PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 176 (14.006) Trst, torek, 10. septembra 1991 Od 2. septembra našteli te 136 večjih napadov na hrvaške sile Zagreb napoveduje ofenzivo za vrnitev odvzetih ozemelj Po besedah obrambnega ministra je bila obrambna politika neuspešna V Beogradu se pripravljajo na jutrišnji veliki »protifašistični« miting ZAGREB — Od premirja, podpisanega 2. septembra, do včeraj je bilo na hrvaškem ozemlju izvedenih 136 hujših oboroženih napadov na obrambne enote Hrvaške. V tem obdobju je umrlo 37 pripadnikov ministrstva za notranje zadeve in zbora narodne garde, ranjenih pa jih je bilo 142, med civilnim prebivalstvom pa so našteli 21 smrtnih primerov in 38 ranjencev. Podatke je včeraj posredovalo hrvaško ministrstvo za notranje zadeve, pomočnik notranjega ministra Milan Brezak pa je ob tem izjavil, da še naprej tečejo srditi boji okrog hrvaške Kostajnice, Okučanov in Gospiča ter da »okupatorji razmišljajo tudi o Zadru«. Samo v zadnjih dveh dneh je bilo izvedenih 21 oboroženih napadov, je še opozoril Brezak, ki je hkrati zavrnil vesti, po katerih naj bi se od spremembe oblasti v Hrvaški število pripadnikov notranjega ministrstva povečalo s 16 tisoč na kar 100 tisoč mož. Po njegovih be- sedah je ta trenutek v enotah sil notranjega ministrstva 25 tisoč policistov. Hrvaški notranji minister Ivan Vekič je zaradi izrednih razmer, ki ogrožajo javni red včeraj izdal odredbo, s katero je na območju 29 občin (med katerimi so poleg najbolj žalostno znanih iz zadnjih mesecev npr. tudi Karlovac, Viro-vitica, Daruvar, Kutina, Zadar in Šibenik) prepovedano gibanje državljanov med 23. in 5. uro oziroma uvedena policijska ura. Odredba je začela veljati takoj, trajala pa bo do prenehanja izrednih razmer, ki so jo povzročile. V Tenji nedaleč od Osijeka se je včeraj mudila petčlanska mirovna misija EGS, vendar rezultate razgovorov še niso objavili. Stari del naselja je v rokah oboroženih Srbov, v novem delu pa so hrvaški gardisti in miličniki. V Osijeku je bilo včeraj sorazmerno NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ante Markovič najavil rekonstrukcijo vlade BEOGRAD — Člani Zveznega izvršnega sveta so se na današnji seji, kot je na novinarski konferenci povedal predsednik ZIS Ante Markovič, zavzeli za takojšnjo ustavitev oboroženih spopadov na Hrvaškem in medijske vojne. V skladu s tem zvezna vlada zahteva, da morajo vsi podpisniki memoranduma in sporazuma prevzeti svoj del odgovornosti ter da se organizira skupna seja predsedstva SFRJ in ZIS. Markovič je novinarje seznanil s sklepom zvezne vlade o bližnjem ustanavljanju preizkovalne komisije, ki naj bi proučila vse primere kršitve ustavitve ognja in o tem informirala ZIS in javnost. Jedro te komisije sestavljajo podpredsednik Aleksander Mitrovič in člani vlade: Vladimir Kambovski, Sabrija Pojskič in Božo Maren-dič. Zvezni premier je najavil tudi rekonstrukcijo svoje vlde v sodelovanju z zvezno skupščino in vsemi republikami. V Bosni prijeli in takoj izpustili Milana Martiča šefa zloglasne krajinske milice SARAJEVO — Novica, vredna omembe, je vsekakor prijetje in čez čas izpustitev Milana Martiča, samozvanega ministra za notranje zadeve t.i. SAO Krajine. Martiča so predvčerajšnjim zvečer skupaj s tremi oboroženimi spremljevalci prijeli na cesti med Bosansko Krupo in Otoci pri naselju Stregatič. Vsi štirje so bili oboroženi s pištolami znamke škorpijon. Enemu je je uspelo pobegniti, tri pa so miličniki privedli v prostore uprave javne varnosti v Bosanski Krupi. Takoj nato se je pred stavbo uprave javne varnosti pripeljalo s tovornjakom še deset oseb v enakih uniformah in oboroženih z enakimi pištolami. Zahtevali so, da vse tri ujetnike izpustijo. Ko so slednje, ki so trdili, da so vojaške osebe s posebno nalogo na območju Bihača, izpustili, se je pred stavbo zbralo okoli 2.000 občanov Bosanske Krupe, zvečine Muslimanov, ki so protestirali in zahtevali orožje. Kmalu po tistem je zasedal svet za narodno obrambo občine in se odločil, da bodo aktivirali rezervno sestavo milice ter poostrili nadzor prometa na območju Bosanske Krupe. Ministrstvo za notranje zadeve BiH je o prejetju Milana Martiča sporočilo, da je Zvezni sekretariat NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tajnikov poseg na zasedanju direkcije Demokratične stranke levice Occhetto predlagal Craxiju skupno strategijo proti KD RIM — Golpe v Sovjetski zvezi, propad komunizma, vzroki zgodovinskega preobrata,enotnost levice in politična alternativa so bili glavne teme Occhetto-vega posega na zasedanju direkcije Demokratične franke levice. Govor pa je bil hkrati tudi poziv k Razsodnosti vsem tistim, ki ne verjamejo v novo levičarsko gibanje in ki odklanjajo vsako obliko združevanja strank levice. Vabilo, ki ga je Occhetto izrekel Craxiju je namreč zelo zgovorno: pripravljeni smo na sodelovanje, na poskusne dogovore, na novo alternativo proti »režimu« KD, vendar ne čisto brez pogojev. Tudi socialisti morajo pokazati določeno mero naklepnosti in ne vztrajati pri zahtevi »vse ali nič«. Occhettovi predlog glede dialoga s PSI je predvsem začetek nove recipročnosti, novega soočanja in ^vizije nekaterih stališč, vključno tistih, ki se nanašajo na najvišje ideale in obveze ter na moralnost Politične akcije. »Predlagamo skupne pobude, saj ni (tuš namen socialiste učiti, kaj je politika. Po tej poti o°mo lahko ustvarili veliko levičarsko silo naprednemu duha,« je pojasnil Occhetto. „ V zvezi z dogodki v SZ se je tajnik DSL povrnil na Ze izrečena stališča o zgodovini italijanskih komunis- tov. »KPI ima svoje mesto v najbolj splošnem poglavju zgodovine levice in socializma. Njene preteklosti ni mogoče istovetiti s tiranstvom in nečastnostjo, saj bila KPI odločilen dejavnik pri gradnji demokracije v Italiji«. Occhetto je tudi povedal, da ga vest o razpustu KP SZ ni razveselila, kot je marsikdo rekel, »razveselil sem se dejstva, da so končno padle strukture oblasti in zatiranja, ki so izkrivljale ideale delavstva. Drugi del govora je Occhetto posvetil socialni problematiki in reformam, problemu organiziranega kriminala in odsotnosti države ter zagonetnemu vprašanju prepletanja politke in mafije. Occhettov poseg so člani direkcije v glavnem ugodno komentirali. Napolitana je navdušil predvsem tisti del, v katerem ocenjuje dogodke v SZ, nekoliko manj navdušen pa je bil s predlogi socialistom. Menil je namreč, da odražajo bolj Occhettovo osebno težnjo, in zato potrebujejo veliko dodatnih pojasnil. Tudi Chiarante je bil zadovoljen z načinom, kako je Occhetto zavrnil očitke o zgodovinski preteklosti komunistov, medtem ko je Fabio Mussi odobraval sicer samo nakazano programsko politiko nastajajoče enotne levice. Sicilski upravitelj Nicolosi zavrača obtožbe o sodelovanju z mafijo TRAPANI — Javno obtožbo, vd. nekateri sicilski sodniki skrinjo dokaze o povezavi med ma-^J° in politiki, ki jo je izrekel Qlvši palermski župan Leoluca rlando, so pristojne oblasti vze-zares. Bivši predsednik sicilske-si ,teželne9a odbora Rino Nicolo-v J. D) je namreč včeraj prosto-p in° šel k državnemu pravdniku na° u Borsellinu, da bi odgovarjal $ obtožbe skesancev Rosaria Patole in Giacome Filipello. vor J6*0*6 ° Nicolosiju že go- v 11 s sodnikom Taurisanom, vD . kaže, da je nehote sprožil jfl asanje pristojnosti, Taurisano odgovoren za državno prav- dništvo v Trapaniju, Borsellino pa za pravdništvo v Maršali, kamor sodi tudi zadeva Nicolosi. Drugo pričevanje pa prihaja s strani družice znanega mafijskega bosa Nataleja L'Ale, s katerim je mafija obračunala lani. Ženska, Giacoma Filipello, je prepričana, da je Nicolosi v času volivne kampanje, na kateri je sicer tudi zmagal, zaprosil mafijo za pomoč pri zbiranju glasov oziroma preferenc. Rino Nicolosi se uglajeno in mirno zagovarja, tudi sodnik Borsellino je moral priznati, da pričevanje Filipellove morda ni tako zanesljivo, kot je prvotno kazalo. Nicolosi ima namreč v parlamentu in v vrstah KD soi-menika, tako da sedaj ne izključujejo, da je šlo za »grobo pomoto«. Po drugi strani pa je tudi Ni-colosijev alibi, če ga tako lahko sploh imenujejo, trden: od leta 1985 ima stalno spremstvo varnostnikov, kandidiral je na listi v Catanii in ne v Trapaniju, kot trdi ženska, lani pa je sodeloval v neki televizijski oddaji RAI, v kateri je bil prav govor o lažnih volilnih izidih na Siciliji. Sodnik Borsellino je bil včeraj v vidni zadregi in ni skrival, da je stopil na vroč teren, kjer se bo težko izogniti številnim pastem. Na tradicionalnem srečanju bivših partizanov v Opatjem selu je nastopil TPPZ »Pinko Tomažič«, slavnostni govor je imel Ciril Zlobec (Foto V. Klemše) NA 8. STRANI Bivši borci v Opatjem selu Proslava bazoviških žrtev Na bazoviški gmajni so se v nedeljo spomnili 61. obletnice mučeniške smrti bazoviških junakov (Foto M. Magajna) NA 4. STRANI Včeraj je tudi Tadžikistan kot dvanajsta republika bivše SZ proglasil neodvisnost Dramatičen položaj v Moldovi in Gruziji Vsak čas lahko pride do krvavih spopadov MOSKVA — Medtem ko je tudi Tadžikistan proglasil svojo neodvisnost, tako da je že dvanajst od petnajstih republik bivše SZ stopilo na pot popolne suverenosti, pa se položaj v Moldovi in v Zakavkazju nevarno zaostruje. Sinočne vesti so bile skrajno dramatične. Po trditvah ruske televizije bi lahko že v prihodnjih urah v Moldovi izbruhnili oboroženi spopadi med Moldavci in Rusi, v Gruziji pa bi lahko kakih 5 tisoč specialcev predsednika Gamsahurdije napadlo narodno gardo in demonstrante, ki zahtevajo njegov odstop. Ruski mediji seveda posvečajo največ pozornosti moldovski krizi. Za vse krivijo mol-dovsko vodstvo, ki vztraja pri svojem načrtu, da to republiko priključi Romuniji. Rusi iz Pridnj estra so se odločno postavili po robu načrtom, da bi jih moldovske oblasti proti njihovi volji spremenile iz sovjetskih v romunske državljane. Pridnjestrski levi breg na območju Tiraspolja, Bendere, Ribnice in Dubosara so moldovski Rusi proglasili za avtonomno republiko, ta sklep so oblasti v Chisinau (Kiši- njovu) razveljavile, ruske poslance v moldov-skem parlamentu pa aretirale, češ da so podpirali neuspeli puč 19. avgusta. Resnici na ljubo so se tako Rusi kot Gagauzi (turškogovoreči kristjani) kratkovidno držali načela: sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj in torej podprli sovjetske pučiste. Moldovski notranji minister Ion Kostash je obtožil »pridnjesterske separatiste«, da so v Tiraspolju že ustanovili »dnjesterski bataljon«, ki ga sestavlja 600 sodobno oboroženih Rusov. V ostalih krajih pa je proruska policija ustanovila oborožene »samozaščitne oddelke«. Dostop na to ozemlje je moldovskim oblastem in policiji onemogočen z barikadami in drugimi ovirami. Podoben položaj naj bi bil tudi v gaugaški republiki, le da Gaugazi nimajo toliko sredstev kot Rusi. V Gruziji pa protesti proti predsedniku Gamsahurdiji trajajo vse od moskovskega puča, ko je Gamsahurdija po ocenah opozicije pristal na diktat pučistov in razpustil gruzijsko narodno gardo. Gardisti pa so se s svojimi ofi- cirji na čelu postavili v bran opozicije in ljudstva, Gamsahurdiji obenem očitajo, da je zavozil gruzijsko gospodarstvo in da si je s svojim nacionalizmom nakopal sovraštvo med negru-zijskimi manjšinami in verjetno zapečatil možnost, da bi svet priznal gruzijsko neodvisnost. Gamsahurdija sedaj grozi, da bo poslal na demonstrante in gardiste svoje specialce, da z orožjem »vzpostavijo red«. Po vsem sodeč pa mu je spodletel načrt, da bi Gruzijci začeli »osvobodilno vojno« proti »separatistični« Juž-noosetinski avtonomni oblasti. Tu je seveda do skrajnosti napeto, seznam žrtev se iz ure v uro daljša, ker so se Gamsahurdijemu pozivi odzvali najbolj skrajni gruzijski nacionalisti. Napeto pa je tudi v Azerbajdžanu, kjer je Aiaz Mutalibov kot edini kandidat po boljše-viško zmagal na nedeljskih predsedniških volitvah. V Moskvi že mislijo na ustanovitev medrepubliških varnostnih sil, ki bi kot nekakšne sovjetske modre čelade skušale preprečiti medetnične spopade. Makedonija izglasovala neodvisnost SKOPJE — Po Sloveniji in Hrvaški se je tudi Makedonija odločila za samostojnost, le da je to samostojnost v okviru zveze suverenih držav po sovjetskem vzoru. Že predsinočnjim je bilo v Skopju ljudsko rajanje, saj je bilo kljub začasnim podatkom lahko vsakomur jasno, da se je večina tistih, ki so šli na volišča odločila za neodvisno Makedonijo. Po še neuradnih podatkih se je glasovanja udeležilo nekaj več kot 75 odstotkov volilnih upravičencev, za neodvisnost pa je bilo nad 97 odstotkov volilcev. Glasovanja se torej ni udeležilo kakih 20 odstotkov Albancev, ki so zahtevali status narodne manjšine, doma je ostalo tudi 2,3 odstotka srbskih volilcev, ker jih referendum