Leto XXIL, št. opriviuli»ü LIUOIMOU. fuconiim alio 5. Telefon H «-22. «-25. »-24 tnwnirm oddelek : Liubttana Puccioiiev* ufo- a » - Telefon voem zavoda fa 17.749. a ostale kraje Ira Iii» Swfit« ' o«n florf Po« Nr 11-3118 Ur..ji Li«; tA-V«'^» Vt> a ,Biase „ Kj Ira liie «n inozemstva ima » i«w~tt. o^ihMiota Inltana * 1 MTI-AN( Ljubljana, četrtek 16. aprila Ì942-XX Cena cent. 70 Izba ja čuk dao lazeo poo« d«l|k» Naročnina tnala mesečno Ur 12-—. ta inozemstvo pa Lit 22-80 (J red o i it vos UnUiafla. Puccituieva olici tee» V celefoe (cev M-22. »1-23. »1-24 R o k o p 11 ie CONCÜSSIONAR1A ESCLUSIVA pei la poi» bticit) di provenienza italiana ed esten : Unione Pubblicità italiana S A MILANO Letalski boj! nad Cirenaiko Dve angleški letal! sestreljeni, lo poškodovanih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 15. aprila naslednje 683. vojno poročilo: živahno letalsko delovanje nad Cirenaiko. Naši lovci so se spustili v borbo * močnim sovražnim oddelkom v bližini Ain el Gazale, pri čemer so sestrelili 2 letali. IU pa jih uspešno obstreljevati s strojnicami. Med sovražnim letalskim napadom na Bengazi, ki nfr povzročil žrtev, je protiletalsko topništvo zadelo britansko letalo, ld je treščilo na tla. Dve naši letali se nista vrnili na oporišče. V letalskem dvoboju Je naše lovsko letalo v- srednjem Sredozemlja uničilo angleško izvidniško letalo. Priprave za bodočo žetev Sestanek žitne korpos^dje pod predsedstvom Duceja Rim, 15. aprila, s. Pod vodstvom Duceja se je v Beneški palači sestala žitna kor-poraeija Seje so se udeležili tudi Tajnik stranke, korporacijski. kmetijski, finančni zniruster ter minister za devize in valute. Ob pričetku seje je Duce naglasil, da aa-vdaja vse luhove ta trenutek veiičlna vojnih dogodkov in da so vse sile in vse delo posvečeni zmagi. Podpredsednik korporaeije je podrobno poročal o načrtu za izvedbo bodoče žetve in posebej o rekrutiranju delovne sile tei o materialni in moralni pomoči poljskemu delavstvu. Govoril je nato o množinah Ln kakovosti žita. ki ga bo treba pridržati za seme ter o potrebi revizije določb gle- de množin žita, ki si ga lahko producenti pridrže zase m za svoje družine. Po kratki razpravi je Duce podal nekaj naključnih izjav. Kar se tiče delovne sile, se bodo izvedli enaki ukrepi kakor lani, tako da bodo pri žetvi sodelovali tudi vojaki. Izvedena do primerna preselitev ue-lovne sile iz pokrajine v pokrajino, pri čemer se bo treba ozirati na to. da dozoreva žito v severnih deželah pozneje kakor na Jugu. Kar se tiče žita ki si ga boio smeli pridržati producenti, se bo točno razlikovalo med producenti, ki sami obdelujejo svoja polja in med lastniki žitnih polj, ki žive po mestih. Zasedanje se je začelo in zaključilo s pozdravom Duceju. Prodiranje Japoncev v Birmi Japonske čete v področju petrolejskih vrelcev — Manda- lay resno ogrožen Rim, 15. aprila, s. Iz Londona se je izvedelo, da Japonci v Birmi neprestaaao prodirajo proti severu. »Times« so objavile vest, da so Angleži na t-vojein umiku že za |>etiolejskimi vrele: v Jenan-Gijaungu in da je njihov položaj izredno težaven Vsak trenutek bo lahko Mandalay ogrožen. Položaj je toliko težavnejši, ker so prometne zveze z Birmi redke, tako ua se mora oskrba čet na bojišču boriti z največjim; ovirami. Rim. 15 aprila a Agencija Reuter je objavila komunike o vojaških operacijah v Birmi, v katerem beleži da so Japonci zavzeli kraj Migijangi in da so ojačili svoj pritisk sevemozapadno od Taumdvingija Bojazen pred japonsko v invazijo v Indiji ženeva, 15. aprila, s. »Petit Dauphinois« poroča, da so angleške vojaške oblasti v Indiji izdale vse mogoče ukrepe, da bi preprečile eventualno izkrcanje japonskih čet ob severno vzhodni obali Indije. Vai avtomobili, ki £© še količkaj v dobrem stanju, bodo odvedeni v notranjost dežele. Vse ladie in čolne so spravili na kopno. Bangkok 15 aprilla d Po informacijah i z Ne v/ Delhija brtanske oblasti v Indiji z •vso naglico utrjujejo obrambne naprave okrog trdnjave Pešavar na severozapadni meji Indiie Domnevajo, da bo v primeru japonskega napada na Indijo sedež indijske vlade bržkone premeščen v Pesava?. V zvezi s tem pripominjajo. da je to indijsko obmejno trdnjavo nedavno posetila tudi soproga indiiskega podkralja Lirtknthgova. Stockholm. 15 aprila. Londonski poročevalec Lista »Aftonbiaded« obvešča, da izvršujejo oblasti v Madrasu in Kaikuti preseljevanje civilnega prebivalstva, kakor tudi '«eh važnejših industrijskih naprav Iz Kalile irte je bilo doslej izseljenih že preko 750.000 oseb to je nad polovico prebivalstva. iz Madrasa pa okoli 150.000. Domačini. ki so močno preplašeni, sie poslužujejo vseh sredstev, da bi odšli z ogroženih področij. Računajo, da bo do konca aprila zapustilo Kalkuto na>d milijon prebivalcev. (Piccolo). Japonski plen na Bataanu Tokio, 15 aprila (Domei) Kakor je bilo ▼ torek popoldne objavljeno, so Japonci v svoji ofenzivi proti preosta/lim ameriškim ki filipinskim oddelkom na polotoku Bataanu na Filipinih zajeli do 12 aprala 40 000 sovražnih vojakov. Med ujetniki je 6700 Američanov, ostali pa so filipinski domačini Med vojnimi ujetniki so nadalje 4 ge-neraili in sicer 3 Američani King. Jones in Parker, ter general Francisco, ki je poveljeval domačim filipinskim četam. Vomì plen. ki je pade! na Bataanju v japonske roke. je 7 c Vi obsežen med drugim^ 106 topov 320 lahkih in težkih strojnic 700 avtomatskih pušk. 10.000 navadnih pušk 104 tanki in vsakovrstna motorna oklopoa vez/i'a, 220 tovornih avtomobilov in velike količine trainici je. Corregidor pred padcem Buenos Aires. 15. aprila d. Po informacijah iz Washingtona računajo v ameriških vojaških krogih s skorajšnjim padcem trdnjave CorrecrdoT o»b vhodu v Manilski zaliv. V imenikih vojaških krogih mnenja da posadka Conregidorja ne bo mogla več dolrfrv vzdržati silovitih japonskih letalskih n'ir-adov in obstreljevanja japonskega topništva ker mora biti že hudo 'zčrpana In nima upanja v kakršnokoli zunanjo pomoč. Po iaponski osvojitvi Cebu'a sc je položaj poliedriiega ameriškega oporišča na Filipinih Se bo?j poslabšal. Japonci stoje nasproti ameriški obrambi z neprimerno močnejšimi šolama. Tokio. 15. aprila (Domei) O japonskem nam du na filipinski otok Cebu «e je rve-de'o. da je pri rzkrcevaleih manevrih odlično sodelovalo tudi indiJsko vojaštvo Ja-p^nsikefa nan^da na otok se je udeležilo 170 'TidMskih vojakov no vefin' trpničar iev ki «r v v Korb* 'vWfrir Obnova železniškega prometa na Sumatri Tokio. 15. aprila, d- V okviru obnovitvenih del, kj jih japonska okupacijska oblast na otoku Sumatri pospešeno nadaljuje, je bJo po informacijah s pristojnega mesta obnovljene sedaj že 500 lan železniške proge med mestama Medanom ili K.uta Rajo na severezapadnem delu otoka. Promet na progi se je že pričel. Pod japonskim nadzorstvom je bil obnovljen tudi pretežni del glavnih cest na otoku Sumatri. Povratek japonskih beguncev v zasedene kraje Tokio, 15. aprila, d. Japonska vlada je sklenila da bo približno 1000 japonskih skih beguncev, ki so se ob izbruhu vojne na Pacifiku iz južnih pokrajin zatekli na Japonsko, v kratkem poslani nazaj na njihova prvotna službena mt-sta Večina beguncev, ki so se vrnila, je poljedelcev in zasleduje japonska vlacto z njihovo repatriacijo cilj, da se čim hitreje. zlasti poljedelska proizvodnja, vrne na predvojni obseg. Curtin prevzel obrambno ministrstvo Sajgon, 15. aprila s. Iz Sydney a poročajo, da je mia predsednik Curtin včeraj prevzel tudi ministrstvo za narodno obrambo z namenom, da bi tako lažje ustvaril zvezo med avstralsko vlado in generalom Mac Arthurjem. Gripps prispel v Kairo Stockho1m, 15. apr la. d. Angleški minister sir Stafford Cr.pps, ki se po neuspelih pogajanjih v Indiji vrača domov, je danes z letalom dospel iz Teherana v Kairo. Za svojega bivanja v Ka ru bo prebivaj v poslopju britanskega poslaništva. General Szombathely v Rimu Rim, 15. aprila, s. Načelnik madžarskega glavnega štaba general Szombathely si je včeraj dopoldne ogledal nekaj važnih vojaških centrov v srednji Italiji. Posebej se je zanimal za šolo padalcev, kjer se je lahko prepričaj o velikem napredku, ki je bil v Italiji dosežen na tem vojaškem področju Bil je tudi v eksperimentalnem centru letalstva kjer si je ogledal ves kompleks laboratorijev, instalac j in preizku-ševalnih naprav. Ugotovil je. kako se v tem centru rešujejo najzamotanejši letalski problemi z renim raziskovalnim delom ln vsemi sredstvi, ki so za to potrebni Zaprisega predsednika portugalske republike Lizbona, 15. aprila, d. Predsednik portugalske republike general Carmona, ki je bil že drugič izvoljen za državnega predsednika, bo v sredo popoldne svečano zaprisežen pred narodno skupščina Sprevod, v katerem se bo predsednik Carmona podai v prostore narodne skupščine, bo krenil nz predsedniške palače Belema popoldne ob 16.30. Berlin, 15. aprila d. O priliki svečanega prevzema predsedniških poslov je kancelar Hitler predsedniku portugalske republike generalu Fragoso Carmoni brzojavno izrazil svoje prisrčne čestitke. Angležem se obetajo novi davki Rim, 15. aprila a Angleški finančni minister pripravlja poročilo o proračunu, ki ga bo moral podati na bližnji seji spodnje zbornice. Za to leto znaša proračun približno 5 milijard funtov. V zbornicj se med tem pripravljajo na ostro razpravo o proračunskih vprašaniih Angleška vlada namerava obenem pozvati anglešk- narod k nadaljnji štednjl V Londonu govore o novih davkih in o povišanju sedanjih davkov Obnovite naročnino! POJEMANJE SOVJETSKIH NAPADOV Težko topništvo obstreljuje vojaške cilje v Petrogradn - Bombardiranje pristanišča in letališč v Sevastopolju Iz Hitlerjevega glavnega starna, 15. aprila Vrhovno poveljništvo nemške vojske Je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodu pojema še nadalje sovražnikova napadalnost. Samo na posameznih mestih je napadel sovražnik z močnimi silami in je bil odbit. Lastni napadi so prinesli krajevne uspehe. Težko topništvo vojske Je obstreljevalo vojaško važne naprave v Petrogradn, med njimi tvomico municije. Opaženi so bili veliki požari in eksplozije^ Uspešni napadi nemških bojnih letal so bili usmerjeni na pristaniške naprave in letališča v Sevastopolju. V severni Afriki živahna izvidnlška delavnost na obeh straneh. Troirallšča angleških motoriziranih vozil in letališča so bila uspešno bombardirana. Napadi na vojaške naprave in letališča na otoku Malti so se nadaljevali podnevi in ponoči. Pri tem je bil porušen z bombami stclp antene radi oddajne postaje v Rinelli. Nemški iovci so sestrelili nad Malto in pred severnoafriško obalo 9 angleških letaL V bojih nad Rokavskim prelivom in ob norveški obali je bilo včeraj sestreljenih » angleških letal. Angleški bombniki so napadli v pretekli noči zapadno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub, mrtve in ranjeme. Protiletalski topovi hi nočni lovci so sestrelili 10 napadajočlh bombnikov. Izjalovljeni sovjetski napadi berilli, lo. apr. d. K včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu so se s pristojne nemške vojaške strani zvedele še naslednje podrobno ti: , Od juga ki na vzhodnem bojišču lzpre-minjiä vso zemljo v močvirje na veüni frontnih odsekov, ne dovcijiije -ojaškin operacij večjegi obsega v seda i jeni času, navzlic temu pa so bili skoraj /«moIž vsega bojišča zabeleženi mamš' •ovjetski napadi. Borbe relativno- večjega obsegà se . .Mu . "- -ite kjer trdne ceste omogočajo premikanje čet m oski bovamiu transportov. TaKo o« pri Jubnovu na srednjem delu bojišča jugoza-padno od Moskve v teku zadnjih dni močni oddelki sovjetskih sil napadali nemške črte. Tudi pri Miljinu na srednjem odseku so izvršili napade s podporo močnega topniškega ognja. " ob?h teh cdsek'h pa so bili v i sovjetsld napadi s hudimi izgubami za sovražnika zavrnjeni. Na severnem delu vzhodne fronte, kjer so vremenski pogoji slične narave, je sovjetskim četam nekje uspelo prodreti na nemško utrdbeno točko po več dni trajajočih hudih borbah, toda po uspešnem nemškem protinapadu svojega uspeha niso mogle vzdržati, marveč so bili naglo vržene z zavojevane postojanke. Južno od Ilmenskega jezera so bili sovjetski napadi zavrnjeni, še preden je sovražnikovim četam uspelo doseči nemške črte. V južnem odseku vzhodnega bojišča zadnje dni ni bilo aketj večjega pomena S finskega bojišča Helsinki, i5. aprila d. O položaju na finskem bojišču javlja finsko vojno poročilo, da je bilo na Karelski ožini delovanje sovražnikovega topništva v dveh odsekih nekoliko živahnejše kakor običajno, vendar sovražnikov topniški ogenj ni povzročil škode. Napad neke sovjetske stotnije v vzhodnem odseku ožine je bil zavrnjen ln je izgubil sovražnik 30 padlih. Tudi na sredn em delu tega odseka in vzhodnem delu ožine Àunus so bili zavrnjeni obnovljeni sovražnikovi napadi, ki so se zrušili v ognju finske pehote in topništva. Sovražnik ie utrpe* med svojimi četami, pri pravljenimi za napad, hude izgube. Razen Izgub, ki jih je prizadelo finsko topništvo, je izgubil sovražnik v enem dnevu še 1030 padlih. Na južnem delu vzhodne fronte je bil odbit napad sovjetske stotnije. Na južnem delu je prišlo do sporadov med izvld-niškiml oddelki. Finske letalske sile so Izvršile močan in uspešen napad na sedež nekega sovražnikovega štaba na ožini Aunus ln so bombardirale tamkaj tudi sovražnikove oskrbovalne kolone. Finsko protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovjetsko letalo, en sovražni bombnik pa Je bU n^ področju pri Rukajaervlju prisiljen pristati za finsko bojno črto. Angleška letala nad S vico Bern, 15. aprila s. Na seji zveznega sveta je načelnik političnega departementa objavi, da je preiskava vojaških oblasti o tujih letalih, ki so se v neči na 13. april pojavila nad švicarskim ozemljem, ugotovila, da gre za angleška letala. Zvezni svet bo zaradi tega energično protestiral v Londonu proti novi prekršitvi švicarske suverenosti. K položaja na vzhodnem bojišču Dvoličnost sovjetske propagande — Nemški general o sposobnostih nemške vojske Berlin, 15. aprila Na vsem vzhodnem bojišču, nekje bolj drugod manj, se je začel sneg tajati. To daje ruski pokrajini povsem drugačen izraz ln utegne ta