Kamnik že desetič v srednjeveški preobleki Drugi konec tedna v juniju je bil v Kamniku tudi letos rezerviran za Srednjeveške dneve. Ta tradicionalna tridnevna prireditev, ki je bila letos na vrsti že deseto leto zapored, se je razvila iz projekta Venerina pot, ki je sredi 90. let 20. stoletja povezal številna slovenska mesta s srednjeveško preteklostjo, v zadnjih letih pa si srednjeveško podobo za nekaj dni poleg Kamnika nadenejo le še v Škofji Loki. Agencija za turizem in podjetništvo je ob pomoči občine Kamnik tudi letos uspela privabiti veliko število sodelujočih, ki so s svojim res zanimivim programom ldjub nekoliko slabšemu vremenu v soboto privabili lepo število obiskovalcev. Več na 8. strani. i Po nova znanja in sprostitev na zelen šolski vrt Urejen, zelen šolski vrt pri osnovni šoli Frana Albrehta, ki omogoča prijetnejše izvajanje pedagoškega dela in iz-venšolskih aktivnosti v naravi, je v veliko veselje šolarjev, staršev otrok in učiteljev. S skupnimi prizadevanji so uredili 7000 kvadratnih metrov šolske- ga vrta na južni strani ob matični šoli, ki je bilo pred tem dolga leta neurejeno in prepuščeno naključnim obiskovalcem. S simboličnim prerezom traku so ga slovesno odprli v torek, 6. junija. Več na 5. strani so s simboličnim prerezom traku odprli (z leve); Predstavnica učiteljev Natalija Rak, predstavnica sveta staršev Neli Orehek Kljenak, ravnatelj šole Rafko Lah in predstavnik učencev Urban Hribar. Dolgoročni razvoj kamniškega športa - Kamniški šport bi potreboval bistveno vec denarja Občinski svetniki so konec maja pr- truktura. To pa seveda tudi precej sta-Vlč obravnavali predlog dolgoročnega ne. O tem, kakšno je trenutno stanje razvoja športa v naši občini. Pogoji za iz- kamniške športne infrastrukture in vajanje športne dejavnosti pomembno kakšen bi moral biti nadaljnji razvoj vplivajo na kakovost življenja v nekem športa v naši občini, v pogovoru z Ola-°kolju in še zlasti zdrav razvoj mladih, fom Grbcem, strokovnim delavcem na yendar je za to potrebna urejena in ra- Športni zvezi občine Kamnik - na Clonalno izkoriščena športna infras- 2. strani. Ob 40-letnici šolske stavbe v Tunjicah, ki predstavlja središče kulture in napredka kraja, so sedanji in nekdanji učenci in učitelji šole v sodelovanju s krajani 9. junija pripravili veliko slovesnost. Ta dan je bil tako kar pravi vaški praznik, eden izmed pomembnejših dogodkov v zgodovini kraja, ki ima že blizu 150-letno šolsko tradicijo. Zgodovina šolstva sega v leto 1859. Ker je bila šola v stari mežnariji v slabem stanju, se je Tunjičanom leta 1962 začela izpolnjevati stoletna želja po šoli, ki je učence sprejela v šolskem letu 1965/66. Šola je ob letošnjem jubileju dobila lepšo podobo, novo streho in okna, prenovljene sanitarije in avlo za prijetnejše bivanje in delo štirih učiteljev in 27 otrok, ki v tem šolskem letu obiskujejo šolo. Kot so povedali, sedaj še z večjim veseljem prihajajo v lepšo šolo in ob skorajšnjem zaključku šolskega leta soji razigrano pomahali v pozdrav. Več o jubileju šole na 4. strani. SAŠA MEJAČ Kamničani! Petnajst let samostojne Slovenije je pomembna obletnica, ki jo bomo tudi v Kamniku zaznamovali s slovesnostjo. Občina Kamnik in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo bosta dogodke ob osamosvajanju obeležila z odkritjem pomnika pred avtobusno postajo. Pridružite se nam na slovesnosti, M bo v soboto, 24. junija, ob 18. uri. Slavnostni govornik bo evropski poslanec dr. Miha Brejc. Naj čestitka ob letošnjem Dnevu državnosti izzveni z željo, da bi mlada Slovenija enakovredno stopala v korak z državami združene Evrope. ŽUPAN TONE SMOLNIKAR Za nami že 13. dan slovenskih vaterpolistov Čeprav velja 13 za nesrečno številko, ne moremo reči, da je bila nesrečna za tradicionalno kamniško prireditev - letos že 13. dan slovenskih vaterpolistov. Nasprotno: lepo urejen kamniški let- ni bazen, čudovito vreme, zanimive tekme 26 ekip s približno 300 tekmovalci, zadovoljni obiskovalci in dobro razpoloženje so prispevali k uspehu prireditve. Več na 13. strani. Z odbojkarskih igrišč TRSOVIM m SERVIS SFORTRE OPRERIE 3S ŠPORT d.o.o, Perovo 25 (no kamniški obvoznici), 1240 Kamnik VELIKA IZBIRA S*% • KOLES In opreme ^ • KOLESARSKIH OBLAČIL ^ • OBLAČIL ZA P0H0BNIŠTV0 • nmiTvr UDU1Vb Kolesa z zaloge »40% [^u,.3s-SpDri.tom Bo Veliko planino rešilo švicarsko znanje in ruski denar? Prejšnji ponedeljek so svetniki skoraj štiri ure obravnavali trenutne razmere na Veliki planini, kjer se je po lanskoletni okvari dvosedežnice Šimnovec letos spomladi pokvarila še elektronika nihalke. Ti dve okvari sta družbo Velika planina - zaklad narave d.o.o., pripeljali na rob stečaja, zato so svetniki na zadnji redni seji od občinske uprave zahtevali, da tej problematiki posveti izredno sejo. Po tistem, ko je že vse kazalo, da se bomo žičniškemu sistemu na Veliki planini odrekli, za dostop nanjo pa uredili cesto, so se svetniki po posvetu z županom vendarle odločili za sanacijo sedežnice in še en poskus oživitve Velike planine, pri čemer naj bi sedaj sodelovalo tudi švicarsko podjetje Vuillen Marketing, ki je pripravljeno kupiti občinski delež v družbi Velika planina - zaklad narave d.o.o., v razvoj Velika planine pa v naslednjih letih vložiti več kot dve milijardi tolarjev oziroma deset milijonov evrov. Več na 3. strani. Naslednja, preddopustniška številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 7. julija. Članke oddajte do petka, 1. julija, do 12. ure; oglase in zahvale pa do srede, 5. julija, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e.naslov:sasa.meiac@sioI.net Uradne ure uredništva so ob sredah od 8. do 12. in od 13■ do 17. ure. V poletnih dneh se tudi športi selijo na prosto. Na prenovljenih kamniških igriščih za odbojko na mivki je izredno živahno. Konec minulega tedna so na otvoritvenem turnirju mešanih trojk potekali zagrizeni in kvalitetni boji, ki so v tropski vročini navduševali zbrane navijače. Kar štirideset ekip pa se je pomerilo na občinskem prvenstvu v beach volleyu v kategorijah 1.1993 in 1991, na državnem prvenstvu v odbojki na mivki pa je ekipa OŠ Toma Brejca dosegla četrto mesto... več o dogajanjih na vročih odbojkarskih igriščih na 9. strani. Najboljše igralke in igralci na občinskem prvenstvu v beach volleyu. ... mi imamo, M/ma naprave ^041/631-148 S&P d.o.o., Godič 4, Stahovica OB NAŠEM SKUPNEM PRAZNIKU, DNEVU DRŽAVNOSTI, VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAM! MIHA NOVAK načelnik upravne enote Kamnik Kamniški šport bi potreboval bistveno več denarja, kot ga prejema sedaj Občinski svetniki so konec maja prvič obravnavali predlog dolgoročnega razvoja športa v naši občini. Pogoji za izvajanje športne dejavnosti pomembno vplivajo na kakovost življenja v nekem okolju in še zlasti zdrav razvoj mladih, vendar je za to potrebna urejena in racionalno izkoriščena športna infrastruktura. To pa seveda tudi precej stane. O tem, kakšno je trenutno stanje kamniške športne infrastrukture in kakšen bi moral biti nadaljnji razvoj športa v naši občini, sem se pogovarjal z Olafom Grbcem, strokovnim delavcem na Športni zvezi občine Kamnik. Kako ocenjujete predlagan program dolgoročnega razvoja športa v naši občini? Menim, da je program v osnovi dober, saj nakazuje neko pot iz krize, v kateri se je znašel kamniški šport. V programu so namreč postavljeni določeni temelji, ki bodo občinski upravi v pomoč pri tem, da se naš šport spravi na višji nivo oziroma, da se razmere v športu stabilizirajo. Za to imamo v organizacijskem smislu na voljo več možnosti (ustanovitev javnega zavoda, oddajo koncesije zasebnemu podjetju, sklenitev javno - zasebnega partnerstva ali upravljanje športa v okviru občinske uprave). Prednost tega programa je tudi dejstvo, da je desetietni program pravzaprav sestavljen iz dveh petletnih obdobij, kjer je za vsako obdobje postavljen osnovni cilj. V kolikor bo program na občinskem svetu tudi sprejet, bo treba za njegovo realizacijo zagotoviti predvsem dovolj denarja. Trenutno namreč naša občina za šport namenja bistveno manj denarja kot nekatere druge primerljive občine. Želja Športne zveze Kamnik, ki je sodelovala pri pripravi tega dokumenta, je, da se športu tudi v naši občini končno dodeli mesto, ki mu v družbi pripada. Če se to ne bo zgodilo, ta program ne bo imel nobene uporabne vrednosti in bo končal v kakšnem občinskem predalu. Pomembno je torej, da si nalijemo čistega vina in si odgovorimo na vprašanje, ali z razvojem športa mislimo resno in bomo za to namenili tudi dovolj denarja, ali pa za razvoj športa v naši občini ne moremo nameniti toliko denarja, kot bi ga bilo treba. Kamniški šport, ki premore veliko dobrih športnikov, dolgo ne bo mogel več životariti - ali se bo ponovno znašel na poti razvoja ah pa bo v smislu vrhunskosti povsem propadel. Še enkrat ponavljam, da je program dober, še posebej zato, ker so v njem ustrezni finančni temelji. Če bi za šport v prihodnjih letih namenjali približno pet odstotkov vseh odhodkov občinskega proračuna - to trenutno pomeni dobrih 200 milijonov tolarjev na leto - potem bi lahko v kakšnih petih letih našo športno infrastrukturo precej izboljšali... Ali je športna infrastruktura v naši občini sploh natančno popisana, v kakšnem stanju je in v katero smer bi jo morali razvijati oziroma dopolnjevati? Podatki o tem seveda obstajajo, Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d„ 22. 6. 2006. Občina načrtuje skupni zavod za šport, kulturo in turizem In kaj o razvoju športa pravijo na občini? Mira Resnik, višja svetovalka za šport in javna dela, pravi, da se občinska uprava zaveda potrebe po celovitem pristopu k reševanju upravljanja in vzdrževanja tako športnih, kot tudi kulturnih objektov, ki so v občinski lasti. Zato je v začetku letošnjega leta (tudi na predlog občinskega sveta) pripravila osnutek odloka za ustanovitev javnega zavoda, ki bi zajemal področja kulture, turizma in športa. »Organizacijska struktura delovanja javnega zavoda je še stvar resne analize, ker se te dejavnosti med seboj prepletajo. Še posebej, če njihovo interakcijo analiziramo z vidika upravljanja objektov in s stališča turizma. Javni zavod, ki bi bil ustanovljen oziroma bi deloval med drugim tudi na področju športa, bi (poleg tega, da bi športnim društvom in občanom omogočal uporabo obstoječih športnih objektov) določal tudi smernice za upravljanje in vzdrževanje teh objektov ter sodeloval pri načrtovanju in izgradnji nove športne infrastrukture. Eden izmed finančnih virov za delovanje tega zavoda, so obstoječe proračunske postavke iz področja kulture, športa in turizma tako, da bi sete združile v skupno postavko »javni zavod«. Tako ustanovitev in delovanje tega zavoda za občinski proračun naj ne bi predstavljala bistvenih finančnih posledic, vse pa je seveda odvisno od obsega ciljev in nalog tega zavoda,« pravi Resnikova. 0 trenutnem stanju obstoječe športne infrastrukture je Resnikova povedala, da so objekti stari 25 let in več, zato so tehnološko zastareli, vendar so redno vzdrževani. Vseeno pa bo treba vsaj nekatere postopoma obnoviti in posodobiti. Gradbeno dovoljenje za ureditev stadiona v Mekinjah je že pridobljeno, za bazenski kompleks je v pripravi idejni načrt kot podlaga za izdelavo projektov v procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja za to področje. Zaradi velike vrednosti investicij (ne samo na teh dveh področjih, ampak tudi na področju pridobivanja in izgradnje novih športnih objektov, saj stari ne zadoščajo vsem športno - rekreativnim potrebam občanov in društev), bo treba graditi po fazah in v skladu s sprejetimi razvojnimi načrti občine ter potrebami drugih področij (otroškega varstva, izobraževanja). »O višini vsakoletnega deleža finančnih sredstev za investicije in dejavnost na področju športa pa ne moremo govoriti tudi zato, ker je ta odvisen od občinskega proračuna, ki ga sprejema in potrjuje občinski svet,« je še povedala Resnikova. Ob našem prazniku, dnevu državnosti, občankam in občanom iskreno čestitam. Rudi Veršnik, poslanec v DZ Olaf Grbec: »Glede izbire modela upravljanja športa v občini se osebno zavzemam za model javno - zasebnega partnerstva, vendar opažam, da se občinska uprava bolj nagiba k ustanovitvi javnega zavoda, saj bi s tem obdržala popoln nadzor nad razvojem športne dejavnosti. To je sicer njena legitimna pravica in tudi v skladu s trenutnimi razmerami v slovenskem prostoru, a žal v nasprotju s splošnimi trendi razvoja športa v Evropi.« saj je občina v zadnjih letih dobila nazaj vso športno infrastrukturo, ki je bila pred tem v zemljiškoknjižni lasti Športne zveze. Toda veliko bolj pomemben kot same evidence se mi zdi sklep, ki ga je naš občinski svet sprejel pred nekaj leti in s katerim je te objekte določil za objekte posebnega občinskega pomena. Lastništvo pa seveda prinaša določene obveznosti. Drugo vprašanje pa je, v kakšnem stanju so ti objekti. Ce gremo kar po vrsti: trenutno najbolj problematična športna objekta v občini sta bazen in stadion. Bazen je - skupaj z igrišči za tenis in igriščema za odbojko na mivki - sicer na neprimerni lokaciji, vendar ga ne moremo in ne smemo podreti dokler vseh teh igrišč ne preselimo na kakšno drugo, primernejšo lokacijo. Vsi se strinjamo, da bazen potrebujemo, vprašanje pa je kakšnega. Ali bi bila izgradnja pokritega bazena na lokaciji »pod Skalo« ekonomsko upravičena, bo treba šele izračunati. Še večji so problemi na stadionu, ki je glede na geografsko lego sicer eden lepših v državi. Atletska steza je resda prenovljena, vendar žal v ničemer ne ustreza standardom AZS in IAF. Verjetno tudi zaradi te- ga atletski klub v Kamniku ne deluje že več kot petnajst let, čeprav je atletika ena od osnovnih športnih panog. Nogometni stadion pa po pravilih NZS trenutno zadostuje zgolj za nastopanje v nižjih članskih ligah. Telovadnica pri nekdanjem zdravstvenem domu potrebuje obnovo centralnega ogrevanja. O zunanjih športnih igriščih pri osnovnih šolah na tem mestu ne bi izgubljal besed. Edina dva objekta, ki sta kolikor toliko ustrezno urejena, sta športna dvorana in kegljišče, ki je novo. Kakšni rešitvi bi bili za bazen in stadion po vašem mnenju najboljši? Kolikor vem, so za stadion že pripravljeni projekti za njegovo prenovo na obstoječi lokaciji. Menim, da v naslednjih nekaj letih ne bomo potrebovali vrhunskega atletskega stadiona, ampak takšnega, da bi lahko na njem naše osnovne šole izvajale šolski atletski program. Dmga primerna lokacija za šolski atletski objekt bi bila med športno dvorano, osnovnima šolama Frana Albrehta in Toma Brejca ter Eto in stavbo nekdanjega zdravstvenega doma. Tudi nekatere športne površine, ki so sedaj locirane Pod Skalo, bi lahko preselili na kakšno ugodnejšo lokacijo, še najbolje v bližino šol, iz katerih na športne objekte prihaja tudi največ uporabnikov. Sredstva za realizacijo takega projekta pa bi občina kot lastnica lahko pridobila tako iz državnih razpisov (MŠŠ - športni in šolski del) kot iz Fundacije za šport pa še kak vir bi se našel. Omenili ste različne modele, s katerimi bi bilo mogoče razvijati športno dejavnost Kateri izmed modelov je po vašem mnenju za našo občino najprimernejši? To je zelo enostavno: če bi bila občina finančno dovolj močna in bi se odločila, da športu v prihodnjih letih nameni pozornost ki mu po dosedanjih rezultatih športnikov pripada, bi bila za občino najboljša rešitev ustanovitev javnega zavoda. To je sicer resda tudi najdražja rešitev, toda v tem primem bi občina obdržala popoln nadzor nad razvojem športne dejavnosti. Trenutni pristop, ki temelji na delitvi sredstev med upravljavce športnih objektov, je sicer finančno za občino kot financerja zelo ugoden, vendar tudi zelo neučin- »Stadion v Mekinjah je eden izmed tistih športnih objektov v naši občini, ki ga v prihodnjih letih čaka temeljita obnova. Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/ 02 in 8/03) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/ 99, 40/01 in 68/03) župan občine Kamnik obvešča vse zainteresirane, da poteka v času od 27. 6. 2006 do 28. 8. 2006 JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU OBMOČJA K 26 KAMNIŠKA BISTRICA JAVNA OBRAVNAVA bo v torek dne, 11.7. 2006 ob 19.30 v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, sejna soba, II. nadstropje. Javna razgrnitev predloga Odloka o lokacijskem načrtu območja K 26 Kamniška Bistrica se začne 27. 6. 2006. Javna razgrnitev bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog lokacijskega načrta lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v pisni obliki v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik. Obrazložitev: Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-1990, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02) je območje, ki se ureja z občinskim lokacijskim načrtom opredeljeno kot obvodni in vodni prostor. Območje občinskega lokacijskega načrta obsega podjetje Meso Kamnik d.d, ki se je v letu 2005 preselil na drugo lokacijo, pri čemer namenska raba prostora ostaja nespremenjena. V vzhodni del območja občinskega lokacijskega načrta se doda dva vozna pasova k povezovalni cesti št. R 225. Posegi v prostor: Območje OLN je glede na morfološko zasnovo deljeno na več enot. Vzdolž desnega brega Kamniške Bistrice so zasnovane javne zelene površine v obliki parka in peš promenade. Po njej je predvidena tudi kolesarska pot regionalnega pomena. V celoti bo obnovljena struga Kamniške Bistrice z varovalnimi ograjami. Za premeščanje vodotoka so predvidene lesene brvi. Sočasno z razširitvijo Kamniške obvoznice bosta urejena kolesarska steza in pločnik, ki bosta segala v območje obravnavanega OLN. Postavitev pomožnih objektov ni dovoljena. Dovoljena je postavitev začasnih objektov za sezonsko turistično ponudbo in urbane opreme. Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, l.r. kovit. Cilj izbranega modela upravljanja športa bi morali biti najboljši možni pogpji za razvoj športa, vprašanje pa je, ah je to tudi v interesu občine... In za vse to bi že omenjenih 200 milijonov tolarjev na leto zadostovalo? Denar je seveda vedno problem, toda če se bomo izvajanja tega programa lotih resno, bomo potrebna sredstva v lokalnem proračunu tudi našli. V prvih petih letih - torej nekje do 2010 - program predvideva pospešeno vlaganje v športno infrastrukturo. Menim, da bi s tem urejenost obstoječe športne infrastrukture spravili na bistveno višjo raven, kar je osnova za kvalitetno ukvarjanje s športom. Zavedati pa se moramo še nečesa in sicer, da so v mestu kapacitete obstoječih športnih objektov za rekreativne potrebe občank in občanov že premajhne in da bomo morali začeti zelo kmalu razmišljati o novih športnih objektih (urejena zunanja igrišča, večnamenska dvorana...). V dolgoročnem programu razvoja športa je predvidenih do največ pet odstotkov proračunskih izdatkov za šport letno in moje mnenje je, da bi z realizacijo tega cilja bistveno dvignili razvitost športa, s tem pa hkrati povečab tudi vse pozitivne učinke, ki jih ima šport na kvaliteto življenja. ZORAN JEREB Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) župan občine Kamnik obvešča vse zainteresirane, da poteka v času od 27.6.2006 do 28.8.2006 JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU OBMOČJA K7 ALPREM JAVNA OBRAVNAVA bo v torek dne, 11.7.2006 ob 19.00 uri v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, sejna soba, II nadstropje. Javna razgrnitev predloga Odloka o lokacijskem načrtu območja K 7 Alprem se začne 27.6.2006. Javna razgrnitev bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog lokacijskega načrta lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v pisni obliki v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik. Obrazložitev: Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-1990, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02) je območje, ki se ureja z občinskim lokacijskim načrtom opredeljeno kot območje za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. Območje občinskega lokacijskega načrta K7 Alprem meji na območje občinskega lokacijskega načrta K 26 Kamniška Bistrica. Zaradi preselitev poslovnih objektov na obrobje občine se na lokaciji občinskega lokacijskega načrta K 7 Alprem predvidi gradnja stanovanj in spremljajočih dejavnosti. Ker območje meji na obvodni svet, se predvidi v to območje sprehajalna pot in kolesarska steza, ki bo služila tudi za nujna vzdrževalna dela na Kamniški Bistrici. Glede na lego v prostoru obravnavanega občinskega lokacijskega načrta je potrebno načrtovane posege prilagoditi za zagotavljanje varstva podtalnice. Obravnavano območje sodi v širše območje starega mestnega jedra, ki je z odlokom razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik, zato se mora gradnja na tem območju prilagoditi usmeritvam, ki omogočajo ohranitev prepoznavnosti starega mestnega jedra. Območje bo pozidano s klasično karejsko pozidavo z značilnimi veti utnimi presledki in preboji v obliki prečnih ulic od Usnjarske ceste do rekreacijske poti vzdolž Kamniške Bistrice, v smeri katere se objektov. Zasnove objektov si bodo enotne v razmerju stranic, oblikovanju in uporabi materialov ter oblikovanju streh. Faktor izrabe gradbene parcele (i) za sklop objektov A do E znaša največ 1,7 ter za objekt F do 1,2. Večstanovanjski objekti v nizu z vzdolžno zazidavo ob Usnjarski cesti ter prečnimi potegi v smeri Kamniške Bistrice. Objekti v nizu so podolgovate tlorisne zasnove, širine objektov so večinoma skladne, dolžine nizov in zamiki vzdolžnega tlorisa se prilagajajo terenu. Koto pritličja ob Usnjarski cesti predstavlja nivo Usnjarske ceste (+/-0,0=373,4mnv), v notranjosti parcele pa je kota pritličja na +1,4m. Etažna višina je od 2,80 do 3,30 m. Strehe objektov so simetrične dvokapnice z naklonom od 35° do 45°. Slemenska višina objektov je omejena na 16,0m nad koto Usnjarske ceste. Ravne strehe in strešne terase niso dovoljenje, če ni drugače določeno v členu zasnova posameznih objektov. Kritina je opečna ali kovinska z zunanjim izgledom opečne. Dovoljena je izvedba frčad na dvoriščno stran objektov različnih oblik in uporabljenih materialov v dolžini do 40% dolžine kapi. Streha frčad je simetrična dvokapnica. Možna je vgraditev čopov na koncih slemen in frčadah. Dovoljena so strešna okna. Fasade: Možnost oblikovanja balkonov in lož, ki ne smejo presegati GL in GM. Dovoljeno je oblikovanje jzzidkov na dvoriščno stran objektov. Fasade novopredvidenih stanovanjskih objektov bodo enotno ometane z ometom iz zaglajene apnene malte, nato pa pobarvane s fasadnimi barvami. Možne so kombinacije z lesenimi fasadnimi oblogami. Dovoljena je drugačna obdelava (material, barvni odtenek) podstavkov fasad. Dovoljena je izvedba obrob oken, vrat in hišnih vogalov z barvo ali ometom. Za potrebe parkiranja, tehničnih prostorov in shramb se izvede kleti. Nivo kleti do -2.8m je mogoče izvesti na podlagi geološkega in hidro-geološkega poročila. Kleti 1 in 2 se izvedeta v mednivoju. ŽupanObčine Kamnik Anton Tone Smolnikar, l.r. Poročilo s 5. izredne seje kamniškega občinskega sveta Bo Veliko planino rešilo švicarsko znanje in ruski denar? Vi sprašujete, župan odgovarja Ko naša občinska uprava skliče izredno sejo občinskega sveta, se svetniki vedno spopadajo z velikimi problemi. Tako je bilo tudi prejšnji ponedeljek, ko so svetniki skoraj štiri ure obravnavali trenutne razmere na Veliki planini, kjer se je po lanskoletni okvari dvosedežnice Šimnovec letos spomladi pokvarila še elektronika nihalke. Ti dve okvari sta družbo Velika planina - zaklad narave d.o.o., pripeljali na rob stečaja, zato so svetniki na zadnji redni seji od občinske uprave zahtevali, da tej problematiki posveti izredno sejo. Po tistem, ko je že vse kazalo, da se bomo žičniškemu sistemu na Veliki planini odrekli, za dostop nanjo pa uredili cesto, so se svetniki po posvetu z županom vendarle odločili za sanacijo sedežnice in še en poskus oživitve Velike planine, pri čemer naj bi sedaj sodelovalo tudi švicarsko podjetje Vuillen Marketing, ki je pripravljeno kupiti občinski delež v družbi Velika planina - zaklad narave d.o.o., v razvoj Velika planine pa v naslednjih letih vložiti več kot dve milijardi tolarjev oziroma deset milijonov evrov. V uvodu k tej (po njegovih besedah predvolilnemu boju namenjeni) vroči temi je župan Anton Tone Smolnikar predstavil dosedanjo zgodovino družbe Velika planina, njene dosedanje vzpone in padce ter vse probleme, ki jo pestijo danes (dolgotrajna denacionalizacija, nasprotujoči si interesi ...). Povedal je tudi, da je dotrajana elektronika nihalke stara 27 let, motor pa je pravi zgodovinski eksponat, saj izvira iz časov pred drugo svetovno vojno. »V nastali situaciji imamo na izbiro samo dve možnosti - ali se lotimo potrebnih popravil ali pa se odločimo, da je bilo vlaganj v to napravo dovolj. Toda to pomeni konec nedotaknjenega okolja na planini ter še več divjega prometa. Sprašujem vas torej, kaj naj naredimo s planino, vaši predlogi pa naj bodo zazrti v prihodnost, ne v preteklost,« je svetnike pred pričetkom razprave prosil župan. Alojz Kolar, podsekretar -vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, pa je dodal, da je sedaj pravi čas tudi za razmislek o tem, ali tovrsten transport na Veliko planino sploh obdržati. »Če je odgovor pritrdilen, potem se moramo zavedati, da bo treba prihodnje leto zamenjati še pogonski motor, kar bo stalo vsaj 50 milijonov tolarjev, ob tem pa bo treba ves čas vzdrževati pri življenju tudi podjetje, ki trenutno ne ustvarja skoraj nobenega prihodka,« je o nezavidljivih razmerah na planini in v istoimenskem podjetju še povedal Kolar. Vinko Ribnikar, direktor podjetja Velika planina, pa je postregel še s podatkom, da bi nova pogonska elektronika za gondolo stala več kot šestdeset milijonov tolarjev. Nihalka, cesta ali oboje? Svetniki zaslužijo pohvalo, da razprave niso izkoristili za predvolilni boj, ampak so si prizadevali, da bi za prihodnost Velike planine poiskali najboljšo možno rešitev. Franci Spruk je v imenu svetniške skupine SDS najprej poudaril, da so razmere na planini slabše kot kadarkoli doslej, zato je vprašal, ali je v tako dotrajan žičniški sistem sploh še smiselno vlagati, od občinske uprave pa je želel dobiti bolj podrobne podatke o sanacijskem načrtu in alternativnih možnostih dostopa na Veliko planino. Z njegovimi ugotovitvami se je strinjala tudi Marjeta Humar, ki je v imenu svetniške skupine NSi želela izvedeti, čemu se bomo morali odreči na račun sanacije gondole. Po njenem mnenju bi bil zaradi tega potreben rebalans občinskega proračuna. V nadaljevanju se je izrekla proti temu, da bi gondolo nadomestila cesta, saj bi bili po njenih besedah v tem primeru vplivi na okolje preveč škodljivi. »Povrhu vsega pa menimo, da se občina s tem kompleksom ne more ukvarjati in bi morala pridobiti strateškega partnerja, za to pa seveda potrebuje razvojni načrt. Pokrivanje izgube ni reši- tev, zato se zavzemamo za postopno in utemeljeno reševanje nastalih razmer« je še povedala Humarjeva. Tudi Daniel Kovačič se je v imenu Zelenih Slovenije zavzel za sanacijo gondole, ker bi bila cesta preveliko breme za okolje. »Če pa gondole ne moremo popraviti, je cesta z urejenimi parkirišči še vedno boljša rešitev od sedanjega povsem neurejenega prometnega režima in divjega parkiranja ob cesti na Veliko planino,« je opozoril Kovačič, ki ga je zanimalo tudi, koliko denarja bo treba na Veliko planino v prihodnjih letih še investirati - od leta 1992 do 1998 je namreč Velika planina »požrla« več kot tristo milijonov tolarjev, od leta 1999 do lani pa še dobrih dvesto, tako da je občino v zadnjih trinajstih letih stala več kot pol milijarde tolarjev. Mihael Resnik, svetnik Obrtno - podjetniške liste, je bil edini, ki si je upal predlagati, da se gondolskega sistema ne obnavlja več, ampak se ga nadomesti s cesto ter urejenim, dovolj velikim in varovanim parkiriščem v Mačkovem kotu. »To, da dostop na Veliko planino postavimo na nove temelje, je zanjo edina rešitev, upravljanje z njo pa naj prevzame koncesionar« je še povedal Resnik. Njegov predlog je podprla tudi svetniška skupina SD, v imenu katere je Borut Žagar predlagal, da se denar za ureditev ceste zagotovi z rebalansom. Zvonko Cvek pa se je v imenu svetniške skupine LDS zavzel za tretjo možnost - dostop na Veliko planino po cesti in z gondolo. Ko je slišal pripombe vseh svetniških skupin, je župan potegnil iz rokava svojega »asa« ter svetnike seznanil, da je pred kratkim podpisal pismo o nameri, s katerim bi švicarsko podjetje Vuillen Marketing ob pomoči ruskega partnerja in več evropskih bank kot strateški partner prišlo na Veliko planino ter jo skušalo oživiti. V nadaljevanju razprave so svetniki napovedano zanimanje tujega partnerja za vlaganje na Veliko planino vsi po vrsti pozdravili, toda ob tem so imeli tudi nekaj pomislekov. Boruta Žagarja je tako zanimalo, kakšen delež bo občina prepustila strateškemu partnerju, Janez Re-panšek, svetnik SDS, pa je dodal, da je treba novemu partnerju že na začetku postaviti jasne meje njegovega vpliva. Gordan Ambrožič, svetnik DeSUS, in Anton Hočevar, svetnik SDS, sta opozorila, da bi morali žičniški sistem na Veliki planini zamenjati z novim in nikakor ne s kakšnim rabljenim. Valentin Zabavnik, svetnik SDS, meni, da se letos na Veliki planini začenja povsem novo obdobje, zato je treba paziti, da se bodo pri njenem nadaljnjem razvoju spoštovali interesi vseh, ne samo nekaterih. Njegov strankarski kolega Dušan Štrajhar pa je menil, da reševanje tega problema zahteva temeljit premislek, po njegovem mnenju pa je problem družbe Velika planina tudi njen nadzorni svet, ki namesto interesov družbe ščiti interese posameznikov. Vilko Dobovšek, svetnik NSi, je podprl idejo, da bi izboljšali cestni dostop na Veliko planino, toda ob tem je opozoril na izkušnje s Krvavca, kjer imajo zaradi tega precej ekoloških posledic. V nadaljevanju se je Dobovšek zavzel, da bi v reševanju problemov na Veliki planini sodelovala celotna regija, saj je to regijski, ne zgolj kamniški problem. Marko Kemperl, svetnik LDS, je izrazil upanje, da bo novi investitor na Veliki planini postal nosilec celotne turistične dejavnosti, opozoril pa je tucjj na velik prometni naval, ki se Veliki planini obeta letos poleti, ko nanjo ne bo mogoče priti z gondolo.. Nekaj precej umestnih pomislekov glede novega investitorja je izrazil tudi Brane Golubovič, prav tako svetnik LDS. Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 16/2002 in 3/2004) župan občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov oživitve starega mestnega jedra Kamnika v juliju, avgustu in septembru 2006 1. Občina Kamnik bo sofinancirala programe oživitve starega mestnega jedra Kamnika v mesecih juliju, avgustu in septembru 2006, ki bodo pokrivali naslednje dejavnosti: glasbeno, gledališko, lutkovno, plesno, folklorno, likovno, literarno dejavnost ter morebitne druge vsebine s področja kulture. 2. Na razpisu lahko kandidirajo: pravne osebe, ki niso javni zavodi, in fizične osebe. Obseg razpoložljivih sredstev: 9.000.000,00 SIT. 3. Razpisna dokumentacija z obrazci in pojasnili, v katerih so določeni tudi posebni pogoji za izbiro, je na razpolago na spletni strani občine Kamnik (www.kamnik.si) in sicer od datuma objave razpisa. 4. Zadnji rok za oddajo prijav na razpis je do 12.07.2006, do 12.00 ure. 5. Z izbranimi kandidati bo župan sklenil pogodbo o sofinanciranju. 6. Prijave s pravilno in natančno izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov oživitve starega mestnega jedra Kamnika v ju-iiju, avgustu in septembru 2006 - NE ODPIRAJ!«. 7. Več informacij preko telefona: 01 /8318-142 (D. Juričan, svetovalec za kulturo). šifra:410-0111 /2006 ŽUPAN Datum: 31.05.2006 Anton Tone Smolnikar Povezovalka še ni niti narisana, pa že razburja krajane Duplice... Občinska uprava je na dnevni red tokratne izredne seje uvrstila še prvo obravnavo odloka o lokacijskem načrtu predvidene »spodnje« povezovalne ceste, vendar so svetniki tej točki dnevnega reda nasprotovali in bodo ta lokacijski načrt obravnavali na eni izmed rednih sej. Vsekakor bo ta razprava zelo vroča, saj nekateri krajani Duplice trasi že nasprotujejo, občina pa zagotavlja, da gre zgolj za napačno razumevanje lokacijskega načrta... Opozoril je namreč na celo vrsto projektov, ki že tečejo na Veliki planini in jih bo treba uskladiti z interesi investitorja. To pa bo - po Golubovičevih besedah - naloga župana. Golubovič se je poleg tega zavzel za celovito in temeljito prenovo nihalke, pa čeprav bi to stalo najmanj 250 milijonov tolarjev. Nasprotnega mnenja je bil Anton Rajsar, svetnik DeSUS, ki je predlagal, da bi na Veliko planino uredili cesto, ki je po mnenju Janeza Leskovca, svetnika NSi, edina možnost, da na Veliki planini rešimo letošnjo poletno sezono. »V naslednjih letih pa bi si morala občina prizadevati za celovito reševanje nastalih razmer ter usklajevanje interesov. Pa tudi hotel Šimnovec bi morala dobiti nazaj, saj je to, da ga je pred leti izpustila iz rok, velika napaka,« je še dejal Leskovec. Kdo bo zdaj »glavni« na Veliki planini? Nato je sledil enourni posvet župana s svetniškimi skupinami, na katerem so se svetniki dogovorili, da sprejmejo sklepe, ki jih je predlagala občinska uprava, dodali pa so tudi enega svojega. Pred glasovanjem je Marjeta Humar povedala, da gre za nekakšno prisilo oziroma prostovoljno obvezo, saj naj bi se investitor, v kolikor sklepi ne bi bili sprejeti, umaknil. Župan pa je poudaril, da bi morala družba Velika planina v primeru, če sklepi ne bi bili sprejeti, začeti s stečajnim postopkom, to pa bi odgnalo vse potencialne investitorje. Tako so svetniki, z izjemo štirih svetnikov SDS, podprli sanacijo nihalne žičnice na Veliko planino, županu pa naložili, da do naslednje seje občinskega sveta, ki bo v začetku julija, pripravi predlog prerazporeditve sredstev za prvo fazo sanacije nihalne žičnice ter za poslovanje družbe do konca letošnjega leta. Poleg tega je občinski svet župana zadolžil, da z lastniki in uporabniki Velike planine doseže dogovor o skupnih aktivnostih in omejevanju prometa, pri čemer naj bi sodelovali tudi zaposleni v družbi Velika planina. V skladu z dodatnim sklepom, ki so ga predlagali svetniki SDS, pa bo občinski svet na predlog župana potrdil tudi neodvisno strokovno komisijo, ki bo pripravila program oživitve Velike planine. Kaže, da se Veliki planini vendarle obetajo vsaj nekoliko boljši časi, vprašanje pa je, kako se bodo interesi (tujega) kapitala pokrivali z interesi in pričakovanji naših svetnikov. To, da bi lahko občinski svet, usmerjal poslovne poteze zasebnega kapitala, je namreč malo verjetno. ZORANJEREB Prebivalci Streliške ulice sprašujejo, kdaj bodo Slovenske železnice končno uredile križanje te ulice z železniško progo? Pred dobrima dvema mesecema je vlak zadel osebni avto in je bila povzročena le gmotna škoda. Bojijo se, da bi odlašanje z nadaljevanjem izgradnje zapor na še nezavarovanih železniških prehodih povzročilo nove nesreče. V skladu s sporazumom med Agencijo za železniški promet iz Maribora oziroma pooblaščenim izvajalcem holdinga slovenskih železnic iz Ljubljane iti Občino Kamnik (podpisan je bil v letu 2000) smo načrtovali štiri zavarovanja nivojskih prehodov. Doslej sta urejena na Ulici Jakoba Aleševca in na Ekslerjevi ulici, po sporazumu pa moramo urediti še Pot na Zaprice ter Streliško ulico. Na osnovi strokovnih ocen smo se dogovorili, da bomo Muzejsko pot uredili z ustrezno prometno signalizacijo. Občina Kamnik je v obdobju 2002 do 2005 zagotavljala svoj delež sredstev v občinskih proračunih, država pa preko železnic ni sledila dogovoru, zato je prišlo do zamika uresničitve sporazuma. Lani smo podpisali dodatek sporazuma, ki govori o podaljšanju obdobja do dokončanja predvidenih del. V letošnjem letu smo ponovno večkrat opozarjali na to perečo problematiko oziroma uresničitev dogovorov. Minuli teden seje strokovna komisija skupaj s sodelavci Občine Kamnik sestala na »terenu« in ponovno opozarjala na