ni zanimal. Danes v Moskvi K VSE MOSKVA — Tri tedne po spodletelem puču proti Mihailu Gorbačovu in po zmagi demokratičnih sil, ki so preprečile vrnitev v preteklost, se danes v Moskvi začne Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, posvečena človekovi tematiki. V Moskvo že prihajajo zunanji ministri KVSE, med njimi tudi De Michelis (na sliki AP). »Težko bi našli primernejši kraj za konferenco«, so včeraj zapisale Izvestija in poudarile, da je Moskva prestolnica države, ki je komaj prebrodila poskus protiustavnega državnega udara in kjer iščejo poti popolnega preustroja države. Na konferenci pa bodo v luči jugoslovanske krize in medetničnih spopadov v SZ spregovorili tudi o vprašanju manjšinske zaščite. Ob tem je zanimivo, da bo Francija predlagala nove mehanizme zaščite manjšin v Evropi in bo baje pristala na priznanje tistih držav, ki so rešile narodnostna vprašanja, ali pa so nacionalno homogena, kot je primer Slovenije. Samostojna Ukrajina zavrača morebitna zahodna pogojevanja KIJEV — »Mislimo, da bo Zahod spoštoval našo neodvisnost in ne bo pogojeval svojih odnosov s suvereno Ukrajino, ki hoče sama izbrati svojo pot«. To je izjavil član prezidija ukrajinskega vrhovnega sovjeta in predsednik republiške komisije za gospodarsko reformo Vladimir Pilipčuk. Neodvisnost Ukrajine, ki so jo preoglasili 24. avgusta, mora temeljiti na »gospodarski neodvisnosti«, je poudaril Pilipčuk. Prav zato je treba popolnoma revidirati vse strukture, ki so vezane na finance, na proračunsko in gospodarsko politiko. »Kot prvo mora Ukrajina poskrbeti za lasten denar«, je še dodal predsednik republiške komisije. Po njegovih besedah je v prvih letošnjih šestih mesecih znašal ukrajinski primanjkljaj kar 38 milijard rubljev (nekaj več kot 68 milijard dolarjev po uradnem trgovinskem tečaju). Ob takem nespodbudnem podatku se vsi zavedajo, da su problemi pri urejevanju ukrajinskega gospodarstva zapleteni, težki in številni. Po Pilip-čukovih besedah pa lahko z upravičenim optimizmom gledajo v bodočnost, saj se zavedajo ukrajinskega gospodarskega potenciala in bogastva. Po njegovih besedah ima Ukrajina sijajne pogoje za gospodarski razvoj. Na slabih 3 odstotkih sovjetskega ozemlja, prispeva s skoraj eno četrtino k sovjetski industrijski proizvodnji, njen kmetijski pridelek znaša eno tretjino celokupnega sovjetskega pridelka. Nova neodvisna ukrajinska republika si danes ne nadeja, da bi lahko vstopila v Evropsko skupnost, ko pa ji bo uspelo odpraviti ali vsaj omiliti razkorak z drugimi zahodnimi državami, ne bo ovir, da bi pristopila k tej skupnosti. Pilipčuk se dobro zaveda, da bi na Zahodu nekateri lahko pogojevali pomoč Ukrajini z zahtevo, da ta ostane v sklopu bodoče Sovjetske zveze suverenih republik. Prepričan pa je, da do takih diktatov ne bo prišlo, ker vsiljevanje izbir iz tujine ne more rešiti ukrajinskih tegob. Ukrajina ne prosi miloščine, le odprtje kreditov, ki jih bo po reformi poravnala. Ukrajina potrebuje v svojih odnosih z Rusko federacijo in drugimi republi- kami SZ ter z zahodnimi državami »svobodne gospodarske odnose, ki bodo temeljili na vzajemnih interesih«. Med najbolj nujnostnimi problemi, ki jih mora Ukrajina rešiti, je boj proti inflaciji, depolitizacija gospodarskih struktur in lastninjenje družbenega premoženja. »Dobro se zavedamo, je poudaril Pilipčuk, da se s sedanjim vstopom v mednarodno skupnost nahajamo pri repu z neusklajenim gospodarstvom, ki v marsičem spominja na nerazvite države. Smo pa dežela izrednih možnosti, svet pa nas bo spoštoval, ko bo ukrajinsko gospodarstvo močno in ko bodo naši poslovni možje lahko pokazali svoje sposobnosti«. Podpredsednik komisije Ivan Zajec in Tajnik Aleksandr Bara-baš pa sta poudarila, da bi Ukrajina lahko ostala v »prehodnem obdobju« v sklopu SZ, a v nobenem primeru po letu 1992. Barabaš je prav tako kot Pilipčuk navedel ukrajinske težave, a je ob koncu poudaril, da se ne sme pozabiti, da je Ukrajina bila nekoč žitnica Evrope in da bi lahko ponovno prevzela to vlogo. Stališča opozicijskih parlamentarnih in izven parlamentarnih strank o lastninjenju • Zagreb napoveduje LJUBLJANA — Socialdemokratska unija Slovenije, Liberalnodemokratska stranka Slovenije, Stranka demokratične prenove, Socialistična stranka Slovenije, Nova socialdemokracija, Delavska stranka in Stranka krščanskih socialistov so pripravile posvet, na katerem so govorili o predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, o denacionalizaciji in o zadrugah. Poleg treh opozicijskih parlamentarnih strank in štirih opozicijskih izvenparlamentarnih strank so se posveta udeležili tudi predstavniki stroke, Svobodnih sindikatov Slovenije in sindikata Konfederacije 90. Delovna skupina je oblikovala skupno stališče še pred posvetom in vsebuje 11 točk, ki gradijo nov koncept Zakona. Po njihovem mnenju se morajo Zakoni vrniti v fazo osnutka, slovenska vlada in Skupščina pa naj zagotovita medstrankarsko usklajevanje na politični ravni glede temeljne zasnove Zakona. Bistvene opredelitve so: dosedanje družbene lastnine si ne more prisvojiti država; lastninjenje naj omogoči takojšnje lastniško upravljanje zainteresiranih lastnikov - kar ne velja za državo in njene institucije; sredstva, ki jih podjetja pridobijo z lastninjenjem, morajo ostati gospodarstvu; zaposleni (delavci in managerji) morajo imeti pravico, da se v naj večjem delu samostojno odločajo za različne oblike lastninjenja, omogočiti je treba, da zaposleni s popusti postanejo solastniki oziroma upravljale! podjetij; pokojninski skladi naj posta- nejo solastniki dela delnic slovenskih podjetij brez pravice upravljanja; vsi državljani Slovenije morajo uživati pravice iz odpravljanja družbene lastnine po enakih načelih; država naj preprečuje zlorabe v lastninjenju družbene lastnine, opravlja nadzor in zagotavlja demokratično odločanje upravljalcev; kmetijska zemljišča podjetij se prenesejo na sklad kmetijskih zemljišč le, če niso podlaga za proizvodnjo; denacionalizacija ne sme povzročiti gospodarske škode, prepove naj LJUBLJANA — Na okrogli mizi jugoslovanskih opozicijskih Strank v Ženevi, so udeleženci, med katerimi ni bilo slovenskih predstavnikov, sprejeli t.i. Ženevsko izjavo. V Ženevski izjavi udeleženci okrogle mize poudarjajo, da so složni v tem, da vojna, ki besni na Hrvaškem vodi v popolno prelivanje krvi, katerega posledice bodo prizadele vsakogar v Jugoslaviji. Opozarjajo, da orožje ni pravo sredstvo, s katerim bi. se lahko dosegla razumna ureditev odnosov med Hrvati in Srbi. »Strinjamo se, da je takoj potrebno doseči prekinitev spopadov in vzpostavitev premirja. Po- se retroaktivno poseganje v že izvršena lastninska razmerja. Predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar je opozoril na štiri načelna vprašanja. Dejal je, da morajo biti delavci subjekt in ne objekt, kot jih opredeljuje vladni Zakon, potrebno se je zavzeti za več vrst lastnin - privatno, kolektivno, zadružno, državno, tudi podjetja morajo postati subjekti in imeti možnost, da izberejo način lastninjenja, zakon mora ustvariti pogoje za razvoj upravljanja. sebno pomembno je tudi, da se dolgotrajni spori na Kosovu začno reševati na demokratičen način,« zatrjujejo v Izjavi. Udeleženci okrogle mize v Ženevi so izpostavili problem manjšinskih pravic v Jugoslaviji, za meje pa so dejali le, da se ne smejo menjati po nasilni poti. Posebej ostro so obsodili nadzor in omejevanje sredstev množičnih občil, še posebej v Srbiji in na Hrvaškem. Izjavo so zaključili z zatrdilom o pripravljenosti za prispevek k mirni rešitvi jugoslovanske krize, v sodelovanju z ES in drugimi mednarodnimi ustanovami. NADALJEVANJE S 1. STRANI mirno, podobno kot v Vukovarju, kjer je bilo sicer slišati nekaj streljanja. Podobno je bilo tudi v okolici Okučanov, kjer so srbski teroristi poskušali zanetiti spopad, a se hrvaške sile niso pustile izzvati. O bojih, v katerih so sodelovale tudi enote JA pa so včeraj poročali iz Pakraca, Hrvaške Kostajnice, Sunja in okolice Gospiča. Po informacijah iz Zagreba naj bi zlasti minometalski ogenj v Pakracu - ki sicer traja že 22 dni - zahteval precejšnje število smrtnih žrtev. Na strateško-političnem področju gre zabeležiti včerajšnjo izjavo hrvaškega obrambnega ministra Luke Bebiča, ki jo je dal novinarju francoske agencije AFP. »Doslej nam v obrambi ni uspelo drugega, kot da smo izgubili ozemlje, sedaj pa moramo preiti v ofenzivo in izgubljeno ponovno pridobiti,« je dejal Bebič. Glede na neuspele mirovne pobude bo po njegovih besedah tudi Hrvaška spremenila taktiko, rojeno iz želje, da bi Evropi dokazala svojo miroljubnost. »Vukovar bo hrvaški Stalingrad,« dodaja podpredsednik hrvaškega parlamenta in predsednik kriznega štaba Šeks, ko ugotavlja, da je dosedanja obrambna taktika dovolj prepričljivo pokazala lastne omejitve in napake. Medtem pa se v Beogradu pripravljajo na nov »protifašistični« miting, ki ga je Združenje Srbov in srbskih beguncev iz Hrvaške napovedalo za sredo, na predvečer nadaljevanja haaške mirovne konference. Po protestu proti vati- kanski in nemški podpori Hrvatom bo to že tretja manifestacija proti »fašistom«, tokrat na osrednjem beograjskem Trgu Republike, zaključila pa se bo s še enim protestom pred nemško ambasado. Poleg Genscherja in papeža so si vzdevek »fašisti« sicer pridobili tudi novinarji Markovičeve televizijske mreže Yutel. O srbsko-hrvaškem konfliktu bo danes urgentno razpravljal evrop; ski parlament, ki je začel zasedati včeraj v Strasbourgu. • Prijeli Martiča NADALJEVANJE S 1. STRANI za notranje zadeve 21. avgust3 letos, na temelju zahteve policij' ske uprave Zadra, razpisal tiralico za Milanom Martičem. SpO' ročaj o, da so ga zaradi tega prl' jeli in nato obvestili zvezni sekretariat za notranje zadeve in zveznega sekretarja Petra Gra-čanina ter zvezni sekretariat ža ljudsko obrambo in general3 Aco Vasiljeviča. Včeraj ob 14. uri so Mila®3 Mariča, podpolkovnika Dušan3 Smiljaniča in miličnika t.i. SAG Krajine Nebojša Stuparja te starejšega vodnika Milana Bori' ča iz Karlovca predali komisu delavcev sekretariata za notranje zadeve in zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, ki J je vodil Aleksander Vasiljevič; To odločitev je odobril zvez sekretar za notranje zadeve V tar Gračanin. Skupna izjava jugoslovanskih opozicijskih strank v Ženevi S petkovega in sobotnega posvetovanja na Univerzi v Vidmu Uveljavljanje večjezičnega učnega modela napreduje, toda prepočasi VIDEM — Na videmski univerzi se je v petek in soboto odvijal zanimiv študijski posvet o uvajanju dvojezičnega poučevanja v vrtcih in osnovnih šolah. Argument posveta je v sedanjem času dokaj uktua-len, saj se že marsikje odvija poizkusno poučevanje tujega jezika. Svojo specifiko pa predstavljajo goriš-ke in tržaške slovenske osnovne šole, kjer je dvojezičnost v bistvu od vedno udejanjena. Mesto med razpravljale! videmskega posveta je dobil tudi primer dvojezične zasebne šole v Špetru, ki zaradi svoje posebnosti predstavlja zanimivo novost ne samo v videmski pokrajini, marveč v celotni deželi. Če lahko na grobo ocenimo zaključke dvodnevnega posveta, lahko rečemo, da je mnenje večine usmerjeno v potrebo po večjezičnem šolskem poučevanju. Novi scenarji, ki se pišejo v Evropi, in vse večje prepletanje ljudi različnih jezikov v bistvu narekujejo, da se otroci že od osnovne šole seznanijo z uporabo tujih jezikov. V tem kontekstu posebno poglavje predstavlja poučevanje krajevnih jezikov, kot je denimo furlan-ščina v videmski pokrajini. Tudi o tem je tekla beseda na videmskem posvetu in nekateri poiskusi v šolah v Gaglianu, Čedadu in Treppu Grande (poučeva- nje poteka v italijanščini in furlanščini) potrjujejo pravilnost izbranih poti. O teh argumentih je na študijskem posvetu prvenstveno spregovorila poslanka Silvana Schiavi Fachin, ki se je zaustavila predvsem na izkušnjah, ki so jih dobili na zgoraj omenjenih šolah ter v špetr-skem dvojezičnem središču. Svoja izvajanja je Schiavijeva podkrepila z ugotovitvijo, da je še danes v Italiji preveč zasidrana mentaliteta o enojezičnem poučevanju po modelu: ena država - en jezik. Na srečo se ta trend v zadnjih letih spreminja in vse več je primerov, kjer se na šolah uporablja večjezični model poučevanja. Specifično o videmski pokrajini pa je bila mnenja, da je treba uresničiti povsem drugačen odnos do narodnostnih manjšin in temu primerno se obnašati tudi do šolskega poučevanja. Kaže se potreba po stvarni klimi sožitja, ki je danes tuja marsikateri politični in šolski sredini. Špetrska dvojezična šola, kot je v svojem izvajanju povedala Schiavijeva, pa predstavlja pomemben delček v novi stvarnosti šolskega sveta, ki se vse bolj opira na modele večjezičnega poučevanja. RUDI PAVŠIČ Sezona PDG v znamenju še poglobljene kakovosti Festival A-A bo bogatejši NOVA GORICA - »Kljub naraščajočim stroškom, pomanjkanju denarja in inflaciji je naš cilj izpeljati program, ki smo ga obljubili občinstvu!