prehodna doba trajati več tednov, morda 6 ali ? Zemlja, ki je zaradi zime globoko zamrznjena, vsrkava le počasi sneg, ki se topi Na več krajih so se pojavile prave poplave. Ponekod se vidijo vozovi) ki se s konji vred pogrezajo, ker so se slučajno malo odmaknili od ceste. Upoštevati pa je treba, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da je na vzhodu vse več ali manj nenormalno, kakor zima tudi pojavi spomladi. Zima je sicer minila ln z njo mraz, toda vsaj za sedaj, pripominja navedeni list, se težave, ki jih morajo premagati naše čete, niso nič zmanjšale. Kakor vedno je nemško vrhovno poveljništvo tudi to že v naprej videlo, vse v naprej preračunalo ln ukrenilo ob pravem ča9u vse potrebno, da ima sedaj na razpolago sredstva, s katerimi se bori proti naravnim oviram. Tako se grade mostovi, brvi, zapornice, nasipi itd., predvsem pa se skrbi, da se vede redno odtekajo s področij, kjer je pričakovati večjih poplav. Vojska, kakršna je nemška, piše »Börsenzeitung«, kl je znala premagati ogromne težave ruske zime, bo obvladala tudi te nove ovire ruske pomladi. Zaskrbljenost, s katero gledajo sovjetski voditelji na bližnje dogodke, je dovolj jasno obrazložil sovjetski veleposlanik v Ameriki Litvl-nov v svojem dramatičnem pozivu zaveznikom na pomoč. V Londonu to Washlng-tonu je ta dramatični poziv zbudil dokaj neprijeten vtis. V Berlinu smatrajo za verjetno, da sta angleška jn ameriška vlada opozorila Stalina na katastrofalne posledice tudi psihološkega in propagandnega značaja takšnih izjav ln sta prosili Moskvo, naj v bodoče prepreči tako dramatično slikanje položaja. Ni končno izključeno, da je Lltvinov dejal več, kakor Je Stalin povedal. Zato je razumljivo, kakor so v Moakvl smatrali za potrebno, da zabrišejo porazni vtis Litvinovih izjav Tako je sam predsednik Sovjetske zveze Kali nin objavil nek pregled vojaškega položaja ki so ga »azširile v svet vse boljše-viške postaje. Kakor je bilo pričakovati, je ta obračun zelo optimističen. Razume se, da je napovedal zmago sovjetske vojske, toda takoj nato je dobesedno pristavil: čeprav bi Nemci zasedli Moskvo, Petrograd, Rostov na Donu in najbolj južne pokrajine Sovjetske zveze, se bo borba nadaljevala z Isto srditostjo do zadnje kaplje krvi. Vse sovjetske tvornice orožja ln drugih vojnih potrebščin so sedaj na Uralu kar je Stalinova zasluga Kakor torej vidimo, je predsednik Sovjetske zveze v »vo*em zaletu trdil bistveno nasprotno od tega Jcar je lzJavil Litm-nenr. Ako bi bila reinica na Kallnlnovl strani, ne bi bilo mogoče razumeti stalne Stalinove zahteve po ustvaritvi drugega evropskega bojiSča, ki naj bi po njegovem mnenju nastalo čim prej. Zato se zdi ver jetno, da je Kalininov obračun namenjen predvsem sovjetskemu prebivalstvu doma. Seveda britanska propaganda ni opustila ugodne prilike, da ne bi Kalininovlh iziav propagandno čim bolj izrabila, sai vidi v njih najboljši argument v korist svoje teze. ki je, kakor znano, nasprotna kontinentalnim avanturam. London pri tem razmišlja takole: Ako je sovjetska vojska za res v premoči in ako so se znašli Nemci zares v tako slabem položaju, potem ne razumemo, zakaj bi se morali spustiti v tveganja na evropski celini. Spričo propagandnega kaosa, ki vlada v nasprotnem taboru, pa se ne bomo smeli čuditi, ako bosta utri Lltvinov ali Mijski zopet podala nove izjave, s katerimi bosta deman-tirala Kalinina. Vsekakor je treba pribiti, da v Nemčlii sovjetski obračuni ne vplivajo na nikogar Prav včeraj je v listu »Lokalanzeiger* objavil general Kalic članek, v kaiterem piše, da sta za Nemčijo odločilnega pomena prav morala in borbenost nemške voi-ske. Nemška vojska se zaveda, da 1o čaka velika naloga kot predstavnico združ°negž naroda in narodnega socializma, ki 'e pozvana. da s svojimi žrtvami ustvari nw: in boljšo dobo. Vsak nemški vojak ve, da Je to nalogo določil Nemčiji Bog. Id Je da' nemškemu narodu Hitlerja, ki ima vse pogoje velikega političnega in volaškega vrv ditelja. Nemci' imajo vojno takorekoč v krvi. Drugače si ni mogoče razložiti, piše navedeni genera: da se ogromno število Nemcev navzlic vsemu trpl'enju in vsem nevarnostim, ki ,aa v zvezi z vojno, najbolje počuti na bojišču Ni torej nobenega dvoma, zaključuje svoj članek nemški ge neral. da gre v nemškem primeru za pravt notranje' r^rpoloženje rase za vojno, za borbeno razpoloženje. (Popolo di Trieste.) V Moskvi so nezadovoljni z angleško 2n ameriško pomočjo Taldo, 15. aprila Ob svojem prihodu v Tok.o je general Tatekava, dosedanji japonski veleposlanik pri sovjetski vladi podal novinarjem nekaj izjav, v katerih Je predvsem opozoril na sovjetsko nezadovoljstvo zaradi nezadostnih angleških in amerških dobav vojnih potrebščin. Čeprav je poudaril, da sam nima v tem pogledu točnih in »formacij, vendar lahko reče, da Sovjetska zveza ni prejela od obeh zapad-nih zaveznic vojnih potrebščin v obljubljenih količinah m da je zaradi tega nezadovoljna z obema državama Glede sovjet-skeg napredovanja v zapadni Aziji je Tatekava izjavil, da se je vkorakanje sovjetskih čet v Iran zares lavršilo v dogovoru z Anglijo da pa Je način zasedbe Irana pu sovjetsk h četah zbudil nezadovoljstvo v Angliji. Po njegovem mnenju se Anglija boji, da bi se Sovjetska zveza začela zanimat; za Indijo. (Piccolo.) Fantastični načrti angleškega tiska Stockholm, 15. aprila, d. Glede na velik pritisk javnega mnenj« v Angliji, da bi morala vlada iz sedanje letargije prestopiti k večji aktivnosti v vojni, se je po informacijah londonskih dopisnikov švedskih listov v Londonu zopet poživila časopisna kampanja, v kateri se obravnavajo vsako>-vrstni fantastični načrti za postavitev tako zvane druge fronte. Tako na prmer piše »Sundav Times« v zvez i z razgovori, ki jih je ime! predsednik ameriškega generalnega «taba general Marshall s Churchillom da so bili v okviru teh razgovorov »«prejeti sklepi največje važnosti, ki bodo odločilno vplivali na vojevanje v teku naslednjih mesecev«. Nato piše navedeni list. da prevladuje mnenje, da gre za pojačenie aktivnosti tako zvanih specialnih angleških čet na evropski celini. Po informacijah iz švedskih virov bi bilo pričakovati, da bodo v naslednjih mesecih angleške oborožene sile morda skušale »osvojiti si mostišče na ena ali drugi točki norveške ali pa francoske obale«. Hkrati s postavljanjem takih in sličnih invazijskih načrtov pa angieško časopisje grozi tudi z možnostjo pričebka že neštetokrat napovedane »gigantske letalske ofenzive proti Nemčiji«. Turški psslanik odpotoval iz Kujbiševa v Ankaro Ankara, 15. apr. d.. Iz Kujbiševa javljajo, da je turški poslanik pri sovjetski vladi Ali Haidar Aktay odpotoval v Ankaro. O vzroku njegovega potovanja ne vsebuje vest iz Kujbiševa nikakega pojasnila. Sestanek japonskega poslanika z Molotovom Tokio, 15. apr. (Domei.) Iz Moskve^e je v sredo izvedelo, da je japonski veleposlanik pri sovjetski vladi Naotake Sato včeraj popoldne obiskal v Kremlju sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova s katerim je Imel enourno konferenco. O ozadju tega razgovora ni bilo s pristojnega mesta izdano nikakršno pojasnilo. Medtem se je v Tokiu tudi zvedelo, da se je včeraj s sovjetskim zunanjim komisarjem Molotovom sestal tudi ameriški poslanik admiral Williams Sandley. Iran prekinil diplcmatske odnašaj e z Japonsko Ankara, 15. aprila, d. Ze včeraj je bilo kratko javljeno, da je iranska vlada, ki je docela pod pritiskom Anglije in Sovjetske zveze, sklenila prekiniti dplomatske odno-šaje z Japonsko. Teheranska vlada utemeljuje svoj sklep, češ, da je japonsko poslaništvo v Teheranu podpiralo delovanje agentov obeh ostalih osnih držav. Kakor javljajo iz Teherana, je bil japonski poslan k že pozvan, naj skupaj s članstvom poslaništva v teku enega tedna zapusti iransko prestolnico. Carigrad, 15. aprila, d. Teheranska radijska postaja je v torek zvečer poročala, da je ameriški poslanik pri iranski vladi Dreyfuss v neki posebni misiji odpotoval v Indijo. Ankara; 15. aprila, d Iz Teherana se je zvedelo, da so Zed njene države otvonle nov ameriški generalni konzulat v mestu Tabrisu v severnem delu Irana. Novi ameriški generalni konzul je v ponedeljek popoldne z letalom dospel na svoje službeno mesto. Povratek maršala Antonesca v Bukarešto Bukarešta, 15. apr. Maršal Antonescu, ki se je 13 dm mudil na Inšpekciji rumunsklh čet na vzhodnem bojišču, se je snočl vrnil v Bukarešto. (Piccolo.) Zaposlitev dijakov v nemški industriji Berlin, 15. apr. Po najnovejših objavljenih podatkih je trenutno v Nemčiji zaposlenih v oborožitveni Industriji 20.000 dijakov in dijakinj. (Piccolo.) Zanimivo ameriško priznanje Rim. 15. aprila s. Severnoameriška revija »Life« je oi>javi.a o misiji načelnika ameriškega generalnega štaba generala MarsbaJ-La in Henrvja Hopkinsa v Londonu članek, v katerem podaja pnavi položa- efektivne vojne siile Zedinjenih držav glede na razvoj dočodkov na Pacifiku pa tudi na drugih bojiščih. Naše vojne priprave pravi revija, so §e!c pri svojih prvih korakih. V nekem dofločenem času recimo leta 1<>44 ali 1945 bodo Zedinjene države tako daleč, da bodo lahko oborožile veliko vojsko, ki se bo lahko mvslala na razna bojiSča Poleg tega so se Zedimiene države obvezale staviti orožje m voiake na razpolago polovici sveta, pa tudi da bodo vse te Hud-" material same spravile čez oceane na posamezna bo;išča Osne sile pa so med *©m že v polni men izrabWe wo j e začetne prednosti Prehitele so nas za 6 let m nič iih ne tare skrb. kako prevažati svoje oborožene sfle preko Oceana. % Protiletalske vežbe v Washingtonu Buenos Aires. 15. aprila d. Iz Washingtons javljajo, da Je imela ameriška prestolnica v torek ponoči prvo popolno vajo v protiletalski obrambi. Vse mesto Je bilo zatemnjeno. V protiletalski zefčiti Je po washlngtonaskem poročilu sodelovalo 75.000 policistov, gasilcev in članov protiletalske zaščite. Francija odklanja ameriško varuštvo Zavrnitev washingtonskega odgovora na protest vichyske vlade Vlchy, 15. apr. Ameriško državno tajništvo za zunanje zadeve je 13. t. m. izročilo francoskemu poslaniku v Washingtonu noto ameriške vlade v zvezi z otvoritvijo ameriškega konzulata Bazzavllleu.. Francoska vlada je svojemu poslaniku v Washingtonu takoj naročila naj obvesti ameriško vlado, da ne sprejema ameriške note, ker je sestavljena v žaljivem tonu in je njen namen, da pred vsem svetom postavi v slabo luč zadržanje francoskih državljanov, ki ne čutijo nikake potrebe, da bi prejemali nauk o domovinski ljubezni Iz inozemstva Razen tega mora francoska vlada spričo dejstva, da je bila vsebina te note takoj razširjena po radiu, ugotoviti, da je bila sestavljena v zgolj propagandne namene, da bi povzročila nerazpo-loženje med francoskim narodom. V ostalem pa ameriška nota niti ne odgovarja na postavljena vprašanja. Ameriška nota, ki jo omenja to sporočilo francoske vlade, pravi med drugim: Sumner Welles, začasni državni tajnik v zunanjem ministrstvu, je poslal v Vichy odgovor na protest zaradi imenovanja ameriškega generalnega konzula v Bazzavllleu. Nota Sumner ja Wellesa pravi: Dokler ne bo dosežena končna zmaga in ne bo francoski narod zopet izvrševal svoje suverene oblasti nad lastno usodo, bo vlada Zedinjenih držav glede francoskih ozemelj v Afriki in na Pacifiku vzdrževala odnošaje s francoskimi državljani, ki de-janjsko izvajajo oblast na tem ozemlju. Nota poudarja nadalje, da je kontinentalna Francija trenutno po večini zasedena po nemški vojski in da vlado v Vichyju vežejo pogoji premirja, kakor tudi drugi nagibi. (Piccolo) Berlin, 15. apr. d. v merodajnih nemških zunanjepolitičnih krogih označujejo kot nesramen -korak noto, ki jo je ameriški podtajnik v zunanjem ministrstvu Sumner Welles izročil francoskemu veleposlaniku v Washingtonu kot odgovor na protest francoske vlade zaradi ustanovitve posebnega ameriškega konzulata pri gaulističnem glavnem stanu v Brazzavil-leu, v Francoski Ekvatorialni Afriki V tej noti označuje Welles ustanovitev ameriškega konzulata v Brazzavilleu kot ukrep, ki naj bi ga bila ameriška vlada izvršila v interesu francoskega naroda. Na Wilhelmstrasse pripominjajo, da Sumner Welles, ki je že za svojega obiska po raznih evropskih prestolnicah 1. 