nujnost razrešitve nevarnih križišč. Ob zadnji nezgodi, ko so reševali vkleščeno vozilo izpod podvozja vlaka, se je še dodatno izkazalo, da zaradi utesnjenosti terena tudi reševalci ne morejo hitro ukrepati. Problem je, ker Streliška in Kolodvorska ulica nimata drugega uvoza oz. izvoza. Sreča v nesreči je bila, da se osebi v osebnem vozilu nista poškodovali in je zato reševanje trajalo dalj časa, saj bi ob nepravilnem reševanju vlak lahko tudi iztiril in bi bila povzročena še večja gmotna škoda. Občina Kamnik je v minulih letih za ureditev teh prehodov namenila skoraj 50 milijonov tolarjev. V proračunu za leto 2006 ima namenjenih še 42 milijonov in pričakujemo, da bosta obe križišči urejeni še letos. Za začetek del je pridobljena in urejena vsa potrebna dokumentacija, manjka le še soglasje k Zakonu o poroštvu za zagotavljanje državnih sredstev s strani Ministrstva za finance Republike Slovenije. Ob tem ne gre pozabiti, da je Ministrstvo za finance minuli mesec železnicam zmanjšalo del investicijskega denarja v višini skoraj 600 milijonov sit. Celotna investicija za vse štiri prehode, vključno s signalnimi in elektronskimi napravami na spodnji železniški postaji pa znaša preko 400 milijonov. To pomeni, da je so-finančni delež Občine Kamnik vreden slabo četrtino. Potrebno pa je poudariti, da brez sporazuma oz. sofinanciranja Občine Kamnik že v minulih letih Slovenske železnice ne bi pristopile k urejanju teh štirih nivojskih prehodov. Upam le, da ne bo potrebno čakati na novo nesrečo, da bi država zagotovila manjkajoča sredstva. Zadnja nesreča v Depali vasi je zagotovo velika izkušnja, ki terja urejanje teh problemov tudi širše. Nenazadnje tudi v Kamniku. župan TONE SMOLNIKAR V________________________________________________J Partnerstvo za hitrejši razvoj V ponedeljek, 12. junija, je kamniški župan Anton Tone Smolnikar skupaj z župani občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji ter Zagorje v imenu občine Kamnik podpisal pogodbo o vzpostavitvi Območnega razvojnega partnerstva Središča Slovenije. Cilj partnerstva je zahteva po drugačnem reševanju razvojnih vprašanj navedenega območja, ob upoštevanju specifičnosti in razvojne stopnje tega dela osrednje Slovenije. Partnerstvo bo usmerjeno v aktivnosti za hitrejši razvoj mest in podeželja, zmanjševanju razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnosti prebivalcev, dvigu prepoznavnosti območja in motivaciji prebivalcev k odgovornemu uresničevanju svoje prihodnosti. Občine, vključene v to razvojno partnerstvo, želijo s tem do- seči boljša in močnejša pogajalska izhodišča v Ljubljanski urbani regiji, s ciljem koriščenja državnih in evropskih sredstev v finančni perspektivi do leta 2013. STOJI UČILNA (NOVA) ZIDANA Osnovna šola Frana Albrehta ima štiri podružnične šole: Tunjice, Vranja Peč, Mekinje in Nevlje. V Tunjicah poteka pouk v dveh kombiniranih oddelkih. V kombinaciji prvih treh razredov poučujeta učiteljici Jelka Vrhovnik in Mojca Antonin, v kombinaciji tretjega in četrtega razreda pa učiteljica Metka Mestek. Otroci obiskujejo podaljšano bivanje pod vodstvom učitelja Jožeta Ra-muta. V Tunjicah smo v petek, 9. junija, praznovali 40-letnico se, cicibani z Alenko Jevšnik pa so se poigrali s prstnimi igrami. Nastopila je tudi plesna skupina Vaške frajle pod vodstvom Urše Vinšek in seveda plesna skupina Štupi z Barbaro Štopar. Na proslavi je sodeloval tudi komorni zbor učiteljic in staršev. Z veseljem smo prisluhnili Tunjiškemu oktetu, ki letos praznuje 20-letnico delovanja. V slavnostnih govorih so zbrani množici krajanov, sedanjih in nekdanjih učencev ter učiteljev te šole spregovorili ravnatelj OŠ Frana podružnične šole. Ob tem jubileju je šola dobila novo, lepšo podobo. Zamenjali smo streho, okna, obnovili avlo in sanitarije in tako izboljšali pogoje bivanja in dela. Pripravili smo razstavo, kulturni program in izdali zbornik. Sprehod skozi razstavo nas je popeljal od odprtja šole v šolskem letu 1965/1966 do današnjih dni. V kulturnem programu smo si ogledali učno uro iz časov naše mladosti in sodobno različico. Prikazali so jo člani KD France Stale pod vodstvom Ane Stele. Nastopali so tudi naši Škrjančki pod vodstvom Marjete Kočar, najmlajši so zaplesali ljudske ple- Albrehta Rafko Lah, župan Anton Smolnikar in predsednik krajevne skupnosti Zdravko Zabavnik. Zelo prijetno so nas presenetili Prvomajčki, to je glasbeni ansambel, ki ga sestavljajo naši nekdanji učenci, ki so poskrbeli, da smo se veselo zavrteli in poveselili. Presenečenje pa smo doživeli ob ognjemetu. Ta dogodek smo skupaj ustvarjali s krajani Tunjic in ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem staršem, gasilcem, narodnim nošam in vsem, ki so prispevali svoj delček k zelo uspešno izvedeni prireditvi. METKA MESTEK Kamnik na Slovenskem tednu v Augsburgu V sklopu promocijske predstavitve Slovenije na Bavarskem je v dneh od 24. do 31. maja v Augsburgu potekala osrednja letošnja prireditev - Slovenski teden. Prireditev je ob podpori Generalnega konzulata Republike Slovenije v Munchnu, skupaj z Bavarsko-slovenskim društvom in Slovenskimi železnicami, organiziral Železniški park Augsburg (Bahnpark Augsburg). Poudarek prireditve je bil na dobrem sodelovanju med Slovenijo in Bavarsko, v okviru katerega so Slovenske železnice Železniškemu parku v Augsburgu odstopile muzejsko parno lokomotivo, ki je bila leta 1930 izdelana v tovarni Borsig v Berlinu. Slavnostni predaji lokomotive v sredo, 24. maja, je sledil bogat kulturni in turistično promocijski program, na katerem je sodeloval tudi Kamnik. Na stojnici v prostorih Železniškega parka smo v sodelovanju z Agencijo za razvoj turizma in podjetništva občine Kamnik ter tovarno Eti Svit pripravili bogato izbiro izdelkov domače obrti in spominkov, ki so jih obiskovalci lahko tudi kupili. Odziv obiskovalcev je bil zelo pozitiven. Za zaključek Slovenskega tedna v Augsburgu so organizatorji pripravili prireditev z naslovom Jazz v zgodovinskem Železniškem parku. V nedeljo, 4. junija, je ob slovenski ambasadorki, muzejski parni lokomotivi, nastopila jazz zasedba, ki jo vodi Kamničan, študent Akademije za glasbo v Gradcu Gregor Ftičar. Kvartet je navdušil poslušalstvo, ki se je zbralo na njihovem koncertu, in s tem dostojno zaključil uspešno predstavitev Kamnika in Slovenije v bavarskem Augsburgu. AE 7^\ Stojnici Slovenske turistične organizacije in Kamnika na Slovenskem tednu v Augsburgu TIC privablja vse več turistov Pred dobrima dvema mesecema prenovljeni prostori nekdanje Delikatese, ki jih je občina odkupila in namenila delovanju Agencije za turizem in podjetništvo, že prinašajo pozitivne spremembe. Sodobno opremljen poslovni prostor na Glavnem trgu je v večini namenjen izvajanju informacijske turistične dejavnosti, ki zajema trgovino s spominki, razglednicami, zemljevidi in internetnim kotičkom, namenjen pa je tudi organiziranju različnih sestankov in posvetov. Del prostorov je namenjen izvajanju podjetniške informacijske dejavnosti, del pa informatorju regionalnega parka Kamniško - Savinjske Alpe. Kot kaže, so novi prostori v tem kratkem času pritegnili tudi večje število turistov in obiskovalcev. »V aprilu in maju smo organizirali oglede za 27 skupin oziroma 1042 oseb, kar je glede na lansko leto več za 42 odstotkov, pri skupinah pa kar za 117 odstotkov. V TIC-u smo sicer zabeležili 2007 gostov, kar je glede na lani sto odstotno povečanje,« je nekaj statističnih podatkov predstavil novi v.d. direktorja Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik Igor Kralj, ki je na to delovno mesto prišel iz Zavoda za turizem Ljubljana. Kljub številnimtežavam, ki pestijo kamniški turizem - ena glavnih je gotovo pomanjkanje prenočišč, saj v samem središču na različnih lokacijah lahko prenoči le približno štirideset ljudi - ima novi direktor veliko zamisli. »Vprihodnje bomo krepili svojo dejavnost na področju turističnega servisa, tako da bomo tudi na kamniškem koncu skušali turistu na eni točki ponuditi vse, kar potrebuje. Naša ponudba naj bi tako že prihodnje leto obsegala oddajo koles in vozil, trženje prenočitvenih kapacitet in druge turistične ponudbe, prodajo vstopnic za kulturne in športne dogodke in podobno. Eden od načrtov je tudi razpis za turistični spominek ter čim prejšnja uresničitev kolesarskih poti ob Nevljici in Kamniški Bistrici,« je še povedal Igor Kralj in dodal, da ima Kamnik nadpovprečno veliko število naravnih in kulturnih zanimivosti, da pa so ponudniki storitev, žal, še vedno premalo povezani. Podelitev občinskega priznanja Janezu Ivancu Igor Kralj novi v.d. direktorja Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik V pobrateni občini Trofaiach na avstrijskem Štajerskem so 8. junija v prostorih mestne hiše podelili štiri občinska priznanja, med njimi tudi Janezu Ivancu, ki ga je občina Kamnik 29. marca 2006 nagradila s srebrnim priznanjem. Občinski svet občine Trofaiach je na svoji redni seji 27. aprila 2006 soglasno sprejel sklep, da v letošnjem letu podeli štiri občinska priznanja: župniku Franzu Hirzabauerju so za njegove posebne zasluge podelili naziv častni občan, Alfredu Eichenberger-ju in VVolfgangu Seidlu častni prstan in Janezu Ivancu častno listino. Priznanja je ob prisotnosti številnih častnih gostov pode- Zupan Anton Tone Smolnikar z nagrajenci (od leve proti desni): Wolfgang Seidl, Janez Ivanc, Anton Tone Smolnikar, Alfred Eichenberger, župnik Franz Hir-zabauer lil župan občine Trofaiach August VVagner. Janez Ivanc je visoko priznanje občine Trofaiach prejel na podlagi zaslug pri obnovi župnijske cerkve sv. Ruperta, ustanovitve domovinskega muzeja Trofaiach ter predvsem zaradi njegovega aktivnega sodelovanja pri vzpostavitvi stikov in navezavi partnerstva z mestom Kamnik. Z avstrijsko občino Trofaiach Kamnik dobro sodeluje na številnih ravneh, kar je zagotovo velika zasluga gospoda Ivanca, ki je k prijateljskim stikom prispeval tudi s slovensko govorico, veliko zavzetostjo in entuziazmom. Slovesnosti ob podelitvi priznanja se je pod vodstvom župana Antona Toneta Smolnikarja udeležila tudi delegacija iz Kamnika, ki je tudi s prisotnostjo na prireditvi g. Ivancu pokazala zahvalo za njegovo delovanje na področju povezovanja Kamnika s Trofa-iachom. AE ULIČNI UMETNIKI NA GLAVNEM TRGU Letos bo mednarodni festival cestnega gledališča Ana Desetnica spet za en dan gostoval na kamniških ulicah. Tokrat bomo v soboto, 1. julija, na Glavnem trgu pripravili gostovanje dveh mednarodnih uličnih skupin oziroma izvajalcev. Tako imenovane baskerje, ulične umetnike, ki si služijo kruh z različnimi spretnostmi (izpred let se gotovo spominjate Bike Boya z motorno žago), bo letos zastopal Senmaru iz Japonske. Priporočamo, da otrokom že prej in še enkrat po predstavi razložite, naj tega, kar so videli na predstavi, ne počenjajo doma. Glavna letošnja atrakcija kamniškega dela Ane Desetnice pa prihaja iz Velike Britanije. Whally Range Ali Starš bodo na Glavni trg pripeljali ogromnega, desetmetrskega prasca, ki bo zleknjen obležal sredi trga, v njegovem trebuhu pa se bodo dogajale čudne reči. Skratka, po lanskoletnem izključno domačem programu letos polnokrvna mednarodna zasedba. Vabljeni vsi, ki dogajanja na ulici ne jemljete kot napad na javni red in mir/ampak kot odlično, kvalitetno popestritev vašega dopoldanskega sprehoda. Obe predstavi sta primerni za kakršnokoli publiko, tudi v primeru slabega vremena bo zagotovo kaj za videti. Za Priden možic GORAN ZAVRŠNIK Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik www. domkulture. ora info@domkulture.org 041/360-399, 01/839-76-06 (urad. ure med 9. in 14. uro) Petek. 23. iunii. ob 16.30 Glasbena šola Kamnik PODELITEV SPRIČEVAL - zaključena prireditev ANA DESETNICA - MEDNARODNI FESTIVAL ULIČNIH GLEDALIŠČ GLAVNI TRG V KAMNIKU Sobota. 1. iuliia. od 10. do 13. ure Whally Rang Ali Starš: PUJSA Senmaru: EDO-DAIKAGURA Gostovanje Ane Desetnice v Kamniku pripravlja KD Priden možic v sodelovanju z Gledališčem Ane Monro. A- MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Fužine 10, 1241 KAMNIK www.kotlovnica.si bostjanko@gmail.com Četrtek. 22. iunii: Pozdrav iz Kotla - festival ob zaključku šolskega leta ob 20. uri: Razstava slik v rasterski tehniki: Marta Vrankar, Matej Slapar (Mladina Thinskega konca) ob 21. uri: Stribog, I Scream, SKAT Petek. 23. iunii: Pozdrav iz Kotla - festival ob zaključku šolskega leta ob 20. uri: Besedna kuh'na (MD KiD) ob 21. uri: Rekle, Zooland, SILENCIA Sobota. 24. iunii: Pozdrav iz Kotla - festival ob zaključku šolskega leta ob 20. uri: ponovitev razstave ob Dnevu Zemlje (Foto klub Kamnik) ob 21. uri: Superheroes Of BMX, Projekt Bend, Sunbite, ANAVRIN Ponedeljek. 26. iunii: ob 16. uri: Foto studio (Foto klub Kamnik). Kotizacija: za člane FKK 400 SIT (1,7EUR)za nečlane 1000 SIT (4,2 EUR). Vabljeni tudi modeli: za modele prost vstop, vsak model dobi svoje fotografije. Info: 041 239 003 (Bojan) Torek. 27. iunii: 18. uri (glasbena soba): Šola bobnanja. Kotizacija: 1.500 SIT/uro (6,25 EUR). Predhodne prijave na e-mail. 19. uri: Turistično društvo Kamn‘k 20. uri: Gibalnica - delavnica plesnega giba Sreda. 28. iunii: ob 18. uri: Ustvarjalna delavnica - unikatne majice. Kotizacija: 500 SIT (2,10 EUR). Predhodne prijave na e-mail. S seboj prinesi svetlo bombažno majico. ob 20. uri: Little Britain - humoristična nanizanka Petek. 30. iunii: ob 18. uri: Odprtje kiparske razstave Katje Rutar *■ TURISTIČNO DRUŠTVO GORA SV. MIKLAVŽ Šmartno v Tuhinjski dolini tel. 041 233 631 (g. Jože) Sobota. 24. iunii ob 19.30 Sv. maša za domovino Po maši kulturni program z družabnim srečanjem in kresovanjem. Ob 17. uri organiziran pohod iz vasi Potok na Sv. Miklavž. MEDNARODNI FESTIVAL ULIČNIH GLEDALIŠČ GLAVNI TRG SOBOTA, 1. JULIJ od 10h do 13h ‘2, kar povzroča klimatske spremembe - poplave, ujme... Veliko je naše poslanstvo, ki ga izpolnimo, če ločeno zbiramo in odlagamo biološke odpadke. Kaj spada med biološko razgradljive odpadke? Poleg kuhinjskih bioloških odpadkov, nastalih pri uporabi sadja in zelenjave, ostankov hrane, umazanih papirnatih vrečk, papirnatih robčkov in papirnatih servetov spadajo med biološko razgradljive odpadke tudi vrtni odpadki, ovenele rože, pokošena trava,'listje, plevel, obrez sadnega drevja in grmičevja, stara zemlja lončnic in podobno. Da bomo dosegli želen rezultat in izpolnili smernice direktive EU (postopno zmanjševanje odloženih bioloških odpadkov na deponiji -v letu 2008 naj bi jih odložili le še tretjino) je nujno sodelovanje vseh občanov. Zgoraj navedene odpadke je treba ločeno zbrati in odlagati v posebne posode za biološke odpadke, ali pa jih kompostirati v lastnem vrtu, kjer je možnost postavitve kompostnika. Biološki odpadki, ki so kontaminirani z biološko nerazgradljivimi odpadki, so neuporabni za kompostiranje, zato je njihova preskrba težja in finančno zahtevnejša. Zakaj ločujemo, ločeno odlagamo in predelujemo biološke odpadke? 1. Ker je to naša državna in evropska dolžnost. 2. Z ločevanjem podaljšamo življenjsko dobo deponije. 3. Preprečujemo nastanek deponijskih plinov in omogočimo zdravo okolje. 4. S kompostiranjem pridobimo humus, ki omogoča vzgojo zdravih vrtnin in naše zdravje. 5. Varčujemo, ker pri vzgoji vrtnin in rož ni potrebno dodatno gnojenje, ne škropljenje. 6. Z doslednim ločevanjem se izognemo dodatnim stroškom za preskrbo nepravilno odloženih odpadkov. Kam odlagamo biološke odpadke? Sive posode z rjavim pokrovom ali rjave posode, ki so namenjene odlaganju bioloških odpadkov, so postavljene v blokovskih naseljih ali ob privatnih hišah, kjer ni možna postavitev kompostnika. Bioloških razgradljivih odpadkov ne mešamo z biološko nerazgradljivimi odpadki. Bodimo pri sortiranju in odlaganju dosledni. a-PUBLICUS MenmA Vsem občanom čestitamo ob prazniku slovenske državnosti KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. Praznično okrašeni Kamnik so preplavili vitezi, graščaki in grajske dame 'jPut/ttfptJemft Se res/Mam oA e/nemi digamtoUi! KAMNIK ŽE DESETIČ V SREDNJEVEŠKI PREOBLEKI Drugi konec tedna v juniju je bil v Kamniku tudi letos rezerviran za' Srednjeveške dneve. Ta tradicionalna tridnevna prireditev, ki je bila letos na vrsti že deseto leto zapored, se je razvila iz projekta Venerina pot, ki je sredi 90. let 20. stoletja povezal števil- dni poleg Kamnika nadenejo le še v Škofji Loki. Agencija za turizem in podjetništvo je ob pomoči občine Kamnik tudi letos uspela privabiti veliko število sodelujočih, ki so s svojim res zanimivim programom kljub nekoliko slabšemu vremenu v soboto pri- menjenim najmlajšim, ki so že dopoldan iskali zaklad ujete grajske gospodične Veronike in se skozi ustvarjalne delavnice seznanjali s srednjeveškim življenjem. Zvečer je bil na prizorišču pod Malim gradom koncert Vokalne skupine Ad libitum, ki ga vodi Sebastijan Vrhovnik. Sobotno dogajanje se je večinoma odvijalo na Trgu svobode, kjer so gledalci ob pomoči igralskih in plesnih skupin lahko opazovali grajsko gospodo, opravljivke, tatiča in rablja, bru-halca ognja, neustrašne mečevalce ter ples vitezov in grajskih am PENZION kamric* Letošnja novost je bila kopanje graščaka v čebru vode, kamor sta ga pospremili spletični, ki sta poskrbeli, da je umit in odišavljen zaključil prvi dan Srednjeveških dnevov 8mm. I .