« Najbrž je ta refren že zelo zguljen, a vsakič, ko govorimo o kulturni in umetniški dejavnosti, spet aktualen, tako da se ni čuditi, da ga je včeraj na tiskovni konferenci ob predstavitvi nove sezone Primorskega dramskega gledališča uporabil njegov direktor Tomiča Dumančič. Novogoriški teater stp-pa v novo iskateljsko in umetniško obdobje z natančno profiliranim programom, ki ga je predstavil novi umetniški vodja PDG Marko Sosič: upoštevati specifiko prostora in ljudi, razvijati karakteristike obmejnega gledališča, na novo osvojiti občinstvo s kakovostno produkcijo. Tiskovna konferenca v Novi Gorici (natančneje bomo o njej pisali jutri na kulturni strani) se je razvila v prijeten pomenek, med katerim seveda ni manjkalo konkretnih oporišč. PDG bo imelo v abonmajskem repertoarju pet lastnih postavitev in eno gostovanje, ob tem pa še dve predstavi na malem odru in vrsto ponovitev iz lanske sezone. Srečanje pa je bilo tudi priložnost za besedo ob 6. festivalu gledališč Alpe Jadran, ki bo v Novi Gorici in Gorici od 8. do 15. novembra letos. Emil Aberšek, ki skrbi za prireditev, ni mogel razkriti celotnega programa, ki pa bo v znamenju kvalitete in aktualnosti. To je potrdil tudi odbornik za kulturo goriške občine Rodolfo Žiberna, ki je v sicer polemičnem posegu do čedajskega Mittelfesta zagotovil, da bo letošnja italijanska gledališka ponudba na srečanju obeh obsoških mest vrhunska. Skratka, Nova Gorica in Gorica bosta po enoletnem premostu spet glasnici srednjeevropskega gledališkega dogajanja, v katerega vstopata avtonomno, s svojim obrazom in svojo povezovalno vsebino. MARIJ ČUK Milijarda lir konzorcijem CONGAFI TRST — Deželna vlada je na predlog odbornika za trgovino in turiztem Gioacchina Francescutta nakazala štirim pokrajinskim konzorcijem za kreditna jamstva malim trgovskim podjetjem (CONGAFI) milijardo lir prispevkov. Ukrep sodi v sklop deželnega zakona št. 32 iz 1. 1973, ki pooblašča upravitelje FJK, da integrirajo rizične sklade teh konzorcijev. Na ta način omogočajo podjetjem, ki so sicer ekonomsko solidna, a ne razpolagajo z dovoljšnimi jamstvi za prejem kratkoročnih posojil, da lažje pridejo do finančnih sredstev. Luigi Damiano je od včeraj novi videmski prefekt Sorge v Kalabriji VIDEM — Videm ima od včeraj novega prefekta. To je 60-letni Luigi Damiano, ki službuje pri državni upravi že od leta 1960 in je bil doslej predsednik nadzorne komisije za Bazilikato. Damiano prvič nastopa kot prefekt. Nasledil je 52-letnega Roberta Sorgeja, ki je prevzel istotako včeraj mesto vladnega komisarja za Kalabrijo oziroma prefekta v Catanzaru. Pred kratkim je prišlo do podobne spremembe, kot znano, tudi v Gorici. Prefekt Giovanni Rosa je bil imenovan za generalnega inšpektorja pri notranjem ministrstvu, na njegovo mesto pa je prišel Mario Palmiero, ki je služboval v Comu. DSL v Vidmu o rabi slovenskega jezika na občinskih sejah VIDEM — Videmsko pokrajinsko tajništvo Demokratične stranke levice je obravnavalo problem rabe furlanskega jezika na sejah občinskih svetov, kot to predvidevajo novi statuti nekaterih občinskih uprav v FJK. DSL spoštuje načelo o avtonomiji vsakega posameznega organa, torej tudi pokrajinskega nadzornega odbora, seveda pa soglaša s priznanjem in ovrednotenjem furlanščine. Sicer pa so pri nekdanji KPI in pozneje v sklopu DSL sprožili v tej zvezi številne kulturne in politične pobude, kakor tudi -odločno parlamentarno akcijo za sprejem enotnega zakona za zaščito manjšinskih jezikov in kultur. Dejansko gre samo -za udejanjenje že utečene prakse, so dejali na seji in mimo furlanščine podprli tudi rabo slovenščine v Nadiških dolinah, »kjer so jezikovne pravice že dolga leta pod pritiskom političnega sektaštva«. ”Pantirolski“ protest naj bi v nedeljo zvabil na Brener 7.000 ljudi BOČEN — Volkspartei in tirolska liberalna stranka sta na tiskovnih konferencah sporočili, da bosta pristopili k "pantirolski" manifestaciji, ki je bila napovedana za prihodnjo nedeljo na Brenerju. Wende-lin Weingartner (Volkspartei) je naglasil, da je potreben globok razmislek glede bodočnosti Južne Tirolske, medtem ko je liberalec VValter Meischberger nakazal možnost, da bi se Južni Tirolci v teku enega leta sami izrekli o tem, kakšno pot naj izberejo — z Italijo ali z Avstrijo. Na manifestacijo, kjer naj bi se zbralo kakih 7.000 ljudi, bi morali iti tudi Italijani, je zatrdil demokristjan Remo Ferretti, ki je sicer dejal, da bi moralo ostati pri statusu guo. Durnwalder pa je izjavil, da ne verjame anketam italijanskega tiska, po katerih naj bi se opredeljeval za vrnitev Južne Tirolske Avstriji samo majhen del južnotirolskega prebivalstva; ko bi zares prišlo do referenduma, je pripomnil Durnvvalder, tedaj bi se jasna večina nemško govorečih opredelila za vrnitev pod okrilje Avstrije. Odprli ga bodo jutri na pobudo Pomorskega muzeja ”Sergej Mašera“ Solinarski muzej je vendarle nared SEČOVLJE — Na opuščenem delu Sečoveljskih solin, v Predelu Fontanigge, na desnem bregu kanala Giassi, se ®Pet vrti solinarska vetrnica; tako, kot se je še pred nekaj desetletji vrtelo na desetine vetrnic, s pomočjo katerih so včasih solinarji prečrpavali slanico iz enih v druge bazene. Ju so namreč strokovnjaki Pomorskega muzeja "Sergej Ma-sera" jz Pirana skupaj z delavci Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Droge Portorož Uredili muzej solinarstva, ki ga bodo slovesno odprli jutri. .. Gre za poseben dosežek strokovnjakov in ljubiteljev so-llzi, ki si že dolgo prizadevajo okolju dopovedati, kako iz-rednega pomena so te soline za prostor in kakšna premalo °dkrita vrednota je ta kulturni in naravni spomenik. Sečoveljske soline so namreč krajinski park, v okviru tega pa je več rezervatov - naravni, botanični, ornitološki in etnološki. Rrav v okviru etnološkega rezervata so že 1. 1989 prenovili ®u° od številnih solinskih hišic (1. 1850 je bilo na tem ob-ri/°čju 493 hišic, 1. 1984 pa le še 118 ruševin), odtlej pa so fhokovnjaki piranskega muzeja, predvsem še Zora Žagar, uiteli pripravljait muzejsko zbirko. Ta je postavljena tako, uu nekoliko obuja življenje v sami solinarski hiši. V enem ?. Pritličnih delov stavbe so zbrani predvsem dokumenti, 1 razlagajo zgodovino sečoveljskih solin, v drugem pa je skladišče s starodavnim orodjem in kupčkom soli. V nadstropju je spalnica, kuhinja z ognjiščem, obveznim bakrenim kotličkom za polento s "pomodori" in drugimi predmeti, ki so jih uporabljali solinarji. V tretjem prostoru pa so zbrani prav posebni predmeti, ki so bili tako ali ali drugače vezani na solinarsko življenje — npr. krušni pečati, s katerimi so solinarske gospodinje označevale kruh pri peki, glinena posoda, deske za vzhajanje testa, solinarski slamnik itd. Posebnost je tudi prenovljena krušna peč ob solinski hiši. Z ene strani hiše je kanal Giassi, z druge pa solni bazeni - cavedini, servidorji, moreri. Na enem takem solnem fondu bosta dva Drogina solinarja od 1. 1992 dalje zares pridobivala sol. Računajo, da bo tudi tak muzej na prostem (skansen) omogočil 200 ton solnega pridelka v eni sezoni. Zdaj je seveda odprto vprašanje, kako muzej približati turistom. Vse kaže, da bi jih bilo najbolj pripravno voziti z barko iz Portoroža in po kanalu do muzeja. Po drugi strani pa bodo soline lahko gostile tiste turiste, ki si na dopustu želijo doživeti nekaj več, ki jih zanimajo številne ptice, nenavadno rastlinje, živali, ali pa mir in lepa pokrajina. BORIS ŠULIGOJ Osebje zbornic odločno zahteva Ugodnejši status Trst — Več kot 200 uslužbenci ^ovinskih zbornic v deželi ^ K čaka že 15 let na uveljavitev ezelnega zakona, ki bi dokončno £edil njihov pravni ter ekonom-\ status. Prizadeti so oklicali do-ej dve celodnevni stavki v pod-0 ,ePttev zahteve, naj deželni svet vj | ri zakonski osnutek, ki predse 6va Poenotenje zbornic in tak-n juridičen ter ekonomski tret-n an kakršnega uživajo deželni uz.1 vaju »meščenci. Uslužbenci so s po-ha C]j° ^Hdikalistov pritisnili tako oeželno vlado, naj omogoči qa Prejšnjo predložitev zakonske-2b0 Pesedila skupščini, kakor na 2 rnična vodstva, toda zaman. htaf.1 tega CGIL, CISL in UIL za-Seri fJ0 takojšnje srečanje s pred-yom deželnega odbora. Pojutrišnjem koncert za mir na Hrvaškem KOPER — V četrtek, 12. septembra, ob 18. uri bo na Titovem trgu v Kopru protestno zborovanje proti nasipu na Hrvaškem. Prireja ga Zenska iniciativa v sodelovanju z Obalnim odborom staršev, Primorskimi novicami in Radiom Koper-Capodistria. Na koncertu za mir bodo s pesmijo in besedo proti sovraštvu in orožju sodelovali: Miha Baloh, Boris Biletič, Franci Blaškovič, Marko Brecelj, Raniero Bru-mini, Delirium, Dario Marušič, Drago Mislej - Mef, Jerca Mrzel, Tone Kuntner, Jani Kovačič, Sonja Polanc, Ocho rios, Radojka Šverko, Alenka Vidrih in Emil Zonta. Podtajnik Rossi: Izvozna podjetja gre bolj podpreti PORDENON — Ob predstavitvi novega kataloga uvoznikov in izvoznikov na Pordenonskem je ministrski podtajnik za zunanjo trgovino Alberto Rossi zahteval, da se v okviru državnega finančnega zakona 1992 poveča sklad za podporo izvoznih konzorcijev (35 milijard lir v 1. 1992). To pa ni edini način za globlji prodor na tuja tržišča: tu je še preustroj zavoda ICE, ki je praktično že končan, tu je javna finančna družba Simest (nekakšna merchant bank za ustanavljanje mešanih podjetij v vzhodni Evropi), dalje družba Sace za zavarovanje izvoznih kreditov, pa še najavljeni inf or-macijsko-storitveni center, ki ga bodo odprli v Trstu in bo povezan z vsemi zastopstvi ICE na vzhodu. Edvard Tavčar iz Zagrajca proslavil že 100. rojstni dan Tudi transport v Konfederaciji sindikatov 90 SL KOPER — Sindikat cestnega transporta Slovenije, ki deluje že dobro leto in združuje več kot 3.500 članov v enajstih podjetjih cestnega transporta, se je zaradi učinkovitejšega doseganja zastavljenih ciljev in zaščite svojih članov odločil, da bo pristopil h Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije. Z drugimi samostojnimi in neodvisnimi sindikati, ki tvorijo konfederacijo, se nadeja učinkovitejšega dialoga in soočenja z vlado in delodajalci. Javnosti so znane aktivnosti tega sindikata ob stavki z zahtevami za boljše delovne pogoje in socialno varnost zaposle-nil; v tej dejavnosti, ki se odraža trenutno v pogajanjih za kolektivno pogodbo in pravično latninje-nje ustvarjenega premoženja. ZAGRAJEC .— 5. septembra je učakal visok življenjski jubilej -100 let - Edvard Tavčar iz majhne in prijazne kraške vasice Zagra -jec. V družinskem krogu so mu priredili slavje, vaška skupnost pa družabno srečanje vseh, ki so bili rojeni v Ivanjem gradu in Zagrajcu ter stanujejo tudi zunaj rodnega kraja. Evard Tavčar se je rodil v Zagrajcu v kmečki družini. S tremi leti je izgubil očeta, čez dve leti še mater. Vsa otroška leta je preživel pri skrbnikih. Izučil se je za čevljarja v Mirnu, kjer je 7 let delal pri privatniku. Nato pa si je služil kruh kot čevljarski mojster v Trstu, Nabrežini in Križu. Prvo svetovno vojno je dal skozi kot rekrut pri artileriji. Kot avstrijski vojak se je iz vojske vrnil zelo slaboten (prebolel je tifus). Večji del je preživel po kavernah in votlinah, kjer je vlažno, in zato ni čudno, da se je nalezel revmatizma. L. 1921 se je oženil z Marijo Švara iz Gabrovice pri Komnu. Kot čevljar je preživljal sebe in svojo družino. Drugo svetovno vojno je aktivno preživel in sodeloval v civilni zaščiti. Po vojni se je preživljal s trdim delom na kraški kmetiji, žena pa je delala na Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa do upokojitve, decembra 1976 pa je umrla. Edvard skorajda ne pozna zdravnika. Še pred letom je bil živahen in razpoložen, sedaj pa ga dajejo leta. Zanj skrbi nevesta Marica. Življenje mu ni bilo z rožicami postlano. Tudi na majhni kmetiji so morali trdno in težko delati brez mehanizacije. V zakonu so se rodili štirje otroci: Alberta, Jolanda in Edo, ki mu kličejo še mnoga in predvsem zdrava leta, ter Slavka, ki je pred dvema mesecema umrla. (-oks)- Velika množica ljudi se je v nedeljo poklonila spominu bazoviških junakov »Vzemimo svojo usodo v lastne roke!