a' Mfots ođ olHobra 1947 kot tednik - od i. januar. J» 1958 kot poltednik - Od 1 januarj» 1960 trikrat te-^ko. in sicer ob pone-^ »redah in sobotah HLC & S I tO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA CI KRANJ — SOBOTA, DNE 13. JULIJA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 81 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kočijan UDSTVA ZA GORENJSKO Mekim naj odločajo novih občinskih skupščinah 10 ™*n drugih organov iamenov*« oli!^1 komisiJe za ugotavljanj« 7^«» dohodka zaposlenih P* 7k*v,"h organizacijah. Ze sam* j* ^enovanja so ponekod vzbudi-<*čutck ponovnega »vmešava-naše stvari«. To pa lahko JJJ*1*8 Pri posameznih kolekti-*o malodušja. smo imeli y okviru obči-komisije za uveljavljanje ^ojMrf807 ° 6Ist*m in osebnem **di h V ^^P^a^kih organ 1-■» »Mit?" so iakrat nastala raa-avjT^meljcna odstopanja med W»SJa!?LP^uktivnosti in iz-kot del™1 oeebne8f» dohodka -tov ,na Posledica prvih posku-*ko*»toi!>^>đTH?*a uveljavljanja Vo*VH i zakonitosti v proiz-\\tll !n na trgu - je bila zato kot letos0** 46,1 k<>misiJ drugačna Vitj ^' ''nole so nalogo zadrže-in ublaiH™6211* *kslremc navzgor Uke v ll npkatere prevelike raz- i osebje PreJ^mkih med vodilnim' H £J» ostalimi. To je imelo! *Hltaw'. 0en°-PoHHene kot eko ^riprave na sedemletni načrt Osnova je proizvodnja Perspektivni načrti gospodarskih organizacij v ospredju pozornosti Vse ekonomske in proizvajalne sile pri nas se pripravljajo na nadaljnji razvoj v prihodnjih sedmih letih. Osnova so seveda sedemletni perspektivni načrti. Ta naj bi na izkušnjah dosedanjih uspehov in na ocenah današnjih možnosti postavil poglavitne cilje novih ekonomskih dosežkov v prihodnjem sedemletnem obdobju. «kie ^?sledice- Seveda so mar- j V ko»un>t V pret'rano poseganje] đa *> cew , primcr(V- fles Pa J<*. 10|ni napori zelo zaostrili Nadaljevanje . na 2. strani * Tokrat smo pobarali o teh pripravah v radovljiški in jeseniški občini. Povsod, kot smo ugotovili, se skrbno pripravljajo. Poudarjajo pa, da bodo osnova za njihove občinske načrte perspektivni načrti podjetij. Zato velja vsa pozornost prav izdelavi le-teh, kar je prva stopnja pri tem obsežnem delu. V jeseniški občini so te priprave izredno živahne. Imeli so že posvetovanja Z zastopniki obrtnih in trgovskih podjetij, s predstavniki industrijskih podjetij, pripravljajo pa posvetovanje s člani društva inženirjev in tehnikov, ki naj bi prevzeli velik dele/ v tehničnih pripravah itd. Najprej so izdelali načrt tehničnih in organizacijskih prijemov. Po tem načrtu, o katerem bo razpravljala še njihova občinska skupščina na prvem zasedanju, naj bi do 15. avgusta postavili vse organizacijske oblike in tako začeli z načrtnim delom. Razen osrednje sedemčlanske komisije je predvidenih še vrsto pododborov in komisij. Tako predvidevajo posebno komisijo za pomoč gospodarskim organizacijam, posebno komisijo za izdelavo perspektivnih načrtov o razvoju kmetijstva in gozdarstva, za komunalne zadeve, promet itd. Posebne komisije bodo imeli tudi za razvoj telesnovzgojne in športne dejavnosti, za zdravstveno in socialno zaščito, šolstvo in drugo. Poseben odbor bo zbral in proučil gradivo o urbanistični dejavnosti v prihodnjem obdobju. Veliko pozornosti pa posvečajo izdelavi posebnega načrta o družbenem standardu v prihodnjih sedmih letih. Ta načrt, ki ga bo izdelala posebna komisija, naj bi predvideval vso stanovanjsko in družbeno gradnjo, zaposlovanje prebivavstva in njihove dohodke itd. «JSigy°dnia in izvoz v letošnjem prvem polletju Uspehi kranjske industrije Kolektivi v proizvodnih organizacijah kranjske občine so koncu meseca junija zaključili letošnje prvo polletje z ob- 8e8om proizvodnje za 2 odstotka nad predvidenim načrtom °Zlr°ma z 11 odstotki večjim uspehom kot lani v Istem ob- obJu. Prav tako so izvozili po vrednosti za 0,7 odstotkov nad Predvidenim načrtom, kar pomeni za 64 odstotkov več kot v k_c, ' * sKem prvem polletju. ..laki sr k 0r8am P°d,atkV kiso J***** r^j~Uv člnske skupščine v * bo o t Poncdeljek, 15. julija fctvii. Iern razpravljal svel za blVo občinske skupšči Kot USpehiOCwnJU,jcio' so to Mlo lepi J°i v 1 smc'i uspavati. Zlasti n7taioči ^f0011 'un'i" so zelo K,Sti^a'Jako da odpirajo opti-toUetju. ^»kovanja v drugem Prvih mesecih je bilo veliko težav in kazavec skupne proizvodnje se je ustalil z upornim gibanjem navzgor šele sedaj v zadnjih mesecih. Po dejavnostih med proizvodnimi podjetji zavzema v doseženi proizvodnji prvo mesto živilska industrija, ki je izpolnila prvo polletje s prekoračenjem predvidenega načrta s 16,8 odstotki. Sledijo lesna industrija s prekoračenjem proizvodnje za 6,5 odstotkov, clektro gospodarstvo za 6,2 odstotka, kemična industrija za °v»>Jak ^i0' da ie avto z napisom POMOČ-INFORMACIJE In Sr^Orodos i nJim križari po naših cestah, nekaterim voznikom * »■ na 2. strani 2 Mladina iz Oldhama v Kranju Kranj, 12. julija — V okviru vse tesnejšega sodelovanja med mestoma Kranj in Oldham (Anglija) je včeraj prispela v Kranj 30-članska mladinska skupina iz Oldhama. Skupina angleških mladincev in mladink, ki jo vodi g. Robert Watt, bo ostala v Kranju predvidoma tri tedne. Za nocoj jim prireja predsednik občinske skupščine Martin Košir poseben sprejem. Predvideno je, da bi v času bivanja ti. gostje kranjske mladine obiskali Krvavec, Bohinj, Drago da bi šli do našega Jadrana in si ogledali druge zanimivosti gospodarskega, kulturnega in zgodovinskega pomena v kranjski občini in na Gorenjskem. Prav tako jc predviden prihod mladine iz mesta La Ciotat (Francija) za 17. t. m. Mladina kranjske občine, ki je tokrat gostitelj, pa pripravlja podobne obiske v imenovana mesta. — K. M. Gostje iz Oldhama na sprejemu, ki ga je priredil predsednik kranjske