-H Manjkali niso niti bruhalec ognja... dam. Na stojnicah, ki so bile postavljene na Glavnem trgu si je bilo mogoče ogledati obleke, sešite po srednjeveški modi, staro orožje, grajskega tiskarja, kulinarične dobrote in drugo. S svojim programom so na letošnji prireditvi sodelovali člani KD Priden možic, ki so za najmlajše v rovu pod Malim gradom pripravljali strašljive pravljice, člani Društva ljubiteljev srednje- ga veka Stari grad iz Kamnika, članice Društva podeželskih žena Tuhinjske doline, glasbeniki Ateljeja Carl Orff iz Kamnika, člani KUD Galiarda iz Celja, plesalci Plesne skupine Lonca iz Škofje Loke in drugi. Sobotno dogajanje se je zaključilo z novostjo letošnje prireditve - kopanjem graščaka Janeza. Nedeljsko vreme je bilo organizatorjem veliko bolj naklonjeno Stojnica s srednjeveškim orožjem je privabila predvsem veliko najmlajših radovednežev in vse dogajanje se je preselilo na kovno predstavo, srednjeveško dvorišče Starega gradu nad Kam- taberno z izbrano srednjeveško nikom. Tam so graščaki pripravi- hrano, pošto z golobi ter različne li srednjeveško tržnico, lokostrel- druge srednjeveške igre. ski turnir, sojenje čarovnici, lut- JASNA PALADIN Kamniška srednjeveška gospoda na slovenska mesta s srednjeveš- vabili lepo število obiskovalcev, ko preteklostjo, v zadnjih letih pa Prireditev se je, kot vsako leto, si srednjeveško podobo za nekaj začela v petek s programom, na- PIVNfCA f Vitezi so prikazali napete dvoboje, v katerih so se včasih potegovali za izbrane dame Y DUETNI BUM' Y KAMNIKU »Kamnik, pusto mesto, je to res in zakaj?« Zakaj se v našem lepem mesto, predvsem v poletnem času, skoraj nič ne dogaja! Kdo naj bi poskrbel oz. organiziral prireditve? Smo zato krivi prebivalci in okoličani, smo zaradi preobremenjenosti pozabili na sprostitev ali pa so za to krivi tisti, ki jim davkoplačevalci plačujejo, da razmišljajo namesto njih? Pustimo ta večna vprašanja, tako ali tako nihče ne pozna odgovora. Ali pa! A po drugi strani, še takrat, ko se kaj dogaja, se postavlja vprašanje: Kje pa so zdaj vsi tisti, ki tarnajo, da se v Kamniku nič ne dogaja? Glavna »misleca« podjetja Novakor sta prišla do sveže ideje - minulo soboto, 17. junija, sta na kamniški obvoznici ob podpori sponzorjev »zakrivila« t.i »kamniški pozdrav poletju« ali Poletni bum v Kamniku. Nastopala so nekatera zveneča imena slovenske glasbene scene: Rebeka Dremelj, Babilon 05, Manca Špik, Vrhovci, Heat band in Jernej Dermota Plesni klub Mak. Sodelujoče in obiskovalce smo povprašali, kako sprejemajo takšna dogajanja in kako v prihodnje popestriti življenje v Kamniku. ....... Tadeja, Tanja in Barbara v prijetni dekliški družbi »Letos smo bile pridne v šoli in mislim, da si zaslužimo malce zabave, zato smo danes tudi tu. Zdi se nam cool, da se v Kamniku oz. na »obvoznici« nekaj dogaja. Pogrešamo takšne stvari. Sicer je dosti veselic, vendar je v našem primeru problem prevoz, do sem pa lahko pridemo peš. Kamnik potrebuje tudi kakšno diskoteko.« Matej »Nisem prišel ravno iz razloga tega koncerta na »obvoznico«, mogoče si bo pa zadevo vseeno vredno ogledati. Vse pohvale organizatorjem, da so se opogumili za takšen velik projekt. Zdi se mi prav, da so k sodelovanju povabili tudi predstavnike narodnozabavne glasbe, konec koncev smo iz podeželja in ne iz mesta. Si pa želim, da bi nekako poskušali obuditi tudi staro mestno jedro.« Iztok »Prišel sem samo zaradi Rebeke (smeh), vsaj v večini primera. Lepo, da so se lotili tega projekta, upam, da jim bo uspelo, če ne tokrat pa drugič. Se mi zdi, da se morajo ljudje še navaditi na idejo, da se v Kamniku nekaj dogaja.« Uroš »Fanta sta se lotila super ideje, sicer zelo zahtevne, držim pesti, da bo odziv obiskovalcev pozitiven. Sicer pa menda pripravljata novo presenečenje ob zaključku poletja.« sem sicer mnenja, da se v našem malem mestu in okolici kar nekaj dogaja, samo pozorno je potrebno spremljati. Ravno prejšnjo soboto in nedeljo je ASC Mustang Domžale organiziral avtokros v Tunjicah, naslednji bo konec avgusta. Mogoče bi k večji obveščenosti o tovrstnih dogodkih pripomogla kakšna oglasna deska v centru mesta.« Tončka in Milan »Za dogodek sva izvedela iz tiskanih medijev. Nastopajoči so se nama zdeli interesantni, zato sva si jih prišla ogledat. Moti naju edino to, da se prireditev ni začela točno, kar pomeni, da si večine ne bova mogla ogledati, veste nisva več tako mlada, da bi z lahkoto ponočevala. Pohvala organizatorjem, Kamnik po- | trebuje popestritev, lahko bi bilo še več tovrstnih dogodkov na prostem, recimo kakšne igre ali predstave.« Sandra, Tanja in Vesna »Kamnik potrebuje spremembe. Za popestritev življenja mladih bi potrebovali lokal, ki bi bil bolj na samem, da ne bi motil nikogar. Sicer pa ni važno kje je žur, lahko si ga narediš kjerkoli, s ta pravo družbo.« Borut »S Frenkom Novo sva želela popestriti tukajšnje dogajanje. Ker pa se najino skupno podjetje Novakor ukvarja ravno z glasbo, sva se ideje lotila zelo resno. Frenk je že dolgo v tem »biznisu« in vedno reče, če ne bi bil zaljubljen v glasbo potem bi... Hotela sva pokazati dobro voljo in sva k sodelovanju povabila okoliške lokale (niso se vsi odzvali) in podjetja. Ravno tako sva želela, da so med nastopajočimi predstavniki vseh glasbenih zvrsti. Nisva ciljala samo na točno določeno publiko. Upava, da se bo ideja oz. Prireditev prijela in bova tovrstne dogodke lahko organizirala večkrat na leto.« vesela družba (najbolj Zgovoren med njimi je bil Jure) »Prišli srno v znak podpore organizatorjem in seveda pogledat nastopajoče. Kamnik bi moral imeti več tako pogumnih ljudi. Tudi v sta-rem delu in centru Kamnika bi morali prirejati kakšne dogodke. Sam Brez jasne vizije ni prostorske strategije. www.kamnik.lds.si Frenk in Borut, glavna »krivca« Poletnega burna v Kamniku V družbi nekaterih sponzorjev. Pogovarjala se je MATEJA SPRUK Kam Bus DRUŽBA ZA PREVOZ POTNIKOV, TURIZEM IN VZDRŽEVANJE VOZIL d. d. vabi na razgovor kandidate za voznike avtobusov v primestnem potniškem prometu Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - končana osnovna šola, - vozniški izpit »D« kategorije, - licenca za voznike »D« kategorije ali opravljena NPK za voznika v cestnem prometu, - državljanstvo Republike Slovenije, - aktivno znanje slovenskega jezika, - uspešno opravljen psihološki pregled, - starost do 40 let, - stalno prebivališče v Domžalah, Kamniku ali Moravčah, - lastno prevozno sredstvo, - mobitel. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim Časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov KAM-BUS, d. d., Perovo 30,1241 Kamnik. Z odbojkarskih igrišč Učenci OŠ Toma Brejca četrti v državi Učenci Osnovne šole Toma Brejca so prejšnji teden končno dočakali finalni turnir osmerice v odbojki na mivki za osnovne šole. Ekipa v postavi Jaka Klemenčič, Jure Laharnar, Tine Kvas, Miha Jarc in Žiga Margetič Frajman ter trener Aco Kramar so v predtekmovalni skupini premagali vrstnike iz Maribora in Portoroža, izgubili pa z Žužemberkom. V polfinalu so odlično začeli tekmo z igralci Salonita in imeli celo zaključno žogo za set. Na žalost je niso izkoristili in Primorci so vzeli ponujeno. V drugem setu so bolje začeli Primorci, ki so prednost obdržali do konca in se zasluženo veselili finala. V tekmi za tretje mesto so se Kamničani zopet pomerili z Žužemberkom, ki je bil še enkrat boljši. V velikem finalu so bili Kanalci boljši od Moravčanov. Kljub četrtemu mestu pa so Kamničani veselili najboljše šolske uvrstitve na državnih prvenstvih. i Ekipi OŠ Toma Brejca četrto mesto na državnem prvenstvu v odbojki na mivki. 40 EKIP NA OBČINSKEM PRVENSTVU V BEACH VOLLEVU Kar 40 ekip se je prijavilo na Občinsko prvenstvo v beach volle-yu v kategorijah 1.1993 in 1991. Tekmovanje je potekalo v dveh dneh, najboljši pa so bili na koncu pri letniku 1991 učenci OŠ Toma Brejca, pred drugo ekipo OŠ Toma Brejca in OŠ Šmartno. Pri dekletih je slavila OŠ Frana Albrehta, pred OŠ Stranje in drugo ekipo OŠ Frana Albrehta. Pri mlajših so zopet slavilj učenci OS Toma Brejca pred OŠ Frana Albrehta in drugo ekipo OŠ Toma Brejca. Pri dekletih so slavile učenke OŠ Stranje, pred OŠ Toma Brejca in drugo ekipo OŠ Stranje. Najboljši igralci so bili Žiga Dernikovič, Tina Šimenc, Jaka Klemenčič in Nika Obolnar. Na področnem prvenstvu so nastopili pri dečkih ekipi OŠ Toma Brejca in OŠ Šmartno, pri dekletih pa OŠ Frana Albrehta in OŠ Stranje. Po pričakovanjih sta bili kamniški dekliški ekipi razred zase, zopet pa je bila boljša ekipa OŠ Frana Albrehta v postavi - Nika Obolnar, Ana Hribar, Sara Orehek, Sara Gregorinčič in Željana Blagojevič, trener Franci Obolnar. OŠ Frana Albrehta in OŠ Stranje sta se uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Pri dečkih pa je OŠ Moravče še enkrat več v finalu premagala OŠ Toma Brejca v postavi- Žiga Dernikovič, Jernej Lakner, Aljaž Železnik, Sebastijan Kavčič in Matej Jeglič ter trener Aco Kramar. Obe ekipi sta se uvrstili v polfinale DP, OŠ Šmartno je izpadla že v predtekmovanju. Najboljše ekipe otvoritvenega turnirja v beach volleyu. OTVORITVENI TURNIR MEŠANIH TROJK Odbojkarski klub Kamnik je konec tedna organiziral otvoritveni turnir mešanih trojk. Na prenovljenih kamniških igriščih so potekali zagrizeni in kvalitetni boji, ki so v tropski vročini navduševali zbrane navijače. Najboljši so bili na koncu igralci ekipe Sam ena iz prve (Ana Kališnik, Matej Kališnik in Klemen Hrastovec), pred Riči teamom (Sabina Durakovič, Klemen Hribar in Aleš Hribar) ter ekipo Skup nabrani (Nika Obolnar, Tinkara Korošec, Franci Obolnar in Aco Kramar). Naslednji veliki turnir bo 8. julija, ko bo na kamniških igriščih potekal prvi izmed serije turnirjev za Pokal Hit. Sicer pa vas kamniški odbojkarji še naprej vabijo, da se jim v teh pravih poletnih dnevih pridružite na vroči mivki. Turnirji mešanih trojk se začenjajo. Cicol. Obujanje spomina na življenje rokovnjačev in skrivačev v Kamniški Bistrici Bo predstavitev življenja v dolini Kamniške Bistrice pred davnimi časi našla mesto tudi v kamniški turistični ponudbi? Kot je Kekčeva dežela v Kranjski Gori, ki jo obiskujejo tudi kamniški otroci, priljubljena turistična zanimivost, bi to lahko postala tudi predstavitev življenja rokovnjačev in skrivačev v dolini Kamniške Bistrice Bertuc pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. Rokovnjači Rokovnjači so bili dobro organizirani. Njihova organizacija je temeljila na strogi disciplini in vraževerju. Da bi se lažje in varneje sporazumevali so si rokovnjači izmislili lastno govorico. Ta govorica je bila zmes jezikov in narečij raznih evropskih jezikov, nemškega, italijanskega, madžarskega, hrvaškega in slovenskega jezika. Imenovali so jo »plintovska Špraha«. Govorico so poznali le redki člani rokovnjaške družbe, ponavadi le vodje. Svoje prednike naj bi rokovnjači imeli v nemškem roparskem združenju imenovanem »red modrecev«, združenje je delovalo v Avstriji in južni Nemčiji. Ime rokovnjači (tudi rokovniki, rokomavhi) je povezano s staro vražo, ki pa se ni ohranila le med našimi ljudmi, pač pa tudi v srednji Evropi - namreč, da je z roko nerojenega otroka mogoče čarati (v nemški mitologiji slavni učenjak Jakob Grimm na strani 606 piše: 5 prsti nerojenih otrok se morejo čarobnosti uganjati; če se zapalijo ali zažgo, narejajo plamen, ki ljudi v hiši uzaspa-ni, da se noben ne prebudi). Ljudska pripoved pripoveduje, da so rokovnjači nosečim materam iz telesa izrezali nerojenega otroka, mu odrezali roke in jih posušili na ognju, kurjenim z brinovimi drvmi. Rokovnjač je otroško roko nosil v malhi, ki ga je naredila nevidnega, kadar mu je trda predla. Na konec prstov otroške roke naj bi nakapljal vosek in ga v temi prižgal, svetlobo luči pa naj bi videl le rokovnjač. Ta vraža dokazuje, da ljudska domišljija nima meja in so imeli ljudje rokovnjače zaradi njihove pretkanosti za nekakšne nadljudi. Rokovnjači so imeli svoje zaupnike ponavadi med berači, kmeti, gostilničarji, uradniki in celo med biriči, ki so poizvedovali kaj ljudje o njih govorijo, od kod jim preti nevarnost in kje bi mogli kaj ukrasti. Zato se jih ljudje niso upali toža-riti na sodišču, ker so se bali njihovega maščevanja. Oblasti so bile brez moči, kmetje so rokovnjače celo podpirali in jim dajali, kar so hoteli, da so se ubranili hujše škode, požigov in krvavih maščevanj. Na drugi strani pa so jih rokovnjači branili pred rubeži, grajsko samopašnostjo in farovškim izkoriščanjem, posebno pa so z orožjem v roki preprečevali vojaška novačenja. Zaradi take informiranosti so bili težko ulovljivi. Na rokovnjaških pohodih pa so za varnost skrbele njihove rokovnjaške ljubice, ogledniki so bili predvsem malharji in rokavarji, ki so se ob roparskih napadih in vlomih pridruževali štekljačarjem in so smeli pobrati ostanke plena. Rokovnjaške ljubice so kot beračice prehodile vsa pota, obhodile vse vasi in v njih izvedele vse novice in o morebitni nevarnosti s posebnimi znamenji (pisana ruta na smreki - nevarnost! Bela ruta na plotu - varno!) ali pa na podoben način opozarjale na nevarnost. Rokovnjači so bili po večini sestavljeni iz vojaških ubežni- kov. Vmes so bili taki, ki so bežali pred vojaško suknjo, bodisi so jo že nosili in ji ušli, ali pa jim je ta nevarnost še pretila. Ti ubežniki so imeli morda drugače čisto vest in so bili pošteni ljudje, imeli so željo, da se vrnejo domov, ko bo pozabljen njihov pobeg. Ker pa niso smeli prebivati med ljudmi in si tako niso mogli na pošten način služiti kruha, so v gozdovih in samotah ter slabi družbi podivjali in tudi sami zašli na slaba pota zločinstva. Poleg teh nesrečnih vojnih uhajačev je bilo med rokovnjači tudi mnogo druge sodrge, tatov, morilcev, roparjev, tihotapcev in sploh potepuhov in izprijencev, ki niso hoteli poprijeti za pošteno delo. Papež in kapitani so vodili rokovnjaške družbe Jedro rokovnjaške družbe so sestavljali njeni voditelji. Najvišje na hierarhični lestvici je bil »papež«, glavni rokovnjač, ki je imel neomejeno oblast nad vsemi ostalimi rokovnjači in je vodil pomembnejše roparske pohode in celotno organizacijo, obenem pa je bil pristojen tudi za poroke med člani rokovnjaških tolp. Papežu je bilo neposredno podrejenih dvanajst rokovnjačev, imenovanih kapitani, ki so smeli nositi malhe križem rame. Tem so sledili v tri stopnje razdeljeni rokovnjači. Na najvišji stopnji so bili »Štekljačarji« (štekelj - železna ost na koncu pohodne palice), ki so dobili ime po stari besedi štekljati (ropotati), in so bili po hudodelstvih najhujši. V drugo stopnjo so spadali tako imenovani malharji, tudi »špehmavharji, ki so nosili malhe (torbe) za shranjevanje naprošenega. Ti so živeli od manjših tatvin in so rajši kot kradli naprosili kmete za slanino, kruh in zrnje. Zanje so bili značilni uhani v obliki polmeseca, ki so jih nosili v ušesih in so jih sami iz- delovali iz svinca. Najmanj nevarni pa so bili rokovnjači tretje najnižje stopnje, to so bili najbolj betežni ljudje, ki so se izločili iz že omenjenih skupin in niso imeli posebnega pomena. Večinoma so prosjačili, kradli pa le ob izredni priložnosti. Sicer rokovnjač ni rad prelival krvi, če pa jo je moral, jo je le v skrajni sili, ko mu je šlo za življenje. Oborožen s težko gorjačo je navadno stopil v hišo. Zaloputnil je z vrati in se naslonil nanje, potrkal trdo z gorjačo ob tla in molčal. Gospodar je takoj vedel kaj to pomeni, urno ga je vprašal kaj želi; zahtevano je prejel brez prerekanja in obotavljanja. Če pa so domači predolgo čakali, se je ponavadi zadrl: »Dedec daj!« ali »Baba daj!« Če opozorilo ni zaleglo je zapela gorjača po plečih. Da bi se kdo domačih upiral rokovnjaču, ni prišlo nobenemu na misel, saj so dobro vedeli, da so njegovi tovariši v bližini. Kar je prejel je spravil v svojo malho in odšel. Ponavadi so terjali živila, na primer moko, slanino, klobase, meso, maslo itn.. Kradel je bogatim, v hiše siromakov in revnih kmetov je zahajal le, če je potreboval prenočišče. Rokovnjač je bil praktične vrste komunist, ni mogel trpeti, da bi se kdo mastil ob obilnem premoženju, siromak pa bi stradal. Ni gledal torej na to, da bi obogatel, ampak mu je šlo le za lagodno in lahko življenje. Pojav rokovnjačev v Kamniku in njegovi okolici Že v času vladavine Marije Terezije so rokovnjači močno rogovilili v okolici Kamnika. To sklepamo iz nekaterih pisem mekinjskih opatinj iz tistega časa, tako pišeta Maksimilijane Leopoldine Gallenberg (1729 - 1758) in Bernardine grofinje Batthyanni (1759 -1771). Pritožujeta se o ljudeh, ki vznemirjajo samostanske podložnike in delajo škodo samostanskim zemljiščem. Prosili sta vlado za pomoč zoper rokovnjaško nadlogo. Vlada je poslala vojake, rokovnjaške lovce. Največji razmah rokov-njaštva na kamniškem koncu je bil od začetka pa tja do sredine 19. stoletja. Gorenjska rokovnjaška tolpa, ki je vključevala tudi kamniško, je okrog leta 1830 štela nekako 400 mož in žensk, otrok pa je bilo dosti več. Vsak rokovnjač, ki je prišel v roke lovcem, je kmalu visel na lesenem kolu. V tem obdobju so stale vislice na mnogih krajih. Pri Kamniku so bile na dveh krajih: pri »Krvavem znamenju« ob okrajni cesti proti Kranju in na Duplici (nad nekdaj Planavškovo hišo). Na tem kraju je leta 1816 viselo kar pet rokovnjačev naenkrat. Še leta 1850 piše neki dopisnik v »Ljubljanskem Časniku«: Da so se rokovnjači v letih 1848 in 1849pod Grintav-ci še posebej zaplodili. V Mengeš si sicer ne upajo, pač pa v Cerkljah ali Komendi vsak teden kakega kmeta ubijejo in kakih pet do šest ljudi potolčejo in polomijo. Požar za požarom se ponavlja tod okoli. Ljudje so tako prestrašeni, da so vsi prepadeni, nekateri sko-ro nič ne spe. Tatinstvo in roparstvo je v bujnem cvetju, odkar so se pojavili med rokovnjači številni vojaški beguni. Ti napadajo kmete, ki se vozijo ali potujejo na semnje. Kradejo prašiče, katerim režejo glave in jih postavljajo na gospodarjevo okno, prašiča pa s seboj pobašejo. V takšnih okoliščinah, ko je na eni strani prebivalstvo trla oblast, na drugi pa so terjali svoj davek tudi rokovnjači in je bilo treba pomagati poštenim skrivačem, življenje ni bi- lo lahko. Na kamniškem koncu so imeli rokovnjači svoja shajališča v Bideršici (na širnem in gosto zaraslem gričevju pri Komendi) in v Sidolu (dolgem jarku od Vodic do Voglja). Iz sodnih spisov iz tistega časa in ustnem izročilu je razvidno, da so rokovnjači, ki so zahajali v kamniško okolico in v sosednje okraje, prihajali iz glavnih skrivališč v Kokrski dolini in kamniških planinah nad Kamniško Bistrico. Znano je njihovo skrivališče v Kamniški Bistrici (Rokovnjaške luknje) in gotovo je, da so prav dobro poznali vse prehode od tam v Kokro, na Jezersko in v Logarsko dolino. V Jerman-skem robu v votlini imenovani »Nandetova jama« je imel svoje skrivališče rokovnjaški papež (vodja) Nande, ki se je tam