1940 dokazal, da ničesar ne razume o evropskih stvareh, sedaj menda misli, da lahko kar iz Washingtona vodi usodo francoskega naroda. Kot nadaljnji komentar smatrajo v Berlinu za nepotreben in pripominjajo, da bo nedvomno Washington o pravem času prejel primeren odgovor s etrani francoske vlade. Vichy, 15. apr. s. Ko je vlada zvedela za noto vlade Zedinjenih držav, ki je bila 13. aprila izročena francoskemu veleposlaništvu v Washingtonu, je takoj naročila veleposlaniku Hayu, naj sporoči ameriškemu ' žavnemu tajništvu za zunanje zadeve, da francoska vlada ne pristaja na namero severnoameriške vlade in da odklanja žaljivo noto, s katero hoče ameriška vlàda diskreditirati pred svetom francoske državljane, ki ne rabijo nobene lekcije o patriotizmu iz tujine. Francoska vlada je poleg tega ugotovila, da je objava te note dokaz, da je bila sestavljena v propagandne namene, da bi se tako vznemirili duhovi. Amerika in Anglija pred nerešljivimi problemi Brezuspešno sporazumevanje ameriških in angleških strategov o enotnih ofenzivnih operacijah Rim, 15. aprila, s. Severnoameriško javno mnenje se trenutno zanima za dve pereči vprašanji, za morebitno zavezniško protiofenzivo in za finančni položaj Zedinjenih držav, Z vojaškega vidika se je vse zanimanje osredotočilo na London m Canberra. Vse kaže. da so se v Londonu po razgovorih generala Marshalla z angleškimi odgovornimi politiki in strategi odločili za to, da postane London sedež zavezniškega vojnega sveta. V ameriških vojaških krogih opozarjajo, da je angleška prestolnica v bližini evropske fronte, treba pa bi bilo vedeti, do kolike mere pristaja angleška vlada na precej drzne strateške zamisli ameriškega generala. Angleška vlada se še ni odločila za to, da bi bilo oportuno otvoriti drugo evropsko fronto. Washington je rezerviran glede na te načrte in noče podati nikake izjave. Tudi finančni problem Zedinjenih držav povzroča skrbi V splošnem sodijo, da bo nastala splošna nevarnost inflacije z vsemi svojimi posledicami, če vlada Zedinjenih držav ne bo pod vzela energičnih ukrepov. Finančna odbora obeh zbornic proučujeta ves problem in splošno napovedujeta, da bosta predlagala stabilizacijo cen in najemnin, pa tudi plač in nagrad. Verjetno je, da bo Roosevelt v zvezi s tem poslal kongresu posebno spomenica Stockholm, 15. aprila, d. Londonski dopisniki švedskih listov javljajo, da so Churchillova pojasnila v spodnji zbornici o zadnjih dogodkih razočarala angleško javnost. Z njimi nj zadovoljen niti angleški tisk. V kolikor se londonski listi v komentarjih bavijo s Churchillovimi pone-deljskimi ugotovitvami, veje iz njih edino le želja, da bi bilo treba z angleške strani končno pristopiti h kakšnim ofenzivnim akcijam. V zvezi s tem si londonski listi v svojem običajnem starem optimizmu posebno mnogo obetajo od razgovorov, ki jih je imel v Londonu šef ameriškega generalnega štaba general Marshall, dasi o njin vsebini ni prav ničesar znanega Po mnenju listov se je v teh razgovorih v Londonu morda precej govorilo o verjetnosti velike pomorske bitke, do katere naj bi v bližnji bodočnosti prišli na Indijskem oceana Obenem varajo listi angleško prebivalstvo, ki zahteva večjo aktivnost, tudi z namišljenimi možnimi prizori »največje pomorske bitke, ki jo je kdaj videl svet« in kj jo napoveduje ameriški mornariški minister Knox, odkar se je bil s svojega inšpekcijskega potovanja vrnil po ameriških atlantskih lukah Švedski dopisniki označujejo splošni politični položaj v Londonu kot še docela moten in pripominjajo, da vse pričaku> Crippsovega poročila .in odločitve v vojaškem položaju v Birmi, ki ga komentatorji označujejo za zelo resnega. Stockholm, 15. apr. d. Iz Ottawe javljajo, da je predsednik kanadske vlade Ma-ckenzie King odpotoval danes v Washington, kjer se bo udeleževal zasedanja zavezniškega pacifistiškega vojnega sveta. Začasna prekinitev riomskega procesa Bern, 15. apr. Kakor se doznava iz Vi-chyja, je predsednik riomskega sodišča glede na prekinitev znanega procesa proti nekaterim vodilnim bivšim francoskim politikom in vojakom, včeraj sporočil, da ne bo več razprav. Vseh pet obtožencev je ostalo v gradu Bourassol. Daladier in Blum se zdravstveno nekoliko slabo počutita. • i O prekinitvi procesa Je francoska službena agencija objavila iz Vichyja med drugim: Z današnjim dnem je prekinjen proces v Riomu, vendar pa je vrhovno sodišče še vedno pooblaščeno za postopanje v smislu ustanovnih določil in celo razširja svojo pristojnost. Dočim je bilo doslej pooblaščeno, da raziskuje in presoja ono kategorijo oseb, ki so "izvršili zločine v izvrševanju dolžnosti svojega položaja z dejanji, ki so spremljala prehod iz mirovnega v vojno stanje pred 4. septembrom 1939, je sedaj pooblaščeno, da sodi tudi onim, ki so pred tem rokom ali po njem izvršili dejanja, ki naj bi poslabšala z vojno ustvarjeni položaj. Vrhovni sodni dvor v Riomu je bil prvič sklican 1. avgusta 1.1940 In je začel razpravljati 19. februarja 1942, pri čemer je bilo v 24 razpravah zaslišanih poleg obtožencev še 36 prič. Obtožnica ni bila izrečena. Zaradi Daladierove bolezni je bil proces prekinjen najprej teden dni, nakar je bila nova razprava določena na 2. aprila, nato pa odložena na 14. t. m. zaradi velikonočnih praznikov. Sedaj je bil proces zopet prekinjen. Razlog za to prekinitev je po objavi francoske službene agencije ta, da je treba še dopolniti preiskavo v pogledu1 splošne in tudi politične odgovornosti obtožencev, ki so bili že zaslišani, akor jo tudi razširiti še na druge osebe v smislu pristojnosti najvišjega sodišča. Samo tako bo mogoče, pravi službeno poročilo, povsem zadostiti pravici. (Piccolo) Proces o poizkušenem atentatu na Papena Carigrad, 15. apr. V Ankari se danes nadaljuje proces zaradi atentata na Papena. Z velikim zanimanjem pričakuje javnost nadaljnje zasliševanje sovjet kih obtožencev. ki sta doslej na vse načine zavlačevala razpravo Tisk se je med tem pričel baviti s Štefanom Podosnikom, ki si je nakopal hudo odgovornost in mu je uspelo zbežatl v Sirijo. Potrjujejo, da je turško zunanje ministrstvo že zahtevalo izročitev Podočnika, ni pa še znano, ali Je bil pri tem dosežen kak uspeh. Po izpovedi obto- ženca Abudrama Sajmana je obtoženi Po-doenik odgovoren: 1) za organizacijo skupine atentatorjev in za plačevanje posameznih članov te skupine; 2) za to, da je vadil Abdurama Sajmana in Omerja To-kata v rabi orožja, bomb in revolverjev na postaji Haidar paši in na mostu v Ga-lati; 3) da je sam izročil peklenski stroj Omer ju Tokatu. zaradi česar sr obremenjuje njegova smrt; 4) da je skušal pripraviti Sulejmana, da bi po atentatu prišel v Carigrad z namenom, da bi ga ubil, da bi tako ne bilo več nobene priče o zaroti. Preselitev emigrantskih vlad iz Londona v Ameriko Kodon j, 15. apirila s. Navidezne vtade, ki so jih ustanovili v Londonu emigranti iz vseh dežel, pregaženih v sedanji vojni po zaslugi angleške politike, se v Londonu ne čutijo več varne. S pomladjo se jim bodočnost prikazuje v zelo nevarnih obrisih. Glede na to se je zvedeOo da so se člani teh vlad odločili, da se v kratkem presolijo v Zedinjene diržave. Kapitalist ali podjetnik? Ped tem naslovom je berlinski list »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavil pred dnevi uvodnik, v katerem zavzema stališče glede sedanjih nemških gospodarskih oblik. List ugotavlja najprej, da je kapitalizem premagan in da se nikdar več ne bo povrnil, ostaja pa še nadalje ustvarjajoča osebnost podjetnika. Po državi dirigirano gospodarstvo je v svojih sedanjih oblikah v glavnem vojni pojav, ki ga bo Nemčiji opustila, čim bo njena armada prosta in to razpolagala tako s surovinami kakor z ljudmi v zadostni meri Ze sedaj pa stremi gospodarska politika za tem, da se ustvari stanje, v katerem lahko država predpiše, kaj je treba storiti, medtem ki naj gospodarstvo samo določi, kako je to treba storiti. Iščejo se potemtakem metode ki naj bi gospodarski samoupravi ali z drugo besedo, vodilnemu podjetništvu prepustile čim večji delež vodilnega delovanja Prav te nove metode pa bodo zame fljale kapitalizem. Kapitalizem je bil funk -ija gospodarske prehodne dobe, potem pt si je sam izkopal svoj grob, kar seveda oe moremo trditi o resničnem podjetniku. Pr tej vojni bo zopet nastopila doba pravega podjetništva. Danes ga država potrebuje za svojo oborožitev, jutri pa ga bo rabil.' za novo izgradnjo nemškega in evropskega gospodarstva. INSERIRÀJTE V „JUTRU"! Javna dela ▼ Ljubljanski pokrajini Ljubljana, 15. aprila Na dva važna ukrepa najvišjih pokrajinskih oblasti maramo danes opozoriti našo javnost. V včerajšnji itevilki smo obiavili. da ie Eksc. Grazioli, Visoki komisar Ljubljanske pokrajine, odredil, da, m takoj obnove vsa državna in pokrajinska javna dela, ki so bila v zimskem času ustavljena, in da se začno vsa ona javna dela, za katera so bili že odobreni krediti. V vladni palači pa je Visoki komisar pred dnevi predsedoval šefi, ki je bila sklicana, da bi ae proučila vsa vprašanja ki se nanašajo na melioracije na splošno, zlasti pa na izsuševalna dela na Barju. Tudi glede teh del je Visoki komisar odredil, da se takoj spet obnove. Pri tem je še prav posebej zagotovil da smatra melioracijska dela na Barju za najbolj nujna, tako s kmetijskega, kakor z zdravstvenega vidika, medtem ko je umav-nemu svetu za izsuševalna dela na Ljubljanskem barju podelil prispevek, ki Je določen za vzdrževanje jarkov. Visoki komisar je nadalje navede!. da je bilo doslej izdanh za melioracijska dela na Barju 2,170.000 lir, a je v naprej določenih še nadsJjniih 7 milijonov lir. Ukrepi Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine so za razvoj našega gospodarstva ogromnega pomena. Z njimi je Eksc. Grazioli spet izpričal svoje posebno zanimanje za gospodarske in splošne koristi naše pokrajine in svojo posebno naklonjenost„ za velika javna dela, ki so ne le neposrednega gospodarskega, temveč tudi ogromne ga socialnega pomena. Z njimi namreč ne bo ustreženo samo nekaterim nujmm go-spodarskim potrebam naše dežele, temveč bo dana s tem tudi našemu delovnemu ljudstvu prilika za nove zaslužke. Poleg splošnega napredka, ki bo s tem dosežen, bo mogoče zaposliti tudi vso našo delovno silo, kar seveda ne bo brez ugodnih posledic za splošno gospodarsko stanje našega prebivalstva. Kakor pa je s temi ukrepi prišla do izraza najboljša volja Visokega komisarja, da gospodarsko pomaga naši pokrajini, tako se v njegovih ukrepih odraza tudi volja fašistične vlade, ki jo on pri nas predstavlja, da uvrsti Ljubljansko pokrajino v vrsto onih italijanskih pokrajin, kjer so favna dela navzlic voini nujno pottebtA zatudi splošne koristi. Visoki komisar je v svojih navodilih o obnovi javnih del še posebej opozoril, da bodo v kratkem objavljene podrobnosti novega načrta vseh v tem letu nujno potrebnih del. ki bodo nato vnesena v splošni državni načrt o javnih delih. Tako dokumentira fašistična vlada svojo posebno skrb za nzšo pokrar.no, ki je vredna tem večje pozornosti našega ljudstva. ker prihaja do izraza v času. ko ima država, ki vodi s svojimi zavezniki veliko borbo za politično, gospodarsko in socialno obnovo Evrope, vse polno drugih skrbi in mora mrsliti na neštete druge, gotovo neprimerno važnejše in nujnejše splošne državne potrebe. Nobenega dvoma ni, da bo naše prebivalstvo, ki je že doslej znalo praxnlno ceniti prizadevanja najvišjih pokrajinskih oblasti na čelu z Eksc. Graziolijem, z vso hvaležnostjo sprejelo na znanje razveseljiva sporočila Visokega komisarja, ki se vedno in ob vsaki priliki trudi, ne le da naši pokrajini gospodarsko, pomaga v okviru razpoložljivih sredstev in načrtov, temveč da tudi državno središče in pristojne činitelje v fašistični vladi zainteresira za vse nuine potrebe naše dežele. Visoki komisar je že ponovno poudaril, da Italija ne pričakuje v zameno za svojo naklonjenost našemu ljudstvu nič drugega kakor njegovo popolno lojalnost napram državi, njenim postavam in oblastem. Ogromna večina našega ljudstva je to željo vedno pre\'llno razumela in se po njej tudi ravnala, pri čemer je peščica namernih motilcev teh prizadevanj rti mogla zavesti na drugačna pota. Ob vsaki novi manifestaciji naklonjenosti fošutične Italije neši pokrajini in njenemu prebivalstvu se seveda lojalne^ zadržanje še boli utrjuje. Zato smo prepričani. da bodo tudi novi fospodiirski ukrepi Visokega komisarja še olj pripomogli k splošni zavesti, da je lojalnost Jo države, ki ta!o pobrigal, da bo o tem zvedela tudi italijanska družba za tujski promet. Od istega Dopolavora bo zanimanec prejel knjižico s potovalnimi listinami in izkaznico, ki je potrebna listina za posebne popusta na drugorazrednih železnicah, avtomobilskih in pomorskih progah itd., ki so na razpolago izključno dopQlavoristom na por-ečnem potovanju, pod okriljem Narodne Ustanove Dopolavora in italijanske družbe za tujski promet. Pomoč Narodne Ustanove Dopolavora, ki znatno zniža stroške poročnega potovanja, in pomoč italijanske družbe za tujski promet, ki omogoči prijetno in brezskrbno potovanje, bosta novoporočencem ohranila v neizbrisnem spominu poročno potovanje. Morebitne pritožbe zaradi nezadostne postrežbe po hotelih in tujskoprometnih napravah, morajo biti naslovljene na Po^ krajinski Dopolavoro in na urad italijanske družbe za tujski premet, v tistem kraju, kjer so bili ugotovljeni nedoetatki. Novoporočencem, ki so slavili poreko v Kraljevini je priznan 80"'o popust na državnih železnicah od kraja poroke do katere koli postaje, tudi v primeru krožnega potovanja, čeprav skozi Neapelj. aH Capri, ali Firenzo, ali Benetke, za poroke, ki so se vršile v Rimu in njegovi pokrajini, in za Rim za poroke, ki so se vršile v drugih krajih Italije. Popust velja 30 dni in se da podaljšati za nadaljnjih 30 dni s plačilom 2% za vsak dan podaljška. Vozni listki se izdajajo za vse tri razrede proti potrdilu, da je bila sklenjena poroka. LOGIKA Mimica ima mamico. Mamica pa goji kokoši. Včeraj, ko se je mamica ukvarjala z Mimico, je prišla lisica in ukradla kokoš. Kokoš je namreč bila ušla iz kurnlka In se zatekla v gozd. Tam jo je lisiea pojedla. — Vidiš, pravi mamica Mimici, lisica Je pojedla kokoško, ker ni mene ubogala ta al ostala lepo doma. Mimica nekaj časa premišlja. Petem pa pravi mamici: — Kaj ne, mamica, ako bi bils^ubogala, bi jo bili pa mi ^pojedli. Vedno mož na mestu V torek popoldne so svojci, tovariši in prijatelji spremili k počitku pri Sv. IJrižu g. Antony Sušteršiča, znanega v vcej Ljubljani. V njegov spomin smo prejeli Se naslednje vrste izpod peresa pokojnikovega prijatelja. Črna zastava, ki je pretekli ponedeljek zavibrala na palači Mestne hranilnice ljubljanske, je naznanjala, da se je pcslovil od tega sveta bivši mnogoletni hranilnični blagajnik g. Anton šušteršič. številna udeležba iz vseh krogov ljubljanskega občinstva, ki ga je v torek spremljala v dolgem žalnem sprevodu na pokopališče, je pričala, kako velik krog prijateljev in znancev si je s svojim prikuprim vedenjem, značajem in poštenjem pridobil v življenju. Zato0 ne bo morda odveč, ako pogledamo nekoliko nazaj njegovo življenjsko pot, ki mu nikakor ni bila z rožicami posuta. Rodil se je 5. januarja 1872 v zaselju Betajnovi pod Sv. Joštom blizu Vrhnike. Ko je dovršil kot privatist 4 razrede državne nižje gimnazije v LJubljani, se je vpisal v Mahrovo trgovsko Solo, ki jo je uspešno dokončal 1894. Natq je sprva prakticira! v nekaterih trgovskih pisarnah, dve leti pa v bank} I. C. Mayer, od koder ga je tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar sprejel v službovanje pri mestnem knjigovodstvu, kjer je ostal do konca aprila 1899. Med tem službovanjem je položil tudi izpit jz državnega računovodstva. 