občinske skupščine Martin Košir Perspektivni plan razvoja turizma Prva pomembna naloga občinske turistične zveze Radovljica Na občinski turistični zvezi v Radovljici so pripravili osnutek 10-letnega perspektivnega plana razvoja turizma v tej komuni, ki Je po moči te gospodarske panoge priznano prvo mesto v našem okraju. Osnutek bodo dopolnili še na raznih posvetovanjih z gospodarstveniki in turističnimi delavci. Rok, ko naj bi bil osnutek toliko pripravljen, da bi o njem že lahko razpravljala občinska skupščina, je postavljen na 15. septemher. Tako obdelan in potrjen program naj bi bil zakonita osnova, po kateri bi se odvijal razvoj turistične dejavnosti, sproti ga bodo dopolnjevali in razširjali le v zares opravičljivih primerih. Kot osnova za izdelavo osnutka so služili turistični programi bivših občin Radovljica, Bohinj in Bled, ki so bili izdelani pred šti- rimi leti. Revidirali so jih in dopolnili. Osnutek programa v uvodu vsebuje opis gospodarskih posebnosti radovljiške komune, prirodnih osnov za razvoj turizma, razvoja turističnega prometa, popis splošnih in posebnih pogojev, turističnih družbenih organizacij, turističnih komercialnih organizacij in ostalih organizacij, ki sodelujejo v turizmu, krajev, ki so primerni za zdravstveno klimatski turizem in podobno. Najvažnejši je vsekakor del, v katerem so obdelane prespektiv-ne možnosti razvoja turizma v komuni na splošno in posebej na važnejših področjih: Bledu, Bohinju, Radovljici, v Triglavskem pogorju in drugod. Ta del med drugim zajema plan razvoja turističnih objektov, trgovske mreže, žičnic, prosvetne dejavnosti, avtomobilskega in železniškega prometa td. — S. Priprave na XIII. gorenjski sejem Več kot 150 razstavljavcev Kranj, 13. Julija «r Do včerajšnjega dne se je upravi Gorenjskega sejma za sodelovanje na poletni prireditvi prijavilo 153 podjetij. To je 12 več kot lani, po obsegu pa še nekaj več, saj so se nekatera podjetja v zadnjem času združila v večje gospodarske organizacije. Podjetij, ki bodo razstavi jala in prodajala tekstil in konfekcijo, bo toliko kot lansko leto — okoli 50. Podjetij, ki izdelujejo ali prodajajo pohištvo, bo nekaj več kot lansko leto (29, letos 32) prav tako je tudi pri podjetjih s kovinskim in elektrotehničnim materialom (22) in z ostalimi industrijskimi izdelki (34). Na sejmu bo sodelovalo tudi blizu 20 negospodarskih organizacij. Njihovo prijavljanje še ni i zaključeno. Razstavni in prodajni prostor j bo isti kot lansko leto. Le pri gostinskem pokritem prostoru pred- ! videvajo povečanje od 200 na 400 i kvadratnih metrov. — S. 1 • gorenjski sejem V Kranju od 2.-13. avgusta © Pe«tra izbira bla$a široke potrošnje o Bogati večerni zabavni programi SOBOTA. 1S.JoM»j5 TE DNI PO SVETU Ljudje in dojjodki G Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodk * ZAUPNICA LEON M EVI VLADI Vlada premiera Leonija jc dobila v četrtek potrebno večino za svojo invesliluro. Zaupnico, ki jo jc minuli teden izglasoval senat, ie sedaj potrdila tudi skupščina. V prihodnjih dneh bo vlada predložila parlamentu zakonski predlog o državnem proračunu. Tega dne bo Leone podal ostavko svojega kabineta, ki je prehodnega značaja. * GROB AKT .MONCHENSKE d<,1»«' POLICIJE Jugoslovanskega zdravnika dr. Hrvoja Petkoviča, ki Je na strokovnem Izpopolnjevanju v Munchnu, Je pred petimi dnevi aretirala policija, pri čemer je bil huje poškodovan. Do sedaj še nl-' so razsvetljeni vsi momenti, ki so pripeljali do tega policijskega napada na Jugoslovanskega državljana. * VOJAŠKI UDAR V EKVADORJU Ekvadorska vojska jc v četrtek izvedla udar in strmoglavila vlado predsednika Carlosa Julia Arosemene, ki je bil na oblasti od 9. novembra 1961. V glavnem mestu Guitu se sestavili vojaško junto, katere sestave pa še niso objavili. * SMRTNE OBSODBE V JEMENU Ljudsko sodišče je v četrtek obsodilo v Sani na smrt 9 oseb, obtoženih, da so pripravljali državni udar v Jemenu. <* ODLOŽENA STAVKA ŽELEZNIČARJEV 7 osebnim posredovanjem pred* sednika Kennedvja so v zadnjem trenutku začasno odložili stavko rta ameriških železnicah, ki bi se morala začeti v četrtek ob soglasju lastnikov družb in predstavnikov sindikatov železničarjev je Kennedv predlagal 29. julij kot skrajni rok za razpravljanje o stališčih v tem sporu. 0 ODGOVOR NA SPOROČILO SOVJETSKE VLADE Radio Bagdad Je objavil v četr* tek Izlavo predstavnika Iraškega zunanjega ministrstva, v kateri ocenjujajo sporočilo sovjetske vladi" o dogodkih na severu Iraka v zvezi s Kurdi kot »grobo vmešavanje v" notranje zadeve Iraka.« * HUDE IZGUBE KURDOV {Udto Bagdad je prenašal Izjavo iraškega ministra za predsedniške zadeve Džavala, v kateri je rečeno, da so minuli teden pre-[j kuni'-;!.'! uporniki hude človeške izgube v borbah z vladnimi Četami, Po njegovih besedah je padlo 400 Kurdov. Ključ, s katerim bodo tri atom- mom bo .skušal nagovoriti sovjet- zmanjšale proizvodnjo nevarnega Sporazum v Moskvi ne bi samo sko zvezo. Ni treba posebej »» tke silv zopet poskušale prepoved atomskih poskusov doseči ske zastopnike za sporazum, ki ne jedrskega orožja, to je za sedaj zmanjšal svetovne napetosti, am- šle vat i, da so podobne zalo«*5 te bi pomenil samo ustavitve posku- še težko povedati, zlasti glede na pak bi s svojimi posledicami tudi na drugi strani, ki bi Prav zdaj picpc.v'ii v ttSoekvo. Veliko fe liilo v preteklosti ie poskusov. vsakem poskusu v ključavnici zlomil. Zdaj so naposled izdelali ključ iz nekoliko bolj trdnega ,\f-kla in veliko ljudi pričakuje, da se tO pot ne bo zlomil. Tristranska pogajanj« atomskega kluba v Moskvi so nekaj časa pripravljali. Z najvišjih po'- osko vski so /manjšal fantastično velike izdat- zadostovale, da bi zahodno ke, kf jih države namenjajo atom- oblo