« Lepo septembrsko sonce je v nedeljo popoldne ožarilo bazov-sko gmajno in ogrelo ljudi, ki so se zbrali pred kamnitim spomenikom, da bi se — kot vsako leto — poklonili spominu štiri bazoviških junakov; Ferdinanda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča. Enainšestdeset let potem, ko so na tem mestu fašistične svinčenke zapele svojo mrtvaško pesem ne le našim štirim pogumnim fantom, temveč in predvsem tistim, ki so jih naročili in izstrelili, se je iz sence smrek, ki hladijo in mogočno branijo marmorni pomnik, razlegla na gmajno in na prisotne na njej drugačna pesem, otožna Pahorjeva Nov cvet, s katero je Tržaški oktet pospremil polaganje vencev na ta vseslovenski spomenik. Pesmi so sledile besede. Bile so različne: po jeziku, slovenske in italijanske, ter po doživljanju (od pesniško doživetih Borisa Pangerca do antifašistično trdnih Sergia Minutilla in opominskih Martina Breclja), a so se v svojem bistvu spajale v neko skupno celoto, nekako tako, kot se triperesna deteljica združuje v stebelcu, ki jo nosi. Boris Pangerc je v svoj govor izlil duh svoje pesniške duše. Govoril je v prvi osebi o tem, kar mu pomeni 6. september, dan, ko so v bazovskem jutru usahnila štiri mlada slovenska življenja. Zanj ostaja spomenik, »h kateremu se vsako leto prihajamo poklanjat z zanosom in pieteto, v novejši zgodovini kot vogelni kamen. Na njem so vklesane prve črke samostojne in neodvisne Slovenije,« je opomnil pesnik Pangerc in še poudaril, da so se štirje mladeniči žrtvovali za slovenski narod in za njegovo visoko mesto med svobodnimi narodi sveta. »Zato me nemalo čudi, kako to, da 6. september še ni bil predlagan za enega od slovenskih civilnih praznikov,« se je vprašal ob koncu in zaključil, da so bazoviški junaki slovenskemu človeku še danes , morda bolj kot kdajkoli prej, kažipot v žrtvovanje in samoodpovedo-vanje, štirje temeljni elementi za današnje in jutrišnje slovenstvo. Predstavnik borčevskega združenja ANPPIA Sergio Minutillo se je uvodoma spomnil, kaj vse je bil fašizem pri nas. Takratnega gorja ne smemo pozabiti, je poudaril Minutillo, predvsem sedaj ne, ko Martin Brecelj Sergio Minutillo Boris Pangerc hočejo nekateri predrugačiti zgodovino, ko postavljajo na isto raven žrtve in rablja, ko se skuša diskreditirati antifašistične vrednote in izpodbiti temeljne postavke republikanske ustave. Namesto tega je treba poudariti vrednote, kot so svoboda posameznikov in narodov, mir in miroljubno sožitje. Prav zaradi tega je Minutillo -za--hteval, naj v Jugoslaviji orožje utihne in naj nacionalna in družbena vrašanja rešujejo s političnimi sredstvi ne pa s prisilo in orožjem. »V teh deželah ob meji morajo slovenski in italijanski antifašisti v tem pogledu poraviti svoj delež. Predvsem morajo osamiti in poraziti vsak poskus netenja sta- rih konfliktov ali iskanje nemogočih revanš. Zato trdno poudarjamo, da smo za nedotakljivost meja, ki so izšle iz 2. svetovne vojne in na popolno zaščito pravic manjšin: slovenske v Italiji in italijanske v Istri,« je ob koncu naglasil Minutillo. Družbenopolitični delavec-Martin Brecelj je v svojem osrednjem govoru prepletal preteklost s sedanjostjo. Spomnil se je 50-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, enega »najpomembnejših in najpogumnejših dejanj v naši zgodovini,« ki pa je gojila »veliko drznejše načrte, kot je bila osvoboditev izpod nacifa-šizma, saj je zasledovala tudi in »Lov« na ministrov podpis Nedeljske spominske svečanosti na bazovski gmajni se je med drugimi udeležil tudi slovenski minister za informiranje Jelko Kacin. Čeprav ni spregovoril, je bil gotovo v središču pozornosti udeležencev proslave. Že ko je povezovalec sporeda Odo Kalan najavil njegovo prisotnost, ga je množica pozdravila s toplim aplavzom. Minister je nato položil venec Republike Slovenije ob vznožje spomenika, po svečanosti pa ga je čakal pravi »tour de force« pri podpisovanju avtogramov ljudem, ki so ga dobesedno obkolili in ga niso »izpustili«, vse dokler ni zadostil njihovim željam. Pri zbiranju avtogramov so bile najbolj vztrajne udeleženke planinskega pohoda. Tiste, ki niso imele pri sebi papirja, so si »pomagale« kar z lastno kožo: ministru so pomolile roko, ki jo je Kacin — kot nekakšna medijska zvezda popisal s svojim podpisom. Tudi fotografiranja ni manjkalo. Med vsemi je bila še najbolj »iznajdljiva« skupina planincev iz Plešivice pri Sežani: postrojila se je ob ministru, eden iz skupine pa je svoj fotografski aparat predal kar predsedniku Svetovnega slovenskega kongresa Bojanu Brezigarju za posnetek, ki bo postal tako prava slovenska »doc« fotografija... predvsem resnično prometejski načrt socialne in sploh totalne človekove osvoboditve.« Drznila si je preveč, je bil mnenja Brecelj. »Tudi sen bazoviških junakov se ni povsem uresničil. Jugoslavija, na katero so se sklicevali še ob smrtni uri, se je le delno udejani-la. S časom se je izkazala za pretesno kletko za vse, ki so v njej, za tvorbo, ki jo je treba prerasti, in to v interesu vsakega posameznega naroda v njej, kakor tudi za dosego boljših odnosov med njimi ter med njimi in sosedi.« Brecelj se je zatem zaustavil ob sedanjem razpadanju Jugoslavije, ki zbuja nostalgične apetite. »Zlasti tu na Tržaškem se dvigajo nikoli povsem utišani glasovi, ki hočejo "stare meje". Italijanski nacionalisti se v teh svojih pretenzijah sklicujejo na italijansko zgodovinsko in sedanjo prisotnost v delih dosedanje Jugoslavije. Pri tem radi izkoriščajo tudi nekatera stališča italijanske manjšine, kot je zahteva po avtonomni Istri.« Takim pretenzijam bi lahko zoperstavljali podobne pretenzije do slovenskega etničnega ozemlja, je mimogrede omenil Brecelj, ki pa se je v ta namen raje poslužil citata iz De Castrovega Tržaškega vprašanja: Vprašanje Trsta bo rešeno, ko se bodo Italijani vrnili v Pulj ali ko bodo Slovenci prišli do Soče. Ali, kot mislim in upam, ko bodo v harmonični združitvi evropskih nacij, vključno Jugoslavije, državne meje izgubile na pomenu in bodo različni narodi na narodnostno mešanih področjih lahko živeli v miru, ki ga poraja vzajemno spoštovanje.« De Castra je Brecelj omenil tudi, ko je spregovoril o sedanjih zahtevah po reviziji Osima. Tržaški zgodovinar je ob tem vprašanju opozoril italijanske predstavnike, »da je v mednarodnem pravu osnovnega pomena načelo recipročnosti.' Slovenci pri nas bodo morali uživati natanko iste pravice, kakršne bodo uživali Italijani v Sloveniji in v Hrvaški. V resnici ni doslej nikoli obstajala uradno priznana recipročnost: toda doslej je tu bila demokracija, tam pa diktatura. Zdaj je pri obojih demokracijam se lahko vzajemno nadzorujemo.« Brecelj se je zatem obrnil k nam samim, k našim odprtim vprašanjem. »Tudi mi ne bi smeli zamujati tega časa velikih sprememb, še zlasti, ker ne moremo biti zadovoljni z našim dosedanjim položajem. Osnovno vprašanje, s katerim bi se morali Slovenci v Italiji v tem prelomnem zgodovinskem trenutku resno soočiti, je prav to: kako je mogoče in zakaj nam je uspelo tako malo doseči od tega, kar sami menimo, da bi nam priti-kalo po pisanih in nepisanih postavah? Seveda je prav, da trkamo na prsi osrednjim državnim in krajevnim oblastem, ne bi pa si smeli zakrivati, da odločilen delež odgovornosti za naš nezavidljivi položaj nosimo sami, in to tudi in predvsem s svojo dosedanjo politično (ne)organiziranostjo in (ne)nastopanjem.« »Čas je, da si osvobojeni tragično zapeljivih prividov preteklosti pogledamo prijazneje v oči, da ne vztrajamo na poteh, ki so se pri nas in pri drugih izkazale za slepe, da vzpostavimo enotnost, ko jo resnično omogoča le demokracija, da odločneje vzuamemo svojo usodo v lastne roke — da se ne bi iz leta v leto vračali pred ta vedno enako skromen spomenik vedno enako razkropljeni, potrti in sprti,« je pomenljivo zaključil Martin Brecelj. Organizatorjem nedeljske prireditve, Odboru za proslavo bazoviških žrtev, je senator Stojan Spetič poslal pismo, s katerim se pridružuje manifestaciji, ob spomeniku pa je Družbeno-politično društvo Edinost postavilo razstavo dokumentov, ki že sedaj zagotavljajo pravico do rabe slovenščine v odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi. Najbrž bo tudi Koroška imela svoj sinhrotron V petek, 6. septembra, je v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah zasedal mednarodni znanstveni odbor Heksagonale, kateremu predseduje italijanski nobelovec Carlo Rubbia, da bi razpravljal o nekaterih pomembnejših znanstvenih projektih na tem območju. Zasedanja so se udeležili predstavniki vseh držav članic, in sicer Avstrije, Češkoslovaške, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Poljske, zaradi Rubbiove odsotnosti pa je predsedstvo prevzel tržaški fizik Luci-ano Fonda, znanstveni ravnatelj družbe Sincrotone Trieste. Posebno pozornost so na zasedanju namenili avstrijskemu predlogu, da bi zgradili pospeševalnik lahkih protonov ali nevtronov z možnostjo, da bi ob tem ustvarili tudi vir počasnih nevtronov. Ta pospeševalnik. je že dobil ime, in sicer Austron, očitno po Avstriji, ki je zanj dala na razpolago teren in denarna sredstva. Uresničili naj bi ga baje nekje na Koroškem. Pospeševalnik Austron je na padriškem zasedanju predstavil avstrijski fizik Albin VVrulich, ki je sicer zaposlen v družbi Sincrot-rone Trieste, o možnostih njegove uporabe pa sta govorila M. Provi-nec z Univerze v Bratislavi ter M. Regler z Akademije znanosti na Dunaju. Gre za pobudo, ki bi se lepo dopolnjevala s tržaškim sin-hrotronom. Na zasedanju je tekla beseda tudi o informatskih mrežah, s katerimi bi med drugim povezali znanstvene centre Vzhodne Evrope z znanstvenimi centri Zahodne Evrope. O tem sta govorila predvsem W. Kummer z Dunaja in T. Russo od padriškega Centra za raziskave. Udeženci srečanja so si v odmoru ogledali tudi gradbišče sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici. Avtonomni račun: kmalu po starem Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi se je včeraj srečal z generalnim direktorjem Jugoslovanske izvozne in kreditne banke iz Beograda Miodragom Pričo, s katerim je preučil trenutno stanje v zvezi s trgovskimi izmenjavami v okviru avtonomnega računa. Priča je zagotovil, da bo najkasneje v dveh tednih ponovno vzpostavljen običajni uvoz-no-izvozni mehanizem. V okviru splošnega računa si namreč jugoslovanska stran trenutno pridržuje 30 odstotkov izvoznega izkupička za uvoz prioritetenih dobrin, kar pa ni v skladu z načeli avtonomnega računa, pri katerem si jugoslovanska stran pridržuje sicer nižjo, 15-odstotno kvoto. Poleg vojnih dogodkov so prav te kvote, po oceni gospodarskih operaterjev, glavni razlog za padec uvoza in izvoza na krajevni ravni. Ob »uradnih« zmagovalkah dober nastop obeh predstavnic KD Venturini Predtekmovanja Zlatega cekina Po zamisli dr. Giorgia Criseja, v organizaciji mestnega zastopništva založbe Rizzoli, s sodelovanjem postaje Radio Attivita in agencije Multimedia je v soboto zvečer le zaživel tudi tržaški Zec-chino d’Oro. Sicer sobotnega koncerta v gledališču Miela ne moremo primerjati z veliko uglednejšo bolonjsko revijo otroških pesmi: tudi v tej skromnejši inačici Zlatega cekina pa je vse potekalo po že ustaljenih pravilih večletne pobude. Celo s prisotnostjo čarovnika Zurlija oz. Cina Tortorelle, ki se občinstvu sicer ne predstavlja več v kostumu nekakšnega pravljičnega princa, a kljub sivim lasem še vedno dobro odigrava svojo vlogo sogovornika vseh otrok. Nekateri so bili očitno zadovoljni za to priložnostno srečanje in so na vprašanja odgovarjali zelo sproščeno, poleg smeha in * zabavnih odgovorov pa je »čarovnik« privabil na dan tudi solze male Ste-fanie Marchese, ki so jo nedolžna vprašanja tako »presunila«, da je kar zajokala. Šele z mamino prisotnostjo na odru je komaj 3-let-na punčka uspela zapeti svojo pesmico! Vsekakor pa je bil to pravi dogodek ne le za otroke, temveč tudi za starše, ki so doživeto spremljali izvajanje svojih malčkov, mnogi celo opremljeni s prenosno videokamero. Najprijetnejša pa je bila značilna neposrednost otrok, ki so nedolžno, brez odvečnega »sprenevedanja« bili zgovorni ali molčeči, duhoviti ali pa v zadregi, pripravljeni na razgovor ali »zaverovani« samo v svoj nastop. Ob bolj ali manj dobrem izvajanju petnajstih tekmovalcev (od teh sta bila samo dva fantka!) je bila prepričljiva instrumentalna spremljava tria (Franco Vallisneri - klaviatura, Roberto Prever - bas, Gian-franco Spirito - bobni). Dobro sta se predstavili tudi obe članici zbora KD Fran Venturini od Domja, ki ju je za nastop pripravila dirigentka Suzana Žerjal. Sploh manj učinkovita pa sta bila vmesna nastopa otroškega zbora Zavoda Beata Vergine in plesne skupine rekreatorija Pitteri. Po več kot dveurnem koncertu sta bili za nastop na finalu (prire-ditva bo 17. t.m. v Bologni) izbrani Federica Tapete in Martina Fab-bri. Za las pa podvig ni uspel Kat-ji Spetič, ki se je, žal, uvrstila na tretje mesto, čeprav je bil njen nastop nadpovprečno dober! (dain) Mladi »varovanki« Suzane Žerjal Ilenla Zobec in Katja Spetič prez9 matere. Zaključke desetdnevnega raziskovalnega dela so v petek predstavili javnosti Eden od glavnih ciljev raziskovalne