skrival. Prav v gozdovih kamniških planin so imeli rokovnjači najbolj skrita mesta za svoja »kurjavšča« in »finfranje« in prav od tu je bila vodena celotna organizacija, ki jo je vodil »papež«. Kot središče in papežev sedež obenem naj bi bilo območje ob štajersko-koroško-kranjski meji, nad izvirom Savinje in Kamniške Bistrice (Jermanova vrata) med Planjavo in Brano. Vrhovi okoliških gora so predstavljali naravno trdnjavo. Tonetovajama pod rokovnjaškimi luknjami Po ustnem izročilu so imeli rokovnjači svoj tabor tudi v Tunjicah in sicer v Žerjavovem grabnu, pod cerkvijo. V zemlji so imeli izkopano skrivališče. Njihov vodja pa je bil »Črni Jurij (Jurka)«. Ni bilo tržnega dne v Kamniku, v Kranju ali drugod v bližini, da rokovnjačev ne bi bilo zraven, saj so tam kaj radi prodali kaj ukradenega. Pojavljali so se tudi na božjih poteh in božjih shodih. V kamniški okolici sta bili to Sv. Primož nad Kamnikom in pa Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Na teh poteh je prihajalo veliko ljudi in v gneči je bilo lahko krasti denar iz žepov, zato je tam kar mrgolelo rokovnjačev. Rokovnjaška družba je ponavadi imela po bogatih hišah podkupljene nezveste sle, ki so jim priskrbeli ključe od gospodarjevih zalog ali pa sami po dogovoru nastavljali rokovnjačem blago na domenjen kraj. Skrivači - vojaški begunci v dolini Kamniške Bistrice Vsi vojaški begunci in dezerterji pa le niso postali rokovnjači, jih kljub hudemu pomanjkanju pri življenju v samoti jih poštenje ni zapustilo. Skušali so priti do poštenega kosa kruha tako, da so se udinjali za pastirje na samotnih kmetijah, bili so divji lovci in delali kot drvarji v odročnih gozdovih, v katere je posvetna oblast le malokrat zašla. Prav v gozdovih Kamniške Bistrice je bilo precej dezerterjev in vojaških ubežnikov, ki so si vsakdanji kruh služili s tem, da so pomagali drvarjem pri sečnji. Med drvarji v dolini Kamniške Bistrice so bili »rezenterji« (dezerterji), vojaški begunci, dobro znani in niti na misel jim ni prišlo, da bi jih izdajali biričem (orožnikom). Nekateri skrivači so pomagali pri gozdnih delih, drugi pa so se kako drugače preživljali. V redkih primerih so se lotevali manjših tatvin, pogosteje pa so skrivoma odhajali v človeška bivališča po hrano. Vsak je imel posebno dobro skrito bivališče (imenovano festunga) na težko dostopnih krajih doline. Skrivač Bertuc Bertuc je bil doma iz Krope in je pogrkoval, kot so to delali vsi Kroparji. Sicer pa je bil rejenec iz kamniškega špitala, zato so mu domačini pravili tudi »špitavar«: bil je divji lovec, drvar in skrivač (flehtar -nem. der fliichting), ki se je skrival v Kamniški Beli pod vznožjem pobočja Mešenika in se tako izmikal vojaški obveznosti. Na najožjem delu doline Kamniške Bele je ob poti Bertucova griča ali Bertucova miza, kjer je pogosto obedoval, v strminah nad Belo pa je imel svojo »festungo« (iz nem. trdnjava, takšno zavetje so si ponavadi flehtar ji uredili na težko dostopnih krajih v zijal-kah votlinah in pod previsi). Ko so drvarji sekali tam blizu, se je z njimi dogovoril, da so mu mahaje s klobukom dali znamenje, če bi se bližali orožniki. Zabaval jih je s svojim čudaštvom in so radi oponašali njegovo nenehno vprašanje »Al bo trreba, al ne bo trreba?« - pobegniti namreč, če bi se bližali orožniki. In tako so mu nekajkrat pomahali s klobukom in mož jo je jadrno ubral v nedostopne strmine, četudi o orožnikih ni bilo ne duha in ne sluha. Nekoč pa so se orožniki le približali poseki in drvarji so mu brž dali znamenje s klobukom. Brtiic se je spomnil njihovih potegavščin in preplašen se je začel - kot je sam pripovedoval pozneje -spraševati »al bo trreba, al ne bo trreba«, dokler se nenadoma ni znašel obkoljen od orožnikov. Tedaj je presenečen spoznal, da »bo trreba« in kot bi treščilo vanj se je pognal v goščavo in jo ucvrl med drevjem. Orožniki so ob smehu drvarjev odšli z dolgimi nosovi. Drvarji pa so od tedaj naprej pomahali Bertiicu samo, če »je bo trreba«. Mnogo takih zgodb, prepletenih s tedanjimi tegobami in trpljenjem, je nekdaj krožilo med ljudmi samotne Bistrice. Avtor: Vilko Rifel Foto: Radivoj Nadvešnik, Marjan Kregar Kamniška Korporacija -najstarejša slovenska demokratična institucija Redna letna skupščina Kamniške meščanske Korporacije je potekala, kot vedno, nad kavarno Veronika. Nekaj vrstic želim posvetiti obisku predstavnika občine g. Mlakarja, ki je bil pozitivno presenečen nad sinergijami in kompatibilnostjo razvojnih načrtov Korporacije z razvojnimi načrti Občine Kamnik. Naše razvojne raziskave in dejavnosti so bile v preteklih letih usmerjene predvsem v domač in evropski Alpski prostor, od vsega začetka smo bili udeleženi pri snovanju bodočega Krajinskega parka Kamniško-Savinjske Alpe(KSA). Razvili smo osnove za razvojno platformo za dolino Kamniške Bistrice, imenovano Krajinski park Kamniška Bistrica, temelječo na kanadskemu modelu parka in modelu Pan Parks, Parks for life, ki nudita bogate možnosti za win-win situacije za ustvarjalce parka in vse prebivalce, ki v tem projektu aktivno sodelujejo.. Kamnik je pobraten s švicarskim mestom Kerns, mestom, ki ima identično korporacijo naši, le da je mlajša in strukturno nedotaknjena, saj Švicarji niso utrpeli tako močnih posledic kot mi. In ravno na primeru Korporation Kerns se jasno vidi, kakšen generator razvoja mesta je delujoča Korporacija. Za nas Korporation Kerns pomeni vir pomemben navdiha in delujočih turističnih razvojnih vzorcev prilagojenih alpskemu prostoru, ki jih bomo v bodočnosti kreativno aplicirali v naš prostor....Kot smo plodno na dogovorni ravni sodelovali v preteklosti z Logarsko, Zaklad narave in občinami alpskega pasu bodočega parka KSA, tako smo sledili tudi razvojnim načrtom kamniške občine.. Zato so naši razvojni načrti kompatibilni z občinskimi, ponekod pa jih nadgradijo in sežejo naprej v prostor in čas, ki prihaja, v skladu z davnim motom Korporacij iz leta 1000: »Kdor z mestom ne trpi, naj z mestom ne raste.« Dejstvo, da v Kamniku obstaja Korporacija (izbira iz besede korpus, telo z glavo, to je predsednikom in udi, deležniki) ljudi, ki voli neprekinjeno že vsaj 700 let(!), determinira Kamniško Korporacijo kot najstarejšo institucijo Stare evropske in slovenske demokracije v domovini, mesto Kamnik pa kot eno pomembnih zibelk obeh demokracij, mesto, kjer si je demokratični duh Karantanskih knezov po izgonu z Gosposvetskega polja nabral novih moči, nadgradil in preživel viharje časa do danes! Naj omenim za konec Corporation of London - »stara mati vseh parlamentov«, kot ji ponosno pravijo Britanci. Corporation of London je danes vrhunski spomenik stare britanske demokraci-je(nesnovna dediščina!) in hkrati generator razvoja City of London. Čas bi bil, da upravičeno postane tak spomenik slovenske demokracije tudi najstarejša slovenska demokratična institucija -Kamniška Korporacija in z njo mesto Kamnik, njen starodavni dom. JARO PIRNAT , v__________________________________________________y Tonetova jama pod rokovnjaškimi luknjami 4. junij dan - krvodajalstva SREČANJE INVALIDOV, BOLNIKOV IN STAREJŠIH V ZG. TUHINJU Krvodajalstvo na kamniškem se krepi življenje sprejemajo s sončne strani Krvodajalstvo je na področju območne organizacije Rdečega križa Kamnik (občina Kamnik in Komenda) razširjeno in uspešno. Občani se redno udeležujejo vsakoletnih krvodajalskih akcij. Medtem, ko krvodajalstvo v Sloveniji upada, za kamniško področje to ne velja. Še več, število krvodajalcev se vsako leto povečuje med njimi je vse več mladih. V letu 2005 se je prijavilo 1044 krvodajalcev, kar je 13 več kot leta 2004 in 143 več kot leta 2003. Že letos do konca maja je kri darovalo 556 krvodajalcev (222 več kot v istem obdobju lanskega leta). Kri je prvič darovalo 143 oseb. 3. junija ob dnevu krvodajalstva v Sloveniji je RK Kamnik organiziral praznovanje s kulturnim programom in podelitvijo posebnih priznanj krvodajalcem, ki so darovali kri več kot 20-krat, še posebej krvodajalcema, ki sta kri darovala že kar 124 krat: Alojzu Kuharju iz Sovi-nje Peči in Janezu Repanšku iz Kamnika. Za 20-kratni odvzem krvi je prejelo priznanja 30 oseb, za 30-kratni odvzem 18 oseb, za 40-kratni odvzem 8 oseb, za 50-krat-ni odvzem 6 oseb, za 80-kratni odvzem 3 osebe, za 124-kratni odvzem 2 osebi. Predsednik Območnega združenja RK občin Kamnik in Komenda dr. Vladimir Breznik je zbranim v dvorani nad kavarno v Kamniku predstavil krvodajalske aktivnosti in poudaril, da to huma-no-človekoljubno dejanje povezuje vedno več občanov kot neposrednih krvodajalcev. Vsem se je zahvalil, jim čestital in jih povabil, da plemenito aktivnost gojijo tudi v prihodnje. V kulturnem programu so nastopili otroci OS Stranje pod vodstvom Karle Urh, ki na tej vsakoletni prireditvi v čast krvodajalstva sodelujejo že vrsto let. Slovesnosti se je udeležil tudi kamniški župan Tone Smolnikar. Krvodajalcem se je zahvalil za njihov human prispevek in jim čestital, čestital pa je tudi prejemnikom posebnih priznanj - aktivnim in neumornim sodelavcem RK. Posebna priznanja so prejeli: Ivan Sušnik iz KO RK Črna, Ivica Gašperlin in KO RK Komenda, Viktor Nograšek iz KO RK Moste in Antonija Černevšek iz KO RK Šmartno. Še posebno priznanje pa je bilo podeljeno učencem 9/b razreda OŠ Frana Albrehta in njihovi mentorici Tini Planutnik za zbiranje knjig za socialno ogrožene otroke. V redni okvir krvodajalstva sodi tudi zadnja akcija 8. in 9- junija v Kulturnem domu v Kamniku. Odzvalo se je skoraj 270 krvodajalcev, kar je pohvale vredno. In posnemanja. STANE SIMŠIČ 16. nočni rokovnjaški pohod Trojane - Črnivec Dobre volje tudi po deseturni hoji Meddruštveni odbor planinskih društev Kamniško - Bistriškega območja in Planinsko društvo Kamnik sta 27. maja organizirala 16. nočni rokovnjaški pohod. Pohod seje pričel na Trojanah ob Pohodniki so v jutranjih urah po skoraj 50 kilometrih poti prispeli na Poljano nad Črnivcem. 20.30 in je potekal v smeri Lipovec nad Motnikom, Špiljk, Kekec, Kozjak, Okroglo, Oseke, Poljana, cilj pa je bil naslednjega dne na Črnivcu. Na pohodu, dolgem blizu 50 kilometrov, so za varno hojo skrbeli vodniki, zdravnik in člani GRS iz Kamnika. Na Črnivcu je pohodnike okoli 7. ure zjutraj že pričakalo osebje GTC Črnivec s čajem in golažem. Po pozdravnem govoru predsednika PD Kamnik Ivana Resnika in direktorja občinske uprave Kamnik Ivana Pristovnika so bile podeljene diplome za udeležbo. Zadovoljni in po desetih urah hoje utrujeni udeleženci so se odpravili proti domu z zaobljubo: Vidimo se konec maja naslednje leto! Šah med upokojenci Upokojenci Kamnika radi šahiramo, največ v gostišču »Marjanca« vsak drugi ponedeljek v mesecu pa imamo uradni igralni dan v čahovski sobi Du Kamnik, Kolodvorska 5, ki se začne ob 17. uri. Ob 18. uri se bo do konca leta 2006 zvrstil ciklus 6 hitropoteznih turnirjev na 10 min, na katere vabimo upokojence iz Kamnika in širše okolice. V zadnjem obdobju smo dosegli velike uspehe, med njimi v hitrem in pospešenem šahu mojstrski kandidat Anton Božič, v počasnem šahu Igor Penko in v ženskem šahu Pavla Košir. Naj omenim največje uspehe: Na gorenjskem prvenstvu v počasnem šahu spomladi 2006 v Kranju je med 27 udeleženci (2 mojstrici, 17 moj. kandidatov) Penko osvojil odlično 2. mesto. Na ekipnem prvestvu upokojencev Gorenjske v pospešenem šahu 10. maja na Jesenicah je ekipa DU Kamnik v postavi: Penko, Božič, Ogrinec, Koširjeva (rezerva Veskovič) zasedla odlično 2. mesto za Domžalami in pred Kranjem, Jesenicami, Komendo i.t.d. Najboljši rezultat med 9 ekipami so dosegli: Na 1. deski Penko (6,5 iz 8), na 2. deski Božič (8 iz 8!) in na 4 deski Koširjeva (6 iz 8). Na 10. vete- Anton Božič ranskem pospešenem turnirju nad 50 let (neuradno prv. SLO) 4. junija na Zg. Polskavi - turist. kmetija Goričan je med 119 udeleženci Koširjeva postala prvakinja med veterankami (pred ga. Pibrovo), med veterani pa je Božič dosegel odlično 5. mesto, zmagal je medn. mojster Meštro-vič, pred mojstroma Ivačičem in Sorčnikom. Na posameznem prvenstvu upokojencev Gorenjske v hitrem šahu 14. junija na Jesenicah je pri ženskah zmagala Koširjeva pri moških je bil 7. Božič. Do konca leta 2006 načrtujemo jeseni še sodelovanje v Domžalsko-Kamniški ligi v počasnem šahu na 4 deskah (kjer bodo jedro ekipe sestavljali: Penko, Božič in Koširjeva), odigrali bomo tudi prijateljski hitropotezni dvoboj na 8 deskah z eno od sosednjih DU. Za razvoj in propagando lepe razvedrilne in miselne šahovske igre, ki upokojencem ohranja duševno vitalnost, bo skrbelo novo vodstvo šahovske sekcije upokojencev (Penko, Koširjeva, Veskovič) pri DU Kamnik. Na binkoštno nedeljo, 4. junija, so v župniji Zgornji Tuhinj k deseti maši povabili bolnike, invalide in starejše. Mašo je ob somaševanju domačega župnika Jožeta Tomšiča daroval Jože Štupnikar, bolniški duhovnik iz Ljubljane, ki je zbrane tudi nagovoril in poudaril, da so starejši in bolni verniki še posebej dragoceni, saj poleg prenašanja vsakdanjega križa bolezni veliko molijo tudi za ostale farane. Pa tudi sicer so ponavadi bolni in invalidi zgled zdravim, saj jih preizkušnje bogatijo in zato znajo in zmorejo najti moč, da življenje sprejmejo s sončne strani. Po maši so se udeleženci srečanja zbrali v župnišču, kjer so se ob dobrotah, ki so jih na- pekle tuhinjske gospodinje, zadržali v prijetnem pogovoru in druženju, cerkvene pevke pa so jim zapele. Člani ZPS so zelo veseli, da so svojci na srečanje pripeljali tudi bolnike na invalidskih vozičkih in jih vabijo, da to storijo tudi kdaj med letom in seveda na srečanju prihodnje leto! Tekst in foto: MARINKA MOŠNIK Dr. Vladimir Breznik je pohvalil uspeh krvodajalstva na območju občin Kamnik in Komenda v ozadju učenci OS Stranje, ki so nastopili v kulturnem programu. SREČANJE INVALIDOV MDI KAMNIK V ŠPITALIČU Spet v prijetni družbi! V soboto, 3. junija, se je nebo nekoliko kislo držalo, a to ni kazilo razpoloženja članov Medobčinskega društva invalidov Kamnik - Komenda, zbranih na letnem srečanju, ki je bilo tokrat v Lovskem domu v Špitaliču. Srečanja se je udeležilo 90 članov. Po pozdravu Jožeta Gorjana, predsednika MDI, sta v kratkem kulturnem programu nastopila harmonikarja 10-letna Manca Berlec z Duplice in 10-letni Matej Vrankar iz Buča. Oba se približno eno šolsko leto učita igranja na diatonično harmoniko, vsak pri svojem učitelju in dobro jima gre! Vmes je Gregor Berlec, doma iz Zgornjega Tuhinja, kot pastir z Menine planine na šaljiv način opisal svojo kravo Dimko in življenje v Tuhinjski dolini nekdaj in danes. S svojo pojavo, obleko in nastopom je bil tako prepričljiv, da so ga nekateri pozneje povprašali, če je res pastir! Vsi trije so poželi navdušen aplavz in prisotni so ugotovili, da jim odslej na izletih zagotovo ne bo dolgčas: na enem avtobusu bo igral Matej, sin voznice Edite, na drugem Manca, nečakinja podpredsednika Janeza, za humor na postankih bo poskrbel Gregor! Ja, nikoli se ne ve ... Kulturnemu programu je sledila malica - odlična telečja obara in sirov zavitek, ki so ju pripravili v gostilni Pri Čibru in prijetno druženje ter ples ob zvokih ansambla Špica. Srečanje je lepo uspelo. Tisti pa, ki so ga zamudili, naj malo pogledajo v koledar izletov in prireditev, ki so ga vsi dobili ob novem letu (ali pokličejo na številko telefona v pisarni društva), saj bo do konca leta še kar nekaj priložnosti za druženje (izlet v Avstrijo, letovanje v Topolšici, martinovanje, kopalni izlet, silvestrovanje ...). Invalidi pa v svoje vrste vabijo tudi nove člane! MARINKA MOŠNIK Društvo izgnancev Kamnik Na izletu po naši domovini Vsako leto se člani Društva izgnancev iz Kamnika odpravimo na skupni izlet po naši domovini. Letos smo obiskali Celje in si ogledali razvaline Celjskega gradu. Za nekatere je bil to prvi obisk bivališča Celjskih grofov. Z razvalin gradu smo si ogledali Celje in okolico. Nato smo obiskali Frankolovo, kraj grozot iz časa druge svetovne vojne. Gospa Golobje s primernim recitalom obudila spomin na žrtve, ki so dotrpele na tem kraju. Božo Matičič je zaigral žalostinko ob prižiganju svečke. Po krajšem postanku smo nadaljevali pot in se ustavili v Laškem. Golobova nas je ves čas seznanjala s kraji in njihovimi znamenitostmi, zato je bila naša pot pestra in zabavna. Vodila nas je na Sevniški grad, kjer so nas že čakale vodičke, ki so nas popeljale po gradu in nam prikazale, kakšno je bilo nekoč življenje na gradu. Ogledali smo si tudi muzej in seveda preurejene prostore, ki jih uporabljajo danes. Po spustu iz starega Sevniš-kega gradu smo se rahlo utrujeni odpeljali v kraj Studenec, kjer nas je že čakalo kosilo in okrepčilo v gostišču Jarc. Ob zvokih Božove harmonike smo se tudi malo zavrteli. Za nekatere naše člane, ki živijo v Kamniku, njihov rojstni kraj pa je Sevnica in njena okolica, je bil to še posebej prijeten in srečen dogodek. Obiskali so svoje sorodnike in nekateri tudi svoj dom. Tudi umrle svojce so obiskali na pokopališču. Med narodno osvobodilno vojno so okupatorji iz teh krajev izseli večino prebivalstva. Koliko pomeni vsakemu človeku njegov rojstni kraj! To bolečino nosimo v sebi vsi, ki smo to doživeli in kot sem nekoč že napisala v svoji knjigi: »Dokler živimo, naši spomini ne morejo umreti.