nekajkrat pognali v zrak" skemu oboroževanju. Pred moskovskimi PoffaJlll"'m(,. Dvomi o sedanjem jedrskem se mnoge megle že razpršile- • oboroževanju med velikimi silami ričani so prišli Rusom naspro so že stari. Veliko strokovnjakov pol poti in enako J° *„ Veliko strokovnjakov pol in državnikov je že uvidelo, da je storil v Berlinu, ko jc P°v edal. d» priprav' spora- tekmovanje z atomskimi naboji bi bila Sovjetska zveza zgubilo vsak smisel. Stare strate- Ijena skleniti tudi omeJcn ške in vojne rešitve počasi tepejo /um v zraku in pod vodo. velesile po glavi. Ze ob prvem Postopno preskakovanje mest je bilo nekajkrat ponovlje- .Jff pregledu ameriških atomskih za- ovir bo morda pripeljalo no, da moskovska pogajanja daje- log je sedanji obrambni minister vitve jedrskih poskusov, jo velike; obete. In ni slučaj, da je McNamara ugotovil, da so zaloge bodo moskovska pogajanj* iz Amerike odpotoval v Moskvo sov z jedrskim orožjem, temveč slabe Izkušnje, ki jih imamo iz ocenili na 30.000 megaton. Ob tem končala, predvidevajo vJ«»" Averell Harriman, človek, ki v tudi znatno skrajšanje izdatkov preteklosti, ko so se pogajanja podatku so ameriški strokovnjaki sestanek najvišjih predst*' tem letu že drugič prihaja v M os- za oborožitev. Ali bodo tri velike prekinjala in razbila takrat, ko izračunali, da bi sedanje orožje velesil, ki bi zapečatili kvo. Skupaj z britanskim mini- sile po moskovskih razgovorih za- je zbližanje že skoraj viselo zadostovalo, da bi z njim lahko vojno in razglasili boljše c*80 sirom znanosti lordom flailsha- prte nekaj oborožitvenih tovarn in na niti. 25-krat popolnoma uničili Sovjet- ljudi na svetu. st»r'h usU- Cc «* dow* vrtlko* hladno t* Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • ljudje in dogodki # Ljudje indoffo Nadaljevanje s 1. s t raji Kranj, 12. julija — Pred dvajsetimi leti Je bila na današnji dan »PriSpehu*« v Davčl ustanovljena VII. SNOUB »France Prešeren«. V počastitev tega Jubileja Je Gorenjski muzej priredil razstavo o Prešernovi brigadi v PreSernovi hiši v Kranju. Slovesno otvoritev je bila drevi ob 19. uri. V navzočnosti nekdanjih »prešernovcev« je razstavo otvoril general major Dušan Svara-Dule, ki je bil eden izmed 8 komandantov Prešernove brigade 1 Kolektivi naj odločajo neke družbene norme v tem pogledu in da so pod pritiskom javnosti mnogi posamezniki odstopali od svojih pretiranih zahtev. Tudi v celoti vzeto se osebni dohodki niso »povzpeli« prehudo navzgor, kot je bila bojazen. Pokazala se je zavest, ki je zelo ugodno vplivala na stabilizacijo gospodarstva. V nekaterih primerih so kolektivi celo preveč zadrževali osebne dohodke v korist skladom, raznim rekonstrukcijam itd., tako da so jih komisije morale glede tega celo opozarjati. Sedanje nove komisije za ugotavljanje osebnega dohodka po delovnih organizacijah še niso začele z delom. Vzroki so delno v »dopustni ške m razpoloženju«. Naloga teh organov je precej drugačna, kot je bila prej. Glavna njihova skrb naj bi bila pravzaprav celo nasprotna od tiste, kot o njej govorijo po nekaterih kolektivih, da namreč pomagajo dvigati osebne dohodke. Razumljivo deloV* - ob hkratnem dviganj" fc(h storilnosti in ekonomskih f sploh. Seveda morajo kol prvi vrsti zadostiti svojim« ^ ~svt*o M ekonom" t** nostim do skupnosti. Gta**^*lsi uspeh. Ze lanske izku*»J* W__Miti. ** rilo vsega tega P* Je ikufi terih primerih v Kranj* in drugod so pokazal«. niti V*** da ekonomskih uspehov podla««- cefl rotor valnost nima prave skusi, da bi z dviganj®111 šili »luknje«, so bili k**^ in so se pozneje mase* j^jfi Možno j«, da bodo *• *Jjp©*-večje ali manjše razJ*ke/^jfl, prečnih prejemkih n-ed * da bodo v samih kol«k^^ ^ I ki razponi med najnižji**1 g« višjimi prejemki. VćaS,bJJJe» & bodo) take razliko na nji h vplivov - NESREČE # TRČENJE KOLESARJEV V sredo ob 14,15 sta na Kolo- dvorskd cesti — pred skladiščem v Kranju trčila kolesarja Marjan Foronta in Bruno Avsenik. Po-renta je piivozil od Savskega mostu in izsilil prednost Avseni-ku, ki jo peljal od železniške postaje proti savskemu mostu. Po-renta 08 je pri padcu težje poškodoval (pretres možganov), Avse-nik pa je dobil lažjo telesne poškodbe. O USODEN SKOK V LEVO Na križišču ceste I. in Savske ceste III. roda na Laborah pri Kranju je v sredo ob 14.20 avtobus KR 41-28 (voanik Franc Bi-ček) oplazil Miro Krampel, ki je Šla iz Kranja proti Orehkm. V križišču je namreč Biček pravilno prehiteval Krnmplovo po levi 5W1 potem zavijal na Savsko cesto, vendar je Kramplova pri prehitevanju nenadoma skočila v levo, tako da jo je avtobus zbil po cesti. Pri padcu je dobila pretras možganov, se udarila v ramo in ranila po levi nogi. Prepeljali so jo v kranjski zdravstveni dom. © TEŽKA POŠKODBA MOTORISTA V sredo ob 22.30 je na cesti III. reda pri Mojistrani iz nezna- nega vzroka padel motorist Franc: Gričar z motornim kolesom kr 12-543. Vozil jo i/. Aljaževega doma proti Mojstrani, na ovinku je zavozil na desni rob ceste, zaneslo ga je v levo in po padcu odletel (5 metrov naprej, kjer je Obležal v nezavesti. Pri padcu je dobil pretres možganov in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. VINJENI VOZNIKI # Na cesti I. roda v vasi Pod-brezjo so varnostni organi v sredo ob 8. uri zalotili Milana Krausa, ki je vinjen vozil moped. Preprečena mu je bila nadaljnja vožnja in mu bilo odvzeto potrdilo o znanju CPP, ker pa je priznal vinjenost, ni bil odpeljan na odvzem krvi. 0 Ob 0.20 so varnostni organi na cesti I. reda v Kranju preprečili nadaljnjo vožnjo vinjenemu moped in t u Kri« t u Nad i žar j u, 32-letnemu kovinostrugarju iz Kranja. Odvzeto mu je bilo potrdilo o znanju CCP in odpeljali so ga na odvzem krvi. 0 Ob 2.15 je bil na cesti II. roda v križišču Ceste JLA in »Staneta Žagarja« v Kranju prijet voznik motornega kolesa Vid Trustelj. 