akcije »Laško 91« je bilo ugotavljanje življenjskega utripa rojakov v Laškem V petek zvečer se je prostorih občinske dvojezične knjižnice v Ronkah tudi uradno zaključil 11. Mladinski raziskovalni tabor Laško '91. Raziskovalci so se predstavili javnosti s panoji, spremno besedo, diapozitivi in videoposnetki. Vsaka skupina je predstavila svoje rezultate, ki so jih spremljali tudi grafikoni in grafična elabora-cija na računalnikih. Glede zgodovinske skupine je mentor Milan Pahor povedal, da je delo seglo v Pregled kulturnega delovanja od 1- 1945 do danes, skozi društva Triglav v Tržiču (45-47), obe osnovni šoli (45-47), moški zbor Kosovel (64-74), preko obnovitve slovenskega vrtca (79) in osnovne šole (81) v Romjanu, delovanja športnega društva Iskra (77) in ženskega zbora iz Laškega do dveh današ-njih realnosti: Slovenska komisija Pri Javnem večnamenskem kulturnem centru v Ronkah (77) in društvo Jadro (87). Obstoj Slovencev v Laškem je pogojen od teh društev, ki so edina vezna nit z Narodnostjo. Če se ta prekine, takoj preidemo v fazo grobe asimi-lucije. Glede šole je treba trezno Ugotavljati njen sedanji negativni trend, ki izhaja iz mnogih razlogov: problem mešanih zakonov, italijansko okolje, občutek manj-Vrednosti, izkoreninjenost, premajhna narodna zavest, brezbriž-Uost, razpršenost, razseljenost itd. Povzročajo razvoju šole skoraj ne-Premostjive težave. Član zgodovinske skupine Igor Pahor nam je iudi povedal, da je bil stik z ljudmi zelo dober. Zgodilo pa se je mdi, da nekateri ljudje niso razi-skovalcev hoteli sprejeti, nekateri Pa so v nerodni italijanščini dokazali, da pač ne razumejo sloven- skega jezika. V glavnem pa je zgodovinska skupina dobila veliko gradiva tudi pri posameznikih, kar je seveda zelo spodbudno in pozitivno. Edina črna pika je morda pomanjkanje podatkov o društvu Jadran, ki je delovalo v Ronkah takoj po zadnji vojni. Važno je tudi dejstvo, da je bilo včlanjenih v društvo Triglav okoli 500 članov, medtem ko sta šoli šteli nad 150 učencev. Pavel Stranj je bil med odgovornimi geografske skupine, ki je raziskala geološke značilnosti stičišča med Krasom in ravnino. Poleg tega je raziskovala tudi komponente, ki so vezane na spremembe v strukturi prebivalstva. Stranj je v sintezi povedal, da se je spremenil prvotni model slovenskega prebivalstva, predvsem pa gospodarstvo. Z upadom kmetijstva upada tudi struktura Slovencev v Laškem, kar je direktno povezano z izginjanjem kmečkih korenin in s krepitvijo zaposlenosti v terciarnih dejavnostih. Etnografsko skupino je vodil Andrej Furlan, ki se je s svojo skupino usmeril v raziskovanje fenomena pastirstva (ovčereje). Stiki z domačini so bili odlični, saj so raziskovalcem posodili celo predmete, ki so tesno povezani z ovčerejo. Pri obiskih in obdelovanju podatkov je bilo očitno, da so pastirske družine iz pivškega področja. V Laško ali neposredno bližino so se naselili po vojni ko jim je državna meja preprečila selitev na Tržiško na poletno pašo. Vendar so njihovi predniki prihajali s svojimi čredami ovac na Kras že okoli leta 1800. Spodbudni stiki s pastirji in dobri rezultati raziskave bi lahko bili še razširjeni. Po mnenju Andreja Furlana bi lahko v Ronkah odprli razstavo o ovčarstvu in bi seznanili občinstvo z dejavnostjo, ki počasi izginja, ima pa za seboj zanimivo in dolgoletno tradicijo. Marinka Pertot je letos vodila naravoslovno skupino, ki se je ubadala z analizo voda Timave, Soče in morja ter razmerjem in vplivom morja na reke. Jemali so tudi vzorce vode, da bi ugotavljali količino soli v njej in so jih nato pošiljali v laboratorije J. Štefan v Trst. Pri premikih ob obrežju jih je spremljal pokrajinski lovski čuvaj Miro Humar. Raziskovalci so se tudi podali na ornitološko po- stajo goriške pokrajine, kjer so pod vodstvom Kajetana Kravosa obročkali ptice. Vsaka skupina je na zaključnem večeru predstavila rezultate izvedenih nalog, ki pa bodo še predmet globlje obdelave. Kasnejša publikacija pa bo strnila delo vseh štirih skupin. Pomen publikacije bo zelo pomemben predvsem za Slovence, ki živijo v Laškem, ker bodo le-ti prvič imeli pred seboj dokumentirano raziskavo o njihovem delovanju skozi čas in tudi problematika obstoja slovenske narodnosti v Laškem bo razumljivejša in preglednejša. (Na fotografijah : zgoraj posnetek s predstavitvenega večera v Ronkah, spodaj , računalniška obdelava podatkov je danes že nujna, obisk v jami pri Zagraju, kjer živi človeška ribica.) MARKO JARC M. Pahor: zadovoljni z delom Letošnji raziskovalni tabor je potekal po običajnih tirih, čeprav so bile na samem začetku hude težave tehničnega značaja, pa pomanjkanje pravih informatorjev na terenu. Stiki z domačini so bili dobri in raziskovalci so bili povsod dobro sprejeti. Treba je žal podčrtati, da se raziskovalnega dela ni udeležil nihče od mladih iz Laškega. Vsaka delovna skupina je v glavnem izpolnila svoj načrt, kar je nadvse zadovoljivo. V sklopu tabora sta bila pomembnejša dva večera. Prvi s člani Slovenske komisije pri Javnem večnamenskem centru v Ronkah in bivšim predsednikom Karlom Černičem. Beseda ni tekla samo o delu komisije, temveč tudi o ustanovitvi šole v Laškem. O sedanjem stanju vrtca in šole pa je spregovorila učiteljica Sonja Pahor. Drugi večer je bil posvečen društvu Jadro, ki deluje na tržiško-ronškem območju. V ta sklop spada tudi obisk gostov, ki so prispevali k pestremu raziskovalnemu programu in k ovrednotenju tabora samega. Filibert Benedetič je bil od raziskovalcev intervjuvan kot bivši osnovnošolec slovenske šole v obdobju takoj po vojni. Tabor so obiskali člani odbora Gibanja znanost mladini, ki so se soočili s specifiko in težavami tabora. Tabor je bil deležen velike pozornosti s strani sredstev množičnega obveščanja: Primorski dnevnik, Radio Koper, RTV Slovenija in Radio Trst A so z zanimanjem sledili raziskovanju na terenu. Poleg tega je Milan Pahor poudaril vrednost letošnjega tabora. Odlično se je odrezal z računalniki Jože Smolnikar z inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane, odlična je bila tudi skupina geografov, ki so jo sestavljali Milan Orožen Adamič, Drago Perko in Matej Gabrovec z inštituta za geografijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Za video posnetke pa sta skrbela Sergio Ferrari (Ponteco) in Igor Devetak (Kinoatelje Gorica). Nabrano gradivo, predvsem zgodovinsko, je preseglo vsa pričakovanja in bo zato brez dvoma analiza podatkov zelo zanimiva in koristna. _____pismo uredništvu_____ Razmišljanje ob petkovi slovesnosti na Dobrovem Prejeli smo s prošnjo za objavo: Spoštovano uredništvo! ^ * poročilu o odprtju gradu °brovo, ki ste ga objavili v ne-t e]i°. 8. avgusta 1991 ste zapisali Ndi informacijo o "množici kakih Petsto ljudi, ki ni mogla v grad", o INdeh, "ki so ostali odrezani od sjfadne slovesnosti". Bil sem na , °vesnosti, poslušal sem govorni-® in precej nezbrano (zaradi ne-°sne vročine) sledil predolgemu r ^benemu sporedu; vanj so pri-nrtelj in izvajalci sledeč grajske- Slovenski deželni zavod 2a poklicno izobraževanje Prireja v šolskem letu 1991/92 na °riškem sledeče tečaje: 1' Za kuharje s kvalifikacijo (tisoč Ur) • 2. letnik Za dodeljene prodaji s kvalifi-kacljo (tisoč ur) -1. letnik začetniški tečaj angleščine (120 ur) s' Pe[s<>nal computing (90 ur) ?fftf*t”i*ki tečai italijanščine rnar-S°Vanie 'n Podrobnejše infor-žu JJe do 20- septembra na sede-3 nf,Vo0cla v Gorici, Ul. del la Croce sohnt °1826)’ vsak delavnik, razen s°bote od m. do u. ure. mu okolju vključili v precejšnji meri dela glasbenega baroka. Bolj kot na glasbo sem pomislil tedaj na Gregorčičevo "V pepelnični noči": To pač je siromakov rod, Molče je zunaj stal, In mirno čakal, da gospod Prostora bi mu dal. Zunaj dobrovskega gradu niso stali siromaki, pa tudi čakali niso molče. Toda delitve (socialne, idejne, politične, intelektualne), o katerih ne govori pesnik, ostajajo. Nezadovoljni so v petek tožili, kako je nekoč delitve ustvarjal fevdalizem (kolonstvo), kasneje komunizem in kako da "nova oblast" ni nič drugačna. Ali je vse to res? Ne! Nova oblast je v Novi Gorici le obnovljena stara oblast, nova razmerja so stara razmerja. Ali se bodo iz petkovega dogodka "izvajalci" in "uporabniki" kaj naučili?" Branko Marušič Solkan _________prispevki___________ V počastitev spomina Vilkota Cinger-lija darujejo Karlinca, Slava in Attilio Nanut 60 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. S partizanskega mitinga odločen poziv za mir in zavračanje vojne V organizaciji pokrajinskega odbora VZPI/ANPI so v Selcah pri Ronkah tudi letos pripravili Mednarodni partizanski miting. Prireditve so se odvijale od petka do včeraj zvečer, ko je bila pred spominskim obeležjem na zadnjih obronkih krasa, nad Selcami, na kraju, kjer je bila septembra leta 1943 ustanovljena prva proletarska brigada v kateri so bili v veliki večini delavci tržiških tovarn, komemoracija. Osrednji del prireditve je bil v nedeljo dopoldne, ko se je ob udeležbi številnih delegacij ZZB iz Slovenije in Hrvaške ter delegacije ANPI iz Ferrare, odvijalo javno zborovanje, ki je obenem opomin k takojšnji prekinitvi sovražnosti v Jugoslaviji in opomin, da je treba spore reševati po mirni poti. Dovolj težak je bil krvni davek, ki ga je naša dežela plačala v zadnji vojni: okrog 27 tisoč mrtvih. Na Goriškem (v sedanjih okvirih pokrajine) je bilo število smrtnih žrtev 3.842. Podatki deželnega instituta in tisti s katerimi razpolagajo pri ANPI-ju se sicer nekoliko razlikujejo, vendar to ne spremeni bistva. Ti podatki — pri čemer velja podčrtati dejstvo, da je med vsemi žrtvami več kakor 40 odstotkov civilnega prebivalstva — so sami dovolj zgovorni in nas morajo strezniti in siliti k naporom, da se ponovitev takega nasilja in gorja prepreči. Posebej ob stopnjevanju nasilja v sosednji Jugoslaviji, v deželi, ki je tudi sama med zadnjo svetovno vojno plačala izredno težak krvni davek. Po uvodnem posegu pokrajinskega predsednika VZPI/ANPI Silvana Bacic-chija in pozdravu v Ladija Dornika v slovenščini, je s pristopom zgodovinarja — raziskovalca dr. Alberto Buvoli, ravnatelj furlanskega instituta za preučevanje odporniškega gibanja , prikazal rezultate skoraj dvajsetletnega prizadevanja številnih sodelavcev te ustanove, da bi javnosti predstavili zaokrožen in kolikor se pač da, dokončen obračun zadnjega svetovnega spopada, kar zadeva število človeških žrtev. Zadnji napor je objava tretjega zbornika, ki prinaša podatke za go-riško pokrajino, medtem ko bo naslednja faza izdaja zbornika za Tržaško. In prav okrog razčlenjevanja podatkov za Goriško in tudi navajanja težav pri zbiranju podatkov in različnih interpretacijah se je zatem sukala razprava, ki je zajela seveda tudi še zmeraj aktualno vprašanje okrog "lapidarija" v goriškem spominskem parku in pristopa do kriterijev opredeljevanja žrtev. Na javnem zborovanju je spregovoril tudi univerzitetni prof. Janko Kostnapfel iz Ljubljane, ki je z vidika stroke (poučuje namreč psihologijo) analiziral posledice vojne in nasilja na posameznika in skupnost. Zborovanja so se udeležili številni predstavniki sekcij borčevskih združenj in združenj političnih preganjancev in deportirancev, krajevne uprave pa sta predstavljala Predsednik Pokrajine Sac-cavini in ronški župan Novelli. Na sliki (foto Klemše): razpravljalni med nedeljskim zborovanjem. Na odbojkarskem EP prvo zmago dosegla tudi Jugoslavija še tretjič s 3:0 Tofoli (na tleh), Gardini in Margutti (v ozadju je še Zorzi), trije člani udarne italijanske šesterke, ki na odbojkarskem EP po treh kolih še ni izgubila niti niza (Telefoto AP) Italija HAMBURG — Na evropskem odbojkarskem prvenstvu Italijani v svoji kvalifikacijski skupini še niso izgubili niti niza. Njihova žrtev tretjega kola je bila Češkoslovaška, ki je sicer zbrala nekaj točk več kot Nizozemska in Francija, a - tako kot tile reprezentanci -sploh ni ogrozila uspeha odličnih Velascovih fantov. Doslej so kapetan in Lucchetta pokazali več od ostalih in je zato že skoraj povsem nesporno, da jim prvo mesto v skupini (in torej ugodnejše izhodišče v polfinalu, kjer se bodo izognili Sovjetom) ne more uiti. Proti CSFR je trener Velasco poleg začetne postave (Lucchetta, Tofoli, Gardini, Giani, Margutti, Zorzi) poslal na igrišče še »bivša člana« udarne šesterke Cantagallija in Bernardi) a. Priložnost za igro sta dobila še Martinelli in De Giorgi. Nasprotnike, med katerimi se je izkazal veteran Kaleb, so azzurri kljub menjavam odpravili v uri in 7 minutah, kar pomeni, da ima italijanski selektor res enakovreden izbor igralcev in ni iz trte izvita trditev, da bi lahko imela Italija na tem EP dve močni ekipi. Pred 1.500 gledalci sta sodila Šved Mansson in Grk Margaritis. Do prve zmage so