« Za odbor DIS Kamnika ZAVRŠNIK s Civilizacijske bolezni in zdrava prihodnost V današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah postaja zdravje statusni simbol in zahtevana norma, zato ga ne moremo prepuščati naključju. Uporabljamo načine, da ga ohranimo ali celo izboljšamo. To dosežemo z zdravim načinom življenja. Znano je, da kar tri četrtine Slovencev umira zaradi civilizacijskih bolezni prej kot v drugih državah razvite Evrope. V okviru nacionalnega programa se v zdravstvenem domu dr. J. Polca izvajajo programi za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so posledica nezdravega načina življenja. Končni cilj preventivnih programov je s pravilnimi posegi zmanjšati ali popolnoma preprečiti vpliv enega ali več dejavnikov tveganja (povišan krvni sladkor, povišan holesterol, povišan krvni tlak) na posameznika ali skupnost; torej preprečujemo nastajanje bolezni - primarna preventiva. Drugi cilj je z zgodnjim odkrivanjem bolezni spremeniti potek razvoja bolezni; torej preprečujemo poslabšanje ali ponovitev bolezni - sekundarna preventiva. V zdravstvenem domu organiziramo predavanja o visokem krvnem tlaku, sladkorni bolezni in povišanem holesterolu. Izvajamo tudi presejalne teste za občane občine Kamnik v okviru preventivnih akcij. Brezplačno jim izmerimo krvni tlak in krvni sladkor. Cilj našega delovanja je poudarjanje zdravega načina življenja, zgodnje odkrivanje bolnikov, dober nadzor bolezni in natančno zdravljenje, da se komplikacije bolezni ne bodo razvile ali pa čim pozneje in v čim manjši možni meri. Ena takšnih akcij bo potekala v sredo, 28. junija, ob osmi uri v predavalnici, v drugem nadstropju zdravstvenega doma. Prijavite se lahko pri sestri Mileni Osolnik od petka, 23. junija, do torka, 27. junija ( od 7. do 10. ure) po telefonu 8318 722 ali 8318 622. S prijavo pohitite, ker je število udeležencev omejeno. Posebej lepo povabljeni občani, ki redko obiščete zdravnika in nimate sladkorne bolezni. MILENA OSOLNIK, dipl. m. s ZD dr. Julija Polca <________________Kamnik/ Študent & Muzika na grajskem dvorišču Pretekli vikend je bil precej naporen, če ste se udeležili vseh projektov, ki jih je organiziral Študentski klub Kamnik. Začelo se je že v petek dopoldan z dnevom vaterpolistov. Skozi ves dan so potekala tekmovanja v vaterpolu, topel večer pa se je zaključil ob prijetni glasbeni podlagi. Sobota je bila namenjena le najpogumnejšim. ŠKKjev kombi se je z devetimi adrenalina željnimi člani odpeljal proti solkanskemu mostu. Tam jih je že čakala vsa potrebna oprema in nujna zaščita za nekaj najbolj norih sekund življenja. Ob sončnem in že poletno vročem vremenu je bil pogled na Sočo prijetno osvežilen, glave pa je še dodatno grela odločitev »skočiti ali ne skočiti«. Podatke kdo se je odrinil takoj, kdo je potreboval dodatna prigovarjanja in kdo ne, bomo ohranili zase ... za tiste, ki so se opogumili in skočili Soči naproti, je bil to prav gotovo nepozaben, z adrenalinom in strahom zapolnjen dan. Ko je tistih nekaj sekund, ko nas med življenjem in »smrtjo« povezuje le elastična vrv konec, pa se občutki spremenijo v »uaaauuu, gremo še enkrat«. In ta še enkrat se bo zgodil v prihajajočih počitniških mesecih. Ne zamudite ga! Sobotni večer je bil namenjen širši množici in je potekal v prijetno umirjenem vzdušju. Zgodilo se je namreč zaključno dejanje v ciklu koncertov Štu- www.studentski-klub.com dent&Muzika. Lokacija je bila znana, ampak kot je za zaključni koncert že običajno, smo oder iz Salona preselili na grajsko dvorišče. Vreme nam je bilo tudi letos naklonjeno, saj so temperature do večera ostale prijetno visoke, tako da smo se pozibavali le zaradi ubranih akordov in ne zato, da bi se obvarovali pred mrazom. In kdo je poskrbel za pozibavanje in ritmično gibanje? Kvartet Milka Lazarja s svojim glasbeno dovršenim in simpatičnim nastopom. Zapolnjeno grajsko dvorišče s poslušalci različnih starosti nas vsakič znova opozori, da je podobnih projektov v Kamniku premalo. Trudili se bomo, da jih bo v prihodnje nekaj več. Na Zapricah se ponovno vidimo in predvsem slišimo septembra z novim ciklom Štu-dent&Muzika, kar pa ne pomeni, da Študentski klub poleti počiva. Ravno nasprotno! Za poletne mesece je pripravljeno lepo število projektov. Nekateri so že objavljeni na naši spletni strani www.studentski- klub.com/kamnik. ki jo je vredno obiskati, saj tam poleg uporabnih informacij najdete še marsikaj zanimivega in zabavnega. Uživajte v začetku zasluženih počitnic! Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com TEHNIŠKI DAN V OSNOVNI ŠOLI ZUIM KAMNIK VARNO V PROMETU NOGOMETNI TURNIR V AVSTRIJI V soboto, 3- junija, so se starejši dečki U-14 odpeljali na trodnevni mednarodni turnir v Avstrijo, ki se ga je udeležilo več skupin iz različnih držav. Slovensko zastavo so zastopale ekipe: NK-KAMNIK, NK ŠMARTNO IN NK ČRNUČE. Za fante je bil to nov izziv, saj so prvič tekmovali izven domačih meja. Dnevno so imeli dve tekmi, v prostem času pa so se pomerili s starši v nogometu in odbojki. V večernih urah so kljub utrujenosti počeli vragolije po sobah, skrbnemu Mateju pa vse to ni nič ušlo! K počitku je odšel šele takrat, ko se je prepričal, da so vsi zaspali. Včasih so bile to pozne ure, za- to se starši našemu Mateju zahvaljujemo in upamo, da bo ostal še naprej z nami! Nedeljsko tekmo pa si je prišel ogledat tudi predsednik kluba Boris Švajger. V ponedeljek so fantje igrali še zadnjo tekmo. Počakali smo finale in razglasitev ter podelitev pokalov. Uvrstili so se na odlično 5. mesto in prejeli pokal. Z lepimi vtisi smo se v poznih popoldanskih urah vračali proti Sloveniji. V avtobusu smo se še posladkali z odličnimi domačimi piškoti , ki jih je za otroke spekla trenerjeva mama. Kljub manjšim nevšečnostim na meji nas je šofer g. Resik potrpežljivo in varno pripeljal v Kamnik. Celotna ekipa v avtobusu se mu najlepše zahvaljuje. DARJA Nogometaši U-14 na mednarodnem turnirju v Avstriji. STOJIJO (z leve proti desni): Hokič Manuel, Veršnik Anže, Poljanšek Jernej, Učakar Valentin, Golob Anže, Modrijan Ambrož, Dedič Elmedin (kapetan), Škrijelj Avdo, trener Drenik Matej: ČEPIJO: (z leve proti desni): LaknerJernej, Osmanovič Almir, Petek Matic, Agovič Albert, Komatar Matic, Alibegič Jasmin, Markovič Matej USPEŠNI MLADI MATEMATIKI Mednarodni matematični kenguru in tekmovanja mladih matematikov za Vegova priznanja Vsako leto poteka v organizaciji Društva matematikov fizikov in astronomov tekmovanje Mednarodni matematični kenguru. Tekmovanje postaja eno izmed najbolj množičnih, saj se ga je letos v Sloveniji udeležilo več kot 80 tisoč osnovnošolcev in skoraj 13 tisoč srednješolcev. Tudi v občinah Kamnik in Komenda Moste je bila udeležba velika. Naosnovnih šolah je tekmovalo 1572 učencev od l.do9.razre-da OŠ. Kar 498 jih je osvojilo bronasto Vegovo priznanje. Tekmovanje za učence 7., 8. in 9. razreda se je potem nadaljevalo na področni ravni 29. marca na OŠ Stranje. Udeležilo se ga je 83 učencev iz OŠ Frana Albrehta, OŠ Komenda Moste, OŠ Marije Vere, OŠ Stranje, OŠ Šmartno v Tuhinju in OŠ Toma Brejca. Učenci so se odlično odrezali, saj so osvojili kar 54 srebrnih Vegovih priznanj. Pohvaliti moramo vse tekmovalce, na tem mestu pa bomo zapisali tiste, ki so dosegli prva tri mesta in še učence, ki so se uvrstili na državno tekmovanje. Na področnem tekmovanju so dosegli naslednje uvrstitve: Kategorija 7. razred 2. Uroš Kokotec OŠ Toma Brejca, Kamnik 3. Andraž Veršnik OŠ Toma Brejca, Kamnik 4. Ermin Kekič OŠ Marije Vere, Kamnik 5. Neža Kregar OŠ Stranje Kategorija 9. razred Ime in priimek Šola Natalija Uršič Natalija Uršič Darja Čermelj Stanka Kočar Jure Hrastovec Blaž Kranjc Monika Pestotnik 4. Alenka Humar Jan Novak Žiga Urankar OŠ Toma Brejca, Kamnik OŠ Toma Brejca, Kamnik OŠ Šmartno v Tuhinju OŠ Stranje OŠ Toma Brejca, Kamnik OŠ Komenda Moste Mentor Sergeja Miklavc Sergeja Miklavc Tina Balantič Stanka Kočar Sergeja Miklavc Darinka Lipar Srebrno Izbran priznanje zaDT Ime in priimek Šola Mentor Srebrno 1. Domen Ipavec 2. Alenka Kodra 3. Anže Babnik 3. Peter Smolnikar 3. Ariadna Štorman OŠ Komenda Moste OŠ Stranje OŠ Toma Brejca, Kamnik OŠ Šmartno v Tuhinju OŠ Frana Albrehta, Kamnik Darinka Lipar Danica Bezek Natalija Uršič Tina Balantič Danijel Bezek priznanje Kategorija 8. razred Ime in priimek Šola Mentor Srebrno Izbran 1. Matic Kovačič OŠ Toma Brejca, Kamnik Natalija Uršič priznanje zaDT Za uvrstitve na prva tri mesta je denarne nagrade prispevala Nova Ljubljanska banka d.d., podružnica Kamnik, ki nam že dolga leta stoji ob strani kot sponzor področnega tekmovanja. Na državnem tekmovanju 22. aprila pa so učenci iz naše občine odnesli 4 zlata Vegova priznanja. V kategoriji 8. razred si med 317 tekmovalci 23. mesto deli Neža Kregar, OŠ Stranje, priznanje je dobil tudi Uroš Kokotec, OŠ Toma Brejca. V kategoriji 9. razred si med 331 tekmovalci 27. mesto deli Jure Hrastovec, OŠ Toma Brejca, priznanje je dobil še Blaž Kranjc, OŠ Toma Brejca. Vsem tekmovalcem še enkrat čestitamo! Več informacij o tekmovanju, tekmovalne naloge in rešitve lahko dobite na spletni strani www.dmfa.si. Stanka Kočar, OŠ Stranje Organizatorka področnega tekmovanja Promet je naša vsakdanjost. Ko odpremo vrata, se že znajdemo v vrvežu kot pešci, kot kolesarji, kot vozniki. Naša neprevidnost ali nepoznavanje pravil ali celo neobzirnost ima lahko usodne posledice. Velikokrat se jezimo na udeležence v prometu, ki ne upoštevajo prometnih znakov in drugih predpisov. Če se jih ne naučijo že najmlajši, ki so najbolj ogroženi, jih ne poznajo tudi potem, ko odrastejo. Tega se zavedamo tudi v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, zato smo 2. junija organizirali tehniški dan z različnimi dejavnostmi, kjer so se naši šolarji seznanili z osnovnimi predpisi, ki veljajo na cesti, se preizkusili v vožnji po poligonu in v spretnostni vožnji na kolesu. Pri izvedbi tehniškega dneva z naslovom Varno v prometu so sodelovali vsi strokovni delavci Zavoda in ekipa policistov pod vodstvom gospoda Igorja Ručigaja s Policijske postaje Kamnik. Učencem je bilo naj, naj, kot pravijo: Všeč mi je bilo, da je šola organizirala in nam pripravila policijsko poznavanje pravil in pravilne vožnje. Najbolj »kul« mi je bilo, ko sem sedela na motorju, si uspešno izvlekla lisice iz rok, da so se vsi čudili - sploh pa je bilo fino sedeti v zadnjem delu avta za zapornike! Ko so nas zaprli in smo obtičali v temi, sem kričala! Bilo je carsko! SARA, 9. razred Tehniški dan je bil razdeljen na več delov: spretnostna vožnja, poligon in kviz v zvezi s predavanjem, ki ga je imel policist Igor. Naša skupina je dosegla največ točk. Na koncu smo vsi, ki smo sodelovali na tem tehniškem dnevu, prejeli priznanja. Tehniški dan je bil zanimiv in naučili smo se veliko stvari o prometu ter obnašanju na cesti. EMA, 9. razred V petek smo imeli tehniški dan na temo varno v prometu. Začeli smo ob 8.30 v atriju, kjer so ta mali zapeli dve pesmi. Nato smo se razdelili v dve skupini. Policisti so s seboj pripeljali kolo, motor in policijski avto. Ko smo si ogledali vsa ta prevozna sredstva, smo šli v razred na predavanje, ki ga je imel policist. Po predavanju smo imeli še kviz. Po malici smo šli na igrišče na poligon in spretnostno vožnjo. Pri spretnostni vožnji smo morali čim bolj natančno voziti po črti in med stožci. ANJA in FRANCI, 9. razred Navdušen sem bil nad policijskim avtom in motorjem. Prvič sem videl, da imajo policisti kolo. ERVIN, 4. razred Pri opremljanju kolesa z obvezno opremo nisem imel težav, saj smo si pred tem ogledali film o vožnji s kolesom in obvezno opremo. DEJAN, 4. razred PROJEKT FLUPI Kljub temu, da se bliža konec šolskega leta, smo prvošolčki OŠ Frana Albrehta še zelo delavni. V tednu od 26. maja do 2. junija smo izvedli projekt Flupi. Otroci se moramo naučiti spoštovati naravo in okolje, zato nas je lutka Flupi učita pravilnega odnosa do okolja. Kdo je Flupi? Flupi je nenavadna žival, ki zna dobro plavati in leteti. Je kot nekakšna leteča riba. Najprej nas je popeljal v podvodni svet ribnika, potoka, rek in morja, kjer nam je pojasnil, zakaj je voda onesnažena. S pomočjo poskusov smo očistili onesnaženo vodo. V naslednji pustolovščini se je Flupi znašel v onesnaženem zraku in nam razložil, zakaj se v njem ne počuti dobro. Ugotavljali smo, kaj povzroča onesnaževanje okolja in kako lahko samoto preprečimo. Kaj nas je Flupi naučil? Veliko smo_slišali o vodi in zraku, vemo, zakaj morata biti voda in zrak čista. Ze mi, prvošolci, bomo morali bolje in skrbneje paziti na naravo ter poskrbeti za naše odpadke. Za zaključek smo izdelali plakate čistega in onesnaženega okolja, razstavili smo jih na šolskem hodniku pred razredoma. Odločili smo se, da v učilnici naredimo svoj majhni ekološki otok (ločevanje odpadkov), saj smo veliki porabniki papirja in na tak način lahko prispevamo k skrbi za okolje. Upamo, da smo s tem dejanjem vsaj malo pripomogli pri ohranjanju narave. Prvošolčki 1. a in 1. b razreda ter učiteljice Monika, Maja in Darja. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik EVROPA V ŠOLI 2005/2006 Tako kot že nekaj let do sedaj, smo tudi letos mnoge slovenske osnovne in srednje šole sodelovale na natečaju Evropa v šoli. Na regionalni nivo natečaja je prispelo 121 likovnih, 28 fotografskih in 81 literarnih del (skupaj 230 del). Sodelovalo je 253 avtorjev iz 60 osnovnih in srednjih šol pod vodstvom 85 mentorjev. Posamezne komisije so izbrale najboljše prispevke za državni nivo. Ljubljanska regijska komisija je izbirala med 24 likovnimi, 8 fotografskimi in 25 literarnimi deli. Pesem Filipa Joziča, učenca 7. razreda OŠ Marije Vere, z naslovom Med ljudmi se je uvrstila na 1. mesto literarnega dela natečaja za predmetno stopnjo od 5. do 9. razreda OŠ. Za vse nagrajence je bila zaključna prireditev natečaja »Evropa v šoli« v Mariboru v torek, 9. maja, prirediteljica pa je bila Evropska hiša Maribor. Zmagovalci so si skupaj s svojimi mentorji ob prihodu v Maribor ogledali razstavo Evropska vas, sledila pa je svečana podelitev priznanj v Slovenskem narodnem gledališču. MAJA DROLEC OŠ Marije Vere, Kamnik FILIP JOŽIC: MED LJUDMI Pravijo, da med ljudmi je hladno. Včasih se moraš toplo obleči. Pravijo, da med ljudmi je temno. Včasih moraš žarke najti. Pravijo, da med ljudmi je težko. Si že poskusil leteti? In, ko hodiš po mrzlih cestah brez poti, videl boš, da jih ne moreš deliti. Ni črnih, rdečih, belih, rumenih. Vsako pot moraš izbrati. Med ljudmi. . Pravijo, da med ljudmi je celo brezno. Včasih se moraš objeti. Pravijo, da med ljudmi je tiho. Včasih moraš pesmi peti. Pravijo, med ljudmi je neprebojno steklo. Včasih moraš ovire podreti. In, ko letiš nad mesti, videl boš izbire, ne trudi se jih soditi. Ni neumnih, grdih, praznih. I Naučil se jih boš spoštovati. PLAVALNI KLUB KAMNIK Organizira 30-urne plavalne tečaje pod vodstvom učiteljev in trenerjev plavanja. t. TERMIN: 26. 6. do 7. 7. 2006 2. TERMIN: 10. 7. do 21. 7. 2006 3. TERMIN: 24. 7. do 4. 8. 2006 Tečaji so 10-dnevni, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Informacije in vpis: Bazen »POD SKALCO«, tel.: 8391-292, GSM: 031-51-23-45, Trenerji: 040V 29-33-99, 031-27-37-30 VABUENI! J Avtokros pritegnil kar 4000 gledalcev 3. Dirka za državne pa y enst m y T im ji cah mo, da je bil ta dan zanje zelo napet) in akrobacija Aleša Srdarja, ki je dobesedno poletel čez svojega klubskega kolega Jureta Sušnika, nato pa podrl več metrov zaščitne ograje, seveda dirkalnika nista preživela dogodka brez posledic. Po vseh opravljenih vožnjah je sledilo finale v vsaki diviziji, ki je prineslo zmagovalce, nato pa še superfinale, kjer so se pomerili najboljši dirkači iz vseh divizij. V diviziji 3 (skupina buggyev) je slavil Matija Rakovec, član kluba ASC Mustang, ki je postavil tudi rekord proge (29,36 s), drugo mesto je pripadlo Marku Ravnikarju, članu ASD Kamniška Bistrica, tretji pa je bil Vigor Grbac iz hrvaškega kluba ASK Kastavac, v slovenskem državnem prvenstvu je tretje mesto osvojil član ŠD Utrip Ivo Bokal. V diviziji 1A (prevladujejo vozila znamke Vugo) si je prvo mesto privozil Hrvat Robert Čulina, ki se je poleg dobrega dirkača v soboto zvečer izkazal tudi kot dober plesalec. Drugi je bil Blaž Marn, član Racing Teama Mustang, tretji pa Aleš Žakelj iz kluba AMD Zvezda. Četrto mesto je osvojil Klemen Trček, prav tako iz kluba AMD Zvezda, ki je bil obenem tudi tretji v slovenskem državnem prvenstvu, takoj za Blažem Marnom in Alešem Žakljem. V diviziji 1 (nastopajo predvsem vozila znamk VojJkswagen, Subaru, Mazda,...) je prvo mesto osvojil domačin Jani Kosirnik iz kluba, ki je tudi organiziral dirko, drugi je bil Albin Jeriha, član kluba Racing Team Mustang iz Litije, tretje mesto pa si je pridirkal Miloš Bolte iz ŠK Tornado. Lanski državni prvak te divizije Dušan Benedik je tokrat vozil pod pričako- V soboto in nedeljo, 10. in 11. junija, je Tunjice nad Kamnikom preplavila množica ljudi, željnih adrenalina in atraktivnih akrobacij z dirkalnimi avtomobili, ki so navdušeno spremljali potek voženj naših in tujih avtokrosistov in navijali za svoje favorite, vzdušje je v soboto zvečer popestrila tudi tunjiška glasbena skupina Prvomajčani, v nedeljo pa že uveljavljena plesna skupina Stupi. Dirkaški vikend je torej postregel z vsem, kar si pri avtokro-su lahko želimo: z zabavo, zanimivimi avtomobilskimi nastopi ter vznemirljivimi in kar malo zastra- šujočimi akrobacijami nekaterih dirkačev. Organizator dirke je bil domžalski klub ASC Mustang, njegovi predstavniki so svoje delo odlično opravili ter poskrbeli, da je avtokros postal še nekoliko popularnejši. Udeleženci dirke niso bili le slovenski dirkači, pač pa tudi gostje s Hrvaške, ki so skupaj z našimi tekmovali za Alianz pokal slovensko-hrvaškega prvenstva. Zaradi številne mednarodne udeležbe smo bili priča kar 44 uradnim treningom s po dvema tekmovalcema in 21 skupinskim startom. Sobotni treningi so bili polni borb, atraktivnega prevračanja (tu ne smemo pozabiti nesrečnega Tomaža Burje, ki je na enem izmed ovinkov poletel in naredil diagonalni preval, kljub poškodovanemu dirkalniku pa smo ga, po celonočnem delu, v nedeljo spet lahko videli na dirki), nezgod in raznih prigod. Na sobotnih uradnih treningih smo videli kar nekaj izboljšanj osebnih rekordov proge, najhitrejša med vsemi pa sta bila Matija Rakovec in Igor Kern (oba člana kluba ASC Mustang iz Domžal), katerima so časomerilci namerili manj kot 30 sekund za 620 metrov dolg krog. Poleg merjenja časa je bila naloga časomerilcev tudi merjenje hitrosti. Tako so izmerili povprečno hitrost kar 76 km/h, kar pomeni, da avto- kros ni eden izmed »počasnih« športov. Ker sobotno vreme dirkačem ni bilo naklonjeno, so morali prvo dirko divizije 3 prestaviti na nedeljsko jutro, medtem ko sta se prvi vožnji divizij 1 in 1A zgodili že v soboto. Veliko dežja je na sobotni prvi vožnji povzročilo kar