26-letni bolničar iz Šenčurja je vozil vinjen. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje in preprečena mu je bila nadaljnja vožnja. Vreme VREMENSKA SLIKA Atlantske frontalne motnje prehajajo v valovih preko Alp proti vzhodu in povzročajo tudi pri nas zelo spremenljivo vreme. Vzhodne frontalne motnje so prešle naše kraje. V petek se j o Zfrčel vi 'dili greben visokega zračnega pritiska. Le-to bo povzročalo delno in prehodno izboljšanje vremena. Splošna cerktilacija na ppdročju Atlantik — Evropa še ne kaže znakov za trajnejšo ustalitev poletnega vremena v naših krajih. napoved za DANES IN JUTRI Danes bo nastopilo izboljšanje vremena, ki se bo nadaljevalo Jutri. Tudi temperćfture se bodo nekoliko zvišale. v popoldanskem času pa še obstoja možnost krajevnih ploh. stanje Vremena v petek ob 13. Lesce-Blctl obli no. rahel de/. 17 stopinj, zračni pritisk 1016 talili barov, pritisk je u.sialjen; Planica oblačno, 17 stopinj; Jezersko oblačno, 15 stopinj in Triglav-Kredarica v oblakih, 3 stopinje Celzija, brez vetra. "--------------r^S* Pomoč pri izdelavi statutov Prihodnji teden bo Delavska univerza v Kranju začela s prvimi seminarji o izdelavi statutov v gospodarskih organizacijah. Med prijavljenci za ta seminar so zlasti manjša in srednja podjetja, ki nimajo dovolj strokovnega kadra in je zato to delo najbolj zaostalo. Po izdelanem programu bo seminar trajal dan in pol s predavanji in tolmačenji ter z ustreznimi pogovori in pojasnili na konkretna vprašanja. Po potrebi bodo seminar ponovili. Prav tako imajo pripravljeno gradivo in potreben kader za podoben seminar za zdravstvene ustanove. Na ta seminar nameravajo povabiti predstavnike statutarnih komisij iz zdravstvenih ustanov vse Gorenjske. Po izkušnjah in nakazanih potrebah teh prvih seminarjev bodo pozneje pripravili podobne seminarje tudi za šolstvo, gostinstvo in druge dejavnosti. Predvidene so tudi posebne strokovne skupine (pravnikov, ekonomistov itd.), ki bi po seminarjih obiskovale posamezne delovne organizacije in na kraju samem neposredno svetovale in pomagale pri izdelavi statutov. — K. M.' ^ Pred kongresi sindikatov Občinske sindikalne organizacije se že pripravljajo na republiški in zvezni kongres sindikatov. V januarju 1964 je namreč predviden kongres sindikatov Slovenije, v marcu pa kongres sindikatov Jugoslavije. Po posameznih občinah so že začeli zbirati podatke o nekaterih najvažnejših problemih sindikalnih organizacij, ki jih bodo nato proučili in jih pripravili za kongres. — M. Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije ugotavlja O da je ob nedeljah in državnih praznikih turistični promet z osebnimi avtomobili še posebno intenziven, tako da se odvija na najvažnejših cestah v kolonah. Vožnja v kolonah pa zahteva od vsakega uporabnika ceste, da se podredi zahtevam in prometno varnostnim ukrepom, predpisanim za vožnjo z motornimi vozili v kolonah; O da vsak voznik, ki ne more in ne zna vožnje prilagoditi hitrosti kolone, ovira promet in ustvarja nevarne situacije, zaradi katerih nastajajo največkrat tudi prometne nesreče z najhujšimi posledicami; & da v teli dneh, posebno ob prometnih konicah vožnjo ostalih udeležencev na vzpetinah ne morejo dosegati povprečne hitrosti. Glede na to in v želji, da bi se dosegala večja varnost v cestnem prometu komisija priporoča vsem voznikom motornih vozil: 9 da so pri vožnji v koloni posebno zbrani; 9 da so obzirni do drugih; # da podrejajo svoje želje prometnovarnostnim zahtevam vožnje v koloni in # da se izogibajo nepotrebnega prehitevanja; vsem voznikom tovornih in priklopnih vozli, ki morajo zaradi neodložljivih prevozov tovora ob teh dneh na cesto: # da vozijo tako, da čimmanj ovirajo in ogrožajo turistični motorni promet; # da se med seboj ne prehilevajo in nc vozijo drug za drugim; % da omogočajo varno prehitevanje hitrejših vozil, zaradi česar te naj na primernih mestih, kjer prehitevanje ni nevarno, ustavljajo ali sicer z ustreznimi ukrepi olajšajo varno prehitevanje. vsem gospodarskim organizacijam: # da prevozne zahteve in prevoze uskladijo tako, da ne bo turistični motorni promet oviran. Skupnosti cestnih podjetij SR Slovenije: 0 da na primernih mestih, posebno pred vzpetinami postopoma zgradi izogibališča za tovorna motorna vozila. Organom za notranje zadeve: § da v teh dneh — posebno ob prometnih konicah — zadržijo na primernih mestih vse voznike, ki z neprimerno vožnjo ovirajo in ogrožajo ostale udeležence v prometu. Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri republi-, škem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije pričakuje: # da bodo gospodarske organizacije z razumevanjem sprejele to priporočilo in # da bodo vsi prometni udeleženci, posebno pa vozniki tovornih motornih In priklopnih vozil upoštevali to priporočilo ter da bodo z vzorno vožnjo čim več prispevali k hitremu, varnemu in neoviranemu cestnemu prometu. Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu SR Slovenija Vendar je to tudi ali slabe organizacije, ^^^h do** nja s sredstvi itd. ****** komisij ne bo omeje^*«« v kov, marveč le St^ZLti10^ analiziranje tega ^°^^^g$^ v določenih primerih ^ pregled, kje so vzro** ^fi0-oziroma izredno ***** & Toda usklajevanje — w lik in odstopanj bo **W**L*0' mim kolektivom. NJ"« j* presoja bo odloči m*-notranji delitvi. Kom-^ ^ K bodo nudile po potr«« * ustrezno pomoč. — **■ 2 Osnova je proi zvodflj* zašli v. £. Mnogi so zadnja }^[sP zave prav zato, ker jc * deiane'perspektive^in $ d*jjj *p**' menijo, da je izdelav^o*** hijsko gospodarjenji dj0. u do jutri pustilo v ^V«g •ti delov^jj^ nizacijah glavni temdj tivnih načrtov * cijah t načrta in sploh v prihodnjih fuSeved»P: dro*. to- na njihovem obmofij"- w^jncti je treba za take načrt* ^dg vajo, da bodo jkw . v■ » . predlog tega načrta a # p razpravo šele v pr™ v hodnjega leta. e(j star1 ^ Podobne priprave P1 bdobJif u v novo sedemletno.o tudi po ostalih vom<>" Gre za obsežno in off y.0 jj lo, pri katerem bi se ščevala vsaka nagi*3 nost. — K. M. in Belgijski taborniki na Šoben Lesce, 13. J^^otoV*1* flr dne bo v Lesce ^ pina bdgijskih tabor a^ nov mednarodne ^ ^ ^ »Rdeči sokol«, ko belgijski taborni*« Kot J« £t,j zorenj?