaBu in ob nepovoljnom odgovoru tudi Btopiti iz kluba in potem seveda v opozicijo. Razdvoj mej slovenskimi poslanci torej sedaj Se ni nikaka nesreča, ampak pomenja le dvojno taktiko, katera ima lahko jako ugodne posledice. Secesijonisti bo izprožili svoje puške in vzdramili vlado, da je zadnji čas, če hoče še paktirati s slovenskimi Hohenwartovci, ki imajo puške še ob strani, če bo pakt ne posreči prav kmalu, tedaj se vsa četa združi zopet z nabasanimi puškami — proti vladi. Tako je po naših mislih razumevati položaj naš neposredno za secesijo in tako za sedaj lahko odpade vsBko očitanje, bcdisi da Be je kdo LISTEK. M a r g a r i t a. Spisal L a j o i. Lepa je bila, to so priznali vsi, ki so jo kdaj videli. Kadar so šteli mestne krasotice, imenovali bo njeno ime najprvo. Cestilcev je imela obilo, a ni marala dosti zanje, vedela je predobro, da, kadar ustavi mesto, pozabili bodo i njo, kakor so pozabili že toliko pevk, katerih glas se je po mestnem gledališči razlegal Mnogo jih je tudi bilo, ki so ji obetali ljubezen, a ona jim ni verjela. Predobro ji je bilo znano, da dvoriti gledališki pevki, laskati se njeni umetnosti, hvaliti nje petje, občudovati nje lepoto — to spada k „bon-tonuM brezposelskih mestnih ljudij, ki imajo mnogo časa, a malo ali nič dela. Lo njemu, Adolfo conte de Meriniju je verjela, četudi ji ni nikdar z besedo povedal, da mu je draga; govoril je z očmi, a tako, da je bil vsak dvom izključen. Kadar je ona nastopila, bil je i on v gledališči. Slonel je navadno pri stebru tik vrat. Vsakemu njenemu koraku je sledil, vsako njeno gibanje je spremljal — z očmi. Početkoma niti ni vedela, kdo da je, a pra-šala je po njem. Zanimal jo je bledi mož temnih las, goste črne brade i ognjevitih očij, ki so bile vedno le vanjo uprte. Pozneje se je aešla ž njim v večji družbi, tačas ji je bil predstavljen. Molče* se ji je priklonil, izrazil ni z najmanjšo besedo, da ga veseli jo osebno poznati, njo, Blavno operno pevko Margarito Bianchi, katero celo mesto obožava. Zatem je prišel večkrat k nji v garderobo, sedel na bližnji stol ter pričel govoriti. Bil je čuden človek, povsem drugačen nego drugi. Nikdar je ni hvalil, nikdar se ji laskal; govoril je vedno resno, a tako, da je ona znala, kako visoko jo ceu i, kako globoko jo spoštuje. Po predstavah jo je redno domu spremljal. Pri slovesu podala mu je ona svojo belo ročico, na katero je on slednjikrat lahek poljub pritisnil. r 1'olju'iujem roko le onim, katere spoštujem," dejal je nekoč. Bilo je čudno razmerje mej njima. On si je prisvajal nekako ulogo varuha, ki čuva drag zaklad, vedno bb boječ, da mu ga kedo ne ukrade; a ona je brez ugovora sprejela njegovo varuštvo, zdolo se ji je to popolnoma naravno in da drugače biti ne more in ne sme. On je bil zelo čuden, če sta bila sama, ostajal je po cele ure pri nji, a če je prišel tretji zraven, tačas je vzel klobuk in odšel. Nji se tako vedeuje ni čudno zdelo, vsaj je bil tudi »M sledmi, ki je pride) v tacih trenotkih, nepoklican gost, katerega bi najraje odblovila. Govorila sta o vsem, le o ljubezni ne; oči-vidno se je tacega razgovora ogibal in vender jo je ljubil, strastno ljubil. Vedela je i ona to, a razjasniti si ni mogla, zakaj molči. Rada bi imela, da govori, čakala je, da spregovori besedo o svoji ljubezni do nje, ki ga je isto tako vroče ljubila, a on je molčal. Bil je ubog. Vse njegovo posestvo — imel ga je mnogo — je bilo popolnoma zadolženo, a ne po njem, prevzel je tako od svojega pokojnega očeta. Niti jedna opeka ni bila njegova. Dati ji ni mogel druzega, ko svoje ime in svojo liubezeu. Sedaj je bila ona v prijetnih razmerah, boriti Be ji ni bilo, kakor njemu. Kot soproga njegova odstavila bi gledališče, odrekla se ugodnostim, katerih bi ji on nadomestiti ne mogel. Zato je molčal in ljubil brez nade, da bi bila kdaj njegova. Čestokrat ji je hotel odkriti bvojo ljubezen, dušilo ga je ji povedati, kako jo ljubi, pa premagal ho je in molčal. Njegov molk je bila žrtev, a Žrtev, kakeršne prinašajo le plemenite duše. Ime njegovo je bilo na dobrem glasu; ponujali so mu bogata dekleta v zakon, a on je vsako tako ponudbo odklonil, ostal je zvest nji, kateri še zvestobe prisegel ni — Margariti. (Dalje prib.) prenaglil, bodisi da se je kedo t maneluštvo zagrizel. Naši in hrvatski poslanci, ki so se postavili sedaj na svoje noge, lahko so zadovoljni z dosedanjim razvojem stvari j, kakor so ga znabiti nehote prouzročili. Njihov strel ni vzdramil samo vlade, nego obudil je tudi parlamentarne kroge, da se Živo zanimajo za interese, katere ti poslanci zastopajo. Poljski klub je sklenil glede* na vladni program znameniti) resolucijo, da hoče vladi stati na Btrani, ako ne bode prijazna samo Galiciji, .temveč tudi drugim narodnostim". Pozitivno se nam zatrjuje, da se je ta dostavek sklenil jedino le z ozirom na našo Becesijo, ki je tako energično opozorila, da vladi ni zaupati, ker ne obljabuje čuvati posameznih