9. maja 1890 pa je nastopil službo praktikanta pri Mestni hranilnici ljubljanski, kjer ja že čez leto dni postal asistent, 6. svečana 1906 pa pristav. a z dekretom z dne 30. aprila 1913 je bil že imenovan za hranllničnega blagajnika. Blagajniške posle pa je dejansko prevzel šole leto dni pozneje, ker je šole tedaj drkončal poverjeno mu važno nalogo — preureditev poslovanja v vložnem oddelku. Po razburljivih septembrskih dogodkih 1808 je namreč poKlovanjc v vložnem oddelku. ki mu je bil pokojnik dodeljen, postopno zaci obi vaio tolik razmah, da so že novi prostori v hranilnični palači postajali pretesni in je bilo treba misliti na temeljito preureditev te najpoglavitnejše panoge hranilničnega poslovanja. Ker je pokojnik kazal mnogo smisla za praktične preosnove In se je bil do tedaj že povsem vživel v vse potankosti vložnega poslovanja. je hranilnična uprava 1.1911 skleni'n poslati ga na študijsko potovanje, da prouči ustroj vložne panoge pri hranilnicah v Gradcu, na Dunaju in v Pragi, pozneje pa tudi še v Monakovem ter v Celju. Vr-nivši se s potovanj, je izdelal načrt kartoteke, ki naj bi nadomestila težke in ne-prikladne knjige interesentov, ki so zbog svoje razsežnosti zavzemale čedalje ve5 prostora v hranilnici. Ko se je z novim letom 1914 organiziral poleg kartoteke v likvidaturi še kontrolni oddelek, je bila preureditev vložnega poslovanja v glavnem izvedena in se je prav dohro obnesla, tako da so veščaki priznavali, da je to ena naj» modernejših kartotek v državi. Ker so bile* omare za kartone izdelane doma, so iznašali vsi stroški te preureditve s potnimi stroški vred le okrog 25.000 kron. Preureditev tma traino vrednost, ker omogoča hitro tn točno poslovanje ter olajša even-tuelno Iskanje pomot. Pokojnik Je računal • tem. da bo tudi po tej preosnovl ostal še nadalje v vložnem oddelku ln da postane s Gesom oddel kov naöelnlk. Toda priöetek "svetovne vojne je to preprečil in leta 1914. je pokojnik maral prevseü b^grjn'frf- posle. Seveda Je tudi kot blagajnik bil mož na mestu te je nad 16 let vestno ta točno opravljal ta naporni ta odgovornosti potai posel. V raaebnem življenju je Ml velik ljubitelj umetnin ta prlrode, bil je vešč fotografski amatér ta navdušen planinec, ki je vztrajno posečal gorske velikane in je bil nekaj časa tudi blagajnik Slovenskega planinskega društva. Po preranl smrti njegove blage gospe soproge mu ni kazalo drugega, nego da sam ptevzame vodstvo obeh - trgovin, ki ■ta jih bila skupno osnovala in jih je pokojnik še znatno izpopolnil ter s svojo žilavostjo in močno voljo dvignil do za-teljenega viška. Toliko vsestransko delo, skrbi in napor pa mu je s časom le zrahljalo živce in zato je zaprosil za stalno upokojitev, ki mu Je bila dovoljena s 1. Julijem 19S0. Pri tisti priliki mu je župan dr. Puc izrekel priznanje in zahvalo za vestno ln marljivo delomnje. In zdaj je legel v grob ta mož vztrajnega dela, nadvse skrben • družinski oče, podjeten ln uvaževan slovenski gospodarstvenik. Naj uživa večno veselje, mi. njegovi tovariši ga bomo pa ohranili v najlepšem trajnem spominu. F. P. Indijska modrost: Jiddiu Skriti studence Ako studenec usahne in je izvir zasut, je treba globoko kopati in odgrmjati zemljo da pridemo do vode. Podobno ;e tudi z vami: če želite priti do Resnice, mora nastati v vas silen upor. Kakor je voda skrila v «uhi zemlji, tako je tud' Resnica skrita v vašem srcu. V vsakem izmed vas bi želel izkopati studenec, ki vas bo hranil ir oskrboval. Da pa morem globoko kopati in priti do zajetnega vinu morate izkoreniniti vse. kar je na poti. Razkopavanje povzroča nezadovol is+vo in upor ter uničuje stvari, ki nimajo vrednosti. Ljubite Resnico zaradi njene lepote, delajte pravično, ker tako sami želite, in razvijajte svoje notranje zaznavanje ter razu- Obvestilo •EMONA«, lavod ca poljedelstvo ta nepremičnine, obvešča vse svoje zakupnike hiš ln zemljišč v Kočevskem okraju, da se bo dne ». aprila t. L vršil v KOČEVJU za plemensko govejo živino Na ta semenj bodo lahko pristopili samo tisti Id bodo predložili prepis zakupne pogodbe. Le tem bo »EMONA« prodala živino proti plačilu v gotovini, vendar pa po zeio ugodnih cenah. Tak semenj se bo vršil tudi za črnomaljski okraj v órmoénjlcah dne 24. aprila t. L. mevanje. Ako dedite nečemu brez razumevanja. varate Resnico. Ker pa jaz s takšno pozornostjo pazim na Resnico m sem ji tako hvaležen za njeno ljubkost m krasoto. ne želim, da ste do nje neiskreni m jo varate Vprav zato stvar jam v vas upor in globoko posegam, da odkrjem v vas studenec, ki vas bo hranil Resnico ki vas bo pomirila. Resnico, ki vas bo v tem vihravem in neurejenem svetu navdusnla za namen. Preden pa se more razviti notranje pojmovanje Resnice, ki je pravo razumevanje se morata vaš duh in vaš*- srce bistveno spremeniti. Ne dovoflite udobnega poci-vanja svojemu duševnemu razpoloženju, ki je itak udobno, zakaj zadovoljstvo in brezbrižnost ne vodita k Resnici in vas ne bosta 06 reč i la. Postanite genij svojega individualnega edinstva. Geni' poedinca ne more biti popoln. Sele genij, ki je izšel iz množ'ce zedi-njenih individualnosti, ki so mu pomagale pri rojstvu, bo edini popoln. Ako želite ustvariti velika dela, ako želite da bodo vaše stvaritve večne, morate razviti svoje individualno edinstvo. svojo lastno popolnost z razumevanjem Resnice nikakor pa ne s tem. da sledite tuji dovršenosti. SPORT Med podrobnostmi zagrebške proslave V dvoboju rokoborcev so Hrvati zmagali nad Italijani najtesneje s 4 : 3 V okviru svečane proslave prve obletnice Nezavisne Države Hrvatske je bila posebno častna vloga namenjena športnikom, ki so v dnevih od 10. do 12. t. m. izvedli s sodelovanjem številnih gostov Iz tujine bogat spored, kakršnega že dolga leta nI doživela prestolnica Hrvatske. Nekaj prvih podatkov o poteku tega slavnostnega sporeda smo utegnili objaviti že v naši številki z dne 14. t. m. obenem z obljubo, da bomo nekatere podrobnosti še nadoknadili, brž ko bomo prišli do njih. Preden dajemo mesta kratkemu izvlečku Iz poročila o uvodni športni prireditvi s te proslave, ki so jo opravili hrvatski rokoborci v mednarodnem nastopu proti Italijanom, mislimo objaviti še glavne misli iz članka, ki ga je za obletnico samostojnosti hrvatskega sporta objavil »Hrvatski Narod« in ki daje nekaj splošnega vpogleda v glavne smernice za sport in telesno vzgojo v mladi državi Hrvatski. Pisec članka pravi med drugim: »Po obnovitvi NDH je bil hrvatski sport čisto preusmerjen. Hrvatska državna vlada je takoj spoznala daljnosežni pomen sporta in telesne vzgoje pri ostvarjanju novih in zdravih narodnih pokolenj in začela posvečati športu vso ono skrb, ki mu po pravici gre. Med prvimi ukrepi je bila izvedena temeljita sprememba hrvatskega sporta, ki mu je bil na čelo postavljen poseben državni vodja v osebi Miška Zebiča Od tedaj dalje so izšle številne pomembne odločitve, ki so povsem preuredile hrvatski sport. Najprej so bila razpuščena vsa ona športna društva, ki s športom niso imela nič skupnega. To so bila društva, ki so bila ustanevljena na hrvatskem ozemlju v protihrvatskem duhu in zato je bilo treba nadaljnje delovanje takih organizacij prepovedati. Med ostalimi ukrepi je vredno omeniti važni odlok, po katerem je bil ukinjen v hrvatskem športu vsak profesiona-lizem, dalje odlok o načinu pozdravljanja hrvatskih športnikov, o njihovem vedenju na športnih prostorih itd. Preustrojitev hrvatskega sporta se izvaja še dalje in bo dala še nove druge, boljše sadove, toda že ta kratka doba samostojnosti hrvatskega sporta je prinesla celo vrsto lepih ln pomembnih uspehov, med njimi tudi nekatere v mednarodnem športnem življenju. Hrvat- ski sport ln telesna vzgoja bosta tudi v bodoče imela velike uspehe — tako zaključuje člankar svoja izvajanja — ker so bili Hrvati zmerom odločni borci, prežeti tradicionalnega duha, junaštva in vi-teštva, a slednje ni samo vrlina dobrega vojaka, temveč tudi najlepši kras vsakega športnika.« Zdaj pa se povrnimo na dogodke same, ln sioer na prej omenjeni mednarodni dvoboj v rokoborbi med Italijo ln Hrvatsko, ki je bil preteklo soboto zvečer v dvorani Delavske zbornice in mu je prisostvovalo okrog 1500 geldalcev. Vse napovedi ao se ujemale v tem, da bodo gostje kljub wsem skrbnim pripravam domačih rokoborcev vendarle premočni in jim ne bo mogoče iztrgati zmage. Zgodilo pa se je obratno, óe-prav samo s tesno razliko v korist domačih. Hrvati so se uveljavili v lahkih kategorijah, kjer so zabeležili štiri zaporedne zmage, v težjih razredih pa so trikrat prevladali Italijani. Med uglednimi gosti so bili navzoči tudi glavni tajnik CONI-a nar. sv. dr. Pucci iz Rima, državni športni vodja Zebič, predsednik bolgarske nogometne zveze in predstavniki vseh športnih misij, ki so se udeležile te proslave. Podrobni izidi dvoboja so bili naslednji: V petelinji teži je šestak (H) v tren krogih po točkah porazil Livsrinia (I). V peresni teži je Moguljak (H) zmagal nad Bertoliem (I) v treh minutah. V lahki teži je Mrkuš (H) v šestih minutah odpravil Magnia (I). V srednjelahki teži je De Lucca v 15 minutah spravil ob točko Riga-montla (I). V srednji teži je bil Gallega« (I) boljši od Metznerja (H). V srednje težki teži je Silvestri (I) že v štirih minutah obračunal z Markovičem (H). V težki teži je slednjič še Donati (I) porazil Gerovca (H) v 7:30 — brez posebnih težav. Mednarodna nogometna tekma med Hrvatsko in Bolgarijo, o kateri smo nekaj podatkov imeli na razpolago že v nedeljo zvečer, toda brez končnega izida — se je končala z dvakratnim izidom prvega polčasa, t. j. s 6:0 (3:0) v korist hrvatske enajstorice. Novo nemško športno orodje Kakor marsikje drugod se mora tudi proizvodnja športnih potrebščin v Nemčiji zaradi vojne boriti z raznimi težavami, ki izvirajo iz pomanjkanja surovin za izdelavo raznega športnega orodja. Za nekatere športne naprave je bilo treba izumiti čisto nove tvarlne. Tako je n. pr. nemška zveza za golf izdala za javnost razglas z natečajem za izum avtarkične žoge, ki bi se dala izvajati iz surovine, ki bi bila dosegljiva tudi v sedanjem vojnem času. Kakor pravijo, so bili do sedaj doseženi že nekateri prav dobri uspehi z žogami lz svinjske kože. Pri gradnji veslaških čolnov so se pokazali razveseljivi uspehi, čeprav so graditelji posebne vrste lesa nadomestili z drugimi sintetičnimi tvarinaml. Nemški telovadci so iznašli nove konstrukcije odskočnih desk. To so običajne odskočne deske, ki pa so baje še boljše od dosedanjih, in sicer manjše deske na vzmeti, ki ne drsijo in se lahko nadomestijo v poljubni daljav! od telovadnega orodja. Podobno novotarijo so uvedli tudi pri novih smučeh, na katerih Je na spodnji strani vdolben precej globok žleb, ki omogoča vzpon in smuk enako dobro, tako da so bili mnogi dobri smučarji prav zadovoljni « to novostjo. (Po športni službi »E. S « ) Nekaj drobiža Razen polfinalnin tekem za italijanski pokal je bilo zadnjo nedeljo na italijanskih tleh odigranih še nekaj zaostalih prvenstvenih tekem iz serije C, še več pa prijateljskih srečanj. Med njimi bi bUo zabeležiti naslednje: Ponziana lz Trlestea porazi Vittorio Veneto 2:1, Padova zmaga nad Pro G aristo 1:0. Udinese ta Triestina igrata neodločeno 2:2 Itd. Marlborski Rapid je dne 12. t. m. v tekmi za točke na domačih tleh izgubil prvo spomladansko srečanje proti enajstorici iz Zeltwega z 2:3, čeprav je bil v prvi polovici Igre že z 2:1 v vodstvu. Mariborski Železničarji so gostovali Isto nedeljo v Lipnici in proti domači enajsto* rici izgubili prijateljsko tekmo z 1:8 (0:2). Mariborsko društvo so zastopali naslednji igralci: Fischer. Prach, Smech, Hermann, Kordinal, Stifter, Berlltsch, Murass, Po-tzelt, Dobnik, Luschez. »čudodelnik iz Lyona«, slavni francoski teniški Igralec Henry Cochet se je na turnirju v Angersu povzpel do treh uspehov, kar kaže, da je v tem starem gadu še mnogo teniških vrlin. V stnglu in v moškem doublu je zmagal proti Dessairju odnosno skupno z njim, v mešanem doublu pa je prišel dd prvega mesta skupno s Segher-sovo. Slovaški teniški igralci pripravljajo za letos celo serijo mednarodnih srečanj. Otvoritvene nastope bodo Imeli — to smo že pisali — v teku meseca maja v Bukarešti proti Rumunom ln v Zagrebu proti Hrvatom, revanžne turnirje pa hočejo v juniju in avgustu odigrati v svoji rodni Bratislavi. Tudi tekmovanje za slovaško prvenstvo bo zasedeno z mednarodno konkurenca Italijanski tekač Mario Lanzi, ki služI zdaj vojake, pri vsem tem ne zanemarja atletskega treninsra. Pred kratkim je v teku na 50 m dosegel čas 5.5 sekund, kar je najhitrejša znamka, ki jo je kdaj dosegel kdo tzmed Italijanov na tej najkrajši progi. Rekordi na njej se v ostalem sploh ne beležijo. Obnovite naročnino! Zabave primitivnega ljudstva ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Prosim, napravi mi uslugo,« je prosil Miha. »Ko prideta v nedeljo k nam, poskrbi, da tvoja žena ne bo imela na sebi najnovejšega plašča. Kajti če ga vid; moja žena, bo hotela isto .tako novega!« »Strašno mi je žal,« je odvrnil aka, »toda to ne gre. Saj prideva vendar za to, da bi ga tvoja žena videla!« • »Ti,« je dejal Branko prijatelju Milanu, »ali mi lahko storiš usugo? Danes popoldne imam sestanek s Tatjano, prvi sestanek, saj razumeš. Stori mi uslugo in pridi zraven!« »Čudno,« je dejal Milan, »saj bd vendar samo motil!« »Ne, nasprotno,« je odvrnil J3ranko. »Ce bo tebe videla, tedaj bom imeLjaz večje šanse!« * >"Ali si žc slišala zgodbo, ki jo pripovedujejo o Tatjani?« »Kaj slišala? Saj izvira venda;- od mene!« * Mala Lizika je .prvič videla kresnico. »Glej, mamica, električno bolho!