se včeraj na račun Francije dokopali tudi Jugoslovani, ki so imeli v prvih dveh kolih precej smole, saj so pred Bolgari in Nizozemci (proti katerim so že vodili z 2:0) klonili po zelo izenačenih in napetih bojih. Zmaga proti Francozom bo vsekakor modrim kaj malo pomagala, čeprav jim sinočnja zmaga Nizozemcev proti Bolgarom še dopušča nekaj teoretičnih možnostih. A Grozdanovičeva vrsta bi morala jutri (danes bo na EP prost dan) premagati Italijane, nato še reprezentanco ČSFR, hkrati pa upati v ugoden razplet na drugih tekmah. Bolj verjetno je torej, da se bodo morali plavi sprijazniti s slabšo uvrstitvijo, a do nastopa vsaj v tolažilni skupini (od 5. do 9. mesta) jim manjka le še en uspeh. V skupini A je brez prave konkurenca nemara le Sovjetska zveza, a združena Nemčija ima po zmagi proti Švedski vse več možnosti, da se vključi v boj za kolajne. Švedi pa, finalisti z zadnje izvedbe, so še na dnu brez točk. Včeraj so izgubili tudi proti Poljakom. IZIDI Skupina A IZIDI 2. KOLA: Nemčija - Švedska 3:1 (12:15, 15:9, 17:15, 15:12); SZ - Poljska 3:0 (16:14, 15:11, 15:6); Finska - Grčija 3:2 (13:15, 15:11, 8:15, 15:13, 15:13). IZIDI 3. KOLA: Poljska - Švedska 3:1 (15:8, 9:15, 17:16, 15:6); Nemčija - Grčija 3:0 (15:7, 15:4, 15:5); Finska - SZ 3:0 (15:12, 15:7, 15:11). LESTVICA: Nemčija in SZ 6, Finska, Grčija in Poljska 2, Švedska 0. PRIHODNJE KOLO (jutri): Nemčija - Poljska; Finska - Švedska; Grčija - SZ. Skupina B IZIDI 2. KOLA: Italija - Francija 3:0 (15:4, 15:6, 15:6); Nizozemska -Jugoslavija 3:2 (9:15, 8T5, 15:7, 15:13, 15:9); Bolgarija - Češkoslovaška 3:0 (17:16, 15:7, 15:8). IZIDI 3. KOLA: Jugoslavija -Francija 3:1 (15:8, 15:9, 9:15, 15:11); Nizozemska - Bolgarija 3:1 (7:15, 15:8, 15:7, 15:10); Italija - Češkoslovaška 3:0 (15:11, 15:4, 15:12). LESTVICA: Italija 6, Bolgarija in Nizozemska 4, Francija in Jugoslavija 2, Češkoslovaška 0. PRIHODNJE KOLO (jutri): Francija - Bolgarija; Nizozemska -Češkoslovaška; Italija - Jugoslavija. Umrl C. Lo Bello Včeraj je v svojem stanovanju nepričakovano preminil nekdanji mednarodni nogometni sodnik Concetto Lo Bello. V A ligi je sodil 328 tekem. Po športni upokojitvi je bil tudi predsednik rokometne zveze. Star je bil 67 let. Italijanska A liga IZIDI 2. KOLA: Atalanta - Ascoli 1:1, Cremonese - Napoli 0:0, Fiorentina - Ge-noa 3:1, Foggia - Juventus 0:1, Milan -Cagliari 1:0, Parma - Bari 1:0, Roma - In-ter 0:1, Sampdoria - Verona 2:0, Torino -Lazio 0:1. LESTVICA: Juventus in Milan 4, Inter, Lazio, Parma in Napoli 3, Sampdoria, Fiorentina, Cagliari, Genoa in Roma 2, Ascoli, Atalanta, Bari, Foggia, Torino in Cremonese 1, Verona 0. PRIHODNJE KOLO: Bari - Sampdoria, Cagliari - Roma, Cremonese - Torino, Fiorentina - Foggia, Genoa - Ascoli, Intr -Verona, Juventus - Milan, Lazio - Atalanta, Napoli - Parma. Italijanska B liga IZIDI 2. KOLA: Ancona - Piacenza 2:1, Avellino - Padova 1:0, Brescia - Lecce 1:2, Casertana - Reggiana 0:1, Cesena -Palermo 2:1, Cosenza - Udinese 1:1, Luc-chese - Pescara 0:1, Modena - Piša 3:1, Taranto - Bologna 0:0, Venezia - Messina 1:0. LESTVICA: Pescara, Reggiana in Lecce 4, Ancona, Cesena, Avellino in Bologna 3, Lucchese, Modena, Casertana, Udinese in Venezia 2, Brescia, Cosenza, Palermo, Messina, Padova, Taranto 1, Piša in Piacenza 0. PRIHODNJE KOLO: Ancona - Casertana, Bologna - Messina, Cosenza - Piša, Lecce - Modena, Padova - Brescia, Palermo - Vicenza, Pescara - Cesena, Piacenza - Avellino, Reggiana - Lucchese, Udinese - Taranto. 1. jugoslovanska liga IZIDI 5. KOLA: Rad - Radnički 1:0 (0:0), Pelister - Zemun 1:0 (0:0), Proleter -Vardar 3:0 (1:0), Beograd - Borac 3:0 (0:0), Sutjeska - Velež 2:1 (1:0), Sloboda - Že-ljezničar 2:0 (2:0), Budučnost - C. zvezda 3:4 (0:0)-po llm, Partizan - Spartak 2:1 (0:0)-po llm, Sarajevo - Vojvodina 2:1 (2:1). LESTVICA: C. zvezda, Beograd, Zemun in Partizan 7; Vojvodina 5; Budučnost, Sutjeska, Rad, Pelister, Vardar, Proleter, Željezničar, Sarajevo in Velež 4; Sloboda 3; Spartak, Radnički, Borac 2. PRIHODNJE KOLO: Zemun - Velež, Vojvodina - Sutjeska, Radnički - Sarajevo, Spartak - Rad,_ Borac - Partizan, C.zvezda - Beograd, Željezničar - Budučnost, Vardar - Sloboda, Pelister - Proleter. 1. slovenska liga IZIDI 5. KOLA: Koper - Rudar (T) 1:0 (0:0), Svoboda - Domžale 2:0 (1:0), Steklar - Olimpija 0:0, Proletarec - Izola 0:0, Živila Naklo - Primorje 2:0 (1:0), Potrošnik -Jadran Lama 3:1 (1:0), Rudar (V) - Mura 0:2 (0:1), Vozila - Medvode 6:0 (3:0), Ljubljana - Nafta 1:0 (1:0), Maribor Branik -Slovan 2:0 (2:0), Kladivar prost. LESTVICA: Izola in Živila Naklo 9, Vozila 8, Potrošnik in Steklar 7, Proletarec, Mura, Olimpija in Svoboda 6, Rudar (V) in Koper 5, Maribor, Ljubljana, Kladivar 4; Nafta, Slovan 3; Primorje, Rudar (T), Medvode 2; Domžale 1, Jadran Lama 0. PRIHODNJE KOLO: Nafta - Maribor, Rudar - Ljubljana, Medvode - koper, Mura - Vozila, Jadran - Rudar (V), Primorje - Potrošnik, Izola - Naklo, Olimpija - Proletarec, Domžale - Steklar, Kladivar - Svoboda. Formula 1 - VN Italije VRSTNI RED: 1. Mansell (VB-wiIli-ams) 1.17'54"319; 2. Senna (Br.-mclaren) po 16"262; 3. Prost (Fr.-ferrari) 1?"829; 4. Berger (Av.-mclaren) 27"719;‘5. Schumacher (Nem.-benetton) 34'463; 6. Piguet (Br.-benetton) 45"600; 7. De Cesaris (It.-jordan) 51"136; 8. Capelli (It.-leyton hou-se) 1T5"019; 9. Morbidelli (It.-minardi) po 1 krogu itd. 250 ccm: 1. Bradi (Nem.-honda) 40'44"529; 2. Cardus (Šp.-honda) 06"; 3. Cadalora (It.-honda) 13"; 4. Zeelenberg (Niz.-honda) 19"; 5. Shimizu (Jap.-honda) 22". Lestvica: 1. Cadalora 228, 2. Bradi (Nem.) 213, 3. Cardus (Šp.) 198. 500 ccm: 1. Schvvantz (ZDA-suzuki) 47'37"764; 2. Doohan (Avstral.-honda) 00"148; 3. Rainey (ZDA-yamaha) 03'468; 4. Kocinski (ZDA-yamaha) 03"700; 5. Gar-dner (Avstral.-03"966. Lestvica: 1. Rai-ney (ZDA) 233, 2. Doohan (Avstral.) 224, 3. Schvvantz (204). Videmskemu Libertasu atletski pokal Borghes GORICA - Športno društvo Torriana iz Gradišča ob Soči je v nedeljo pod pokroviteljstvom deželnega odbora FIDAL in goriškim CONI-jem priredilo na stadionu na Rojcah tradicionalno, letos že 30. deželno atletsko tekmovanje za memorial "Marino Montes". Na tekmovanju so sodelovali tudi tekmovalci iz drugih dežel kot tudi iz Koroške, Slovenije, Štajerske in Hrvaške. Pokal Borghes je osvojilo društvo Libertas Udine Banca del Fri-uli, ki je doseglo 31. točk. Na drugo mesto se je uvrstila skupina Atletica Gorizia CdR (22 točk), tretje pa je bilo moštvo atletskega kluba Olimpija IBL iz Ljublja-nje, ki je doseglo 21 točk. Na uspelem atletskem mitingu je nastopilo več kot 90 atletov iz 22 atletskih društev, (mar) Triestina brez dveh napadalcev Vse kaže, da bo Triestina na uvodnem nedeljskem gostovanju v Massi Carrari igrala brez Soli-mena in Marina, se pravi brez obeh napadalcev, ki naj bi sestavljala udarno konico ekipe. Solimeno je sicer včeraj spet pričel s treningi (poškodoval se je v povratni pokalni tekmi z Udine-sejem), a bo kvečjemu nared za tekmo drugega kola. Marino pa ima težave z mišicami in sploh ne trenira. Ves ta teden bo Triestina trenirala v Bazovici, s pričetkom ob 16. uri. Danes v italijanskem košarkarskem pokalu Tržaški Stefanel v Brescii Danes se uradno začenja košarkarska sezona za tržaškega prvoligaša Stefanel. Tanjevičevi vaor-vanci bodo namreč ob 20.30 igrali v 1. kolu italijanskega pokala v Brescii proti ekipi Telemarket, ki nastopa v A-2 ligi. Povrtno tekmo v tem pokalu bodo Tržačani igrali 17. t.m., ko se bodo tudi prvič v tej sezoni »uradno« predstavili svojemu občinstvu. Stefanel je v tem dvoboju nesporni favorit. V četrtek, 12. t.m. pa bo v tržaški športni palači prijateljsko košarkarsko srečanje med Stefane-lom in ljubljansko ekipo Smelt Olimpija. Tekma, ki je v organizaciji Tržaške hranilnice (Cassa di Risparmio), se bo pričela ob 17.30. pred samim srečanjem pa bodo razdelili 70 brezplačnih abonmajev za to sezono (35 visokošolcem in 35 univerzitetnim študentom, ki so dosegli odlične uspehe). Vstop za to srečanje je brezplačen. Sicer je predprvenstveni spored tržaškega prvoligaša posebno »natrpan«. Jutri bo Stefanel igral v Veroni proti Glaxu, v petek in soboto pa na turnirju v Cagliariju (Philips, Ranger in Banco di Sas-sari). 1. — 1. Lexy Bs 1 2. Iro Lb 1 2. — 1. Fantomas Jet X 2. Funaro X 3. — 1. Limbo Jet 2 2. Gonrad Jet 1 4. — 1. Lefteri Pro 1 * 2. Lary 1 5. — 1. Sciliar 2 2. Paola Ouatraro 2 6. — 1. Piz Nair 1 2. Baby Boom 2 KVOTE 12 (11 dobitnikov) 61.340.000 lir 11 (354 dobitnikov) 1.880.000 lir 10 (4.043 dobitnikov) 161.000 lir Atalanta - Ascoli X Cremonese - Napoli X Fiorentina - Genoa 1 Foggia - Juventus 2 Milan - Cagliari 1 Parma - Bari 1 Roma - Inter 2 Sampdoria - Verona 1 Torino - Lazio 2 Brescia - Lecce 2 Modena - Piša 1 Taranto - Bologna X Venezia - Messina 1 KVOTE 13 (4 dobitniki) 329.163.000 ih 12 (1.395 dobitnikov) 8.494.000 PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIO (15.9.): Bari - Sampdoria, Cagliari -Roma, Cremonese - Torino, Fiorentina - Foggia, Genoa - Ascoli, Inter Verona, Juventus - Milan, Lazio - Atalanta, Napoli - Parma, Pescara - Cesena, Piacenza - Avellino, Massese - Triestina, Giarre - Fano Edberg prvič prvak odprtega prvenstva ZDA za Veliki slam Stefan Edberg je prvič osvojil naslov teniškega prvaka ZDA. V finalu prvenstva, ki šteje tudi za veliki slam, je z zgovornim izidom 6:2, 6:4, 6:3 popolnoma nadigral Američana Jima Couriera. Edberg se je tudi dokopal do prvega mesta na svetovni računalniški lestvici ATP. Posebej za Primorski dnevnik _________FRANCI BOŽIČ__________ Balkanska nogometna scena bo kmalu povsem oživela, kot zadnja bo v nedeljo štartala še hrvatska nogometna liga. "Jugo" klubi še vedno iščejo mednarodna igrišča za tekme uvodnega kola evropskih pokalov, vendar pa na štartu očitno še ne bodo prav ogreti. V "YU" ligi, ki ji mnogi odrekajo legitimnost, za tekme ni posebnega zanimanja, čeprav so z velikimi besedami napovedovali prestižni boj C. zvezde in Partizana. Velika favorita igrata slabo, še zlasti Partizan, ki ga vodi selektor Osim. Partizan tokrat doma ni mogel premagati niti lani zadnjega Spartaka, točko je osvojil šele po enajstmetrovkah. Enako se je godilo C. zvezdi z Budučnostjo, ki je prav tako izpadla iz lige in se nato čudežno vrnila. Evropski prvaki so sicer dosegli gol, toda sodnik ga je po ostrem vložku domačega trenerja razveljavil. V slovenski nogometni ligi so odigrali 5. kolo, boj za najvidnejše uvrstitve pa se vse bolj raz-plamteva. Po toči golov v prvih kolih je tokrat učinkovitost "padla", strelci so dosegli le 20 golov ali povprečno 2 na tekmo, tekme pa si je ogledalo 7 tisoč gledalcev. V ospredju pozornosti je bilo gostovanje vodilne Izole v Zagorju pri Proletarcu, obalni nogometaši pa so tu po štirih uspehih izgubili prvo točko. Bilo je 0:0, /zofam' pa so si zaslužili tudi drugo točko, saj so kar trikrat zadeli vratnico. Domači novinec je igral izredno brezkompromisno, živci pa so izdali bolj izkušene goste, saj je bil v prvem delu izključen Bičak-čič, v nadaljevanju pa še Mekič. Tudi z dvema igralcema manj so igralci Izole ohranili nedotaknjeno mrežo. Olimpija je gostovala v Rogaški Slatini pri Steklarju, tako kot Izola je igrala 0:0, toda Ljubljančani so zapustili precej slabši vtis. Imeli so sicer nekaj Prp°z' nosti in zadeli prečko, toda očitp je, da tudi z vstopom ŠeparovK niso bistveno napredovali. ^ pija se bo očitno težko merilu Izolo, ki ima očitno bolj homo(je. no moštvo. Sicer pa je bil de/D kola v Mariboru, kjer so vijolico ti po solidni igri premagali 1]U^ ljanskega Slovana z 2:0, strel pa sta bila Poznič in Kotnik. , Mariboru so med tednom vzeli točko, primanjkljaj treh to z uvodne tekme pa bodo vi/°J časti težko nadoknadili, čepraV zdi, da so za Izolo še najmočneJ ’ Malo provincijsko moštvo iz N . lega še naprej niza uspehe, tok je z 2:0 premagalo slabo Prim°‘l Uspehi Naklega niti niso Pre netljivi, saj zanje igrata z* legionarja Jerina in Tane ^ toda to vendarle še ni moštvo ^ največje podvige. To velja tudi• goriška Vozila, ki so ob Potro ku iz Prekmurja največje Prese vjč čenje. Goriški trener Mladenu je dobro skomponiral moštv ^ igro, Medvodam so Goričam suli kar šest golov, tri pa je a gel Breznikar. V nedeljo pod jezom pri Solkanu ob rekordnem številu udeležencev (kar 126) Letošnja Soška regata odlično uspela GORICA - Letošnja 6. mednarodna Soška regata bo prav gotovo ostala zapisana z zlatimi črkami v analih goriškega vodnega športnega delovanja. V nedeljo se je namreč pod jezom pri Solkanu zbralo rekordnih 126 navdušencev in športnikov, ki so se spustili po soški vodni gladini s pisanimi kajaki, kanuji, gujimajstimi in svojevrstnimi plovili vse do podgorskega cestnega mosta. Prijeten sončen dan je nedvomno nagradil tudi prireditelje, to sta