narod-Doatij. In prav tako zanesljivo uma poučeni, da so posamezni odlični poljski pottlanci secesijooiste zago-tovljali svoje najkrepkejSe podpore na odločilnem meatu pri tem, da se izpolnijo naše narodne želje. „Slab utia* izstopa na Poljake, o katerem govori „ Slo vencev" poročevalec, je torej treba v tem zmislu umsvati. Sploh iz poprejšnjih zavezniških krogov ni čuti — razun m menih od grofa iloben-vvarta in nekaterih fevdalcev — nijedne žale misli zoper secesijo, pač pa lepo število nemških konservativcev iz Uohenvvartovega kluba dosledno naglasa, da kmalu pride za — našimi. In to poslednje te dni visi kakor črn oblak uad parlamentom! Četa nemških konservativcev, oa Čelu |im dr. Ebeuhoch in baron Dipuuli, je skrajno nezadovoljua s sedanjo koalicijo in sedanjim položajem. Bila je sprožila v drugi seji H >heuwartovega kluba — ko je bi! izstop Slovencev in Hrvatov že zvršen — znano resolucijo, da naj klub vlado podpira samo v smislu dosedanjih političnih, gospodarskih m narodnih načel svojih. Stavila je to resolucijo, na de je se, da je klub ne odobri, ker je kot negacije vladnega koalicijskega programa odobriti ne more po človeški logiki. A — Čudo golemo — klub je odobril to resolucijo in tisti nemški kouservativci, ki so hoteli imeti le povod za izstop, morali so obsedeti v klubu. To seveda tem konservativcem ni priljubilo kluba in sedaj iščejo drugega povoda, kateri se jim tudi nudi z brambovsko predlogo, ki pride jutri na dnevni red. Odločeni so glasovati zoper to predlogo in ker ta predloga obretneoja davkoplačevalce b skoro 5 milijoni na leto, računajo, da bodo potegnili tudi kmetske poslance za Babo in tako klub ter osobito grofa Hoheuvvarta spravili ob politično eksi-steuco. Potem pa bode tudi veliko vprašauje, kako dolgo se bode še moglo držati VVindischgraetzovo rniuisterstvo. Nezadovoljnost, da je grof Hohenwart potisnil svoj klub v takšno koalicijo, pereča je torej v klubu še danes in ui išče dučk*. Videti je, a ne samo to, nego tudi v poljskem klubu, da se želi novih formacij mej parlamentarnimi strankami in drugih mož na vladnem krmilu. Nemški liberalci si v svojih srcih sicer tudi drugače žele, namreč vlade nemško-poljske, a vidi bs izključeno, da bi Poljaki na to pristali. Zato pa vstaja in prodira misel na bivšo „desnico" m na vlado, ki bi v resnici zvr-ševala program stare .desn ce" — brez Hohenwar-tovega kluba. C s bi se to obistinilo, potem bi bili lahko ponosni, da |e prišel signal od slovensko-hrvatske desetorice, od — naše strani! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28. novembra. Senzabna vest. DunaJBka „EKtrapost*, jeden tistih tednikov, ki so dobivali svoje informacije naravnost od Taafttja iu imajo tudi sedaj še dobre zve/e, ta javila, da hoče vlada, čim odobri državni zbor izjemne naredbe, imenovati češkega ministra rojaka in aicer ima to biti princ Ferdinand Lobkovic. V levičarskih parlamentarnih krogih se zmatra ta vest kot neosnovana, desničarskim pa se zdi še dosti verjetna. Listi se še niso izrekli. Doktor Steinbacfu Bivši finančni minister dr. Emil Steinbach imenovan je senatnim predsednikom pri najvišjem Bodišču. To meato, katero je aedaj dobil dr Steinbach, je bilo veliko let izpraznjeno in sicer od tedaj, odkar sta bila ogerski iu lombardsko beneški senat odpravljeoa. Doktor Steinbach je torej predsednik senata, katerega niti ni, dobil je torej prav lepo službico. MadJurski dvor. Madjari so zopet dosegli znamenito, uprav neprecenljivo koncesijo. Cesar je privolil, da se ustanovi poseben umdjarski dvor. Madjari so se za to pogaujali že izza I. 18G7. z vso odločnostjo, a krona nikakor ni hotela v to privoliti, ker jej je bilo na tem, da izražaj baS cesarski dvor neraz-družnost države in neločljivost ter notranjo združe-nost. Kakšoi razlogi so cesarja na to napotili, da je opustil svoje dolgoletno stališče in v tem vprašanji, ki je samo formelne važnosti, odnehal, še ni znano Z isto pravico kakor Madjari, morejo sedaj tudi Čehi in Hrvati tirjati poseben dvor. Viiaujc države. It us i j 11 iti Italija. Petrograjski dopisnik londonskega ,Daily Telegrapha" javlja svojemu iiatu vsebino pogovora, katerega je imel z nekim ruskim državnikom. Dopisnik je vprašal državnika, kaj je b pogajanji mej Italijo in Rusijo, o katerih se neprestano govori, zlasti odkar je bil ruski minister vnsnjih del v Monzi pri italijanskem kralju. Dotični državnik rekel je na to dopisniku, da se Rusija prizadeva, pridobiti Italijo za francosko-rusko zvezo in upa, da bode Giolittijev naslednik premenil italijansko po litiko v tej smeri. Dopisnik pristavlja še, da se je dotični državnik izrazil tako, kakor da bi Rusija hotela Italiji garantirati posest Rima, če bi Italija izstopila iz trojne zveze iu se zvezala s Francijo in Rusijo. Zanimivo je, da je oficijozni „Varšavskij Dnevnik*, govoreč o papeževi naklonjenosti frao-eoako-ruski zvezi, naravnost povedal, da obnovitev posvetne