**^ nikov. Dva dneva^ , skupaj i »Bratstva in taborniki. Mlad. ^%osJ'>>- nas dva tedna. bis do gostitelji vrniU ou ji. - S. Iz naših komun Ureditev središča naselja • JOHINJSKA BISTRICA -Z K" M urbanizem Je J tPred kratkim izdelal make-I Lkaterl J« Prikazano, I SS00 naJ bl b,,° središče • aohlnjske Bistrice po zazi- V GG Bled o procesu podružbl janja gozdov in drugih vprašanjih Iz naših kolektivov Petina lastnikov sklenila pogodbe sll0renjka<, pred velikim preobratom Razmere v Srednji vasi se ne spreminjajo — Nove investicije v izboljšanje življenjskih pogojev delavcev Menijo, da bo sredi "zidano že čez dve ali • davi. • «H leta ^dMdualne stanovanjske 6«Cl !° prcdvidene na Gori' itrn'J uPa1 naj bi "h bi,° 12-fcazln rih ve?ina že sto-i'- •kupil o88 naj bi biI° tam kov stanovanjskih Mn- dru» °Va. stavba ™ kino in trgov;vrr,reditve' Pfcviljonska Cri h ZKradba'botf,: |n -; - «Jo k«> gl ob'ck,i- Hotel b«-dogrS!.Ji? Znano' Pridobili z sprva 10 0bjekta« ki !e bil va|no 1naJT1enicn z* izbbraže-64 leJii anovo- v niem bo v'raci(t •' sedežev v rt • ta den0 L .10° 7un'""- Predvi-graditvi' ?a.' ,bi po T|iegovi do" le men, 'lla v "Crni Prsti« st'nskS . bife- z drugimi go- Pog0i; J° leč ukvanati, ker so Kol eCCJ neprimcrni-d<> za? ?oriČica zazidana, bo- gradiu „"'ki nai:ircJ lahko bi stale ? P°staiq. Tam naj Q 3 vrstne hiše. SadnS^1 bodo »Pregovori« ,kuP*cJnV*do °r8a,li občinske Z Gozdnim gospodarstvom Bled je do sedaj sklenilo dogo-114, 8 pa jih bodo začeli graditi, vorc o dolgoročnem sodelovanju in o letnem proizvodnem delu ! Opremo vseh domov so letos 21 odstotkov vseh zasebnih lastnikov gozdov na območju občin ; mo^° i^boljfali in dopolnili, po-. —_ .j ,., - , . ,, „ . , i vsod imajo delavci na voljo radij- Jesenlce in Radovljica. Njihovi gozdovi pomenijo 35 odstotkov i ^ in televizijske sprejemnike. vseh zasebnih gozdov in 36 odstotkov lesne mase. Iz tega Je j L* v najbolj oddaljenih in začas-razvidno, da želijo urediti svoje odnose z družheno gospodar- J nih delovnih mestih delavci živijo! sko organizacijo predvsem lastniki večjih gozdov, medtem ko imajo z mnogimi manjšimi težave. Tako sodelovanje Je sicer prostovoljno, vendar pa je za primer, če lastnik z gozdom ne gospodari pravilno, mogoče uporabiti 37. člen zakona o gozdovih in brez lastnikovega pristanka uvesti prisilno upravljanje z gozdom. Tudi na območju GG Bled že opažajo nekaj takih primerov. GG je že od začetka letošnjega j gozdovanjem Komne, kjer so goz-leta v celoti prevaolo od kmetij- j dove izsekali pred 50 leti, gradijo sklh Zadru? upravljanje z jrozdovl, j pa se nove gozdne ceste na Je-zaponlflo njihove kadre, odkupilo 1 lovici in na Srednjem vrhu v skromnejših razmerah. Kolektiv GG Bled Šteje v tem ' času 970 članov. Med njimi je okoli 300 sezonskih delavcev, ki i imajo stalno bivališče kar v 50 j jugoslovanskih komunah. Letos so j imeli precejšnje težave pri njtho- j vem zbiranju, ker so mnogi stalni; sezonci (predvsem iz Prekmurja)' odšli na delo v tujino. 1% pokazateljev v tem času Je mogoče sklepati, da bodo količinski plan poseka tepolnlli, pri de-1 snovna sredstva In podobno.; GG Bled slovi po tem, da vlaga i JJjj* ^Ju^t "^t-h^LT**! Večji del nerešeno je ostalo vpra- precej denarja Tbolj^anje živ- i Plw* |đuŽMlJa ffWsklh cest> W O programu, po katerem naj bi bila tovarna v Lescah edini slovenski izdelovavec čiste čokolade — Od 400 na 3100 ton • Kot Je mogoče v tem času razbrati iz polletnih obračunov, so • v tovarni »GORENJKA« V LESCAH izpolnili količinski plan • prvega polletja ln ga celo presegli za U odstotkov, finančni • plan je dosežen s 7 odstotki več kot Je bilo predvideno, sredstev • v skladih pa je precej manj, kot bl jih moralo biti. Vzroki? (Namreč za sklade). Materialni stroški nenehno naraščajo, cene kakavovca so skoraj za tretjino višje, kot so bile pred letom, prav tako tudi cene mleka, da ostale niti ne omenjamo. Cene čokolade so določene in njihovo poviševanje sploh ne pride v poštev. Sicer je pa tudi konkurenca v tej panogi zelo močna. In Izhod Iz takega stanja, ki nikakor ne sme obveljati? V »Go-renjki« gledajo z velikim upanjem in s pravo vedrino v program razvoja slovenskih podjetij te panoge. Program zajema obdobje i bili sklenjeni sporazumi s kme- solju ina Pokljuki, ob kateri bo (ijskimi zadrugami Radovljica, j povsem mehanizirana kuhinja, I Dovjo in Bled, da te tudi odkup kar bo veljalo 25 milijonov dinar-lesa prepustijo Gozdnemu gospo-1 jev. Pravkar je bilo dograjenih 11 j darstvu. KZ Srednja vas na to nI j stanovanj, dograjujejo jih pa se I pristala, pa tudi KZ Bled se siorr I pravilna sklenjenega sporazuma I ne drži. GG pa ie veliko do Hfg, j da se denar, ki ga prinašajo gozdovi, tudi vanje vrača. Obnova gozdov (pogozdovanje, čiščenje, nega itd.) namreč zahte- I va ogromna sredstva. Razen običajnih del letos nadaljujejo s po- poka eznlh vrst lesa. Cenijo, da bodo celuloznega in Jamskega lesa lahko oddali le okoli tri četrtine predvidene količine, ker zahteve niso usklajene z zmogljivostmi v JTozdovih. — S. "endar a 'VkuP^ina sama. be ne .Pa bistvene spremem-^ ohi»i.; mogoče, saj veko rT' kt',v že stoji, prav ta- ^ranjev.',' Predvid«n« večja **• bodo la starih- Kot k " 8araie MnaPot i le stare lesene Bo PrecH ma]:eti ic Posvcče-Cest in J P^-ornosti ureditvi in dohod Praznovali bodo ves teden Osem »križev« radovljiških gasivcev RADOVLJICA - Prihodnjo so-I boto in nedeljo (20. in 21. julija) i bodo člani radovljiške prostovolj-j ne čete praznovali 80-letmico obstoja svoje organizacije. Pokrovl-1 telja proslav bosta občinski od-1 I bor SZDL in občin.ska gasilka :zveza. i V soboto bodo na mestnem tr-i gu otvorili bazen. V nedeljo bo j slavnostna seja, zbor gasivcev pred kopališčem, proslava, parada, trielax7oL--. • ; mimohod in kar dva godbena koti' Prr knjige sam do- t P<*Ovfl?