bila goriški pokrajinski odbor Zveze slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub Soške elektrarne iz Nove Gorice, oziroma Solkana, ki sta poskrbela za zanimivo dveurno vožnjo po 'Bistri hči planin" iz Slovenije v Italijo. Na štartu je bilo precej gneče, saj se pod solkanskim jezom, kjer ima KK Soške elet-rarne tudi svoj sedež, ni še nikdar zbralo toliko vodnih navdušencev. Našteli smo namreč preko 80 plovil. Pred pričetkom nadvse uspele manifestacije je vsem udeležencem zaželel čimbolj prijeten spust novogoriški župan Sergij Pelhan, nakar je pisana kača plovil točno ob 11. uri krenila vzdolž sočine struge. Hitrejši kajaki in kanuji so že Po nekaj zamahih vozili pod železniškim solkanskim mostom proti Italiji, gumenjaki Pa so zapustili štartni prostor znatno počas- neje. Še največ pozornosti je med gledalci in radovedneži vzbudil svojevrsten splav, ki. ga je skupina iznajdljivih fantov izdelala posebej za regato. Nedeljska prireditev ni bila tekmovalnega značaja, saj so udeleženci imeli na razpolago za 8 kilometrov dolgi spust celi dve uri. Naj hitrejši so privozili na cilj že okrog poldneva, glavnina pa je veslaj e dospela pod podgorski cestni most dobre četrt ure kasneje. Vsi udeleženci so se nato zbrali v domu A. Paglavec v Podgori, kjer je v imenu prirediteljev spregovoril predsednik pokrajinskega odbora ZSŠDI Marko Lutman, ki je poudaril vsevečji uspeh in zanimanje za tovrstne manifestacije. Sledil mu je še predsednik pokrajinskega odbora CONI Elvio Ferigo. Udeležence letošnje regate sta v Podgori pričakala tudi občinski odbornik za šport Rodolfo Žiberna in predsednik pokrajinske federacije veslaških športov Umberto Sanzin. Prireditelji so nato nagradili najbolj številno skupino, ki so jo sestavljali člani KK Soške elektrarne iz Solkana, vsak udeleženec pa je prejel tudi spominsko medaljo. Sledil je klepet in izmenjavanje vtisov ob prigrizku, (mar) Na sliki (Foto Klemše): > pogled na "kačo" kajakov in plovil med nedeljsko 6. mednarodno Soško regato. |________obvestila___________ ŠD MLADINA RESCO - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se nadaljujejo redni suhi treningi vsak torek in petek. Zbirališče v Domu A. Sirka v Križu ob 17.15. Vabljeni vsi smučarji, predvsem mladi tekmovalci. ŠZ MLADOST iz Doberdoba vabi vse mlade nogometaše (letnik 1983 in mlajši) na Nogometno šolo Braneta Oblaka, ki bo od 11. do 13. t.m. v Doberdobu. Prijave in podrobnejše informacije po tel. 78158 (Frandolič) ali 78040 (Gergo-let). PLAVALNI KLUB BOR organizira tudi letos v bazenu pri Alturi tečaje šole plavanja za neplavalce, tehnike plavanja za plavalce in vadbo rekrativcev. Vpisovanje vsak dan od 9. do 14. septembra od 18. do 20. ure po tel. 51377. SK BRDINA obvešča, da je odhod na ledenik Molltaller v četrtek, 12. t.m. ob 14.30. Zbirališče na Brdini. OBVESTILO Od danes, 10. t. m. dsalje nova telefonska številka ZSŠDI v Trstu 635627 Velika udeležba v nedeljo na pohodu Bazoviški junaki Vsem (več kot 150), ki so se v nedeljo udeležili tradicionalnega pohoda Bazoviški junaki, ki ga vsako leto priredi planinski odsek SŽ Sloga in ki je letos spadal v okvir praznovanj ob 20. letnici društva, bo ta nedavno ostal v prijetnem spominu. Krasno vreme, pravo planinsko vzdušje, ki je vladalo med udeleženci, vse je pripomoglo k res doživetemu dnevu v naravi. Pohod je bil med najbolj množičnimi doslej. Še posebno razveseljiva je bila prisotnost gostov prijateljskih planinskih društev iz Ilirske Bistrice, Sežane in iz Raven na Koroškem, ki so prišli v Bazovico kar s polnim avtobusom. Pot je planince vodila po že stalni progi, torej iz Bazovice do Jezera, nato ob robu doline Glinščice v Drago ter po vertikali SPDT na Pesek in Gročano, od tod pa na vrh hriba Kokoš. Konec pohoda je bil, kot vedno, v bližini spomenika bazoviškim junakom. Naj zvestejši pohodniki so bili nagrajeni. Kdor je bil na dveh pohodih, je dobil bronasto značko, udeleženci štirih srebrno, udeleženci šestih pa zlato. Vsi so se nato zbrali Ua osrednji komemoraciji ob bazovskem spomeniku, po proslavi pa so se gostje s Sloginimi planinci zadržali Bazovici ob prigrizku in ob zvokih harmonike. Ta družabnost pa je še utrdila prijateljske vezi med planinci iz °beh strani meje, ki so tudi obljubili, da se prihodnje leto že zopet udeležijo spominskega pohoda. (Inka) Na sliki (foto Magajna) skupina udeležencev nedeljskega pohoda. V nedeljo na kvalifikacijah deželnega nogometnega pokala Od naših le Krasova ekipa uspešna ITALA SAN MARCO - JUVENTINA 1:0 (1:0) STRELEC: Mattiusso (27'). JUVENTINA: Pascolat, Chizzo-lini, Capotorto, Trevisan, Pizzi, Bastiani (Devetak), Andaloro, Černigoj, Tabaj (Peršolja), Cecotti, Casagrande. GRADIŠČE OB SOČI - Igralci Juventine so izločeni iz nadaljnjega tekmovanja za italijanski pokal. V nedeljo so namreč v odločilnem srečanju na gostovanju v Gradišču klonili proti vsekakor močnejšemu nasprotniku. Domačini so zmagali povsem zasluženo, saj so prikazali večjo uigranost in napadalnost. Igralci Itale so dosegli zmagoviti gol že v prvem polčasu. Lep predložek Raicovija je primerno izkoristil Mattiusso, ki je s točnim strelom z glavo neubranljivo poslal žogo v nasprotnikovo mrežo. Maurijevi varovanci niso v nadaljevanju uspeli primerno reagirati in se lahko zahvalijo le izjemnemu Pascolatu, če so zapustili igrišče le z golom zaostanka, (mar) KRAS - OLIMPIA 1:0 (1:0) STRELEC: Spazzapan v 46. min. KRAS: Caputo, Padoan, De Nuz-zo, Ful, Fabris, Spazzapan, Rotta (od 66. min. Succi), Lepore, Božic, Cucarich, De Pase (od 88. min. Albertini). Krašovci so se poslovili od deželnega pokala (v nadaljnje kolo je namreč napreodovala Mugge- sana) z zasluženo zmago proti Olimpii. Edini zadetek srečanja je ob koncu polčasa dosegel Spazzapan, ki je s pravo »bombo« s prostega strela ukanil gostujočega vratarja Benvenutija. Ta zmaga je vsekakor spodbudna pred skorajšnjim začetkom pr-ventva. GAJA - CAMPANELLE 0:1 (0:0) GAJA: Zemanek, Bullo, Puglie-se, Kraljevič, Lupo, Vengust, Križman, Kalc, Subelli, Ghiotto, Nep-pi, Majcen. Naši fantje si po prikazani igri poraza niso zaslužili. Pokazala pa se je vnovič neprodornost napada. Napadalci namreč malo streljajo na vrata in seveda na tak način do dola ne prideš. Upamo, da bo trener v bodoče popravil še to hibo, tako da bo ekipa za novo sezono, ki se začne čez teden dni, pripravljena. (Tjaša) MLADOST - PIERIS 0:4 (0:4) STRELCI Russi (30'), Butti (32' in 42'), Bertossi (47’). MLADOST: Baldan, Falcicchia, Argentin, De Lorenzo, Devetta, Gergolet, Kobal, Marušič, Beltrame, Frandolič, Caleo. Igralci Mladosti so v nedeljo na domačem igrišču doživeli pekoč poraz proti ekipi iz Pierisa. Lepre-vi varovanci namreč niso uspeli uspešno kljubovati razigranim gostom, ki so vse štiri zadetke do- segli že v prvem polčasu. Pri gostih se je najbolj izkazal Butti, ki je dosegel kar dva gola in nudil predložke za ostala dva. Igralci Mladosti so se znatno demoralizirali in prepustili nasprotnikom vajeti igre. V drugem polčasu so naši le delno reagirali, vendar niso uspeli presenetiti pazljive nasprotnikove obrambe.(mar) VESNA - JUNIOR AURISINA 0:1 (0:0) VESNA: Coronica, Soavi, Sedmak, Vlak, Malusa, F. in R. Can-dotti, Nonis, Kostnpfel, Naldi, Kriščak. Kriški navijači so po končani tekmi ostali prav gotovo razočarani nad svojo ekipo. Res je, da je Vesna nastopila z zdesetkano postavo, to pa ne more biti opravičilo za zelo slabo igro. Do prvega zaključka v vrata je bilo treba počakati do 17. min., ko je Persi zaposlil Coronico, novega kriškega vratarja, ki je v lanski sezoni branil proseška vrata. V drugem polčasu so Križani bolj anpadali, medtem ko so nasprotniki ogrožali Coronico s hitrimi protinapadi. Junior Aurisina je povedel, s tem da je Margutta močno streljal v vrata, Coronica je žogo kratko odbil, tako da je prihitel do usnja Bolle, ki je brez problemov zatresel mrežo. Vesna je s tem porazom bila izločena iz deželnega pokala. (Š.K.) BRUNO KRIŽMAN ekvatorja oCea^toka Bellestas sta močno obdelana od silnih valov Tihega r0v r*t1, ki stalno buta ob stene. Polna sta votlin in naravnih predo-kat(,ž celoti sta pokrita s plastjo gnana, ptičjih odpadkov, na obem™ na stotine tisočev kormoranov in drugih ptic. Med še pQa otokoma je morda sto metrov široka ožina, v kateri je čoln tte . seono premetavalo. Butanje valov ob brežne skale in podvodnem n te Povzročilo pravo meglico vodnega prahu. Brenčanje Presti-ptic ni splašilo, skupno ploskanje vseh potnikov pa je bombas*> ogromno jato, ki se je maščevala s tem, da je po svoje priDL, r.dlrala sovražnike. Napad sem preživel, ker sem že imel p V l®no najlonsko oddejo. Pod °seonost otokov so tudi tjulenji. Na ozkih plažah so se valjali Samrj rstvom mater komaj rojeni mladiči, ki še niso znali plavati, tudi pjS° nePrestano tulili. Živali je bilo na stotine. Nekaj je bilo okni, , gvmov. Tiulenii so bili silno radovedni in nenrestano so okoli x | Vlnov- Tjulenji so bili silno radovedni in neprestano so Ko° na 'Z vode kukale glave. Včasih le dva metra stran. ^ikovit™1^911' 50 brez prestanka lovili ribe. Tehnika lova je bila • zaprtimi krili so padali iz višine nekaj destin metrov navpično v vodo in se po dveh treh sekundah vračali z ribo v kljunu. Svojeversten »ptičji« dež je bil brez prestanka. Guano, ki je odlično gnojilo pobirajo vsake štiri leta. V Peruju ima guano veliko zgodovino in je v začetku stoletja ustvaril prvo generacijo domače buržuazije. Sloj domačinov je s pomočjo tujih vlaganj na licu mesta izkoriščal ležišča tega gnojila. Masovno nabiranje ptičjih odpadkov je služilo samo izvozu in domače primitivno poljedelstvo ni imelo od njega nobene koristi. Mudilo se mi je na sever. Nameraval sem pridobiti vsaj en dan od časa, ki sem izgubil zarad stavk in zamud. Iz Pisca sem po zamenjavi avtobusa v Limi odhitel naravnost v Huaraz, raj za vsakogar, ki ljubi gore. Moral sem biti zelo zaspan kajti prebudil sem se le malo preden je avtobus ponovno odpeljal iz Huaraza. Nekoliko v paniki sem izstopil, pobral vrečo in nahrbtnik in v pol ure že pozajtrkoval, našel prenočišče in se končno umival. Slastno čeprav pod mrzlo prho kar se 3100 metrov visoko tudi blizu ekvatorja pozna. Še preden se je zdanilo sem bil kot nov. Da sem bil na prostem ko se je danilo je bilo v Huarazu odločilno. Za kratek čas med sončnim vzhodom se je na vzhodu bleščala v vsej svoji mogočnosti Cordillera Blanca z najvišjim vrhom Peruja Huascaranom (6768 m). Iz Huaraza se ob lepem vremenu vidi kakih šest vrhov, ki presegajo 6000 metrov. V dolžini kakih 500 kilometrov jih Cordillera Blanca našteje kar 35. Blanca (bela) se imenuje ker je zasnežena. Vlaga iz Amazonije se ustavi pri prvi pregradi, ne dosega pa vzporedne Cordillere Negre, ki teče na drugi strani mogočne doline Huaylas. Kljub svojim 5500 metrom višine ostaja Negra brez snega. Huaraz je izhodišče za vse odprave na Cordillero Blanco, mesto pa je znano zaradi strahovitega potresa, ki je do tal porušil kraj leta 1970. Potres je opustošil mesto na levem bregu manjše reke, desni pa ni utrpel nobene škode. Potresa, ki je trajal 45 sekund, v bližnjem mestecu Yunguy niso občutili, tri minute kasneje pa je nad naselje padel orjaški zemeljski plaz, ki se je zaradi potresa utrgal iz Huascarana. Yunguy je zasula plast kamenja, peska in blata debela kakih pet metrov. V peščici sekund je bilo kar dvajset tisoč žrtev. Kjer je nekoč stal Yunguy so danes posejani križi z imeni tistih, ki so približno tam prebivali. V celi dolini Huaylas je bilo tedaj približno 50 tisoč mrtvih, po drugih virih pa celo 80 tisoč. Ob sledi tragičnega plazu smo se povzpeli do skoraj 4000 metrov višine v narodni park Huascarana do jezerca Llanganuco. Jezero obkrožajo nizka skrotovičena drevesa »guenal«, ki imajo lahkemu papirju podobno skorjo. Dolinico zapira perfektna konica vrha Alpamayo (5947 m). Orjaška Huascaran in Huandoy (6300 metrov) si stojita nasproti. Snežišča Huscarana so se sedaj izgubljala med črnimi skalami in oblaki, ki so delno zajeli mogočno goro. V zgodovini andinizma ima Huascaran zanimiva poglavja. Francoski plezalec Jegg:er je pred leti preživel tik pod vrhom kar 67 dni in pri tem izgubil samo 200 gramov telesne teže, leta 1980 pa se je Italijan Ghellini spustil z vrha z zmajem in pristal v dolini po 15 minutah letenja. Tragična je bila usoda češkoslovaške odprave v letu 1970. Eden od plazov, ki jih je sprožil potres je zasul njihovo taborišče. Bilo je 18 žrtev. Cel prizor so slučajno posneli japonski plezalci, ki so delovali na bližnjem Huandoyu. Z dvema dolgima skokoma sem v štirih dneh prešel iz območja arheološkega in zgodovinskega Cuzca v središče gorskih vzponov v HuarazU. Obe področji imata dokajšenj obisk tujcev različnih interesov in očitno tudi različnega odnosa z domačini. Obiskovalec Cuzca je v večini primerov turist katerega se polastijo potovalne agencije z točno izdelanimi programi obiskov. Njegov odnos z domačini je kratkotrajen in največkrat vezan na kupovalne akcije volnenih pletenin, keramike in drobnih okraskov. V Huarazu tujci potrebujejo daljšo pomoč domačinov. V poštev prihajajo nosači, prevozniki, oskrbovalci taborov in vodiči. V mestu je zato ponudba obrtnikov zelo skromna in skoraj v celoti uvožena iz južnih krajev Peruja. Sicer je tudi okolje bolj primerno za udobnejše življenje. Vasi, ki je posul potres iz leta 1970 so mestoma zgradili na novo z modernejšimi kriteriji, dolina Huaylas pa se od Huaraza ob strugi reke Santa niža in vremenski pogoji so boljši. Precej je tudi dreves. V milejšo pokrajino spada tudi asfaltirana cesta, ki omogoča obsežnejše in hitrejše stike z zunanjostjo. Če so zaradi večje »civilizacije« domačini manj slikoviti glede oblačil, klobukov in obrti, so pa občutno pred južnimi gorniki glede poljedelstva. Agrarna reforma iz leta 1970 je na severu pustila nekaj sledov kljub kasnejšim zaviralnim akcijam vojaških diktatur in konzervativnih vlad. Se vedno deluje nekaj kmečkih zadrug, ki se bavijo z mlekom, sirom, govejerejo, čebelastvom in cvetličarstvom. Iz tistih krajev izvažajo krizanteme v Nemčijo, Kanado in Japonsko. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik torek, 10. septembra 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT čjfjjl Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Medtem ko v realkomunističnih državah padajo miti in idoli Narašča popularnost očeta kitajske kulturne revolucije PEKING — Medtem ko v svetu - zlasti tistem, ki je izkusil realni komunizem - padajo idoli in miti »očetov domovine«, doživlja Kitajska prav nasprotni pojav: naraščanje popularnosti Maocetunga, »velikega krmarja«, ki je umrl pred natanko 15 leti. Pred zadnjimi dogodki v Sovjetski zvezi so bili na osebnost očeta kulturne revolucije najbolj navezani kmetje, nekateri vojaški sektorji in intelektualci, sedaj, ko je realni socializem padel tudi v državi, ki ga je rodila, pa se sam kitajski režim v skrbi, da bi preprečil svoj morebitni propad, zateka k »očetu domovine«. Kitajska je namreč sedaj bolj občutljiva za zunanje pri-stiske, za katere tudi pričakuje, da se bodo še okrepili glede na to, da sama predstavlja še zadnjo veliko državo, ki jo vodi komunistična partija. Konec preteklega tedna je Maov mavzolej na Trgu Nebeškega miru obiskalo občutno število ljudi, predvsem mladih. Vlada se je odrekla uradnim obredom - z izjemo položitve venca - ki pa jih pripravlja za leto 1993 ob stoletnici Maovega rojstva. Toda ob 15-letnici smrti so ponatisnili dela bivšega predsednika in neob- javljene fotografije ter pomnožili filmska in gledališka dela o Maovem življenju in delu. Reka, ki se disciplinirano in molče pomika v široki vrsti proti vhodu v mavzolej, se pred sarkofagom razdeli v dva dela, ki ga bočno obideta. Izraz na obrazu očeta kulturne revolucije je tako brezhiben, da spominja na masko. Ljudje si ga ogledajo, nato pa odhitijo na prosto, kjer jih čakajo pisane stojnice z najrazličenj-šimi spominki. »Sedaj, ko smo se odprli, je sicer bolje, toda v Maovih časih je bilo več družbenega reda, manj je bilo treba plačevati za skrbstvo,« je dejal kmet iz notranjosti države, za katerega je bil to že peti poklon Mau. Nekdo drug se je pritožil, da današnja Kitajska ne premore pravega voditelja, medtem ko mlade, ki ga niso poznali, privlači predvsem izvirna Maova osebnost. Po mnenju nekaterih tujih opazovalcev je to spontano oživljanje maoizma znak naraščajočega nezanimanja Kitajcev za politiko, pa drugi strani pa tudi popuščanja pozornosti pri tistih, ki so zadolženi za indoktrinacijo in ki so bili po zadnjih sovjetskih dogodkih ponovno mobilizirani. Kubanska opozicija za mirne spremembe CIUDAD DE MENICO — Kubanska opozicija je sestavila »skupno demokratično platformo«, katere cilj je konec kastris-tične diktature brez nasilnega rušenja komunističnega režima. V četrtek je osem opozicijskih skupin v mehiškem glavnem mestu ustanovilo Kubansko demokratično skupnost. V petek pa sta dve skupini, ki nista pristopili k Skupnosti skušali na Kubi organizirati prvo protestno manifestacijo. Ta je klavrno propadla, saj ima režim še vedno dobro razvejano organizacijo, ki je sposobna v kali zatreti vsak »kontrarevolucionarni napad«. Nedvomno je prav temu botroval sklep združene opozicije o nenasilnem odporu, ki naj režim postopoma in neboleče prisili na spremembe in na dialog. Opozicija zase v bistvu zahteva le »alternativni politični prostor«, ker se zaveda, da je režim še vedno precej močan. Vsak poskus hitrih sprememb pa bi lahko povzročil nasilje in prelivanje krvi, opozicija noče romunske varian- te padca komunizma, ker je prepričana, da se bo moral kastris-tični režim postopoma sprijazniti z novo situacijo. S tem se strinja tudi Demokratična platforma iz Miamija, ki ji načeljuje Carlos Alberto Mon-taner. Ta skupina je pripravljena celo posredovati v VVashing-tonu, da bi ZDA omilile gospodarski embargo, če bi Castro vzpostavil dialog z opozicijo. Tega mnenja pa ni Kubansko-ameriš-ki sklad, ki je blizu washington-ske administracije. Ljudje iz te organizacije so prepričani, da so kastrističnemu »tropskemu komunizmu« dnevi šteti in da zadostuje le dober sunek, da se celotna režimska struktura sesuje. Prav zato so v prejšnjih dneh odpotovali v Moskvo, da bi dosegli prekinitev sovjetske pomoči Havani. Moskva bo bržkone iz objektivnih razlogov morala prekiniti to pomoč. Tega se združena opozicija boji in zato predlaga prekinitev ameriškega embarda in politični dialog na Otoku. Ustrahovalna akcija v Milanu z nočnimi streli MILAN — V noči na ponedeljek so neznanci streljali proti poslopju komisariata v neki milanski četrti. Po atentatu so pobegnili z lancio themo temno modre barve, za katerega se je pozneje izkazalo, da so ga isti večer ukradli v neki bližnji ulici. Lastnik avtomobila se sploh ni zavedal, da so mu lopovi odpeljali vozilo, saj so ga o tem obvestili šele karabinjerji. Zlikovci so namreč avto zažgali. Očividci so povedali, da so bile v avtomobilu, ki je odpeljal z veliko hitrostjo, tri, morda štiri osebe. Streli so k sreči povzročili le zanemarljivo gmotno škodo, razbili so nekaj šip in poškodovali glavna vrata, nihče od policistov, ki so bili takrat v poslopju, pa ni bil ranjen. Odgovornosti za atentat doslej ni prevzel nihče. Preiskovalci menijo, da gre za ustrahovalno akcijo krajevnih razpečevalcev mamil. Pod komisarsko okrožje sodi namreč tudi zloglasna četrt Grato-soglio, kjer je znano zbirališče narkomanov in razpečevalcev. Policija je zato prepričana, da je ustrahovalno akcijo naročil kak vplivnejši lokalni boss. Poldrugi kilometer limuzin V Pekingu so zbrali kar 114 actov znamke rolls royces, da bi iz nji*1 naredili najdaljši sprevod teh luksuznih limuzin in se tako vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Na čelu sprevoda je bil veteran lZ leta 1907 »silver ghost«, ki trenutno velja več kot 23 milijonov dola1" jev. Avti so defilirali v razdalji 9 metrov drug od drugega in tak? ustvarili kolono, ki je bila dolga kar 1,6 kilometra (Telefoto AH Ne glede na poskuse, da bi jugoslovansko krizo rešili sami jugoslovanski dejavniki, je vse bolj na dlani, da ima jugoslovanska problematika še kako markantne mednarodne konotacije. Problem internacionalizacije jugoslovanske krize je zmeraj bolj žgoč; tudi v mednarodnih krogih je redkokdo prepričan, da bodo Jugoslovani sami kos tej problematiki, v kateri se prepletajo politični, zgodovinski, civilizacijski, zemljepisni, kulturni in kajpak gospodarski segmenti. V mislih imamo internacionalizacijo domala vseh jugoslovanskih problemov. Danes je napeto med Hrvatsko in Srbijo, toda nič manj napeto začenja biti tudi na takorekoč jugoslovanski južni meji. Srbi in Albanci (mimogrede: polovica Albancev je na Kosovu) si vse bolj jasno in glasno recipročno očitajo, da nasprotnik pripravlja ofenzivne akcije. Odkrito je govor o vojaških premikih na meji. Seveda je napetost na meji povezana z notranjim stanjem tako v Srbiji (pravzaprav na Kosovu), kakor v Albaniji. Albanski predsednik Alija je že sporočil, da ne bodo več dopuščali preganjanja kosovskega prebivalstva. Na Kosovu je že vrsto let resnično vroče. Srbska politika niti ne skriva več, da ji gre dobesedno za izkoreninjenje albanske narodnosti. V dveh letih je bilo v Albaniji ubitih nad sto ljudi, ranjenih pa blizu 400. V tej deželi dosledno nadaljujejo z indoktrinacijo srbskega prebivalstva. Javna skrivnost je, da srbskim družinam delijo orožje tako po hišah, kakor neposredno na policijskih postajah. V tem duhu je treba razumeti tudi podatke, da v izvršnih organih na Kosovem ni več niti 10 odstot- Albancem na Kosovu spet grozi genocid kov domačih predstavnikov, na policijskih poveljstvih pa sploh ni več domačega kadra. Poveljniki policijskih enot in postaj so Srbi in Črnogorci. Poročila o tem, kako preganjajo domače prebivalce Albance, so zadnje čase še posebno kruta. Tako vedo opazovalci povedati, da so tarča napadov zlasti mladi ljudje. Letos je izgubilo življenje blizu 20 Albancev, mlajših od 20 let. Albanske organizacije, ki še obstajajo, opozarjajo srbsko oblast na tako nizkotna početja, toda brez uspeha. Tudi posegi mednarodne javnosti so brez rezultatov. Na Kosovu je teror. Toda Albanci pravijo, da jih ni strah. Dejstvo je, pojasnjuje na primer predsednik odbora za zaščito človekovih pravic v Prištini Adem Demaqi, da ima ustvarjanje terorja določen cilj, ki pa ga spretno prikrivajo s tem, češ, Albanci so tisti, ki se tihoma pripravljajo na napad, Albanci so že sredi priprav za oboroženo vstajo. Karizmatičnega vodjo Albancev Rugovo dejansko potiskajo v to, da bi dal domačinom znamenje, naj se le upro srbskemu nasilju, kar pa bi seveda pomenilo vodo na mlin srbske politike. Cilj te politike, ponavlja Zemun Celaj, bivši novinar "Ri- lindje", ki je sekretar prištinskega odbora za zaščito človekovih pravic, pa je še to-talnejša represija, kakršno je zganjal na primer Huseinov režim v Iraku na rovaš Kurdov. Domači Albanci se ne dajo. Političnim nakanam ne nasedajo. Rugova te dni spet umirjeno javno zavrača uporabo sile s strani Albancev, češ, konec koncev se zavedamo, da bomo morali tudi v prihodnje živeti skupaj s Srbi in Črnogorci, z njimi pa kajpak ne smemo rušiti mostov! To je ena plat politike na Kosovu, se pravi politike, ki jo vodi srbska oblast. Druga plat pa zadeva Albance v Albaniji, njihove politične, zlasti pa gospodarske razmere, ki so vsak dan bolj grozljive. Pojav beguncev v Bariju in drugih italijanskih pristaniščih na Jadranu je odsev teh razmer. V tej državi še niso uspeli ustvariti vsaj skromne perspektive razvoja. Prvi demokratični koraki so še sila majavi. Množice so dobesedno lačne tako kruha, kakor stvarnih načrtov za bodoče. Takšno stanje je kajpak nevarno. To je že več kakor krizno žarišče. Na Kosovu vlada kruta represija na račun Albancev, v Albaniji. pa je dobesedno materialna beda. Iz tega se lahko izcimijo hude stvari. Regresija na Kosovu ne more biti brez- končna, pri stanju v Albaniji pa bi bilo treba prav tako odpreti kak ventil. V tem pa je seveda nevarnost, ki se lahko sproži zlasti na že tako občutljivem področju ju-goslovansko-albanske meje. Na tej meji v zadnjih dneh ni miru. Obtožbe, da nasprotna stran namerava napasti, so vse bolj pogoste. Srbija je še zmeraj v evforičnem nacionalističnem zaletu, ki pa ga je začelo neizbežno spodjedati stvarno gospodarsko stanje v republiki, ki je zmeraj bolj klavrno. Albanija poišče nek izhod, ki ga v balkanskem duha lahko razumemo tudi kot resnično pripravo na spopad pač pod zastavo boja z? zaščito svojih bratov na Kosovu. Na te] meji škriplje od napetosti. "Internacionalizacija" zapletene jugoslovanske problematike (deloma pa tudi balkanske) je zategadelj nujna. V pom°c pa bi morali priskočiti ne le politični (O vojaški izvedenci, kakor so tisti, ki jih le, evropska skupnost določila za severni dej dosedanje Jugoslavije, marveč tudi drugr denimo zgodovinarji, sociologi in še marsikdo. Razčiščevanje pa bi morali oprav' ljati strpno, znanstveno, kajpak v miram razmerah. Zdajšnje stanje je dovolj odkrl' to posvarilo, da sami krajevni dejavniki ne bodo kos tej nalogi. Samo po sebi pa je umevno, da bi bu treba sprejem pripravljenih predlog0 podrediti referendumski odločitvi P05?' meznih predelov, oziroma njihovih PieP v valcev. Poseg mednarodne skupnosti reševanje določenega problema danes a more več imeti prizvoka "vmešavanju'. marveč "sodelovanja", da bi se problem ne širili tudi druqam. , MIRO KOCJAN