države papeževe ni izključena, če ostane sv. Oče veren podpornik rusko francoskih prizadevanj. Ali je to morda migljaj Italiji, naj se kmalu odloČi? Kdo ve! Za Francosko iu za Rusko je vsekako prav ugodno, da moreta svoje železje beliti v dveh ognjih. Francoska kriza. Kaže se, da sedanje krize ue bo tako hitro konec, kakor se je mislilo. Dupuy je odločno odklonil, takisto Casimir Ptrier. Ta poslednji kandi-duje za mesto predsednika republike in se torej neče obrabiti kot rninisterski predsednik. Sedanji predsednik republike, Carnot, bi si za bodočo volitev rad zagotovil podporo radikalcev iu je torej nekako sam kriv, da je prišlo do krize. Dupuy je namreč hotel oportunističnu ininiBterstvo sestaviti, a Carnot se je temu protivi!, češ, da neče radikalcev odleti. Včeraj 8e je Cirnot posvetoval z radikalcem BourgeoiBom in vse kaže, da boče za vsako ceno vladali z nezdravo koncentraejo, samo da ui zagotovi predsedstvo republike. lin muvnuki parlament. Včeraj je rumunski kralj otvoril novo zasedanje parlamenta. V prestolnem nagovoru se po-vdarja, kolikega pomena je za deželo, da je prestolonaslednik dobil sina, ker je to utrdilo dinastijo. Naglasa se, da je evropski mir zagotovljen, ker se potezajo zau) vse države. Nagovor napoveduje potem daljšo vrsto vprašanj, katera je rešiti ter popisuje ugodni finančni položaj, kateri je poglavitno z.hvaliti srečno .dognani valutni reformi. — V političnih krogih 8e je zelo opazilo, da se prestolni nagovor tako skrbno omika vsaki besedi, katera bi zsraogla pojasniti mejnarodni položaj, zlasti pa razmerje mej Rutnunsko in trozvezo ter Rusijo. Dopisi. Iz l,|ut»l|ane, 27. novembra. [Izv. dop.] (.Narodni Dom") Kdor podrobneje pozna društvene razmere v Ljubljani, kdor ve, v kako tesnih in neprikladnih prostorih se mora gibati narodno življenje Ljubljansko in kdor skuša, kako manjka naši družbi primernih lokalov za zbirališča in veselice — ta je pač z nemalim navdušenjem pozdravljal odločilni korak društva za zgradbo „ Narodnega Doma", da se razpiše tekmovanje za najboljši načrt. In ko so razsojevalci prisodili prvo darilo češkemu arhitektu Fr. Škabrovtu in ko smo zvedeli, da je obljubil imenovani umetnik do 1. sept. t. 1. izdelati podrobne načrte in detajlirani troškovnik zgradbe, zavladalo je pravo pravcato veselje mej nami, ki že toliko let zdihujemo po primernem Bkupnem ognjišči in dostojnih lokalih. Radostno Brno odobravali, da je marljivi odbor, boječ se zamude, večinoma telegrafskim potom obravnaval z arhitektom — in res, prve dni septembra je mož dovršil prevzeto nalogo in poslal odboru svoje delo. Tedaj smo mislili, da pač ne more biti daleč do razpisa. V dubu smo videli, kako bo bodo veselili naši obrtniki, ko se jim bode ponudilo toliko opravka in zaslužka za neugodni zimski čas. Pripravili bodo polagoma svoj materijal in spomladi bode vse tekmovalo, da raste zgradba hitreje kviško. In narod slovenski, ko bode videl, da je stvar resna postala, da se bliža oni s tolikimi žulji in žrtvami omogočeni trenutek, ko bode jela ras Li palača na rodne zavesti iz tal, ta bode v zimskih veselicah in zbirališčih iz nova poBegel v svoj žep in iz nova polagal krono za krono na oltar domovine.....Počasi, prijatelj, jiočasi! Občinstvo misli, slavni odbor pa obrača! Arhitekt Skabrovt je v nepričakovano kratkem času izdelal detajle in podrobui troškovnik — aedaj pa leži skoro uže četrt leta trdovratno in nepremakljivo v varnem zavetji ndborovega arhiva! Popraševali smo na raznih krajih in trkali na desno in na levo, da bi izvedeli, kaj je uzrok tej nepričakovani zamudi. Zagotavljalo ae je nam, da je treba račune natančno pregledati, če so pravilni in Če se ujemajo a dejanskimi razmerami. Prav tako! A mi misera plebs contribuens argumentiramo tako le: Če je arhitekt napravil podrobni načrt z računi vred v skore) 6 tednih, dale bi se te stvari vender tudi pregledati v dvakrat šestih tednih. 0* je navedeni izgovor vzrok zamudi, potem je ta zamuda pač neopravičena in neodpustljiva! December je pred durmi. Za razpis je treba daljšega obroka — recimo do srede januvarija. Na to mora odbor pregledati ponudbe, napraviti kontrakte itd., iu če bode rabil po sedanjem receptu tri četrt leta za to delo, potem bodemo stali sredi aprila ali pa pričetkom maja in zgradba bode pomladi tam, kjer je sedaj. Vsi obrtniki zgube zimski čas, narodna agitacija pa najlepšo priliko za nabiranje! Naj se nam ne ugovarja, da je odbor prevzel iz golega rodoljubja težavno svojo nalogo in da primanjkuje temu alt onemu odborniku časa za to nalogo. Mi hvaležno pripoznamo, da je posel mučen in skrajno nehvaležen; tudi Bpričujemo rade volje, da se je slavni odbor mnogo trudil in pridobil veliko zaslug — a sedanje odlašanje je nam — da več ne rečemo — povsem nerazumljivo! Kdor je prevzel Častni posel, temu je narodna dolžnost, da vztraja pri njem in da ga ne pušča v tako odločilnih časih v nemar. Zato si usojamo slavuemu odboru tu zadevo polagati najnujnejše na srce iu ga prositi v imenu vse slovenske inteligencije, da stvar pospeši in spravi v normalni tek ! I)iximus. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani, 27. novembra. Danes pričela se je pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišči zadnja letošnja porotna sesija, ki bode trajala blizu 14 dni j, ker je število obravnav v tej sesiji izredno veliko ter bode obravnava proti J. Uraniču in 17 sokrivcem zaradi ponarejanja denarja trajala več dnij. Včeraj vršile so se tri obravnave, iu sicer proti Mariji Krasna, Antonu Bla-žiču in Valentinu Podobniku. Marija Krasna, 45 let stara bajtar jeva žena iz Dolge Poljane pri Vipavi, bila je obtožena hudodelstva tatvine. Splošno bilo je znano, da živita zakonska Janez in Marija Krasna v slabih gmotnih razmerah in da težko preživita sebe in svoj h čve-tero otrok. Ker so tudi upniki zadnji čas zahtevali plačila, prišla je Mariji Krasna misel, ukrasti denar svojemu sorodniku, imovttemu Lorencu Semiču. Ker je hči obdolženke pri Semiču že tri leta za deklo služila, prišla je mati večkrat v Semičevo hišo ter so jej bile znane razmere v tej hiši. V nedeljo dno 1. oktobra t. I, ob polu 7. uri zjutraj, ko so bili vsi domači v cerkvi, šla je Marija Krasna k Semi-čevi hiši, vzela iz zuaoega jej mesta ključ kuhinjskih vrat in jih odkleuita, odklenila potem Semičevo spalnico, odžagala in odlomila pokrov škrinje, v kateri je spravljal Semič bvoj denar, ter odnesla veliko usnjato listu co s papirnatim denarjem za 4300 goldinarjev in dve vreč ni, v katerih je bilo po 100 srebrnih goldinarjev. Ukradeni denar spravila je najprvo v senu, potem pa v svoji omari. Ker je koj potem začela plačevati dolgove, letel je sum nanjo in izvršila se je pri njej hišna raziskava, pri kateri so je našel še ves papirnati denar in 147 srebrnih goldinarjev. Obdolženka priznala je tudi pri včerajšnji obravnavi, da je izvršila omenjeno tatvino. Porotniki potrdili so jednoglasno stavljeno jim vprašanje in sodišče obsodilo je Marijo Krasna na 18 mesecev težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. Pri drugi obravnavi sedel je na zatožni klopi 1 Dietni kmetski fant Anton Blažič iz Zgornjih Pir-nič zaradi hudodelstva uboja. Mej fantoma Antonom BlaŽičem in Luko Petačem unel se je bil v noči od 16. na 17. septembra t. I. v krčmi pri Kovaču v VikrČah prepir. Proti jutru odšli so Anton Blažič iu njegovi tovariši v Spodnje Piroiče; kmalu pride za njimi Luka Petač, pridušujoč se, da bo nobenega ne boji. Blažič in Petač sta se koj spopadla in v tem trenotku sunil je Blažič svojega nasprotnika z nožem in sicer jedenkrat v trebuh in jedenkrat v prsa. Petač pritekel je še do bližnje domače hiše, tam pa se je zgrudil in obležal mrtev. Glasom izreka izvedencev bilo je Petačevo srce z nožem prerezano ter je bila rana absolutno smrtna. Obdolženec priznava svoje dejanje in tudi priče Fran Narobe, Anton Petač in Janez Zor izpovedale so v smislu zatožbe. Anton Blažič bil je obsojen na gest let teike ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter s trdim ležiščem v temni celici dne 17. septembra vsakega kazenskega leta. Zvečer vršila se je obravnava proti 60 let staremu oženjenemu goslaču Valentinu Podobniku s Drenovega Griča zaradi hudodelstva uboja. Dne 10. septembra zvečer odšel je Podobnik iz gostilne Jerneja Janše, kjer so se — kakor navadno — fantje ž njim norčevali; brez kakega posebneg* povoda prišla sta iz gostilne za njim Fran Janša in Alojzij Kamin. Podobaik, ki je imel nož v rokah, obrnil se je proti Janši, rekoč: „Ne hodi k meni, če ne, te bom z nožem!" Na to udari Janša Po dobnika s krepelcem, Kamin ga pograbi, hoteč mu izviti uož iz rok; Podobnik pa mu sune nož v trebuh ter ga runi tako težko, da je Knmiu umrl drugi dan v Ljubljanski bolnici. Obtoženec je tudi pri včerajšnji obravnavi priznal, da je sunil Kamina z nožem v trebuh, a pravi, da sta ga Janša in Kamin pretepala in da se ni mogel braniti drugače, kakor z nožem. Porotniki potrdili bo glavno vprašanje jednoglasno, ob lednem pa tudi dodatna vprašanja, da je Podobnik le prekoračil meje samoobrane in sicer tako, da je lahko že naprej uvidel nevarnost, katera utegne za življenje njegovih nasprotnikov iz tega slediti. Sodišče ojirostilo je vsled tega Valentina Podobnika od hudodelstva uboja ter ga zaradi pre-greška po §. 