^ Pa jo zbral- ko Kt 2V) J£ Po^^micah h«k«j manj ^ iž SrbVrtOV; PO več>iTli flodoma-!° Jim «L in ^n^atslte. Na volio hah| v Prenočišča v zasobtnih so-l PočSu Grajski dvor- in ^^J«" domu -Slavko J^kl d ■ M«Jt^m ko ima počitki h 8V0jO kllbi njo, se ostali ^ «Ui v -Grajskem dvo- ^ i2?Sh obratih in v za- Ha<50v, ^»sču. !5l »eoef imajo pri l»*vlje->l«hS tutist^'h sob, «aj v 7*- ppl^^J« okoli 400 go-2> v gostiščih so %h Pribil111 Sob Pa i* «se-^ližno eetrtdna - S RAZPIS Dopisna Hola LJubljana, Par- mova 39 (telefon 36-043, 32-141) razpisuje vpis v naslednje šolske oddelke: 1. I.—III. letnik tehniške iole strojne, elektrlške, lesnoindustrijske aH kemijske smeri 2. L—IV. letnik ekonomske šole 3. dvoletna šola administrativna 4. strojepisni tečaj 5. jezikovni tečaj za nemški in Italijanski jezik (v štirih stopnjah) Prospekt, prijavo in pojasnila dobite na šoli (prospekt 100 din), prav tako se obračajte ia pojasnila glede vpisa na občinske odbore ZB NOV in sindikalne podružnice. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1963. šenčurske gozdove. Se isti dan so športne, kulturne in zabavne pri- [ imeli v gozdu tudi politično /im- ivdilve, z zastavami, \eiui in rovanje. Vsi ilegalci iz Šenčurja, cvetjem pa bodo okrasili tudi vsa Olševka, Srednje vasi, Vogelj, | spominska obekvia. Zaključne Voklega, Luž in Visokega so se prireditve bodo na dan vstaje — ; sporazumeli, da ustanovijo par- j 22. julija. — R. tizansko enoto (znano pod imenom senčurska partizanska Četa), ki je bila med prvimi oboro/e- PROftRNJ ZA POSEK LESA V OBČINI RADOVLJICA 1jica^aIno.vse lastnike gozdnih zemljišč na teritoriju občine Od i ' 1 Je rok za vlaganje prošenj za posek lesa za leto u. *t>5njaV8Usta d° 31. avgusta 1963. •h^^jo i8 posck lesa vlagajo vsi oni lastniki : zdnih zemljišč, W0,,:i Bled nen->ene kooperacijske pogodbe z GozUaim gospodar-eb- j niča na cesti Kranj — Skofja Loka j postaja z naraščajočim prometotri vse bolj nevaren za uporabnike te ceste, tako za tiste z motofn'-ml vozili, konjsko vprego aH za pešce. Most je bil zgrajen v času, ko j so cesto uporabljali le pešci U*3 vprega, zato je temu primerno I tudi zgrajon. Konstrukcija mostu V sieer tako močna, da lahko peljejo prek njega najtežja vozila, vendar je preozek. Doma: ini menijo, da bi se most z lahkoto razširilo tako, da bl ob straneh naredili hodnike za pešce, ki bi stali na konzolah (primer most čez Kokrb na Primskovem). Sicer te je po tej zamisli še sestalo nekni komisij, vendar do sedaj ni bilo drugega kot to, da so postavili prometni znak: prepovedano sre-čavanje. Vidljivost na mostu je tako slaba, da največkrat ni moč prej pntfvkiovati nasproti voy.c-fogfl vozila. Ker most služi vsemu lokalnemu prometu — vključno tudi pešcem - bi kazalo, '■ nji del, ki bo prišel v po*£ predvsem za smučarje, m* videvajo, da bo do*raJ.enh!! pred to zimo, medtem do spodnji del pričeli gra«" prihodnje leto. ..j Tako bo Zelenica že prmoa njo zimo res pravi rimsKi športni center, ki ga bo razen žičnice z ostalo Gorenjsko m sosednjo Avstrijo povezovaia , še nova cesta na Ljubelj. * so snežne razmere na le r ci izredne (sneg se tu obdrži vse do julija), je za to »msKo središče že sedaj veliko z* manje. Predstavniki odbora za izgradnjo centra m««, da bo 85 sedežev ln 58 len-v novem trietažnem smuč* skem domu kmalu Pryema'°' zato bodo poskušali sčasonia v Bornovem gradu tik ob n cesti urediti hotel; s JJffjJ kjer Je ljubeljsko gosti*«. vi predor in omenjeni g« pa naj bi speljali sankaš*« progo. Teren zanjo so si * dali že nekateri ugledni » L strokovnjaki ln menijo, «»' za to vrsto športa zel0,, _a kladen. Po načrtih, ki tum sankaško progo že obstaj J ' bo Investicija veljala bl«u milijonov dinarjev. Prihodnje leto na Vršiču nov Tičarjev dom Jesenice — Vršič ima zaradi naravnih lepot, alpske ceste in elektrifikacije idealne pogoje za ureditev mednarodnega visokogorskega turističnega centra. Jeseniški planinci so nameravali že pred desetimi leti zgraditi nov in sodoben planinsko-smučarski turistični objekt. Predvidena gradnja objekta, ki bi nadomestil že 60 let staro Erjavčevo kočo, je odpadla, ker PD Jesenice ni naletelo na razumevanje. Ker stari in dotrajani objekti — to je Erjavčeva koča in Tičarjev dom — ne morejo več služiti sedanjemu razvoju in željam domačih m tujih obiskovavcev. Jeseniški planinci puške niso vrgli v koruzo, marveč nadaljevali z akcijo in delno že uspeli. Odločili so 6e za gradnjo novega Tičarjevega doma. Razen sedanjega, ki ga bodo po dograditvi novega podrli, bo dograjen že prihodnje leto nov, prostoren in moderen ter sodobno urejen Tičarjev dom. Doslej je uspelo PD Jesenice dobiti 20 milijonov sredstev za začetna dela, s katerimi bodo pričeli takoj. V želji, da bi nudili planincem čimprej prijetno bivanje na Vršiču, so se odločili organizirati ob nedeljah prostovoljno delo za ureditev okolice in pripravo gradnje. Organizirali bodo prostovoljne planinske delovne j brigade in tako prispevali k čimprejšnji dograditvi doma, za katerega so prepričani, da bo dograjen