nekaj zdrsov, nenamernih trkov in slabe volje. Dirka je bila večkrat prekinjena, a prvi bili vseeno dokaj uspešno izvršeni. Nedelja je postregla z lepim vremenom, zato se je ob deseti uri vse skupaj začelo odvijati s polno paro. Najprej je skupina buggyev (to so za avtokros prilagojena in posebno predelana vozila) odpeljala svojo prvo vožnjo, ki bi se morala zgoditi že prejšnji dan. Prva skupina je progo očistila blata, ki ga je povzročil dež in proga je bila odlično pripravljena za nadaljnje dirkanje. Vse naslednje vožnje so potekale brez posebnih zapletov, morda je izstopalo le veliko ponovljenih štartov (a to smo dirkačem oprostili, saj ve- ZA NAMI ŽE 13. DAN SLOVENSKIH VATERPO Ekipa dečkov do 10 let s trenerjem Primožem Romšakom je osvojila 2. mesto v državnem prvenstvu. Čeprav velja 13 za nesrečno številko, ne moremo reči, da je bila nesrečna za tradicionalno kamniško prireditev - letos že 13. dan slovenskih vaterpolistov. Nasprotno: lepo urejen kamniški letni bazen, čudovito vreme, zanimive tekme, zadovoljni obiskovalci 'in dobro razpoloženje so prispevali k uspehu prireditve. Sodelovalo je 26 ekip s približno 300 tekmovalci. Sodelovali sta tudi ekipi Ptuja in Radovljice, kjer so v iztekajoči se sezoni začeli razvijati vaterpolo, tako da je slovenska liga močnejša za dva nova kluba. Prve rekreativne tekme med ekipami Kamnika, Radovljice in Mro-** so se odigrale že v petek zvečer. X soboto dopoldne so v zaključnici državnega prvenstva U-10 sodelujoče ekipe zasedla naslednja mesto1 Slovan, Kamnik, Triglav, Koper, branik, Kokra in Ptuj. Čestitamo Kamničanom za osvojeno drugo ^esto v državnem prvenstvu! V kategoriji U-12 so Slovan, rriglav, Koper, Kokra, Branik, Kamnik in Ptuj odigrale zadnje tekme rednega dela državnega prven- stva, najboljše ekipe čaka še zaključni turnir. Dečki do petnajst let so se pomerili v prijateljskem turnirju ekip AVK Olimpija, AVK Branik, Primorje in Kamnik. Najbolje so se odrezali Mariborčani. Popoldne so se pomerile 3 ekipe veteranov: Kranj 75, Triglav in Kamnik. V streljanju petmetrovk je bila najboljša ekipa Medja tim AVK Olimpija. Med otvoritveno slovesnostjo, ki so jo popestrili glasbeniki godbe iz Stranj in plesalci plesnega kluba Mak, je potekala tudi podelitev pokalov za uvrstitve na državnem prvenstvu U-10. Kot že omenjeno, so Kamničani zasedli drugo mesto in se ve- selili dobre uvrstitve. Omeniti je treba tudi navdušenje publike nad nastopom orientalskih plesalk plesnega kluba Miki, ki so prav tako prispevale k dobremu in sproščenemu vzdušju tega dne. Dan vaterpolistov pač ni običajen tekmovalni turnir. Pomembno je predvsem, da se zberejo in družijo ljubitelji tega športa in se na sproščen način pomerijo med seboj. Prepričani smo, da nam je to tudi letos uspelo. Zahvaljujemo se našim staršem, generalnemu pokrovitelju zavarovalnici Triglav in ostalim, občini Kamnik in upravitelju bazena PK Kamnik za lepo pripravljen bazen ter seveda sodnikom in vsem ostalim, ki ste pomagali pri organizaciji prireditve. Vidimo se na 14. dnevu vaterpolistov! Domini« Maslieva 11,1230 Domžale, 724 16 36 »Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) X-, tel.OI 631 17 96 jyWw.simax-slo.com vmuctvMižEigpteeiruta ZALOGI PNEVMATIKE E3EBESH Zmagovalec Jani Kosirnik skupaj s svojimi mehaniki. Z leve: Rok Plahuta, Jani Kosirnik, Damjan Dolinšek in Dejan Rozman (na sliki ni prisoten mehanik Matej Dolinšek) vanji in osvojil četrto mesto. Prva mesta v superfinalu so po pričakovanjih zasedli vozniki buggyev. Prvo mesto je zasedel Marko Ravnikar, takoj za njim pa je v cilj pripeljal Matija Rakovec, tretji je bil prav tako voznik buggya in nekajkratni državni prvak Ivo Bokal. Naslednja mesta pa so člani divizije buggyev prepustili dikrka-čem iz divizij s šibkejšimi dirkalniki. Na koncu je sledila še podelitev priznanj najboljšim, veselje in praznovanje je kljub utrujenosti trajalo še pozno v noč. ANJA PANČUR V Tunjicah slavil tudi Jani Kosirnik Zakaj avtokros? Kako si začel in kaj ti je pri tem športu tako všeč? Všeč mi je zvok hrumenja avtomobilov, vonj bencinskih hlapov in hitrost nasploh. Ta šport me je navdušil že kot majhnega dečka, ko sem z zanimanjem opazoval avtokrosistične dirke, ki so se odvijale na progi pred našo hišo. Imel sem veselje, prostor in podporo že izkušenih dirkačev, ki so postali moji mentorji. Začel sem pri šestnajstih letih, ko sem predelal svoj prvi avto znamke Vugo in se z njim udeleževal klubskih dirk. Pri osemnajstih letih sem si kupil vrhunsko pripravljenega Vuga 1300 in se začel udeleževati dirk za državno prvenstvo. Tam sem dosegel svoje prve uvrstitve. Po prvi sezoni sem dobil nekaj donatorskih sredstev in si tako priskrbel še boljši in močnejši dirkalnik znamke Mazda (323 GTR, 1.8 TURBO, 4x4), z njim sem prav tako dosegel nekaj dobrih uvrstitev, tako v državnem prvenstvu, kot tudi na slovensko-hrvaškem prvenstvu za Alianz pokal. Kakšni so tvoji komentarji na zadnjo, 3. dirko za slovensko državno prvenstvo v Tunjicah? Kako in koliko časa si se pripravljal na dirko? Na to dirko sem se pripravljal že od začetka sezone, zadnja dva tedna pred dogodkom pa sta bila še posebej napeta, saj sem skupaj s svojimi mehaniki intenzivno pripravljal svoj dirkalnik in ga, kot kaže, kar uspešno pripravil. Seveda pa mi brez pomoči dobrih in zanesljivih avtomehanikov ne bi uspelo. V soboto, ko je bila napetost na višku, so se pojavile težave z dirkalnikom, a z močno voljo smo avtomobil uspeli znova pripraviti za dirko, čeprav za ceno neprespane noči. V nedeljo sem med prvo vožnjo svoj dirkalnik še preizkušal, ko pa sem mu znova popolnoma zaupal, sem »šel na zmago« in že v polfinalu dosegel prvo mesto. V finalu sem se nato pomeril z močno konkurenco nekajkratnih državnih prvakov in tujih tekmovalcev z veliko izkušnjami. Tudi tokrat sem bil uspešen in zasedel prvo mesto v slovenskem državnem prvenstvu in drugo mesto v slovensko-hrvaške Alianz prvenstvu. Vse to pa mi brez podpore zvestih in številčnih navijačev ne bi uspelo. Vesel sem, da sem zmagal na domačem terenu in pred domačim občinstvom. Avtokros je drag šport, kako ti uspe vse skupaj financirati, saj vsi vemo, da moraš po vsaki dirki svoj dirkalnik skoraj docela prenoviti zaradi škode, ki nastane med dirko. Kot sem že prej omenil, brez pomoči sponzorjev ne bi mogel pripraviti vrhunskega avtomobila Na sliki Jani Kosirnik, ki s svojo Mazdo pelje zmagi nasproti. in z njim doseči tako dobrih rezultatov. Moja mesečna plača nikakor ne zadostuje stroškom, ki jih imam z dirkalnikom in dirkami. Ob tem vprašanju pa bi se tudi rad zahvalil vsem sponzorjem, ki mi že vso sezono pomagajo z denarnimi in materialnimi sredstvi. Kaj nameravaš v prihodnosti, morda že v naslednji dirkaški sezoni? Je tvoj cilj morda dirkanje z buggyem (vozilom, ki je prilagojeno in narejeno le za avtokros)? Zaenkrat sem z mislimi še pri tekoči sezoni. Nameravam se zelo potruditi in doseči čim boljše rezultate, vse pa je odvisno tudi od mojega dirkalnika in njegove vzdržljivosti. Če me letos ne bo pustil na cedilu, nameravam z njim dirkati tudi v prihodnji dirkaški sezoni. V divizijo buggyev še ne nameravam, morda nekoč, ko si pridobim še nekoliko več izkušenj, seveda pa je vse spet odvisno od finančnih sredstev, ki mi bodo na voljo. Tudi v prihodnosti pa si želim tekmovati v tem športu in dosegati čimboljše rezultate, saj so le ti najboljša motivacija za nadaljnje dirkanje. V Kamniku, na Duplici, neposredno ob Ljubljanski cesti, sta zgrajena dva po-slovno-stanovanjska objekta. Povezuje ju skupna klet, v kateri so parkirna mesta in shrambe. V obeh objektih je skupaj 32 stanovanj, ki so zgrajena kvalitetno, okolje je urejeno, prvi kupci že živijo v stanovanjih. Naprodaj sta še dve stanovanji velikosti 82 m2 zgrajeni »na ključ« in nekaj lokalov velikosti 45 in 59 m2, ki so zgrajeni do 3 gradbene faze. POSLOVNO STANOVANJSKA OBJEKTA V DUPLICI PRI KAMNIKU c ^ ^, Informacije In prodaja: UZ INŽENIRING d.d., Vurnikova 2, Ljubljana, tel,: 01 234 40 62, www.llz-lnzenirlng.sl Investitor. UZ INŽENIRING dxL Vurnikova 2. Ljubljana ELECTA inženiring d.0.0. Mestni trg 8, Ljubljana TK KIK GROUP KAMNIK Memorial Bojana in Majde V soboto, 10. junija, se je na igriščih teniškega kluba KIK Group Kamnik igral teniški turnir dvojic, ki bo odslej nosil ime »Memorial Bojana in Majde«. Dolgoletna člana kamniškega kluba Bojan Schlegl in Majda Schnabl sta v klubu pustila velik pečat - Bojan kot trener, funkcionar in tekmovalec, Majda pa kot neumorna aktivistka kluba, ki je znala animirati družabno življenje v klubu. Turnirja se je kljub slabemu vremenu udeležilo 25 igralcev (tako dam kot tudi gospodov), ki so ob hrani in pijači obujali spomine in se pogovarjali o načrtih kluba za naprej. Zmagovalca prvega memoriala Bojana in Majde sta postala Janez Zore in novopečeni predsednik kluba Stojan Crnkovič, ki sta v finalu premagala Marka Primca in Andreja Omovška. Rezultati Polfinale: Primc Marko/Omovšek Andrej : Grilje Marjan/ Lavrinc Maks 6/3 Zore Janez/Crnkovič Stojan: Korelc Darja/Mlakar Roman 6/3 Za 3. mesto: Grilje Marjan/Lavrinc Maks : Korelc Darja/Mlakar Roman 6/4 Finale: Zore Janez/Crnkovič Stojan : Primc Marko/Omovšek Andrej 6/3 tkkamnik -ir Kamnik - otrokom in družini prijazna občina. www.kamnik.lds.si Kaj menijo Kamničani o nogometnem svetovnem prvenstvu? JE NOGOMETNA EVFORIJA ZAJELA TUDI KAMNIČANE? V teh dneh se odvija največji športni dogodek na svetu, svetovno nogometno prvenstvo v Nemčiji. Ali je najpomembnejša postranska stvar na svetu prikovala tudi Kamničane pred televizijske ekrane, kako in kje doživljajo nogometno evforijo ter za koga navijajo smo se pozanimali na kamniški ulici. lernei: Redno spremljam nogometne tekme doma pred televizijskim ekranom, le kadar sem na nogometnem treningu malo ‘prešpricam’. Navijam za Anglijo in Argentino, mislim, da super igrajo in so tudi resni kandidati za svetovnega prvaka. Moji najljubši igralci so Dragobar, Lam-pert in Gerard. Ker že sedem let treniram nogomet, so moje sanje, da bi tudi sam igral na svetovnem prvenstvu. Saio: Tekme gledam ves čas doma, razen ko imam trening. Vsi igrajo zelo dobro, navijam pa za Brazilijo, postali bodo tudi svetovni prvaki. Moj vzornik je Ro-naldinho. Nogomet igram šest let in se imam super. Nogomet je zakon. Lirim: Gledam vse nogometne tekme doma, navijam za Brazilijo, najraje pa gledam Ronaldinha in Roberta Carlosa. Najlepša stvar pri nogometu je, ko se zadane gol, še posebej, če ga sam. Žan: Tudi jaz spremljam vse tekme doma, navijam pa za Nizozemce, ker je moj najljubši nogometaš Jappstan. Zelo sem navdušen nad nogometom, zato tudi že pet let treniram ta šport. Jože: Upam, da bo svetovni prvak Brazilija. Trenutno sem bil nekaj dni odsoten, sedaj pa bom do zaključka prvenstva redno gledal tekme. Že veliko let nazaj sem aktivno igral nogomet za Komendo, od malih nog sva z očetom obiskovala nogometne tekme Olimpije, za katero mi je danes di kot v živo. Tekme vselej spremljam v gostinskem lokalu. Maruša: Nogometa ne gledam in mi gre kar malo na živce, ker doma oče in brat neprestano sedita pred televizijo in ostalih v družini sploh ne upoštevata. Vsi ostali se lahko obrišemo pod nosom. V šoli tudi veliko govorijo o nogometu, še dobro, da je skoraj konec šole, drugače se ne bi nihče učil. Luka: Gledam nogometne tekme, tako doma kot tudi v lokalih. Mislim, da v Kamniku ni dobro poskrbljeno za oglede tekem. Ali ne bi bilo fino, če bi bilo nekje v Kamniku postavljeno platno, kjer bi lahko večja množica skupaj uživala v nogometu? Zdi se mi, da so favoriti Brazilci, čeprav so mi pa to v Kamniku ni mogoče. Vse tekme gledam zato, ker tudi sam igram nogomet in je to moj hobi. Alsad: Nogomet treniram v kamniškem nogometnem klubu in postajamo vedno boljši, trenutno se borimo za tretjo ligo. Svetovno prvenstvo se mi zdi zanimivo, ker so ekipe zelo izenačene. Navijam za Portugalsko in Italijo. Ponavadi gledam nogomet s prijatelji, saj se ob našem komentiranju tekme zelo zabavamo. Anita: Svetovnega nogometnega prvenstva ne spremljam, ker me ne zanima in mi ni v redu. Ne moti me, če kdo govori o nogometu ali sedi pred ekranom, če ima veselje, zakaj ne. Tana: Igre spremljam občasno, če igra na primer Brazilija ali Beckham. Gledam vedno v lokalu s svojim prijateljem. Mislim, da je v Kamniku premalo organizirano glede gledanja nogometnih tekem na prostem, zato tudi ni ta pravega vzdušja. Alenka: Prvenstvo spremljam spotoma, kar slišim mimogrede Jan, Žan, Sajo, Lirim, Jernej (z leve) žal, da ni več v prvi ligi. Nogometna prvenstva spremljam torej ves čas, ne le ta mesec, seveda pa gledam tudi ostale športe, od košarke do rokometa, a nogomet ostaja prva ljubezen. Borut: Žal ne delim nogometne evforije z ostalimi, ker me ta šport dolgočasi in grem raje v lepem vremenu v naravo, kot da bi sedel pred ekranom. Ne vem, zakaj se ta igra postavlja tako v ospredje, saj je veliko drugih športov, ki so zagotovo bolj interesantni. Himna Kdor ne skače, ni Slovenc ni zame in mi je čisto mimo. Marko: Seveda spremljam svetovno prvenstvo, navijam za Hrvaško. Ob tem, kar sem videl do sedaj, menim, da je to svetovno prvenstvo odlično organizirano, imajo zelo lepe stadione in travo. Časa za obisk tekme v Nemčiji nimam, saj je predaleč, po televiziji pa se tudi več vi- na radiu ali tv sprejemniku. Mož je večji navdušenec, a me ne moti, saj ima vsak svoje veselje. Vesela bi bila, če bi nastopali Slovenci, takrat pa bi zagotovo pogledala tekmo. Mislim, da je nogomet priljubljen pri moških zato, ker je zelo dinamičen, tudi borben, skratka bolj moški. Fino je, če se navija skupaj, zato tisti, ki si želijo skupnega ogleda tekme, lahko odidejo v kakšen lokal. Lidija; Svetovno prvenstvo spremljam le občasno, saj ima- mo v službi nameščen televizor. Sem ve-1 i k o večja ljubiteljica te-niša, nogomet se mi ne zdi tako zanimiv. Želim si, da bi se v Sloveniji izboljšal nogomet, da bi tudi slovenska reprezentanca kmalu spet nastopala na svetovnem prvenstvu. V Kamniku res manjka prostor, kjer bi na odprtem lahko spremljali nogometne tekme. Vse to govorjenje vsepovsod o nogometu mi ne gre na živce, saj je ta šport že tako dolgo popularen, da smo tega vajeni. lan: Do sedaj sem si ogledal še vse tekme doma, kjer glasno komentiramo potek igre. Navijam za Angleže in upam, da bodo na koncu zmagovalci. Zelo sem si želel,da bi si lahko ogledal kakšno tekmo v živo v Nemčiji, pa so bile karte že razprodane. Tudi jaz že štiri leta treniram nogomet, kjer pazim, da se ne zatrese mreža moje ekipe. BOJANA KLEMENC osebno bolj pri srcu Španci. Letos me je presenetila dobra kvaliteta igre vseh reprezentanc. Samci: Zaenkrat se mi zdi letošnje svetovno prvenstvo super, ogledal sem si vse tekme, če ne v živo, pa v posnetku. Sicer navijam za Italijo, a si želim, da bi bili v finalu dve najboljši ekipi. Tekme gledam le doma skupaj s prijatelji, ker imam tam na voljo hrano in pijačo. Seveda bi šel tudi na trg, Samel in Alsad Novice iz AŠD Kamniška Bistrica Marko Ravnikar v boju za državnega prvaka Avto športno društvo Kamniška Bistrica ima letos prvič svojega predstavnika tudi v avtokrosu. Zaradi proge v Tunjicah je ta zvrst avto športa ljubiteljem bencinskih hlapov v Kamniku zagotovo dobro znana. Prav proga v Tunjicah je v nedeljo, 11. junija, gostila tretjo dirko za državno prvenstvo in gledalci smo si lahko ogledali zanimive in razburljive vožnje. Zato so poskrbeli organizatorji ASC Mustang z dobro pripravo proge in tekmovalci, med katerimi je bil na koncu v finalni vožnji za uvrstitev v generalnem državnem prvenstvu najhitrejši naš tekmovalec Marko Ravnikar z vozilom Buggy Škoda 4x4 1600 ccm. Marko je že na treningih pokazal odlične vožnje in nato najprej med bugiji v Diviziji 3 osvojil 2. mesto, nato pa v finalni vožnji odlično štartal in se že po dveh krogih prebil v vodstvo, ki ga je obdržal do konca dirke. Potem, ko je že na svoji prvi dirki v Sopotnici poskrbel za veliko presenečenje z zmago v svoji diviziji, je zadnji rezultat zagotovo potrditev, da ima Marko dve dirki pred koncem vse možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka. Prav tako so v polnem teku tekmovanja v rallyu, kjer naše barve zastopata posadki Janez Zgonec in Robert Čimžar ter Uroš Papež in Gregor Rant, prva je trenutno na 33. mestu v skupni razvrstitvi in na 6. mestu v svoji diviziji, druga zaseda 25. mesto v skupni razvrstitvi in 5. v svoji diviziji, obe posadki imata zaradi težav z avtomobili po Marko Ravnikar iz AŠD Kamniška Bistrica z vozilom Buggy Škoda 4x4 1600 ccm je z odličnimi vožnjami v boju za naslov državnega prvaka. samo eno uvrstitev in računata na boljši drugi del sezone. V GHD letos poleg starih mačkov Francija Jerasa in Braneta Pogačarja nastopata novinca Gregor Rant in Drago Mezeg. Največ smole ima zagotovo Franci Jeras, ki je na prvi dirki (po odličnih časih na treningih) atraktivno zletel s proge in kar močno poškodoval svoj dirkalnik, težave z dirkalnikom so se nadaljevale tudi na drugi dirki in zaenkrat je Franci še brez uvrstitve. Brane Pogačar letos močno izboljšuje lanskoletne čase vendar s svojim VW Golfom prve generacije težko konkurira najnovejšim dirkalnikom, tako v skupni razvrstitvi trenutno zaseda 28. mesto med 68 tekmovalci. Gregor Rant in Drago Mezeg v letošnji sezoni spoznavata svoje dirkalnike in s konstantnimi vožnjami zasedata peto in četrto mesto v svojih divizijah. V razvrstitvi društev smo trenutno na 9. mestu v rallyu in na 12. mestu v GHD in upamo, da v nadaljevanju sezone še izboljšamo uvrstitve. 