355. kaz. zak. obsodilo na 8 mesecev težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. Obravnava bila je ob 8. uri zvečer končana. Domače stvari. — (Slovenskim poslancem) došli so razen že obelodanjenih brzojavk še sledeče in sicer na adreso gg. dr. Ferjančiča in J. Naber-go ja: Popolnoma se strinjamo z Vsšim in Vaših tovarišev odločnem korakom ter obžalujemo, da ni na Vaši strani tudi zastopnik notranjskih iu gorenjskih mest in trgov. Miroslav Vičič, Franjo Jurca, Josip De k lev a, dr. Drag. Treo, Al. Kraigher, Fr. Arko, Alojzij Burger, Franjo Burger, Anton Ditricb, Fran Gržina, Ivan Habjan, Fran Kogej, Jurij Kraigher st., Peter Kraigher, Franjo K u 11 i n, Anton Ogrizek, Fr. Petrovčič, Gregor Pikel, Franjo Paternost, Janez Sever, H. Šeber, Andrej Za kotnik, Jakob Zakrajšek. Pri denašnji odhorovi seji zbrani odborniki in drugi okoličanski veljaki pozdravljajo z veseljem vaš in sodrugov korak, izrekajoč nado, da se skoro združijo vsi slovanski poslanci v jedno zavezo. Predsedništvo „Edinoat" v Trstu. Čestitamo vam in somišljenikom o priliki odločnega koraka, b kojim ste pokazali, da slušate glas naroda, izpolnjujete njega želje, obžalujemo zajedno neodločnost zaostalih. Tržaški Slovenci. Čestitam srčno v imenu ProseŠkib rodoljubov na odločnem koraku! Na zdar! Gorju p. Čestitam, da se je razdvojila slovenska delegacija, saj tudi prej ni bilo v njej poslanca gorenjskih kmetov, samo da bi bilo neistinito poročilo, da ne niste pridružili hrvatsko-slovenskemu klubu. Jenko. Vaš izstop iz Uohenvvartovega kluba pravilen in potreben. Živila zavednost 1 Za več volilcev Peče, Stari trg pri Rakeku. — (Slovensko gledališče.) Jutri sredo 29. t. m. igrala se bode, kakor smo že naznanili, prvikrat Laufsova burka v 3 dejanjih »Veharjevo letovišče", polna komičnih zapletk in prizorov, v kateri nastopi vse dramatično osobje. Nadejati se je, da bode ta premijera inane vesele igre privabila kaj veft občinstva v gledališče, nego je to bilo pri poslednjih dveh finih francoskih veseloigrah „Miška* in „Mađame Mongodiu". — (Koncert „Glasbene Matice"). „Glas-bena Matica" v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 3. decembra leta 1893. v redutni dvorani koncert pod vodstvom g. M. Hubada. Pri koncertu sodelujejo: gdč, Eleonora & i h o v a, operna pevka, gg. Karol Hoffmeister, pijanist in učitelj „Glasbene Ma tiče," Karol J era j, vijolonist in učitelj „Glasbene Matice", Cecil Vaši ček, operni pevec, slavna «odba c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj Belgijcev št. 27., pevski zbor in oddelek Šplsrega zbora „Glasbene Matice". — Vspored priobčimo jutri. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslal je kot kronski dar: Iz Idrije g. Kari Schvreiger (oomina sunt odioaa!) 11 kron, nabranih v gostilni g. TujeČ ,Pri pošti" na ženitovanju g. I. Trevna. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Himen.) Včeraj se je poročil vrli rodo-liub g. Ivan Božič, posestnik v Podragi, z gospodično Ireno Vibarjevo, hčerjo rodoljuba g. Ščito-mirja Vilharja iz Prezida. Naša srčna Čestitanja! — (Za slovenske bolnike) v bolnici milosrdnih bratov v Zagrebu izročil nam je Ljubljanski rodoljub g. A. V. 18 raznih slovenskih knjig, katerih vzprejem hvaležno potrjujemo. Odposlali jih budemo takoj v Zagreb, ko se jih nabere še kaj. O p o -zarjamošejedenkrat naša književna društva, naj iz bogate svojezaloge podpirajo dobro misel in pošljejo kaj knjig vodstvu bolnice milosrdnih bratov ali pa g. dr. C. O. Cehu , Medulcva ulica br. 22. v Zagrebu. — (V okraji Ljubljanskeokolice) bilo je v tretjem minulem četrtletji 71 porok. Najmlajši ženin je imel 22 let, najstarejši 68, najmlajša nevesta 17 in najstarejša 52 let. Otrok je prišlo na svet 548, (272 dečkov in 276 deklic) mej njimi 16 parov dvojčkov. Umrlo je 430 oseb (214 moških in 216 ženek). Najstarejša mej umrlimi je bila 89 letna ženska. Ponesrečile so 4 osebe, sam usmrtil se je jeden moški. — (Znižanje tarifov za prevažanje lesovja na dolenjski železnici) stopilo je z današnjim dnem v veljavo. Južna železnica je namreč pritrdila nasvetovanim prevoznim cenam za prevažanje rezanega in stavbinskega lesovja v vagonih po 10.000 kilogr. v prometu b postaj dolenjske železnice v Trst in sicer na južni kolodvor, ali na kolodvor pri Sv. Andreji ali pa v prosto luko. Plačevalo se bode za vsacih 100 kilogr.: Od pOBtaje Dobrepolje po 43 kr., iz Velikih Lašč po 43*9 kr., iz Orteneka po 45 3 kr., iz Ribnice po 46*3 kr. in iz Kočevja po 56 krajcarjev. — (Dolenjska železnica.) Generalno vodstvo avstrijskih državnih železnic je dovolilo železniškemu stavbiiJBkemu podjetniku Enilu pl. Malbergu, da stm? začasno prevažati z lokomotivo gramoz na oddelku od 58 6 do 62 79 kilometra proge GroBuplje-Novomeato Straža dolenjske železnice. — (Strežniški tečaj zaslučaj kolere) je osnoval v Črnomlji tamošnji okrajni zdravnik gosp. dr. KaiserBberger. Iz 15 občin prišli sta po dve osebi iz vsake. Poučevalo se je teoretično o kužnih boleznih in tudi praktično o desinficiranju. V črnomaljskem okraji je torej za slučaj sile (pripravljenih 30 uvežbanih strežnikov, kar je gotovo vesel napredek na zdravstvenem polji. — (Nov poštni urad.) Dne 1. decembra t. 1. odpre se v Turjaku v okraju Kočevskem nov poštni urad, ki bode imel vsak dan jedenkratno zvezo b poštnim uradom v Velikih Laščah. — (Redek slučaj.) Piše se nam iz Posto j me: V nedeljo popoludne se je vršila v naši cerkvi zlata poroka Matevža in Neže Miharčič, posestnika iz Postoj ine, ob