« je vzkl knila. " mora prenesti kakšno batino in druge neprijetnosti s strani teh »duhov«, a v svoji skrivnostni 'koči se moški veselijo potegavščin, ki so si jih privoščili na račun žensk. Indijanci Ognjene zemlje so sloveli ip v starih časih po svojih visokoraslih, krasno razvitih postavah, posebno oni iz rodu Selknamov, ki jih je pa bilo pred kakšnimi desetimi leti koma- še 65. še pred petdesetimi. šestdesetimi leti j< to pleme štelo nekoliko tisoč oseb. Iz teh številk je najbolje razvidno, kako trde je živ:jenje ljudi v teh odročnih krajih, ki se jih bei^> kultura skoraj n dotaknila, tako di 'e izjemoma ne moremo proglasiti za uničeval-ko domačega ljudskega elementa, kakor se je to dogajalo in se še dogaja drugod. Svet» pismo za E?k'aje Kakor za vsa druga ljudstva so prevedli sveto pismo tudi za eskimska plemena, ena izmed zanimivosti tega prevoia pa je ta, da so v njem Jagnje božje nadomestili s — tjulnom. Stvar je v tem. da misijonarjem, ki so prišli s krščansko blago-vestjo med te severnjake, ni uspelo razložiti jim, kaj je jagnje. Te živali na daljnem severu pač ni. Treba mu je bilo dobiti nadomestilo in to je torej vzrok, da govori eskimsko sv. pismo še danes o Božjem tjulnu. K umiki z električno razsvetljavo V Nemčiji se širi navada, da postavljajo v kurnike električno luč. To se seveda ne dogaja za to, da bi bile tudi kokoši deležne udobnosti, ki jih nudi moderna tehnika, temveč zato, ker so s skrbnimi opazovanji ugotovili, da električna svetloba v kurnikih znatno povečuje — proizvodnjo jajc. V našem pasu dnevi niso enakomerno dolgi, spreminjajo se po letnem času. Med zimskimi meseci so dnevi kratki in kokoši, ki v teh dnevih nimajo zadosti časa za jed, si v svojih organizmih ne nakopičijo dovolj snovi za »izdelavo« jajc. Iz tega razloga so napravili poskus, da bi jim dneve, to je čas jedi, umetno podaljšali z električno lučjo. Uspehi so bili presenetljivi: kokoši producirajo jajca tudi v zimskem času enako kakor v poletnem. Seveda pa ne zadostuje samo električna luč, treba je povečati tudi obrok jedi. ANEKDOTA Zdravnik dr. Garth je sedel nekega dne z nekoliko tovariši pri vinu in jim pripovedoval o petnajstih pacientih, ki jih še mora obiskati. Pri tem pa ni kazalo niti najmanj, da bi hotel oditi. Postalo je pozno in dr. Garth je naročil še nekoliko steklenic. »Ali bi sedaj ne bil že čas, da pogledaš, kako je z bolniki?« ga je vprašal eden izmed prijateljev. »Ah, kaj še!« je odgovoril dr. Garth. »Devet med njimi jih ima tako slabo kon-stitucijo, da jim ne more pomagati noben zdravnik več, ostalih šest pa ima tako dobro konstitucijo, da jih noben zdravnik na svetu ne spravi v grob!« ■■■■WMW——— Doba trušča AH je naša doba doba trušča? Na vsak način, zlasti če jo hočemo spraviti v zvezo 2 vojno. Toda še vsaka doba pred njo je menila, da je dosegla v tem pogledu rekord, ki se ne da prekositi. Malo čudno je slišati, da se je že skoraj 2000 let tega Juvenal bridko pritoževal nad neznosnim hrupom v cesarskem Rimu, kjer je spravljalo beketanje čred baje marsikoga ob spanje in zdravje. V srelnjem veku so bili učenjaki, ki jh je delalo nervozne že nabijanje kladiv v delavnici kakšnega zlatarja in hranili so se mnogi sodni akti, ki nam poročajo o takšnih stvareh. Ker so bile juridične fakultete najvišje inštaa-ce, so v takšnih primerih odločale seveda le prerade učenjakom v prilog in proti obrtnikom. Nemalo je bilo teh, ki so se morali na podlagi fakultetnega odloka preseliti drugam, pri čemer so se obstoječe najemne pogodbe enostavno razveljavljale. Kaj bi rekü ti učenjaki in kaj bi rekel Juvenal, če bi poznali tutanje avtomobilov in ropotanje motornih koles ter letal? Tu se našemu času torej ne da izpodbijati rekord, a če bi bila naša občutljivost za te stvari tolikšna kakor v minulih časih, bi morali zavoljo uničenih živcev že davno propasti. Današnji trušč je res velikanski, a zato ga skušamo odpraviti tudi po znanstvenih pravilih. Z vsemi pripomočki izpopolnjene tehnike ga merimo, da bi mu mogli tem učinkoviteje do živega. V tem se pač bistveno razlikujemo od prejšnjih časov: naša navada ni ta, da bi samo tožili in se pravdali s povzročitelji hrupa, temveč iščemo njegovih izvorov, da jih zamašimo. Meritve hrupa? Da, tudi takšne stvari obstoje in niso niti tako težke in zamotane. Treba je določiti le šume in zvoké določene stopnje kot normalne, potem lahko primerjamo vse druge šume in zvoke z njimi. Tako je bilo tudi s svetlobno tehniko, ki si je nekega dne izmislila »normalno svečo« oziroma v novejšem času lumene. Za meritev zvokov so posebno primerni tako zvani tuleči zvoki in nekega dne so jih v Nemčiji posneli celo na gramofonske plošče ter jih dali v uporabo kot zvočne normale. V Berlinu so pred nekim časom izmerili cestni trušč in uspeh je bil vse prej nego laskav. Nemška prestolnica je tedaj v polni meri potrdila svoj sloves, da je zelo hrupno mesto. Tako je na Potsdamskem trgu okrog 13. vladal takšen hrup, da je znašal 71 zvočnih enot. Za to uro ni bilo to nič čudnega, da pa so se uspehi meritev n. pr. ob 8. zjutraj in ob 23. le malo razlikovali od te meritve, je bilo vendarle več, nego so pričakovali. Celo v najmirnejši uri vsega dne, ob 4. zjutraj, je izkazala meritev 56 zvočnih enot, torej komaj 20 odstotkov manj, nego je izkazala najvišja meritev, številke, kakor 71 in 56, nam sicer ne povedo ničesar, toda če uporabimo plastično primerjavo, si jih lahko bolje predstavljamo; rjovenje leva, ki ga poslušamo iz neposre Ine bližine, predstavlja SO zvočnih enot in torej ni dosti močnejše, nego najmočnejši prometni hrup na Potsdamskem trgu. Predstavljajmo si, da bi morali ljudje poslušati ves dan, podnevi in ponoči, rjovečega leva v svoji bližini! Toda Berlinčani so bili tega navajen» in hrupa skoraj niso občutili. Nič nam ne more bolje ponazoriti otopevajočih učinkov navade. In dobro je to, da se ljudje lahko privadijo! V ostalem pa so v Berlinu dognali še hujša mesta, nego je Potsdamski trg. Pri nekem železniškem podvozu so izmerili na primer 79 zvočnih enot, na postaji podtalne železnice Knie pa celo 81 enot. Ker vplivajo hrupi v zaprtem prostoru dosti močneje nego na odprtem, bi morali načelnika in nameščence te postaje v resnici obžalovati. Vendar pa šo imeli tudi oni svoje mirne minute, kajti najhujši promet traja le nekoliko ur na dan in med prihodom ter odhodom vlakov je vedno po nekoliko minut tišine. Slabše pa je bilo z uradnicami osrednjega poštnega čekovnega urada, ki ao morale delati od jutra do večera v neprestanem trušču nekoliko stotin ra- ■> čunalnih strojev, v trušču, ki so ga znanstveno določili na 69 zvočnih enot! Po takšnih dognanjih ni bilo nič čudnč-ga, da so se lotili metodičnega proučevanja načinov, kako bi odpravili hrup. Celo berlinska akademija znanosti se je poba-vila s tem vprašanjem, a uspeh je bil ta, da so sčasoma odpravili nekatere najhujše hrupe, ki res niso bili »nujno potrebni«. Prepoved trobljenja z avtomobilskimi hupami, novovrstni ležaji za kolesja in celo laki, ki blažijo hrup, računalni in pisalni stroji, ki ne ropočejo itd. so bili vsega upoštevanja vredni plolovi tehnike v borbi proti modernemu velemestnemu trušču, v borbi, ki se neprestano nadaljuje in ki prinaša nove pobude in nove uspehe celo v sedanjem vojnem času. Škandal med newyorsko policijo Iz Lizbone poročajo, da je nastal v New Yorku škandal zavoljo podkupljivosti policijskih agentov. 49 izmed teh agentov so obtožili, da so dobivali od tajnih igralnic znatne pol kupnine za svoj*- molk. šlo je za cel trust tajnih igralnic, ki je razpolagal z glavnico 100 milijonov dolarjev m je vzdrževal številne lokale te vrste zlasti v Brooklynu. INSERIR A JTE V „JUTRU" ! Viharjem izpostavljeni otoki in zaviti prelivi ob skrajnem južnem koncu Južne Amerike, kraji okrog rta Hoorna in Ma-gelanove morske ožine so pribežališče primitivnih indijanskih rodov, ki so veljali po pomoti za hude ljudožrce in so se jih stoletja bali vsi mornarji, ki so vozili tod okrog. Ti divjaki spadajo med najstarejše prebivalce Novega sveta in so jih tuji osva-jači že pred davnimi časi potisnili v te ne_ gostoljubne kraje. Ledeni vetrovi besnijo skoraj stalno nad deželo, mrzli toki iz An-tarktide poganjajo visoke valove proti njenim obalam, sneg leži na njenih tleh najmanj štiri mesece v letu, a sonce sije nanjo le s šibko močjo. Zato je majhen ogenj neobhodno potrebna stvar v teh krajih, tako v koči, kakor v kanuju iz drevesne skorje. Od teh ognjev je dežela dobila tudi svoje ime, »Ognjena dežela«. Prebivalci Ognjene dežele so napol nomadi, ki potujejo neprestano za Sledovi divjadi. Edino lov jim omogoča življenje. Inventar njihovih predmetov, ki jim rabijo za življenjsko borbo, je kaj beden in celo proti stalni mrzli vlagi njihovega podnebja jim rabi le živalska koža preko ramen. 2ive samo od mesa, ki si ga pečejo na odprtem ognju, pridatkov ne poznajo, saj bi si ne mogli ž njimi niti pomagati, ker ne poznajo niti loncev niti druge posode. Ku'-tiviranje rastlin je izključeno. Navzlic tem bednim zunanjim okoliščinam pa živijo Indijanci Ognjene dežele srečno družinsko življenje in se znajo zabavati na vsakovrstne načine. Posebno imenitna je veličastna zabavna prireditev, ki so jo privošči moški svet pod imenom »kloketen« — na račun žensk. Moški se zberejo v veliki koči, se okrinkajo in pobarvajo po telesu z raznimi ornamenti simbolnega pomena, tako opravljeni stopajo nato svojim ženskam pred oči. Pri tem se gibljejo tako rafinirano, da jih uboge ženske ne spoznajo in jih smatrajo za bitja z onega sveta, ki so prišla, da bi pogledala, kako se ženske vedejo. Marsikatera VSAK DAN ENA »Očka, kaj so imeli ljudje, preden je obstajal radio ?< »Mlr.c Dve nasprotji, ki kažeta najbolje ogromni razvoj med starim in novim: jadro stare ribiške ladje ln vijak modernega prekomornika! Radi© Ljubljana ČETRTEK, 16. APRILA 1912-XX. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Lahka glasba — v odmoru napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Trio Emona. — 12.40 Trio Ambrosiano. — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca izvaja orkestralno glasbo. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Iz-menjalni koncert z Nemčijo. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Duo Lampmann-Brugger. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komenlar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Pesmi vojnega časa. — 20.40 Prenos iz gledališča Vitt. Emanuela iz Torina: drugo in tretje dejanje Lohen-grina, romantične opere Richarda Wagner-ja. V odmoru- Predavanje v slovenščini. Po operi: Poročila v italijanščini. Z ruske fronte: strojnica v sprednjem položaja KULTURNI PREGLED Pospeševanje psihološkega študija V neapeljskem medicinskem časopisu »Rassegna internazionale di clinica e terapia« je izšel uvodnik, v katerem se uredništvo zavzema, da bi se na vseh" medicinskih fakultetah v Italiji uvedla psihologija kot obvezni predmet. Glas odličnih strokovnjakov, ki so zbrani okrog te revije, je v zveza z obsežno diskusijo o splošni uvedhi dušeslovja v šole in na vse fakultete, ker se vedno bolj spoznava, da je človek merilo stvari in da je pri sleherni ured'tvì dela treba uvaže-vati tudi človekove duševne lastnosti. Profesorja A. Gemelli in F. Banissoni sta se nedavno zavzela za predlog, da bi se na vsako fakulteto uvedla psihologija kot tej fakulteti prilagojeni predmet. Tako bi predavali psihologijo za juriste, za tehnike, za medicince. Uredništvo italijanskega medicinskega lista posebej poularja potrebo uvedbe psihologije za medicince. V sodobni medicini se pri zdravljenju upošteva tudi bolnikova osebnost ln njegova duša mora 'izdatno sodelovati pri zdravljenju telesa. Ce bi bili medichici temeljito poučeni o psihologiji, bi laže spoznavali bolnikovo osebnost, kar je sila važno za uspešno zdravljenje. Z druge strani bi proučevanje znanstvene in eksperimentalne psihologi ie tvorilo temelj študiju psihiatrije, prav kakor je treba za štu 'ij patologije predhodnega znanja Iz fiziologije Nenormalne duševne lastnosti in motnje se laže spoznajo tn obravnavajo, če zdravnik .temeljito poena normalni ustroj človekovega duševnega življenja. Pisci uvodnika pa pri tem odklanjajo i mnenje, da bi se mogla psihologija za me-' dicince združiti s stolico za psihologijo na filozofski odnosno pedagoški fakulteti. Po njihovi sodbi so se pojavljali v tej, dane3 »oficielni« psihologiji toliki pogreški, napačne razlage in prelsodki, v nji se je tako razpasel diletantizem, da je zaradi tega psihologija kot veda izgubila med prav mi znanstveniki dober glas. Zato zahtevajo medicinci tako stolico za psihologijo, ki bo prilagojena njihovim potrebam in ki bo na višini eksaktnih metod v drugih Vedah. Ker se pripravlja v Italiji reforma vs<>-učiliščnega študija, imajo te diskusije tudi konkretno ozadje. Vsekako je takisto z vidika splošne kulture značilno stališče, da je psihologija potrebna ne samo učitelju in profesorju, marveč tuli juristu, zdravniku in tehniku. Na vprašanje, kakšna naj bi bila zveza med psihologijo in gradbeno ali strojno tehniko, dobimo takoj odgovor: Pri vsakem gradbenem delu in pri vodstvu strojev je udeležen človek, človek pa izvršuje delo (in sicer tem bolj, čim težje so naloge) z duševnimi sposobnostmi. Obstoji psihologija poklicev in strok, psihologija dela, ki omogoča pravilnejšo izrabo človeških sil in vpliv na kvaliteto dela. Spoznavanje človeka je zlasti važno tedaj, ko gre za človeško delo. V bodočem svetu, kjer bo ureditev človeških odnosov 'n človeškega dela bolj smotrna in znanstveno načrtna, bo imela tudi psihologija važnejšo vlogo. Zato je ne bi smeli gojiti samo na univerzi, marveč tudi že v sredjiji šoli. Nekoč je bilo za to bolje poskrbljeno. To, kar se danes preda- va kot filozofska propedevtika, je žal daleč od vzòra tistega osnovnega znanja, ki naj bi ga nudila šola mlademu človeku o lastnostih človeške duše in njih olločl-nem pomenu za vse naše dejanje in neha-nje. Smisel ima samo dober uvod v osnovne psihološke pojme, na tQ pa čim več eksperimentalnega gradiva, konkretnih spoznav, življenjsko koristnih navodil. Tudi na to naj bi mislili oni, ki razmišljajo o bodoči vzgoji naraščaja. Lorenzo de Medici Pred 450. leti je umrl v Firenzi Lorenzo il Magnifico, ena na večjih in najznačilnejših postav italijanske renesanse. Potekel je iz rodbine Medicejcev, ki se je iz preprostih trgovcev razvila v najbogatejšo m najvplivnejšo florentinsko rodbino. Medi-čejci so nekaj časa odločevali o usodi in 'slavi svojega domačega mesta in njegove znamenite republike, na višku svóje moči pa so celo stopiij v dinastično zvezo s tedanjim najslavnejšim dvorom v Evropi — francoskim (Katarina Medičejska). Lorenzo il Magnifico pripada bolj politični kakor kulturni zgodovini. Bil je spreten diplomat, ki ni samo povzdignil vpliva in slave florentyiske republike marveč celo snoval zvezo italijanskih držav, zato •ga nekateri štejejo med predhodnike zedi-njevalcev Italije. Pod njegovo vlado je še enkrat zableščal Preporod v vsem svojem sijaju. Kdor je prebral Merežkovskega »Leonarda de Vincija« ali Gobineauovo »Renai ssanco«. d« niti ne omenjamo drugih. manj znanih knjig o renesančni Firenzi, se bo gotovo 9pomnll vladarske postav* Lorenza Medlčejskega. Njegovo ime je te*-no združeno s procvitom renesančne umetnosti, ki je imela v njem svojega največje-• ga mecena. Podpiral je Botticellija in Leonarda da Vincija, bil prijatelj Michelangela. Pesnik Poliziano je bil njegov najzve-stejši drug in svetovalec. Obdajal se je z razkošjem, ki ni bilo samo materialno; zdi se, da je bil izredno tankočutnega duha, kultlviran poznavalec in častilec lepote, velik prijatelj duhovnega življenja. Po njegovi smrti je zavladal v Firenzi vpliv fanatičnega meniha Savonarole, ki je sovražil sleherno učenost in duševno tankočutnoat. Savonarola je napovedal boj preveč čutni umetnosti in k poganstvu usmerjeni humanistični kulturi. Grmada je bila namenjena tudi Savonarola. To je že drugo poglavje ' Vsekako j*» Lorenzova smrt pomenila konec moči in vpliva Medičejcev In načela dobo bojev in vojn. ki se je končala z vlado tu;'ec. Lorenzo de Medici ali »il Magnifico« ni bil samo politik, diplomat in zaslužen umet_ niški mecen, marveč se je vpisal v duhovno zgodovine svojega naroda tudi kot pesnik. Pisal je poezijo v duhu tedanje klasicistične poetike in po vzoru pesnikov šole. ki se je imenovala Dolce stil nuovo. V teh pesmih kaže spretno posnemanje in — kakor je bila tedanja velika moda — obravnava motive iz antične mitologije in poezije, četudi opeva ljubezenske izkušnje ali izraža hrepenenje po oddaljeni ljubici. V tercinah z naslovom »Altereazione« obdeluje načela nlatonske akademije in prihaja k sklepu, ki je presenetljiv za mo-gočnlka kakor je bil Lorenzo. V pesmi govorita meščan in človek s kmetov. Meščan zavida svoje« sobesednlka. ki lahko živi na rodnih pol'Ih. človek z dežele pa eavlda meščana ln njepovo udobje. Tedaj pristopi tretji, filozof Marsilio Fieino ln pravi, da prava sreča in resnično zadovoljstvo sploh nista mogoča na tem svetu, marveč se za- čenjata šele na onem. In pesem se končuje z gorečo molitvijo Bogu. Ta pesniška molitev sodi med najizrazitejše religiozne verze renesančnega razdobja. 