2. Avto športni dan tokrat v Kamniku V AŠD Kamniška Bistrica letos zopet vabimo vse ljubitelje avtomobilizma 2. AVTO športni dan, ki bo potekal 24. junija na igrišču pri osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku od 10. ure dalje. Na ogled bodo tekmovalna vozila, policijsko in gasilsko vozilo, za najmlajše bo na voljo poligon Jumni-car, za zabavo vseh bodo poskrbele kamniške mažoretke in čarovnik Grega. SANDI URŠIČ V SLUŽBI DOMOVINE V Slovenski vojski nameravajo letos zaposliti okrog 1000 novih poklicnih vojakov in vojakinj ter pogodbenih pripadnikov rezervne sestave. Na kamniškem področju, kjer je sedež informacijske pisarne Izpostave za obrambo Domžale (tel.: 01/7214255), deluje tudi skupina za pridobivanje kadra Ljubljana. Pogovarjali smo se z namestnikom vodje skupine stotnikom Emilom Kragljem, ki nam bo predstavil svoje delo in delo skupine, poklic vojaka, usposabljanje v CU Vipava, pogodbenega pripadnika rezervne sestave ter prostovoljno služenje vojaškega roka. Država Slovenija seje na podlagi dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske, spremembah Zakona o obrambi in vojaški dolžnosti in z ukinitvijo naborniškega sistema v letu 2003 odločila za poklicni in prostovoljni način popolnjevanja vojske. Za poklicno vojsko so sej3oleg Slovenije odločile še Madžarska, Italija, Španija, Portugalska, Bolgarija in do leta 2010 celo Rusija. Poklicna vojska optimalno zagotavlja nacionalno varnost v okviru sistema kolektivne obrambe. V okviru Oddelka za pridobivanje kadra deluje na področju Uprave za obrambo Ljubljana (UO), ki zajema kar 34 občin, skupina za pridobivanje kadra Ljubljana. V skupini je 5 članov, »pokrivajo« pa Izpostave in pripadajoče informacijske pisarne. Tako so prisotni v Izpostavi Ljubljana s pisarnama Litija in Grosuplje, na severu v Izpostavi Domžale in pisarni Kamnik, na vzhodu v Izpostavi Trbovlje in pisarnah Zagorje in Hrastnik, jugovzhodno v Ribnici in Kočevju, ter jugozahodno v Izpostavi Vrhnika in pisarni Logatec. Naloga vseh skupin je promocija Slovenske vojske kot institucije in poklica vojaka SV, pogodbenega pripadnika rezervne sestave ter prostovoljno služenje vojaškega roka. Predstavitve in promocijo, s tem pa tudi pridobivanje novih kandidatov, skupina Ljubljana izvaja na Uradih za delo, IO in pisarnah, šolah, različnih prireditvah, dnevih odprtih vrat v vojašnicah in ne nazadnje preko lokalnih medijev, tako časopisov, radia in TV. Biti vojak pomeni biti strokovnjak na svojem področju, v hierarhični organizaciij pomeni to vodeno pot, napredovati v okviru svojih sposobnosti in želja ter potreb vojske, se usposabljati, častno in pošteno nositi uniformo slovenskega vojaka ter se vedno in povsod obnašati dostojanstveno. Zelo pomembno je, da vsakega kandidata, ki se odloči postati vojak SV, spremljajo tako v času usposabljanja, pa vse do odhoda v enoto, in v tem času nudijo pomoč. PREDSTAVITEV POKLICA VOJAK Ko se bodoči kandidati in kandidatke odločijo za sodelovanje v Slovenski vojski, se morajo najprej zglasiti na svoji Izpostavi za obrambo Domžale oz. v informacijski pisarni v Kamniku. Kandidatom se pojasni tudi kadrovski postopek zaposlovanja. Ko so zbrana vsa potrdila in obrazci sledi razgovor s pripadnikom SV, ki predstavi SV in poklic vojaka ter izpolni zabeležko, ki je sestavni del vloge. Temeljni namen Slovenske vojske je odvračanje od agresije na Republiko Slovenijo in obramba države v primeru napada. Zakonske naloge pa so: ustrezna raven bojne pripravljenosti, izvajanje vojaškega usposabljanja, sodelovanje pri zaščiti in reševanju, izvrševanje mednarodnih obveznosti RS. Slovenska vojska se deli na rodove (pehota, artilerija, oklepne enote, vojaško letalstvo, zračna obramba, inžinerstvo, zveze, radiološko-ke-mična obramba in pomorstvo) in službe (tehnična, intendantska, vojaško zdravstvena, prištab-na, služba informatike in vojaška policija). Pogoji za zaposlitev v SV: državljanstvo Republike Slovenije (dvojni državljani ne morejo poklicno opravljati delo na obrambnem področju), zdravstvena in psihofizična sposobnost za opravljanje poklica (ugotavlja se na preverjanju gibalnih zmogljivosti in predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu), ob podpisu pogodbe je starost omejena od 18 do praviloma 25 let, poklicna (IV. st.) ali srednja strokovna izobrazba (V. st.), nekaznovanost, kandidati morajo podpisati izjavo, da z dnem nastopa vojaške službe ne bodo člani političnih strank ter da ni varnostnega zadržka v skladu z zakonom. Pogoji, ki jih ponujamo: pogodbeno zaposlitev do pet let z možnostjo podaljševanja, dodatno pokojninsko zavarovanje, izobraževanje doma in v tujini, vodeno karierno pot, nadgrajevanje osebnega znanja in fizične pripravljenosti, dinamično delo, delo v usklajenem in motiviranem kolektivu, ravnanje s sodobno vojaško tehniko, opremo in oborožitvijo, udeleževanje v mirovnih operacijah po svetu, sodelovanje s tujimi oboroženimi silami na vojaških vajah, dopolnjevanje znanja in izboljšane psihofizične pripravljenosti, ustrezen nivo osebnega standarda. Poklicne možnosti so od strelca, ostrostrelca, puškomitraljezca, mitraljezca, vezista, izvidnika, inžinerca, mehanika, vojaškega policista, intendanta, orožarja, sanitetnika, namerilca ognjenih orožij, voznika vojaških in oklepnih vozil... ter še mnogo drugih. Vodena karierna pot - poklicni vojak ima skozi opravljanje vojaške službe zagotovljeno usposabljanje in izobraževanje ter s tem tudi napredovanje do podčastnika in častnika. Vrednote vojaka SV - predanost, spoštovanje, celovitost, pogum, čast, moč volje, dolžnost in urejenost. Postopek zaposlovanja kandidatov za vojake traja od oddaje vloge do vseh preverjanj in podpisa pogodbe približno 60 - 90 dni. Ko je ugotovljeno, da ni zadržkov za zaposlitev v SV, podpiše posameznik pogodbo o zaposlitvi in se oglasi v centru za usposabljanje (CU) Vipava na 3-mesečno usposabljanje. Usposabljanje v letu 2006 bo potekalo po naslednjem načrtu: 1. Temeljno vojaško usposabljanje (TVSU), ki traja 3 mesece, v času izvajanja: od 01.06. - 31.08., od 03.07. - 02.10., od 17.07. -16.10., od 07.08. - 06.11., od 21.08. - 20.11., od 04.09. - 03.12., od 18.09. -17.12., od 16.10. -15.01.07, od 02.11.-01.02.07, od 20.11.- 19.02.07, od 04.12. -03.03.07, od 18.12,- 17.03.07. Število udeležencev bo predvidoma do 35 v generaciji. 2. Temeljno vojaško strokovno usposabljanje (TVSU) - prostovoljno služenje vojaškega roka, ki traja 3 mesece v CU Vipava, US Murska Sobota, US Novo mesto in US Postojna, v času izvajanja: od 26.06. - 25.09., od 18.09. -17.12., od 02.10. - 01.01.07. Število udeležencev do 40 v skupini. (več v prihodnji št.) Franc Brleč iz Zgornjih Palovč -najboljši strojnik 2006 Tekmovanje za najboljšega strojnika na gradbenih strojih znamke Caterpillar je najtežje tovrstno tekmovanje. Avtek d.o.o., ki v Sloveniji zastopa Caterpillar, je uspešno izpeljal že 2. republiško prvenstvo strojnikov v Grosupljem in izbral naj strojnika, ki bo Slovenijo oktobra zastopal na Caterpillarjevem svetovnem prvenstvu strojnikov v demonstracijskem centru v španski Malagi. Na letošnjem tekmovanju se je pomerilo kar 155 strojnikov iz vse Slo-Franc Brleč iz Zgornjih Palovč, naj stroj- venije. Namen tekmovanja nik 2006. Oktobra bo Slovenijo zastopal v ni podeljevanje nagrad, španski Malagi. pomemben je izjemen ugled, ki ga uživa zmagovalec v svojem okolju, kjer dela. Tekmovali so na treh različnih gradbenih strojih na betonskem poligonu podjetja Avtek v Grosupljem. Zmagovalec tekmovanja na gradbenem stroju CAT Franc Brleč je doma iz Zgornjih Palovč pri Kamniku, zaposlen pa v podjetju Brleč Jakob s.p. Upravlja različne gradbene stroje, od najmanjših bagrov do najtežjih buldožerjev in tovornjakov. »To je tekmovanje, to ni šport, moraš biti res dober strojnik, da lahko dobro opraviš naloge. Vesel sem tega prestižnega naslova. Povem naj še, da to delo opravljam z velikim veseljem in zavzetostjo, drugače ne bi dosegal uspehov,« pravi zmagovalec Franc Brleč. Še posebej pomembna je v tem izredno konkurenčnem tekmovanju tudi ekipna zmaga podjetja Brleč Jakob v sestavi: Franc Brelc, Benjamin Rokovnik in Martin Novak. Drugo mesto so osvojili lanskoletni prvaki podjetja WG Kranjc iz Žalca, tretje pa ekipa podjetja Primorje d.d. iz Ajdovščine. VERA MEJAČ MATIČNI PODATKI ZA MESEC MAJ 2006 POROKE: - OBERSKI LJUBOMIR, Spodnje Sečovo 9, star 26 let, in RAVNIKAR MAJA, Kamnik, Jakopičeva ul.22, stara 27 let - HROVAT JOŽE, Bistričica 18A, star 33 let, in PERNE JANA, Spodnje Stranje 18, stara 32 let - ŠAREC ALEŠ, Šmarca, Kamniška c.26, star 32 let, in KUHAR MATEJA, Šmarca, Kamniška c. 26 - JERIČ JANEZ, Šmartno v Tuhinju 1, star 29 let, in PIRŠ MATEJKA, Golice 5, stara 25 let - MIKELI EMIL, Kamnik, Prešernova ul.6, star42 let, in URANKAR BRIGITA, Kamnik, Prešernova ul.6, stara 35 let - MARINŠEK GREGOR, Vrhpolje pri Kamniku 274, star 28 let, in BURJA URŠKA, Brezovica pri Zlatem Polju 4, stara 23 let - ZLATNAR SIMON, Bistričica 10F, star 24 let, in ŠPRUK ERIKA, Cerklje na Gorenjskem, Sveti Lenart 4 - ROBAR MILAN, Podgorje 111, star 34 let, in KLEMENČIČ NATAŠA, Podgorje 111, stara 30 let - BIČANIC DRAGO, Kamnik, Kovinarska c. 28A, star 34 let, in FA-RAZIN ALENKA, Kamnik, Zikova ul. 6, stara 24 let - SIVEC IZTOK, Mengeš, Medvedova ul. 5, star 28 let, in ŠVAJGER TINA, Ljubljana, UI.Malči Beličeve 40, stara 25 let - ZAHIROVIC ADEMIR, Radomlje, Prešernova c. 34, star 23 let in ADROVIČ ELIDA, Kamnik, Sadnikarjeva ul. 4, stara 20 let - CERAR MARKO, Stolnik 12A, star 24 let, in URŠIČ KLARA, Košiše 21, stara 21 let - JERAS JOŠKO, Godič 36, star 36 let in BURKEUCA LIDIJA, Godič 36 - POGAČNIK METOD, Godič 55, star 29 let, in MALI KATJA, Godič 24, stara 27 let - ŠKRLJ SAŠO, Kamnik, Knafličev prehod 3, star 34 let in VERBIČ BARBARA, Kamnik, Knafličev prehod 3, stara 32 let SMRTI: - BERLIC MARIJA, Laze v Tuhinju, upok., stara 74 let - MARIČ MILOŠ, Kamnik, Jakopičeva ul. 23, star 75 let - ŽIBERT FRANČIŠKA, roj. Modrijan, Sidol 9, stara 93 let - ARKO FRANC, Šmarca, Kamniška c. 23, star 79 let ZAHVALA V 81. letu starosti je tiho odšel od nas naš dragi ata, dedek in pradedek PAVEL LAJMIŠ st. iz Laz v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za darove, ki ste jih namenili cerkvi. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem. Zahvala vsem gasilcem, še posebej tuhinjskim, za slovesno spremstvo na njegovi zadnji poti, govorniku za ganljive besede slovesa, Zvezi borcev Tuhinj in društvu upokojencev. Zahvala tudi dr. Ahlinu in patronažni sestri Lojzki. Vsi njegovi Junij 2006 MePZ Cantemus slavil na mednarodnem tekmovanju Pevke in pevci MePZ Cantemus pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika so od 2. do 4. junija v nemškem mestecu Mernes (v bližini Frankfurta) zmagali na mednarodnem zborovskem tekmovanju. Predstavilo se je šest mešanih zborov: Eskifaia Abesbatza iz Španije, Chantarelle Hadamar iz Nemčije, Singgemeinschaft Dob-riach iz Avstrije, Complesso Vogale di Nuoro iz Italije, Komorni zbor konzervatorija Janaček s Češke in Cantemus, ki je zastopal barve Slovenije. Festival se je začel v petek zvečer s koncertom ljudskih in zabavnih skladb vseh zborov, naslednji dan pa je šlo zares, saj so se omenjeni zbori potegovali za nagrade organizatorja. Zborovodja Sebastjan Vrhovnik se je odločil, da se kamniški Cantemus žiriji in publiki predstavi z naslednjim programom: He-roes, pugnate viri fortissimi lacobusa Gallusa, Mein Gott, vvarum hast du mich verlassen Felixa Mendelssohna Bartoldyja, Christus est natus Damijana Močnika in Jnjen čeua jti gna Pavla Merkuja-. Žirija v sestavi Miroslav Košler, Hellmuth Drevves, Felix Resch in David Ramirez se je odločila, da zlato diplomo in prvo mesto nameni Cantemusu. Drugo mesto so osvojili Italijani s Sardinije, tretje pa Čehi iz Ostrave. MePZ Cantemus je tako zaokrožil zelo uspešno sezono, katere vrh je bilo tretje mesto na 8. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Mariboru letošnjega aprila. Lojze Novak INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57, 041/322-571. V VARSTVO sprejmem vašega malčka. Telefon: 01/723-91-54. I AGROPROMET CERKLJE j Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMILza purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR-UGODNE j CENE - KORUZA - ugodno! K Spoštovani! Nudimo vam Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge Ima voljo Neprekinjeno L Noč in Dan! l' POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. kompletne l pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom * ’ __________________ j DVORJE št. 13, « ■ 4207 Cerklje (j Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Vse, o vse je bilo zaman, zaprt je moj hram, ugasnil je dan, ves svet pred mano je zaprt, šel sem s tabo tiha smrt. ZAHVALA V 77. letu starosti je po težki bolezni dotrpel BRANE TRTNIK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso nudeno pomoč, izraze sožalja, sveče in številno spremstvo našega moža, očeta in ata na zadnji poti. Hvala pevcem Krt in trobentaču. Žalujoči: žena Mija, sin Samo z Zdenko, hči Breda Vrenčur in Robert Flerin z družinama Junij 2006 Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana KLINIKA ZA MALE ŽIVALI RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe MI BO/ d.o.o. Kamnik. Zikova al. A tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! ZA Kamniški UBČAN Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) ** 01/83 91 311 ° 041/662 450 e-mail: sasa.mejac@siol.net LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 KOPALKE (za vso družino) * BREZ ROKAVOV -------- * , VA (?"m"otr-) * z-kostimi jUppr * dcnaRnice * VSE ZA ŠIVILJE IN KROJAČE * Obiščite nas, saj imamo veliko stvari za vas! NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. uum/i srn trnu momi mučenem TEHNIČNA TRGOVINA Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA PONUDBA! PRALNI STROJI GORENJE WA62121 imersrr 104.990 SIT 438,12 EUR r%. > * - < LIKALNIK PARNI BTV GORENJE 72 CM STEREO. 7.999 SIT 33,38 EUR RAVEN EKRAN 72t21LSH^301J3-iUR^ ) is 64.990 SIT 271,20 EUR MIKROVALOVNA PEČICA QUADR0 SREBRNA OD 12.990 SIT 54,21 EUR. vec na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z OOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU ■ NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+S-DO 1+24! TRGOVINA Cn n m i TRGOVINA Z GUMENOTEHNICNIMI IZDELKI Ljubljanska 21/e, Duplica, tel.: 831-10-10, 839-55-19 www.gumiz.com PLAŠČI + ZRAČNICE ZA KOLESA, MOTORJE... VRTNI PROGRAM PAPILON CEVI, VOZIČKI, ZALIVALCI ... GOTOVINSKI 10% POPUST na PAPILON SILfZ^EST NOVA poslovne storitve • urejanje delovnih razmerij # odškodninski zahtevki . izdelava etažnih načrtov . vpis v zemljiško knjigo . druge poslovne storitve Steletova 8a, Kamnik, tel.: 01-83-10-960,041706-099 faks: 01-83-10-965, e-mail: silvest@siol.net KZIRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi. oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic. Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986, 72-30-987, faks: 01/72-38-015 Novi Peugeot 207. Poln življenja. www.207.peugeot.si ☆☆☆☆☆ Eksplozija občutkov. Z domišljenim zlitjem treh ključnih elementov: izrazitega značaja, skladnega oblikovanja in vrhunske tehnologije, predstavlja novi Peugeot 207 povsem novo izkušnjo med avtomobili srednjega razreda. Njegova privlačnost prebuja tako intenzivna čustva, da ob njih nihče ne more ostati ravnudušen, s svojo vitalnostjo pa običajno vožnjo z avtomobilom spreminja v resnično strastno doživetje. 207 PEUGEOT UŽITEK V DOVRŠENOSTI. * PEUGEOT 207 | Poraba - kombiniran nifin vožnje 4,5 • 71/100 km. Emisija CO; 120 - 166 g/km RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 TERME SNOVIK - KAMNIK, d.o.o. Molkova pot 5 1241 KAMNIK .. f TERME SNOVIK . ■^vet termalnih užitkov V naročju Kamniških planin, v objemu bogatih gozdov, čistega zraka in zdravilne vode raste nova termalna oaza. V svoj kolektiv vabimo kandidate, ki iščejo ustvarjalno in dinamično delo ter so ambiciozni, komunikativni in pripravljeni na nove izzive: > izvršni direktor (m/ž) - 1 delavec Pogoji: - VII. ali VI. stopnja ekonomske, turistične, gostinske ali druge ustrezne smeri - znanje dveh svetovnih jezikov - znanje dela z računalnikom - organizacijske in vodstvene sposobnosti - komunikativnost, natančnost in zanesljivost - najmanj dve leti delovnih izkušenj > animator (m/ž) - 1 delavec Pogoji: - V. stopnja ekonomske, pedagoške ali druge ustrezne smeri - opravljen tečaj in izpit za vaditelja plavanja - sposobnost organiziranja in izvedba animacijskih in kulturnih prireditev - eno leto delovnih izkušenj >- kuhar ( m/ž) - 1 delavec Pogoji: - IV. ali V. stopnja šolske izobrazbe - kuhar - pogovorno znanje enega svetovnega jezika - eno leto delovnih izkušenj v kuhinji >- natakar (m/ž) - 2 delavca Pogoji: - IV. ali V. stopnja šolske izobrazbe - natakar - pogovorno znanje enega svetovnega jezika - komunikativnost in urejenost - leto dni delovnih izkušenj v strežbi Delovno razmerje bom sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: TERME SNOVIK-KAMNIK, d.o.o., Molkova pot 5, 1240 KAMNIK. Za dodatne informacije pokličite na tel. št.: (01) 83 08 602 od 12. do 15. ure. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili. pogovorno znanje dveh svetovnih jezikov športno rekreativne veščine www.sam.si SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00: PC Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00: PE Nazarje, Lesarska 26,3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60; PE Stranje. Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82; PE Trbovlje, Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 sam "Dtopdom m skupina Akcija velja od 15.6. do 29. 6.2006 15% popust samo na izbrane artikle Si Mercator Center Kamnik 239foo sit 1,00 EUR J,00 SIT 0,50 EUR Pijača Fruc dva okusa: limonina trava ali pomarančni cvet. 0,5 litra, PET Fructal, Ajdovi Lina 64,00 sit rfd 0,27 EUR Jf Brez ^dvoma najboljša cenal Union Voda Za lemon. negazirana. 1.5 litra. PET Pivovarna Union. Ljubljana 124,00 sit 0£jyEUR r. Voda Mercator izvirska, negazirana. E 0.5 litra. PET Voda Mercator izvirska, negazirar i, 1.5 litra. PET 39,oo sit 7 9- 2006 vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo v soboto. 24. junija, od 10. do 12. ure Zabavna sobota S PODOKNIČARJEM IN ANS. TONETA RUSA v petek. 30. junija, ob 17. uri Animacijska predstava Ringa raja, poletje k nam prihaja! v soboto. 1. julija, ob 10. uri Igrana glasbena predstava za otroke »Gusarji«