jednem pa tudi poroka njijinega sina Jakoba. — (Utonila je) minuli teden 40letna po-aestnica Marijana Ćudert v IV'mu v Postojinskem okraji. Ko je prala, vrgla jo je bržkone božjast in je padla v potok. Ker ni bilo nikogar blizu, ki bi ji prihitel na pomoč, je našla v vodi smrt. — (Ne hodite vBrazilijol) Dan za dnevom se vračajo izseljenci iz Brazilije v največji bedi, u veri vsi se, da je v stari domovini vender le še bolje nego pa v Braziliji. Večinoma prihajajo povsem zapuščeni in brez vsacega pripomočka ter morajo beračiti, ako jim ne pomorejo njihove občine. Te dni prišlo je 45 tacih siromakov v Gradec, kjer jih je ostalo 35, ostalih 10 pa se je naprej peljalo na Dunaj. Mej prvimi je bil mož, ki je nastopil pot v Brazilijo s težko prihranjenim zneskom 600 gld. in sa je vrnil brez krajcarja. — (Promet tujcev.) Že nekaj let prihajajo radi tujci tudi v S kol" i o Loko v poletnem času. V minuli sezoni bilo jih je tam 92, blizo polovica po nekaj dnij do tedna, nad teden dnij pa 47. Skoro vsi so bili iz avstro-ogerskih dežel in le 8 jih je bilo s Kranjskega. V sedmih gostilnah je 76 postelj za tujce, v zasebnih stanovanjih pa 19. Voz je 6 jednovprežnih in 3 dvovprežni na razpolaganje. — (Potres.) Piše se nam od 8v. Trojice poleg Moravč: Dne 24. t. m. Brno čutili tu ob 11 ari ponoči močan, par sekund trajajoč potres. Smer mu je bila od severa proti jugu. — (Zakup užitnine na Kranjskem.) Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu za Kranjsko vršila se je včeraj javna dražba zakupa pobiranja užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta ia od mesa v zakupnih okrajih Metlika, L-gatee, Mokronog, Velike Lašiče, Zatičina, Ilirska Bistrica, Senožeče, Škofja Loka in Vrhnika za leto 1894 in pogojno tudi za leti 1895 in 1896. Za erar najugodnejše ponudbe so bile sledeče: za okraj Metliški 5040 gld. (gosp. Fran Lavrenčič iz Gradca), za okraj Mokronoški 5760 gld. (dežela kranjska), za okraj Logaški 15.240 gld. (gospod Fran Lavrenčič), za okraj Ve« likolaški 3912 gld. (dežela kranjska), za okraj Za-tičinski 4560 gld. (gospod Fran Lavrenčič), za okraj Ilirsko-Bistriški 6166 gld. (gospod Julij Pajalič iz Kopra), za okraj Senožeški 4206 gld. (dežela kranjska), za okraj Škofjeloški 10 560 gld. (dežela kranjska) in slednjič za okraj Vrhniški 8040 gld. (gospod Fran Lavrenčič). Za imenovanih 9 okrajev ponudilo se je torej za leto 1894 63 484 gld., dočim se je bilo skupilo za leto 1893 07 430 gld. C. kr. finančno ravnateljstvo pridržalo si je pravico, da po izidu obravnave dražbo glede* posameznih okrajev potrdi ali pa da novo obravnavo odredi. — (Lahonska omika.) Tržaška .Edinost" pripoveduje, da ji prihajajo od več stranij pritožbe, da otroci italijanske narodnosti napadajo slovenske otroke, ki obiskujejo šolo pri sv. Jakobu in jih psujejo s „štavi" ali še celo lučaju kamenje v njih. Vemo sicer, da je mladina povsod rada razposajena, a uzroka za take duševne surovosti iskati je v lahonski strasti, ki vzgaja celo nedolžno mladino v narodnem fanatizmu in sovraštvu proti Slovencem. To je pač žalosten znak one „ a vita col-tura", s katero se tako radi ponašajo Lahoni. — (Mlad tat.) V Trstu zaprla je policija 121etnega dečka, ki je hodil v neko prodajalnico in kradel železno blago. Opazovali bo ga že dlje časa, da je prihajal, kupil za par krajcarjev žebljev in odnesel, kar mu je ravno prišlo pod roke. Na-kradel je raznega blaga v vrednosti nad 50 gld. — (O gradnji dolenjske železnice.) Kakor čitamo v Karlovškem „Svietlu", imeli bodo mestjani Karlovški dne 3. decembra v dvorani „Zo rinega doma" shod, na katerem se bode razpravljalo o podaljšanji dolenjske železnice, to je o gradnji železnice Metlika-Sisek. Za gradnjo te železnice se tudi prizadeti hrvatski okraji živo zanimajo ter je vsled tega upati, da započeta akcija ne ostane brezuspešna. H Karlovškemu shodu povabljeni so tudi interesenti iz Kranjske. — (Hrvatske novice.) „Matica H rvat-ska" dot iskala je svoje letošnje knjige in bode pričela še pred Božičem razpošiljati jih. Tiskalo se je po 10.000 izvodov, za tisoč več nego lansko leto. Opozarjajo se vsi člani, da pravočasno plačajo letnino, da ne bode zadržkov pri razpošiljanji knjig. — Na vseučilišči v Inomostu ustanovili bo tam študujoči hrvatski dijaki akademično društvo .Velebit". — Zoani hrvatski umetnik g. August P os ilov ić izdelal je in izdal divno, po hrvatskih motivih bogato z ornamenti in bronom izgotovljeco molitev rOče naš", ki se dobiva po 2 gld. pri njem v Zagrebu. — Kolera v Oseku še ni ponehala, vender slučaji mej vojaštvom in civilnim prebivalstvom niso pogosti in je upati, da se bolezen ne bode razširila. — Iz Mostarja poroča se hrvatskim listom, da je bilo kaznovanih več tamošnjih meščanov, ki so peli pri koncertu Ludbreških tamburašic pesmi »Živila Hrvatska, in .Liepa naša domovina". Ti pesmi sta baje v okupiranih deželah prepovedani (!). Pritožba proti izrečeni kazni se ni