2e to kaže, da je celo v samem Medičejcu počasi ugi-šal prvotno bojeviti, kritični in humanistični duh Preporoda in se umikal .pred čustvi krščanske pokore, ponižnosti in odpovedi. Poleg te visoke poezije v stilu klasičnih pesnikov je poglavar florentinske republike pisal tudi pesmi v ljudskem stilu in duhu. Poznavalci njegove poezije zatrjujejo, da je bil v teh pesmih najboljši in najprist-nejši. V njih se je najbolj izražal njegov, v bistvu vendarle epikurejski, po uživanju stremeči življenjski čut. Znano je, da je rad prirejal bleščeče slavnosti, karnevale in plese, ki so imeli tudi namen, uspavati pozornost prebivalstva in olajšati bremena diktatorske in izkoriščevalne vlade z iluzijo veselega in lahkega življenja. V tem duhu so nastali »Canti carnascialeschi«, ki vabijo k uživanju in k pozabi vsega zla, 3 katerim je združeno minljivo in bedno človeško življenje. Nekatere teh karnevalskih pesmi so Lorenzove. druge so spisali drugi; te vrste poezija se je nadaljevala do sredine stoletja. Njen posebno značilni izraz je Lorenzova pesem o triumfu Baccha in Arijane, ki jo imamo v slovenskem prevodu v Gradnikovi »Italijanski liriki«. Pesem se začenja z znamenito kitico: O, kako mladost je krasna, a beži nam venomer! Danes še je čas za pir, jutri ura bo že kasna. Ti verzi so postali nekaka himna pozne renesanse: z njimi na ustih je umirala. V prizoru Maria Ferrignija »La fine di un r§nika * Novi grobovi. Po dolgem bolehanju je v 76. letu starosti izdihnila svojo blago dušo vdova bančnega uradnika ga. Marija Jesenkova, roj. Učak. Pokojna je bila skrbna mati svojim otrokom, od katerih sta hčeri Cirila in Helena že več let v službi Narodne tiskarne. Na zadnji poti bodo blago pokojnico spremili v četrtek ob p:>l 17. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V št. Jo-štu nad Vrhniko je preminil župnik g. Jožef Nagode. Več let je vdano prenašal hudo bolezen, ki ji je zdaj podlegel. Celih 34 let je župnikoval v svoji fari. Zaradi njegove dobrohotnosti ga je ljudstvo ljubilo in spoštovalo. Pokopali so ga včeraj na pokopališču v št. Joštu. — V Tržiču je v 59. letu starosti umrla ga. Ivana Dovžano-va, roj. Košir. Pokopali ,so jo 31. marca na farnem pokopališču v Tržiču. — Za vedno je zapustila svojce bivša gostilničarka ga. Marija Bepanškova, roj. Cilenšak. Blago pokojnico bodo spremili na zadnji poti v četrtek ob pol 15. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Po dolgi bolezni je umrla učiteljica v pokoju gdč. Julija Kun-tihova. Pokojna leži na mrtvaškem odru v Ilirski ulici št. 5, njen pogreb pa bo v četrtek ob 16. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! * Zasedanje filmske zbornice zaključeno. Pretekli petek je mednarodna filmska zbornica v R:imu zaključila svoje pomladno zasedanje. Vodstvo oddelka za sodobne in kulturne filme je prevzela Italija. Mednarodna razstava filmske umetnosti bo prirejena od 30. avgusta do 14. septembra in bo imela značaj oficielne manifestacije mednarodne filmske zbornice. Na novo je filmska zbornica oživotvorila odsek za filmsko pravo. V teku zasedanja so obravnaval; vprašanja mednarodne izmenjave filmov, najemnin, povprečnih vstopnin, davščin, sestave sporedov in podobno. Zaključnega zasedanja se je udeležil minister za narodno prosveto Eksc. Pavolini. * Vzgoja na svežem zraku. V novi palači državnega namestništva na Dunaju so priredili obsežno razstava o vzgoji mladine na svežem zraku. Prizadevanja, da bi se mladina rešila mračnih poslopij in se poučevala kolikor le mogoče na prostem, segajo že tja v pričetek tega stoletja, vendar se p>raktično šele danes uveljavijo v širšem obsegu. Na Nižjem Avstrijskem vzgajajo 200.000 šolarjev in šolark v starosti od 6 do 18 let na prostem. 1600 ljudskih ln 200 višjih šol je preurejenih za pouk na prostem in je treba preusmeriti samo Še 120 šoL Pokret stremi za tem. da se čim bolj neguje dedno zdravje in da ostane mladina čim bolj navezana na domovino in delo. Polagoma bodo v vsej Nemčiji preuredili šole za pouk na prostem. Na dunajski razstavi so posebno zanimivi uspehi gradbenega natečaja, ki prikazujejo načrte, kako naj bodo urejene vzorno šole za pouk na svežem zraku. Izdelki šolarjev in dijakov pa pričajo o bistrim in prosto-dušnosti Vsekakor se odpira šolstvu v Evropi nova doba, ki se bo po sedanji vojna popilnoma razmahnila. * Smrtna obsodba. Pred dunajskim posebnim sodiščem je stal 311etni Viktor Martin H e r z o g, ki je bil že večkrat kaznovan. Obtožen je bil pregreškov zoper nemško vojno gospodarstvo. Ponaredil je bil nakaznice za dobavo železja. Prisvojil si je kakih 1800 ton železa, s katerim je nato kupčeval. Bil je nameščen v raznih železarnah in v neki tovarni lokomotiv ter je s svojimi manipulacijami zaslužil 15.000 mark. Pred sodiščem je vse priznal. Sodišče je izreklo, da je treba takega škodljivca izločiti iz narodnega občestva in ga je obsodilo na ?mrt. * Stavec, Id je ponarejal živilske nakaznice, obsojen na smrt. Izredno sodišče v Berlinu je obsodilo na smrt petdesetletnega stavca H e i n d 1 a , ki je bil obtožen, da je ponaredil in natisnil nakaznice za meso. V obsodbi je bilo izrecno povedano, da za.-služi smrtno kazen tudi tedaj, če bi bil resničen njegov zagovor, da se je s temi nakaznicami pridobilo samo 15 kg mesa. * švicarska hotelska obrt v krizi. Ustavitev tujskega prometa js hudo prizadela švicarsko hotelsko obrt in mnogi hotelirji so se znašli v neprilikah. V bližini Veveya (kanton Vaud) so te dni prodali na dražbi hotel s 17. sobami za 10.000 švic. frankov, čeprav je bil službeno cenjen na 180.000 švic. frankov. Na dražbi je bil namreč en sam interesent — neka hotelska družba. * Plesna dvorana se je zrušila. Iz Barcellone poročajo, da se je v neki tamošnji dvorani nenadno zrušil pod. Ena in šest- principe poeta« (Stampa Sera, 9. t. m.) ponavlja sam Lorenzo na smrtni postelji te verze, ki razodevajo poleg epikurejske-ga življenjskega pogleda tudi že melanholijo propadanja in neogibnega konca vs?ga, kar je lepo in sladko v življenju: Quanto è bella giovinezza, che si fugge tuttavia ... Chi vuol esser letto, sia, di doman' non v'è certezza. Uživajmo mladost, življenje, sonce, cvet_ je, umetnost, vino, ljubezen, dokler je še čas: jutri bo morda že prepozno zakaj nihče ne ve, kaj prinese jutrišnji dan! Hora-cijev »Carpe diem« je dobil v teh verzih pravo renesančno inačico. Humanisti 15. stoletja niso imeli v duši samo varljivega sijaja od mrtvih vstale antike in njenih bogov, marveč tudi že dedščlno krščanstva, pczne odmeve srednjega veka. In notranji, krščanski glas jim je veleval, da je življenje v jedru tragično in da so trenutki miru in sreče redki in minljivi. Podnetnik in pesnik pustnih pesmi je bil, kakor pravi D-nadoni, tudi pesnik korizme, poet poko re in nabožnih spevov, o čemer priča pole? že omenjenih pesmi klasičnega stila Lo-renzova nabožna igra »San Giovanni e Paolo«. Potomec velikega Cosima Medicejca Lorenzo il Magnifico je združil v svoji osebnosti dve umetncsti: umetnost poezije in umetnost politike. Morda je hotel napraviti iz poezije politiko in iz politike poezijo — vsaj v nekaterih primerih bi se tako zdelo — vsekako pa je stremel z obema k večJi slavi in moči «voje Firenze. Bil je velik v odlikah ln v slabostih in v visoki meri značilen za bleščečo razdobje Italijanske zgodovine, ki se je z njim zakliučl-lo. Bilo je razdobje miru in navidezne prosperitele, vsaj z zornega kota vladajoče plasti. Zdi se pa, da so tudi v tej plasti opazili oni, ki so bili bistréga duha, da se pod bleščečo površine nabirajo razdiralne sile, deset oseb je bilo ranjenih. Dvorana je bila v drugem nadstropju in plesalke, ki so se nahajale v nji, so skupaj s podrtino palle v prvo nadstropje. Gasilci so imeli dovolj dela, preden so jih izkopali in prepeljali v bolnišnico. * Kinematograf na Jelačičevem trgu v Zagrebu. Zagreb je dobil največji kinematograf pod milim nebom v vsej Evropi: na Jelačičevem trgu so razpeli zanj 6.80 m široko in 8.80 m visoko platno. Projekcijski aparat je nameščen 87 m daleč. Na trgu je prostora za 20.000 gledalcev. Predvajati so začeli kulturne filme in zvočne tednike. * študentje v nemški vojni industriji. Po pravkar objavljeni statistiki je sedaj zaposlenih v nemški vojni industriji 20.000 študentov in študentk. * Hrvatski dirigent na milanski Scali. Milanska Scala je napovedala za mesec maj serijo simfoničnih koncertov. Prvi koncert, ki bo 3. maja, dirigira znani hrvatski dirigent Lovro Matačič. * Vinsko trgovino na Madžarskem so z vladno uredbo preuredili tako, da bo tudi ta trgovinska panoga, ki so jo doslej obvladovali židje, prešla v arijske roke. * Filatelisti! Priporočamo: 1. katalog za leto 1942. z novimi cenami jugoslovanskih znamk; 2. nove ustaške znamke, ki so izšle ob obletnici N. D. H. (letalske in druge); 3. Hrvatski Filatelčstički Vjesnik. Naročila sprejema Mladinska založba v Ljubljani, Stari trg 30. IZ LJUBLJANE - Naglo oddajo radijskih sprejemnikov si stranke zagotove, če takoj gredo po tiskovino za izjavo in po število vrstnega reda k vratarju mestnega magistrata, torej kar v sobo na desni strani veže poslopja za vodnjakom. To izjavo naj čitljivo in vestno izpolnijo z vsemi podatki, aparat shranijo v zabojček ln ga z izjavo takoj odneso sprejemnim komisijam v H. nadstropje stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40. Za v shrambo sprejeti aparat dobi vsaka stranka potrdilo. Opozarjamo torej vse stranke, da m treba čakati, kdaj pride njih številka na vrsto, ker odslej vrstni red po številkah sploh ne bo več objavljen. Zato pa ne odlašajte z oddajo, da zadnje dni ne bo prevelikega navala ter morda kdo ne bi mogef o pravem času priti na vrsto in bi moral nositi težke posledice, če aparata ne bi mogel več oddati. Kdor pa namerava na Kr. kvesturi. vložiti prošnjo za dovoljenje, da sme aparat obdržati, ali je to prošnjo že oddal, ta naj pa pride po številko in izjavo na rotovž ter odda aparat v stari cukrarnl šele v ponedeljek 20. t. m. in naslednje dni. u— Ljubomir Živanovič umrl. Po dolgi bolezni se je v torek popoldne preselil v večnost pešadijski polkovnik g. Ljubomir M. živanovič. V Ljubljani je bil pokojni Živanovič dobro znan, saj je več let bil poveljnik bivšega 40. pešpolka, potem pa do razsula države komandant ljubljanskega vojnega okrožja. Med vojaki, častniškim zbòrom in meščani je bil zaradi svoje dobrosrčnosti splošno priljubljen Kal bolezni si je nakopal že v prvi svetovni vojni, ko je bil ranjen. Zadnje mesece je tako oslabel, da so ga iz italijanskega vojnega ujetništva pripeljali na ljubljansko interno kliniko. Smrt ga je zdaj rešila trpljenja. Zapustil je globoko žalujočo družino. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v četrtek ob 15. z žal na pokopališče k Sv. Križu. Srbska pravoslavna občina prosi vse člane, naj se udeleže pogreba. Parastos za pokojnim polkovnikom 21va-novičem bo v nedeljo 19. t. m. po službi božji ob pol 12. Naj mu bo lahka zemlja! žalujoči rodbini izrekamo naše iskreno sožalje! u— Jubilej dela. Danes preteče 25 let, odkar je vstopil v trgovski stan znani trgovski sotrudnik g. Ciril Lampič. Vsa leta je neumorno in nepretrgano služil svoj vsakdanji kruh v manufakturni trgovini Janka Cešnika v Ljubljani na splošno zadovoljstvo svojega delodajalca. Razen delu v trgovini je mnogo časa posvetil stanovskim organizacijam, zlasti trgovskemu pomočniškemu zboru, kjer je bil dolga Jeta blagajnik. Tudi športne in turistične organizacije imajo v njem vnetega in delovnega člana. Od svojih mia lih nog je g. Lampič navdušen ljubitelj planin. Jubilantu želimo, da bi čil in krepak, kakršen je danes, doživel še več delovnih jubilejev. u— Spored Stanko Premrlovega orgelskega koncerta je sestavljen prav za prav iz dveh delov. Vsak del pa ima po skladateljih dve skupini Prvi del sporeda obsega dela najznamenitejših italijanskih da se kopičijo oblaki k viharju, ki bo zar-jul demoničnl spev boja in uničevanja ter odprl neskončno bedo človeškega življenja. Uspehi Josipa Gostiča Splošno priznanega in priljubljenega prvaka zagrebške opere Josipa Gostica smo srečali v znani slovenski gostilni pri Cerne-tu, ki je v novih razmerah postala še bdi j pravo središče zagrebških Slovencev, kjer najdeš vedno tudi popotnike iz vseh naših krajev. Naš slavni tenorist je sedeli v družbi svojega tovariša, prav tako dobro znanega Marija Šimenca, ki je v zadnjem času nekaka stopil iz ozadja, kamor se je umaknili pred leti. Gostič mu pravkar navdušeno pripoveduje o svojem uspešnem dunajskem gostovanju in o pripravah zagrebške opere za gostovanje v Italiji. Prosili smo ga, da nam o teh imenitnih rečeh pove kaj tudi za »Jutro*. V času svojega petletnega delovanja v zagrebški operi je Gostič z izrednim uspehom pel že lepo število vlog, od Hrskih do dramskih. V tekoči sezoni je nastopaš razen v že običajnih standardnih delih tudi v reprizah Carmen, Gotovčevega Era in njegove prenovljene Moräne, za veliko noč pa v Parsifahi. Sedaj pripravlja Adriano Lecouvrier, katera opera je tudi v Ljubljani dobro znana, od domačih ded pa bo nastopil v krstni predstavi »Sunčanice«, delo hrvatskega skladatelja Papandopula. V novih razmerah je bil kot steber opere takoj prevzet v hrvatsko državno službo, tembolj ter ima že 21 službenih let. Zagrebška publika ga zelo čisla; nje ljubezen sd je pridobil le z obilnim m poštenim delom. Spominjamo se Se, kako je* težko zapustil Ljubljano in prav tako težko se sedaj premakne te Zagreba. Kako da je Gostič Sel pet na Dunaj? Pri tem niso odločevali samo umetniški, marveč tudi zasebni razlogi: hote! je pomagati svoji rodbini, ki je sedaj v Nemčd- mojstrov, ki so pisali za orgle, in sicer: Bassani (1657- 1716), Pescetti (1704— 1766), in Frescobaldd (1588—1644). Njim sledijo trije novejši mojstri, in aie er- Bossi (1861—1925), dalje Picch ita Canestrari. DrugI del koncertnega sporeda je posvečen domačim skladateljem. Izvajala se bodo dela Gojmira Kreka, Ignacija Hladnika (1865—1932), Stanka Premrla, dalje Pavla šivica, Janka Ravnika ta Matije Tornea. Slovenski del koncerta nam bo dal kratek pregled slovenske orgelske literature, saj so zastopani na koncertu naši najbolj znani avtorji. Koncert bo v nedeljo, dne 19. t m. ob pol 7. uri zvečer v ljubljanski stolnici. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Cestna dela. Toplo spomladansko vreme je omogočilo nadaljevanje čez zimo zastalih in pričetek novih cestnih del. Največja dela so trenutno v teku na novi 6u-bičevi ulici. Cestišče in hodnike so na debelo posuli z lomljenim kamenjem, ki ga bodo utrdili, nakar bo nova pomembna prometna žila v središču Ljubljane asfaltirana in izročena svojemu namenu. — Ozko Puharjevo ulico so začasno zaprli za vozovni promet. Ob palači trgovca Zal-te so postavili čez cestišče dva kamnita stebra, ki vozilom onemogočujeta prehod. Puharjeva ulica bo za vozovni promet zaprta, dokler ne bo stara stavba na oglu Bleiweisove (prej Tyrševe) ceste porušena ta ulica razširjena. — Tramvajska uprava skrbno nadzoruje proge in čim se kje pojavi kaka okvara, poskrbi za popravilo. Del proge na Cesti 29. oktobra, med Borštnikovim trgom in korzom Viktorja Emanuela HL, se je nekoliko udri Delavci že nekaj dni popravljajo okvaro. u— Maša zadušnica za pokojno go. Fani Pečnikovo, roj. Hajek bo v petek 17. t m. ob 8. uri v župni cerkvi oo. frančiškanov pri oltarju Marije Pomagaj. u— Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine opozarja svoje člane, trgovce z živili, da dvignejo nov cenik za sir. u— Delavstvo kamnoseške stroke je vljudno vabljeno na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 19. aprila ob 10. uri dopoldne v pritličju Pokrajinske delavske zveze, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22. Na dnevnem redu je razgovor o sklenjeni kolektivni pogodbi za kamnoseško stroko. u— Za mestne reveže daruje trgovina Iv. Bonač 150 lir namesto venca na grob pok. g. Anton šusteršiču. — Neimenovana je darovala za starčka 20 lir. Iz Novega mesta n— Oddaja radijskih sprejemnikov. Po naredbi Visokega komisariata je pričela novomeška občina s prevzemom radijskih sprejemnikov. Lastniki naj v lastnem interesu vložijo aparate v poseben zaboj na zaboj pa naj prilepijo posebno etiketo, kt jo prejmejo pri mestni občini in katero morajo tečno izpolniti. Pri prevzemu bo vsak aparat komisijsko pregledan in naj radi tega lastniki prinesejo k oddaji odprte zaboje. Sprejemni aparati se prevzemajo v občinski stražnici na rotovž u. Lastniki se opozarjajo, naj ne čakajo z oddajo do zadnjega, ter naj sprejemnike pricno takoj oddajati. n— Živinski sejem. Radi velikonočnih praznikov se je vsakomesečna sejmica za konje, govedo in prašiče vršila ta ponedeljek na Loki. Vzrok majhnega dogana leži izključno na pomladanskem živinskem sejmu, ki se je vršil isti dan v št. Jerneju. Prav lepo število pa je bilo pripeljanih na novomeški/ sejem prašičev, in sicer 678. Cene so se izredno dvignile in 6 do 7 tednov stan prašiči za rejo so se prodajali že po 500 do 700 lir. Kljub temu so bili vsi prašiči do zadnjega prodani Konjev je bilo prignanih le 16, goveje živine pa 47 glav. Cene konjem in goveji živini so se ustalile ter je bila vsa prignana živina brez prevelikega prekupčevanja hitro prodana. Težka prometna nesreča. V ponedeljek okoli ene ure popoldne Je šel po Ljubljanski cesti proti pošti) 31 letni poštni uradnik Milan Langov iz Novega mesta. Za njim je privazil težak tovorni avto, last nekega prevoznika iz Metlike, ki se je na ozki cesti v bližini tako zvanih »Vrat« hotel izogniti kupu prsti, ki je bila tam nametana radi prekopavanja ceste. Pri tem je zavozil težak avto skoro popolnoma do zidu bližnje hiše, pritisnil z vso silo ob zid tamkaj idočega Langova in mu stisnil prsni koš. Langova so marali takoj prepeljati v kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so pa zdravniki ugotovili/da so mu ostala k sreči rebra cela in ni nevarnosti za njegovo življenje. n— Tamburi ce Je kradel. Pred sodnikom poedincem novomeškega okrožnega sodišča se je moral zagovarjati radi tatvine šest tamburic 321etni šofer Torelli Alfred iz ji. Ze pred letS je dobil ponudbe za gostovanja v Nemčiji, ki se jkn pa ni mogel odzvati zaradi prezaposlenosti Tako se je šele tonskega poletja odločil za pot na China j. Na Državni operi je našel tovariša Rusa, ki mu je v vsakem pogledu pomagal Zapel jo za poskiršnjo in močno so se začudili, ko jim je izjavil, da mu ni do an-gažmaja, temveč samo za gostovanje. Imel je peti Carmen in Aido v nemščini, vendar se zaradi termina še niso mogli konkretno sporazumeti. Končno pa se je vendarle uresničilo njegovo gostovanje v Volksoperi, ki se sedaj imenuje Opernhaus der Stadt Wien. V Zagrebu je dobil dvomesečni dopust za januar in marec. V tem času je sodeloval v dvanajstih predstavah. Pel je v operah »Carmen«, »Tosca«, »Trubadur« in »Bajazzo«, seveda vse v nemščini To ni bilo mallo dela, če se spomnimo njegove velike zaposlenosti v Zagrebu. Glasovi v dunajskem tisku so pričevali, da je Gostiče-vo gostovanje doseglo prav lep -uspeh. Najboljši dokaz pa je v tem. da je bil Josip Gostič skupno z Zupanom »n Nožiničevo hodnji sezoni, ko bo pel že v dvajsetih predstavah, ter mu bo zagrebška uprava podelila štirikrat po štirinajst dna dopusta. Poleg letošnjega repertoarja bo pel še v »Lohengrinu« in v »Aidi«. Medtem so G cistica tudi druga nemška gledališča povabila na gostovanje, vendar se zaradi prevelike zaposlenosti ne bo mogel odzvati Dunajska Stadtopera je sedaj na visoki stopnji in mezinec Dunaja. Gledališče it vedno več dni vnaprej razprodano. Na Volksoperi hranijo lep »pomin na dr. Adriana, ki je bfl tam dolgoletni ljubljenec publike. Kakor je poudaril Intendant Zanka, bo Goštič med stebri zagrebške Opere k< poj-de zadnje dni aprila na turne o v Benetk*. Firence in Rim, kjer bodo igrali reprezentativno hrvatsko opero »Ero«. V ma'u pa bo Gostič skupno z Zupanom m Možiničevo nastopal v Sofiji v »Aidi* in v »Plesu v maskah«. Triesta. Glasom obtožnice je Torelli neugo-tovljenega dne v marcu vzel v Kočevju organistu Kuntariču Vilku šest tamburic. Obdolženec se je zagovarjal, da je šel kot uslužbenec družbe Emona z nekim neznancem iz Ljubljane, ki se je zanimal za to hišo, da bi mu jo razkazal. Pri tem je našel v sobi navedene tamburice in ker Je mislil da so niči ja last, jih je vzel s seboj. Po izpoved bah prič pa je ta zagovor neresničen, ker je predmetno hišo kupila cerkev Od občine in obdolženec kot uslužbenec Emone ni imel v njej ničesar iskati. Tudi v prim'eru, da bi bila ta hiša last nemških izseljencev ne bi smel obtoženec vzeti tamburice, ker bi bile last družbe Emona. Zaradi tega ga je sodnik poedinec obsodil na mesec dni zapora. Iz Kostanjevice Osebna vest. Na lastno prošnjo je bil v Kočevje premeščen okrajni zdravnik dr. J. Smola. Njegovo mesto prevzame dr. Erat. Dr. Smola je bil v Kostanjevici skoraj 3 leta. Bil je dober zdravnik in priljubljen družabnik in ga bo Kostanjevica zelo pogrešala. Znan je zlasti njegov zdravilni čaj zoper revmo, o katerem prejema neprestano zahvalna pisma od bolnikov, ki so ga uživali s prav dobrim uspehom. Zadnji čas je uvedel tudi zobno ambulanto pod vodstvom odličnega dentista Rada Stoklja, ki ima dolgoletna izkustva v tej stroki. Dr. Smoli želimo na novem službenem mestu kar največ uspeha. Posledice dolge in ostre zime so vedno vidnejše. Nešteto žlahtnih dreves bo treba nadomesti z novimi. Tej nesreči se je sedaj pridružil še zajec. Radi velikega snega se je po dolgih mesecih pošteno sestradal, pa zato s toliko večjo vnemo gloda mlade jablane in dela na mladih nasadih veliko škodo. Zašel je celo v tukajšnjo drž. drevesnico, ki je obdana z visoko žično ograjo. in je gospodaril v njej prav po mesarsko. Končno so ga izsledili in je ves upehan podlegeL Poljsko delo je v polnem razmahu. Zima sicer še vedno otepi je z repom in so nekateri dnevi prav hladni, vendar delo na polju in v vinogradih napreduje z vso naglico. Z Gorenisfcega Zaščita peščenega trna. Po vsej Evropi poznajo peščeni trn, ki zraste do 3 .neire visoko. Očiten je po rjavkasti barvi svojega listja in po krasnih rdečih sadežih, Ki imajo rjave pikice. Po najnovejših raziskavah vsebuje sadež mnogo vitaminov C (10 do 15krat toliko kakor limona). Zato ga zlasti potrebujejo za nemško vojsko. Zdaj je bila izdana naredba, po kateri je peščeni trn stavljen pod zaščito. To velja zlasti za koroške in gorenjske kraje, kjer je poslej prepovedano samovoljno trgati vejevje in sadeže peščenega trna. Za povečanje čebelne paše priporoča celovški dnevnik vsem Korošcem in Gorenjcem, ki imajo kaj zemlje, naj posadijo č:m več vrb, zlasti ob potokih, na plazovitih pobočjih in bregovih, posebno Pa v bližini čebelnjakov. Na ta način bodo imele čebele čim več paše, obenem pa bodo po vrbovju gnezdile ptice. Dnevnik opozarja na zaščito vrbovih inačic in priporoča staršem, naj poučijo otroke, da je trganje cvetočih vrbovih vejic v škodo vsemu narodu. Se zlasti pa vojski, ki nuj no. potrebuj e mnogo medu. 42 upravitelje nemške delovne fronte na Gorenjskem se je udeležilo večdnevnega tečaja, v katerem je predavala okrožna voditeljica Goritschniggova iz Radovljice o gibanju ženstva na Gorenjskem in o sodelovanju za nemško delovno fronto. Za zaključek tečaja je prišlo iz Spitala 9 mladenk. ki so zaplesale narodne plese in pele koroške pesmi Deželna gasilska šola. Na Koroškem tn na Gorenjskem je 700 gasilskih društev, ki so odposlala svoje okrožne in odsekove voditelje k pomladnemu tečaju v deželno gasilsko šolo v Celovcu. Ob zaključku je bil zbor pri katerem je govoril gauleiter dr. Rainer, ki je naglasil, da pripada gasilskim društvom na Gorenjskem velik političen pomen. Zavarovanje članov prostovoljnih gasilskih društev velja zdaj na Gorenjskem ln v Mežiški dolini od 1. januarja 1912 dalje. Zavarovanje obsega nezgode, ki zadenejo prostovoljne gasilce pri izvrševanju reševalne službe ob ognju ali povodnjl pri stražah, vežbah, potovanjih k gasilskem zborovanjem in spiedi v vseh primerih, v katerih se prične delovanje gasilcev po splošnih aH vsakokratnih posebnih nalogah. Gasilci ne plačajo prispevkov, pač pa Kaj pa Ljubljana? Tako smo upravičeno vprašali našega slavnega rojaka, ki je po odhodu iz Ljubljane skozi štiri sezone redno gostoval v gledališču, kjer je pobral svoje prve lovorike. V februarju sc je pogovarjal z ravnateljem Ukmarjem o možnosti gostovanja v Ljubljani, vendar se ta načrt doslej še m mogel uresničiti Gostič upa, da bo še kdaj nastopal tudi v Ljubljani in sicer morda že kmalu. »Ljubljana mi manjka«, nam je zatrjeval ob koncu razgovora, »prišel bom spet, da se ne odtujim svojim številnim prijateljem, in z last' še. da me moja draga ljubljanska publika nt pozabi.« ZAPISKI Eickendorff O največjem liriku mlade nemške romantike Eichemdorffu (1788—1857) je predaval v torek v srebrni dvorani Uniona lektor Nemške akademije v Ljubljani g. dr. Otto Driin'cr. Po uvodu, v katerem je svetovnonazorsko osvetlil položaj pesnika v sedanjem nemškem svetu, je na petih izbranih primerih Eichendorffove lirike pokazal idejno vsebino in simbolični smisel pesnikove ljubezni do potovanja, ki da je globoka poteza pristno germanskega življenjskega čustva in izraz tiste večne romantike vsemi« in stremljenje po heroičnem izživetju, kS približuje Eichendorffa duhu današnjega nemštva. Predavateljev« razlaga petih primerov Eichendorffove lirike — primerov, lei »o pokazali petero postaj njegovega pesniškega stopnjevanja — se je omejila na idejno vsebino in svetovnonazorsko osvetlitev, ni pa prikazala Eichendorffove formalno tako degnane IMke s kompozicijska strani. Predavatelju j« slo za to, da izloči iz Eichendorffove poezije tiste sestavine. Id «o najbolj značilne za »Wandemlust« in da dokaža zvezo tega nagiba s pragermansko voljo do spremembe, do močnih doživetij in do priznanja k heroičnemu življenjskemu stilu. Besedi »wandern« (potovati) morajo občine odvajati socialni »varovalni blagajni letno doklado 3 pfenigov na vsakega prebivalca. Vsako nezgodo mora priglasiti vodja gasilskega društva ali pa župan. Nesrečen poizkus. 