prihodnje leto. PD Jesenice bo namreč takrat slavilo svojo 40-letnico. Prva delovna akcija za gradnjo novega Tičarjevega doma na Vršiču bo jutri (14. julija). Odbor za gradnjo doma in odbor PD Jesenice pričakujeta, da bodo delovne akcije v počastitev 40-letniee PD Jesenice in 60-letnice planinstva v tem kotu prelepe Gorenjske, uspele. — U. Dolgoletna želja prebivavcev Zalega loga, da bl dobili novo šolo, se je končno pričela uresničevati. Na sliki: prva dela na zemljišču, kjer bo stala Šola "J V češnjicl v Selški dolini so začeli graditi dva de vet stanovanjska bloka. Ta dva bo gradilo podjetje Niko, tretjega pa namerava zgraditi MLIP Prebivavci Mojstrane in DovIJ po večini delajo na Jesenicah. Ko pripelje prvi popoldanski vlak, se napoti cela kolona od železniške postaje proti naselju Ob Savi Dolinki * NA JESENICAH j« otroki premalo zanmianj* učenje plavanja. Uprava ie ga kopališča je razpisal* jem v plavalno šolo za ^ nike, ki je namenjena P SOlski mladini. Čeprav vet predšolskih otrok še «e plavati, se je odzvalo raZ^ samo deset, otrok. Ker Je ^ nje plavanja brezplačno. ^ lo pričakovati, da bi starl) -0 tiste otroke, ki jih pc*»g vsak dan na kopališče, P™ ^ v plavalno šolo, saj bi s koristili otrokom in ra*% nili same sebe skrbi S-otrok na kopališču. # ANSAMBEL £A*2Sn1-PLESOV SVOBODE Jf* ]ei. CE, ki je angažiran tudii ^ ni sezoni z rednimi naf^,i,|lo Bledu, je prejel *«.dlV v It>' za gostovanje v ud*na. v»" Hjj. To in že V™** ^tfb* bila za gostovanje v ^ri-v Italiji in v Beljaku v ^ Je, JI dajejo ansamblu z 'le* ^ to večje priznanje. To?£ gaj sambel v resnici z .^etisfc0 vadi redno po dvakrat t*a ^eh in s tem skrbi za fcV»»*%JLa» plesov, ki Jih ima n»šWi ^ Medtem ko sta bila »** ba na pihala in pe1jege»i' najbolj poznana od**** *s v ske Svobode, je d"^dfl»» ospredju ansambel fij<>veJI'< plesov, ki pleše razen ploskih tudi plese ostalih J' jjwJflili vanskih narodov v orJ^.t l€tnice ustanovitve prve SNOtm'0 partizan6ke brigade VII. vseh v'Franceta Prešerna« v PtpAo Spoc*nJih prostorih galerije v»Tmove niše v Kranju. Razsta-1963 p04^ 001 13- do 26- toRrafiaiStavlj0nih 1x5 nad 150 fo" bria i 12 življenja Prešernove s'^adP med NQB ta okrog 2() sl.k grafi OJnih zborovanJ. To so foto-hr^J* ° Ustanovitvi brigade, s po-Goren"® Dolretno Part,izanjs.ko uniformo z komT)a«, ??? in ***** 8 Turjaka. ^ ^Sln21.?d'puikc> !n m:- dl'1Jgim 7 Prikazali bodo med brjj,aJNe v ^udmileV7e.ni Jasno'« sem nasprotoval. »Prejle ste prebrali pisma *Ui 8rce *aikovske, ki jih je poslala svojemu soprogu. Denite roko £i8lna mP* r^cite> če ie mogoče, da bi isti človek napisal takšna a< Ven?° i in tole P°rocil° gestapovskemu načelniku Kbrnerju? ta2uhisk'h ^e to rokonis Zajkovske. Pa vendar obstajajo razen »Za^ tUdi Sr^ni VB2^°&' Mar ni tako?* v^ihoru^lrte mi frazerska vprašanja,« je odgovoril po kratkem °8ar np *N'hče ne sprašuje, kaj pravi moje ali vaše srce. To ni-^ejstev ^riga- Mi smo znanstvena ustanova, ki dela na temelju StVa gov8°- dcjstev- ln to strogo preverjenih. In preverjena dej-Prav t-ikT"0 Proti Zaik°vski. Tn biro oblastnega komiteja zastopa ftika niste Sta,i§če> ka)u dejstva so trdna. Mladi ste še in smod-88 Večkrat 1?0vona,i- Mi pa smo imeli tiste čase priložnost, da smo Vjl1i izdaj -° raz°čarali v ljudeh. Kam bi prišli, če bi opraviče-lavce in se opirali na te vaše 'srčne razloge'.« 1 *em t mu težko oporekal. Toda sam mu nisem pritrdil. Ve-oči°7Cesar ni mogel vedeti. Vedel sem, kdo je Maša in videl sV • ^ato sem odgovoril: ^uJt'nior°!Vi<:I'KPUstiva ^ustvu- Prav imate, popolnoma! Dejstva potre-*Ma- 1 ■ StC pomaEali» ce Ji" Dom poskušal najti?« »Da« Žente dokazati, da je Zajkovska nedolžna?« »Zak aj?« Vpj.j,x . ^Cerini -IT nie 'C P°tisni!o v neroden položaj. če • 3;akai'> Krivico želim sprati z imena poštene komso-To'nijij '° bi'a V rcsnici poštena.« IJ*,08e, ki ittt° 'G pronicli'vo pogledal. Najbrž je pomislil, da imam wLni Uaal l nC 13°zna> Pa iin žc,im zamolčati. Vsa stvar mu očit-^"'ka- 0a* Yendar bi Ea moral nujno pridobiti za svojega za- legove pomoči nc bi mogel ničesar storiti. »Poskušajte me prav razumeti,,* sem dejal. »Pravite, da delate s strogo preverjenimi dejstvi. Naj bo tako. Toda dopustite, da bi ta dejstva znova preverili, kajti prišlo je do malega dvoma.« »Sam ne tivomim v njihovo resničnost,« je suho odgovoril. »In nasploh — vaš poskus se mi zdi nesmiseln. Volga se izliva v Kaspijsko morje. To dejstvo lahko preverjate v nedogled pa se še za dlako ne bo spremenilo. Vendar ukrepajte tako, kot sc vam zdi potrebno. Kaj vas najprej zanima?« »Je o dejavnosti Zajkovske v nemškem zaledju karkoli znano?« »Ne, o tem ne vemo ničesar. Vse ljudi, s katerimi je ilegalno sodelovala, so postrelili. Delala je kot radiotelegrafistka mestnega komiteja. Pri njej je bila radijska postaja. Sporočila je pošiljala v štab partizanskega odreda.« »In kaj je počenjala ilegalno? Je karkoli delala?« »V mestni upravi. Bila je tajnica splošnega odseka. »Mar ni nikogar, ki jo je takrat poznal ali vsaj videl?« »V mestu živi neki Kavalčuk. V upravnem poslopju je skrbel za kurjavo. Vendar bi ga zaman poiskali. Dejal bo, da jc bila Zaj kovska tajnica in to je vse. To je nekoč že povedal. Njegove izjave so v tem svežnju.« Tomilin je premolknil pa pristavil: »Mar ve splača hoditi po isti poti, ki smo jo prehodili že mi pred mnogimi leti? Prišli boste do enakega sklepa. Ce v tej stvari želite najti res kaj novega, morate odkriti predvsem nov način iskanja.« Res je imel prav. »Mi lahko svetujete?« sem poprosil. Tomilin je odkimal. »Ne vem, ne vem ... Povem vam: zastonj zapravljate čas.