pripustila. družbi sv. Cirila in Metoda! ^ ■ — A Bazne vesti. * (Kolera na Ogerskem.) V okolici Ki-Beka, kjer so bili zadnji veliki cesarski manevri, pokazala se je kolera, torej le nekoliko ur daleč od štajerske meje. * (Hripa v Berolinu) je zopet nastopila epidemično. Sicer ni tako huda, kakor je bila I. 1889, vender pa zboli precej veliko ljudij. * (Naredi na češki tehniki.) Tudi na tehniki bili bo v Pragi te dni pri imatrikulaciji neredi. Ko sta se prikazala sinova atarocefikega župana Boleslavskega dr. PavlovSeka, vzprejeli so ju dijaki b pereat-klici. Tndi pozneje, ko so se citata imena, nastal je pri imenovanji PavlovSeka tak hrup, da se je moralo prenehati z imatrikulacijo. Oba brata sta bila potem dejanski napadena in še le čez nekaj časa posrečilo se je rektorju in profesorjem pomiriti dijake. * (Grom in blisk v zimi.) V Vukovaru bil je minuli teden vihar in je strela udarila v neko hišo ob Dunavu, a ni prouzročila velike škode. Tudi v Oseku je bil isto noč tak vihar, da niti po leti ne bi mogel biti huji. Drugi dan bilo je toplo deževna vreme. * (Znamenita najdba.) V Solunskem pristanišči našli so potapljalci železen zaboj, ki je bil poln Brebrnjakov iz dobe Aleksandra Velicega. Na prednji Btrani je videti podoba Aleksandra Velicega, držečega v jedni roki žezlo, v drugi tiča. Muzej v Atenah je večino teh novcev nakupil. * (Boj mej Častniki in banditi.) V Kas-kioju v južni Bolgarski napadla je oborožena družba turških lopovov pet bolgarskih častnikov, ko so v noči bo vračali iz kavarne domu. Banditje začeli so streljati z revolverji na častnike, ki bo udarili z golimi sabljami po napadalcih. Začel se je strahovit boj, v katerem je bilo več banditov ranjen!h, drugi pa so pobegnili vedno streljajo na častnike. Dva častnika ostala sta mrtva na bojišči, jednega lopova razsekali so ostali trije ranjeni častniki na kosce, tri pa ranili in dva zgrabili, ostali pa bo pobegnili. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 28. novembra. Konservativni klub je sklenil, glasovati za domobransko predlogo, pa je poslancem iz Tirolske dovolil, da glasujejo kakor hočejo. Rim 28. novembra. Kralj se je posvetoval z Nikotero, Soninom in Sarakom ter zopet z Zanardellijem. Desničarski klubi so sklenili, da bi se ne opirali, ako bi Crispi sestavil novo ministerstvo. Pariz 28. novembra. Dupuy in Mćline sta odklonila sestaviti novo vlado. Carnot se je posvetoval s poslancem Pointcarre, ker hoče na vsak način imeti, da so tudi radikalci zastopani v ministerstvu. London 28. novembra. Policija prijela italijanskega ministerskega uradnika Monzillija, ki je zaradi bančne afere utekel iz Rima. Moimlli ima baje dokumente v rokah, ki kompromitirajo več ministrov in mnogo poslancev. London 28. novembra. Okolu Montre-ala bil včeraj jako močan potres. Prebivalci bežali na vse strani. Ponesrečil ni nihče. Materijalna škoda je jako velika. Dublin 28. novembra. Včeraj primerila se je majhna eksplozija v stanovanji nekega črkostavca. Policija je stavca zaprla, ker je pri njem našla precej razstreliva. Bratje Sokoli t T7" četrtek dne 30. X. m, bodo prvi letošnji zimski „Jour»flxe" v salonu Hafnerjeve pivarne s prav zanimivim in zabavnim vzporedom, petjem, deklamacijo, humorističnim berilom in gledališko igro Zgubljena suknja1', pri kateri sodelujejo So kolski diletantje. Bratje, udeležite se tega večera prav obilno! 2STa. zdar I Za zabavni odsek: Fr. Mulaček. Ambr. Preatoni. Iv. Vernik. Rasftlrjano domada zdravilo. Vedno večja po- pralevanja po „Moll-ovem francoskem (ganja ia soli'1 dokazuje nspofai upliv tega idravila, slasti koristnega kot bolesti utelnjoče, dobro znano antirevmatično zdravilo. V ateklenicsh po 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo leksr A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ne pošilja. 4 (18—16) 50.000 |folcllna.x*Je-v je glavni dobitek velike InomontsUe BOkraJearake loterije. Opozarjamo naie cenjene čitatelje, ds je žrebanje nepreklicno ',',8. uri zvečer. fjjssj štev. 20. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.548 V sredo dne* 29. novembra 1893. Veharjevo letovišče. Bnrka v treh dejanjih. Po Karolu Laufau prevel Naum. Bežiser g. Ignacij Borštnik. Začetek točno ob '/,8. uri, koneo ob 1 ,11). uri zvečer. Dramatično ca.rm.6t-v©. Pri predstavi svira orkester slavnega peftpolka Leopold II., kralj Belgijcev st. 27. TJstopnina t Parterni sedeži od I. do III. vrste 80 kr., od IV. do VIII. vrste 70 kr.. od IX. do XI. vrste 60 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 60 kr., II. vrste 60 kr., III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži 30 kr. — Ustopniua v lože 60 kr. — Parterna stojiioa 40 kr. — Dijaško in vojaške ustopnioe 80 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, lože in ustopnioe se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Seleuburgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopl lahko vsak dan. Blagajnica a« odpre ob 7. ari sveder. Prihodnja predstava bode v soboto, dne %2. decembra 1893. Umrli so v Ljubljani: 23. novembra: Adela Mihler, črovljarjeva hči, 10 dni, Hrenove ufice It. 16. 