16letni dijak Albert Moser iz celovške okolice je v nedeljo pre-;zkušal različne kemikalije v svoji sobi. Ker je bil preblizu zakurjene peči. je nastala eksplozija, ki je mladeniču hudo poškodovala levico. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico. Iz Spodnje štajerske O proslavi obletnice vkorakanja nemških čet na Spodnje Štajersko obširno poročajo štajerski listi. »Marburger Zeitung« objavlja na prvi strani poročilo o velikem zborovanju v Mariboru, kjer je na Glavnem trgu govoril gauleiter dr. Ueberreiter. Drugi govornik je bil vodja Heimatbunda Franz Steindl, ki je izrekel prisego zvestobe Adolfu Hitlerju. • Življenje in umiranje. V Mariboru su umrli: 761etna vdova Marija Kavškova, 56-letna Marija Valentanova in 341etni Jože Vinkovič. V Slivnici pri Mariboru je umri akademski slikar in posetnik Simon Fra;». Nadalje so umrli v Mariboru 321etna želez-ničarjeva žena Alojzija Flisova, delavčev sinček Herman Habit in. Jože Trbovšek. V Lajteršperku je umrl 5Óletni tesar Anton Potočnik, v okolici Maribora pa 841etna zasebnica Marija Janžekovičeva. V Laškem so umrli 731etni Janez Beve, 801etna Ana Mrazova in 641etni Jože Deželak. — V Mozirju so v 1. četrtletju zabeležili znaten previšek rojstev. Bilo je namreč 13 porodov, 7 smrti in ena poroka. — V Celju Je bilo pretekli teden 31 porodov, 9 smrti in 4 poroke. »Plot nemške države« je naslov uvodnika, ki ga je preteklo nedeljo objavil »Völkischer Beobachter«. Olande je posvečen obletnici zasedbe Spodnjega Štajerskega, napisal ga je pa Gustav Koczor. Opisuje, kaj vse se je zgodilo na Spodnjem Štajerskem v teku enega leta, in pravi, da je štajerska dežela postala s priključkom Spodnjega Štajerja najpestrejša pokrajina Nemčije Od snežnikov Dachsteina do Save, kjer na sončnih pobočjih uspevajo žlahtni kostanj, citrona in fige, se razprostira področje, ki ima vse, kar potrebuje^ vino in les. železo in sadje, črni in Deli premog, kruh jjj zdravilne vrelce in pridne ljudi, Požar zaradi iskre iz dimnika. V S t Ilju v Slovenskih goricah je nastal požar na domačiji malega posestnika Ignaca Maše-re, ki je zaposlen v papirnici Bilo je okrog poldne, ko so švignile iskre iz dimnika ter je mahoma bila vsa domačija v plamenih. Na podstrešju sta zakonca imela shranjen živež, ki je seveda ves zgorel Gasilci iz St. Ilja so mogli pogorišče samo omejiti. Nemške pravljice. Znana pripovedoval-ka nemških pravljic Marija Fischerjeva priredi turnejo po Spodnjem Štajerskem. Pretekli petek je prvič nastopila pred go-jenkami mariborskega učiteljišča. Obiskala bo vsa spodnještajerska okrožja. Nadalje bo na Spodnjem Štajerskem gostovalo v aprilu in maju lutkovno gledališče iz Sol-nograda, ki: ga vodi prof. Herman Aicher. ŽENSKA V NARODNIH PREGOVORIH Narodni pregovori vedo dosti povedati ® ženskah. To ni nič čudnega, ln še celo vljudni niso zmerom. Kar pa tudi nI nič čudnega. Grki pravijo: »Ljubezen je slepa, a kon ima dobre oči«. — »ženska je kakor senca. Ce hitiš za njo, se ti umika! Ce hitiš pred njo, ti je zmerom za petami.« Franarci uče: »Kdor ženo tepe, je podoben človeku, ki tolče po vreči moke. Dobro se izgubi, slabo ostane.« Skoti trdijo: »Dober mož — slaba žena; slab mož — dobra žena!« V Italiji sodijo: »ženske so ali sam med, ali pa sam žolč. Med se pogosto izpremenl v žolč, narobe pa se ne zgodi nikoli«. — »Pri ženi dosežeš več izlepa kakor izgrda« Holandec pravi : »Kdor ljubi ženo, jo Pn; šča doma«. Ali pa: »žerna lahko nese več iz hiše v predpasniku, kakor more mož prl-J peljati k hiši z vozom.« V daljnem rumenem cesarstvu so odkrili tole staro modrost: »Cim bolj ljubi žena moža, tembolj poizkuša popravljati njegove napake. Cim bolj ljubi mož svojo ženo, tembolj jo dolgočasi«. Arabci pravijo: »Zmerom se posvetuj z ženo, kadar hočeš kaj napraviti; potem pa napravi po svoje.« — In še tole: »Bolje je imeti več žena, kafltor eno. Vsaj takrat, kadar se med seboj prepirajo, boš imel mir.« in »wandoin« (spremeniti) imata v nemščini isti etimološki izvor in izražata stopnjevanje iste življenjske volje, prav kakor se »erfahren« (zvedeti) in »fahren« (voziti) izpopolnjujeta v stvoji smiselni skupnosti. Tako je predavatelj na primeru pesmi romantičnega lirika nemškega gozda in popotnega nemira pojasnjeval teti dejalni, po doživetjih in izkušnjah stremeči nemir, ki vodi tudi današnjo nemško miselnost v dinamiko njenih bojev. Prisotni so s pozornostjo sledili idejno zavzetim in temperamentnim izvajanjem g dr. Driinerja in njegovemu branju Eichendorffovih motivov o pomladnem nemiru, o gozdovih, o globinah daljav in časa, o oceanu, o zvezdah, pesnikove klice viharju: »O, pridi, samo pridi, vihar, jaz se ne bojim ne smrti ne življenja.« »Hrvatska Revija* v Zagrebu je priobčila v dobesednem prevodu članek, ki ga je priobčilo'»Jutro« dne 7. marca t I. o knjigi V Ladislava KuSana »Ais et artifex«. Prevod je izšel pod naslovom: »,Jutro' o Ku-šanovoj knjiži«. Janačkova »Jenu fa* v berlinski Državni operi. Reprezentativna nemška Opera je uprizorila te dni s posebno velikim uspehom opero češkega skladatelja Leoša Ja-načka, tudi pri nas znano in priljubljeno »Jenufo«. Kritik »Kölnische Zeitung« Kari H. Ruppe! je spisal obsežno poročilo, v katerem poudarja, da je to genialna ljudska opera, ki ni izgubila niti malo svoje svežo-sti in samoniklosti, svoje značilne posebnosti. Originalnost Janačkove glasbe je dane» prav taka. kakor je bila pred 18. leti, ko cj je opera na nemških odrih krčila pet k mednarodnemu uspehu. r Najboljit slovaški romani. List »Slovak« je priredil anketa o najboljših slovaških knjigah. Za najboljSe romane celotne sfto-vaäce literature so bili proglašeni: Mila' Urbana »Zivi bič«. Martina Kukučina »Hiša ob strani« in Hvjezdasdava »Hojnikcva žena«. Iz Hrvatske O priliki hrvatskega državnega praznika je madžarsko časopisje posvetilo celo vrsto člankov hrvatsko-malžarskemu prijateljstvu. »Pester Lloyd« je med drugim zapisal, da ves madžarski narod želi iz vsega srca, da bi hrvatski narod ostal ne-zavisen in da bi napredoval v pravem blagostanju. — Na Slovaškem je bil hrvatski narodni praznik svečano proslavljen. V Bratislavi je bila slavnostna akademija, ki so se je udeležili tudi člani slovaške vlade. Govorila sta slovaški gospodarski minister Meiricki in hrvatski poslanik Berkovič. V svojih izvajanjih sta poudarjala tesno prijateljstvo, ki zd>užuje oba naroda v boju za boljšo bodočnost. General Oxilia pri maršalu Kvaterniku. Vodja italijanske vojaške delegacije v Zagrebu, general Oxilia, je obiskal vojnega ministra maršala Kvaternika in mu izročil kot dar lično izdajo celotnih Ducejevih govorov. Nov velik uspeh hrvatskih letalcev. Poveljstvo letalskih sil v Zagrebu je prejelo podrobno poročilo, kako je lovska skupina hrvatske legije pod poveljstvom podpolkovnika Džala na južnem odseku vzhodnega bojišča v zračnih bitkah sestrelila 8. marca 9 sovjetskih letal tipa »Rata« Nad-poročnik Jergolič je sestrelil 1, nadzastav-nik Galič 4, štabni narednik Martinaševič 2, narednik Lasta pa 2 lovski letali. Ustaška literatura. Za obletnico ustanovitve Neodvisne države Hrvatske je izšla iz tiska knjiga Mi ja Bzika pod naslovom »Ustaška borba«. V knjigi je prikazana borba ustašev cd začetka pokreta do odhoda Poglavnika v inozemstvo. Objava generalnega italijanskega hvfl culata. Generalni konzulat Kraljevine Italije v Zagrebu sporoča italijanskim državljanom. ki prehajajo italijansko mejo, da morajo biti potne dovolilnice, najsi bodo službene (Regio Servizio) ali navadne, od 15. t m. naprej overovljene s strani generalnega konzulata. Potreben vizum bo brezplačno izdan vsem onim, ki imajo za to pravico. Hrvati so se udeležili zasedanja mednarodne filmske zbornice. V filmskem mestu Cinecittà v okolici Rima se je pretekli teden začelo zasedanje mednarodne filmske zbornice, ki se ga udeležujejo zastopniki Belgije, Protektorata. Bolgarije, Danske, Nemčije, Grčije, Norveške, Nizozemske, Rumunije, Slovaške, Španije, švedske in Madžarske. Zastopanj so tudi hrvatski odposlanci. Hrvatsko časnikarstvo v znamenju obletnice ustanovitve NDH. Celokupno hrvatsko novinstvo je posvetilo prvi oblet- nici ustanovitve Neodvisne "države Hrvatske posebno pozornost Vsi listi so posali zadnje tedne o pomenu prve obletnice Na samo obletnico pa so izdali posebne svečane številke. b Srbije Srbski Rdeči križ na delu. Za prehrano dijakov ljudskih in srednjih Sol se je zavzel srbski Rdeči križ. Zaenkrat je bilo v Beogradu ustanovljenih več kuhinj, kjer se bo hranilo 2500 dijakov. Razen ob sobotah in nedeljah se dobe v gostilnah vsak dan le enotni obedi. Beograjska mestna občina je opozorila lastnike gostiln in restavracij, naj se strogo drže odredbe, po kateri je dovoljeno po-streči gostom z mesnimi jedili samo ob sobotah in nedeljah. Za povečanje rudarske proizvodnje. K odre I bi o omejitvi brezposelnosti je bil izdan pravilnik, po katerem bodo vsi telesno sposobni delavci od 17. do 45. leta brez ozira na njihovo prejšnjo zaposlitev zaposleni v rudarskih in kovtnarskih podjetjih. Financarji bodo vršili odslej carinsko službo. Organi finančne kontrole, ki so bili doslej zaposleni tudi kot grani čar jI, bodo v bodoče opravljali le carinsko službo. Obmejno graničarsko službo je prevzela srbska državna straža. Razlastitev premoženja državi sovražnih oseb. Vojaški poveljnik za Srbijo je iz lai dopolnilno odredbo k srbskemu razlastitvenemu zakonu, ki določa konfiskacijo premoženja oseb, obsojenih zaradi komunističnega ali anarhističnega delovanja Za tozadevne sklepe so pristojna domača sodišča, če postopek ni bil uveden po odredbi vojaškega poveljnika za Srbijo z dne 22. decembra 1941. NAPOLEON SE JE UJEL Veliki osvojevalec Napoleon je. kakor vemo, rad imel ljudi, ki so bili bistri invsa mu znali hitro odgovoriti. Nekoč se mu je primerilo, da mu je padla rokavica na tla. Mlad častnik, ki je stal blizu njega, jo Je hitro pobral in mu jo pomolil. — Hvala, stotnik! je mimogrede rekel vladar. — Pri katerem polku, Veličanstvo? Je hitro vprašal častnik. Napoleon ga je začudeno pog'edal in je šele tedaj opazil, da stojj pred njim navaden podporočnik. Toda, takoj se je nasmehnil in odvrnil: — Dobro! Zelo dobro! Torej... pri gardi. In čez nekaj dni Je dobil mlad: podporočnik patent, da Je imenovan za stotnika pri gardi. Avto, moto I -.OC, ubi —Mi ÙIUK uilon «b t* itfro I J.-—. Tovorni avto 3tonski, prodam. — Tela-fon H. 22-86. 4827-10 Kolesa Tricikelj zelo močan, malo rabljea, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4840-11 Pohištvo fteseda l -.60. U*M —.6C. m-» naslovi th ** üfro I J—. Samsko spalnico lepo, moderno, en mesec rabljeno, več vrtnih zložljivih stolov ter razno pohištvo in druge predmete, roda Trgovina »OGI HD«, Opremljeno sobo s dvema posteljama, iščeta uradnici za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba s hrano«. 4839-23a pr, M estni trg 3. 4836-12 V najem Heseda I - 00 taku - .60 »» -laianir naslova tU o šifro l 3.—. Gostilno vzamem v naiem ali koncesijo oddam Ponudb« na Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Gost. koncesija«. 4852-17 Lokali Heseda L -.60. taksa -.60. dajanje naslova di z» šifro I 3.— Skladišče sredi mesta takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4829-19 Sobo odda. M eseda i - 60 taksa -.60 '» -laiamr naslovi tli lifrc I 3.— Heseda ' --60. taksa -.60 ta datarne naslova «b o (ifro I ».— Pisalni stroj »Mercedes«, poceni naprodaj. Frančiškanska ul. 10. 4836-29 Obrt ncscd« • 00 lakaa --60 '» laianit naslova ili a (ifro I 3.—. Krznarstvo Eligtl Ebei Li ubi lana. Kon grešni trg 7 — prevzema v popravilo tn shrambo vso koiuhovino če» poletie. 4367-30 Pridelki Heseda l -.60. taksa -.60 «a da tante naslova «li z» šifro t 3.—. Kislo zelje in repo ima vedno stalno v zalogi trgovina Eva, Tyrieva 77. 4854-33 Prodam Seno 2 vagona prima sladkega sena ▼ balah po zmerni ceni. — Opekarna Škofljica, tel. It. 1. 4844-33 flTTT/l Heseda I -.60 taksa -J6C ** -Uiame naslov» «11 u «tfrr I 3,— Mali ©glas t Službo dobi Beseda L —.60. taksa -.60 «a daiapie naslova zli « šifro L 3.-_ Delavce k stiskalnicam za bakelit išče »Elma«, Resljeva 24. 4847-1 Mlajše dekle pošteno in vaieno otroka, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4843-1 Mizarja iščem zs popravilo čolnov. Našlo? v vseh poslovalnicah Jutra. 4835-1 Službe išče Beseda l -.30 taksa -.61-za daiame naslova tli « šifro L 2.—. Absolventka enoletne trgovske šole išče zaposlitev kjer koli. Nastop lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajena dela«. 4849-2 Gospodična s trgovskim tečajem išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gre kamor koli«. 4842-2 Zaslužek beseda l - -t>0. tansa - .00, za datante naslova «li za šifro l 3.—. Prošnje za radio dokumente in slično prevaja v italijanščino in nemščino strokovnjak. Naročila tel. 23-67. 4859-3 iT' beseda L —.60. taksa —.60 't daiame naslova ali za šifro L 3.—. Gostilničarji, trgovci! Dospela je pošiljka vina muškata, maršale in ver-moutha. Mlakar, skladišče Ranzinger. 4818-6 Semenski oves napeško repo ali topinambur kot nadomestek krom pirja, detelino seme. travne mešanice, fižol za v stročju, grah, buče za kr mo in telo nudi Sever & Komp., Ljubliana. 4789-^ iafamc Razprodafamo dalije na 'lepših vrst. bego nije, gladiole in druge cvet ne gomolje. Zahtevajte ce nik Sever & Komp.. liub liana. 4758-6 Otroški voziček globok, avtomodel, in športni, poceni prodam. — Marenčičeva ul. 3, vrata 3. 482S-6 Prodam po nizki ceni več novih športnih čolnov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4825-6 Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „JUTROV" oglasni oddelek Hladilnik na led, primeren za malo gospodinjstvo, dobro ohra-nien, prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Otroški voziček globok, v naiboljšem stanju, prodam. — Lapaine, Rimska 9-III. 4846-6 Otroški voziček globok, lep, prodam ali zamenjam za športnega z doplačilom. Livarska ulica 4. pritličje. 4832-6 Otroški voziček globok, še dobro ohranjen, prodam. Trgovina Praprot-nik. Poljanska c. 5. 4851-6 Plinski reso kredenco itd., prodam. Naslov v vsd) poslovalnicah Jutra. 4837-6 Nekaj cina prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cin«. 4830-6 Beseda l -.60. ta Vsa - 60 •» -laiamr naslova tli za