24. novembra: Čermak Ferdinand, geometra sin, Rar-lovska cesta št. 15, 4 leta. 25. novembra: Ham Avgust, sin poštnega sluge, Trnovski pristan št. 15, 4 mesece. 26. novembra: Wanek Henrik, trg. pomočnik, Sv. Petra cesta it. 57, 30 let. V deželni bolniei: 20. novembra: Fortunat Lužar, delavec, 73 let. — Loreno Justin, gostač, 75 let. — Jera Pleatunak, gostija , 73 let. 22. novembra: Marija Meglic, delavka, 42 let. 23. novembra: Koman Marija, uboga, 77 let. 24. novembra: Ćerne Frančiška, zidarjeva žena, 77 let. — Korošeo Miha, goslač, 71 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. > o a r—" i* 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 732 8 sa. 735 2 m. 740*5 mm. —2-6° C 2 0° C —12« C si. vzh. si. vzh. brezv. obl. obl. obl. 2'60 ur. dežja. Srednja temperstnra 0-2°, sa 2-1° pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z ano 23. novembra 1893. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 468,367.000 gld. (— 9,655.000 gld.) Zaklad v gotovini . 277,507.000 . (— 274.000 „ ) Portfelj..... 169,742.000 „ 14.756 „ ) Lombard..... 27,344.000 „ (— 2,014.000 „ ) Davka prosta ban- feovčna roHerva . . 34,414.000 , f— 17.457.000 , ) Drž. not v prometu . 371,911.000 „ (-j- 7,926 000 „ ) JDio.nsLjsi&si borza dne* 28 novembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 97 gld. 30 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 97 „ 15 , Avstrijska zlata renta....... 117 „ 60 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 96 „ 20 „ Ogerska zlata renta 4«/0...... 115 „ 85 „ OgerBka kronska renta 4°/0..... 94 „ 05 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 995 „ — n Kreditne delnice......... 841 „ 25 „ London viBta. . . ,....... 124 „ 46 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 „ 20 . 20 mark............ 12 „ 26 , 20 frankov . . . ,....... 9 w 92l/, » Italijanski bankovci........ 43 „ — „ C. kr. cekini........... 5 _ 93 _ C. te glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic, ---L « H I ........... . . ■ ■ ■ j. Izvod iz voznega reda "v«l?«l-v-ij.eg-at od 1. oletolora. 1893. Nastopno omenjen! prihajata! in odhajata! eaei osneoenl in «. »rrftnjrrrrojiiikrm ionu. H rad njun t roji, k i čas j« k rajnemu iaeu T IJ ubijani za S minuti naprej. Odhod lz LJubljano rjuž. kol.). Ob 19. uri 8 tnin. po noH oaebni Tlak t Trbii, Pontabel, »nljak, Oe-loreo, Pranaenafeste, Ljubno, Dunaj, oea Selathal t Ahiiai, liohlw Gmunden, Solnogrart, Dend-Oaeteln, Zeli na Jezeru, Hteyr, Lino, Itu-dejevioe, Plaenj, Marijine vare, Eger, FraneoTa vare, Karlove rare, Prago, Draidane, Dunaj vin AmitetUn. Ob 7. uri 09 min. tjutrnj oaebni vlak t Trbli, Pontabel, Boljak, Oa-. lovec, Franaensfeate, Ljubno, Dunaj, čea Selathal t Solnograd, Dunaj, Ti a Amatetten. Ob 11. uri SO min. dopoluHne oaebni Tlak t Trbli, Pontabel, Beljak* ('olovcc, Franaanafette, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 90 min. popoludn« oaebni Tlak t Trbli, Beljak, CeloveoK Solnograd, Lend-G-aatetn, Zeli na jeaeru, Inomoit, ltre«nio, (Jurih, Oenaro, Paria, Lino, Ischl, Budejevice, Plaenj, Marijine vare, K«er, Francove Tare, KarloTe Tare, Prago, Draidane, Dunaj rl» Amatetten, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri SS min. mfittmf oaebni Tlak a Dunaja vin Amatetten, Drna-den, Praga. FranooTlh TaroT, Karlovih TaroT, Bgra, Marijinih Tatov, Planja, Budejevlo, Solnogreda, Llnoa, Stevra, Iachla, Omnndena, Zeli*, na jeaeru, Lend-Oaeteina, Ljubnoga, Beljaka, OeloToa, Franaeaafeata, Trbiia. Ob 11. uri 97 min. đopotudn* oaebni Tlak a Dunaja Tla Amatetten,. Draidan, Prage, Franoovlh nror, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Planja, Budejevlo, Bolnograda, Iiohla, Omundana, Llnoa, Htevra, Pariaa, OeneTe, Curiha, Bregnioe, Zella na jeaeru, Lend-Gastelne, Ino-, mosta, Ljnbnega, OelOToa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri S3 min. ttopotuttn* osobni Tlak a Dunaja, Ljnbnega, Deljaka, Celovca, Franaenafeite, Pontabla, TrbtaA. Ob 9. uri 97 min. *ve4>*r oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Ce-lovoa, Pontabla, Trbiia. Odhod ls lajnbljana (juž. kol.). Ob 9. uri 93 min. mfutrnj v Kočevje. ,, 19. ,, OO „ ofHttudne ,, n S. lO ,, «IW»T n „ Prihod v LJubljano (ju?., kol.). Ob Š. uri lO min. *}utrt\) ia Koievj*. II 1. t, Ol f. popolmlne „ „ t' a. ., 49 ,. trrffr „ - Odhod ls LJubljano (drž. kol.;. Ob 7. uri IS min. zjutrtij v Kamnik. „ 'J. n OS „ popoluftne „ „ „ 9. „ BO „ zvrčrr „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 9. uri S t min. *Jutr štajersko slivovko, najfinejši vinski tropinovec in tropinsko žganje proda i n (1163-8} žganj arij a Rajinunda Wieser-ja. v Hočjah pri Mariboru« Stlrnko. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".