« Tako se je končal najin pogovor. Pozvonil je telefon. Tomilinu iso sporočili, da se bo čez pol ure pričela seja biroja oblastnega komiteja, ki ji mora prisostvovati. Poslovil sem se in se vrnil v hotel. Zima v Pribelsku je bila topla. Snega še ni bilo. Drobno je deževalo. JPo širokem bulvarju so drveli avtomobili in trolejbusi. Ljudje so hiteli: ženske z dežniki, dijaki s torbami, nasmejana dekleta in fantje. Pred blesteče razsvetljenimi vhodi v kinematografe so se drenjale množice. V mestu se je odvijalo vsakdanje življenje. V mislih sem nenadoma videl podobo tega mesta, vendar brez veselja in glasbe:, mračnega, nerazsvetljenega in tihega. Takšno, je bilo mesto med okupacijo. V njem je živela Ljudmila Zajkovska. Prav po tej ulici je hodila, vsako jutro v poslopje mestne uprave. Uprava je bila v- petnadstropnem sivem poslopju, kjer je bil zdaj mestni sovjet. O čem neki je razmišljala; ko je gledala nemške častnike in vojake? Mar se jih je bala, jih sovražila — ali pa jim je poslušno in zvesto služila? V hotelski - sbbi sem vnovič prebral vseh šest pisem. Dvom, ki ga jev moji duši zasejal Tomilin. je spet splahnel. Spet sem verjel pismom in ženski, ki jih jc napisala v strašnem poletju 1941. leta. Slovesno sem prisegel, da ne bom odnehal, dokler ne bom pojasnil te zadeve. Po večerji ,sem pričel premišljevati o vprašanjih, ki jih bom jutri zastavil Tomilinu. Poskušal sem najti nov način pristopa k stvari, novo metodo ... Iskal sem . . Vendar je bilo vse zaman. Naslednjič me jc vodja kriliva' utegnil sprejeti šele ob koncu delovnega časa. Pomislil sem, da, je tako storil, ker se je želel čimprej znebiti dolgočasnega obiskovavca. Preostalo mi jc le malo časa in tako sem se takoj lotil bistva. »Kako ste zvedeli, da jc bila Zajkovska od 8. julija do 26. septembra 1942. leta v zaporu?« »Obstajajo ustrezni dokumenti,« je odgovoril Tomilin, ki ga ja' moje vprašanje malce začudilo. — »V policijskem arhivu smo odkrili uradni zapisek o prehrani zapornikov. Ime Zajkovske lahko sledite od 8. julija do 26. septembra 1942. leta. 27. septembra so jo izpisali iz seznama za hrano.« »In kaj se jc z njo zgodilo?« Tomilin je skomignil z rameni. »Morda r.o jo ustrelili?« »Morda, morda pa so jo tudi izpustili. O tem ne vemo ničesar. Tovariše, ki so bili /. njo aretirani, so ustrelili v začetku 1943. leta* Njenega imena ni na seznamu ustreljenih.« »Jc bila v celici- sama?« sobota, f«. jam w Šport • Šport • Šport • Šport • Šport & Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport G Šport & Šport # Špc Po atletskem prvenstvu še vojaški in oficirski mnogoboj KRANJ - 16. in 17. julija bo na kranjskem slad ionu prvenstvo v vojaškem in oficirskem mnogoboju. Tekmovavci bodo tekmovali v štirih disciplinah, in sicer: v teku na 100 m. v metanju bombe, v teku prek vojaških zaprek in v plavanju na 50 m s prrnrrkami. Mr-rl mnogoboje! bo tekmoval tudi naš državni reprezentant v dcselrrobo-ju Jože Brodnik. Najboljši tekmovavci vojaškega in oficirskega mnogoboja kot tudi atletskega prvenstva zagrebške vojne oblasti bodo sodelovali na atletskem prvenstvu JLA, ki bo v Kranju v prvih dneh avgusta. Tu se bodo med seboj pomerile ekipe vojaških oblasti iz Beograda, Skopja, Sarajeva, Zemuna, Splita in Zagreba. Vse ekipe bodo med seboj zelo izenačene, tako da bodo borbe med njimi zelo ostre. Po sedanjih rezultatih sodeč, pa bi kljub vsemu lahko rekli, da bosta glavna favorita ekipi vojnih oblasti iz Beograda in Zagreba. Letalsko modelarstvo Atletsko prvenstvo zagrebške vojne oblasti Znana imena - poroštvo za kvaliteto Sobotni razgovor s Franci jem Hvastijem USPEHI NA K01ESU KRANJ - Danes ob 16.30 bo na novem kranjskem stadionu otvoritev atletskega prvenstva zagrebške vojne oblasti. Na tekmovanju bodo nastopale z okrog 120 tekmovavci ekipe iz Zagreba, Maribora, R<>ko in Ljubljane. Tekmovanje bo nedvomno zanimiva športna prireditev, saj bodo na njej sodelovali znani športniki, ki so trenutno na služenju kadrovskega roka. V ilustracijo samo nekaj imen: v zagrebški ekipi bo nastopal naš državni prvak v skoku v višino GOJTAN MAJTAN (209 cm), nadalje FRANC NARAKS - odličen tekač na 1500 m, IVAN GAISKI — lanskoletni prvak zagrebškega okrožja v teku na 1500 m in drugi. Mariborčani se bodo postavili s STANKOM KOPRIVICO - metav-cem krogle, medtem ko bosta v krosu njihove barve zastopala znana tekača-smučarja MIRKO BAVCE z Raven in JANEZ KALAN iz Gorij. Uspeh naših reprezentantov na Čehoslovaškem V sredo se je z mednarodnega tekmovanja na Čehoslovaškem vrnila državna reprezentanca letalskih m6delarjev Jugoslavije, v kateri sta tekmovala tudi dva člana kranjskega aerokluba »Stane Žagar«. Tekmovavci so se morali zelo potruditi, saj so na tekmovanju nastopale izbrane ekipe modelarjev iz Poljske, Madžarske, Vzhodne Nemčije in CSSR. Jugoslovan Melorv je zasedel prvo mesto, medtem ko sta se Kranjčana Silvo Seražim in Janez Pintar uvrstila na 8. in 12. mesto. Da Seražim in Pintar res sodita v elito te nove modelarske panoge, v kateri modelarji nastopajo z radijsko vodenimi modeli, sta dokazala že na samih pripravah, kjer je Janez Pintar s svojim modelom postavil 3 državne rekorde, na državnem prvenstvu, ki je bilo nedavno v Mostarju, pa sta oba modelarja zasedla prvi dve mesti. — P. Pričakujemo, da bo tekmovanje potekalo v znamenju borb med ekipama Zasre'oa iin Ljubljane, saj imata le-ti v svojih vrstah največ naših znancev iz športnih aren. Za gledavce pa bo posebno privlačen še na.stop športne enote, v kateri so zbrani sami najboljši športniki. Le-ti bodo tekmovali izven konkurence in bo sodelovanje na tem tekmovanju le njihov dodatni trening za bližajoče se atletsko prvenstvo JLA in za državno prvenstvo SFRJ, Med njimi bo nastopal MARJAN SPILER, meta-vec kopja, ki je pred desetimi dnevi v Sofiji zablestel z znamko 70 m. Posebno presenečenje tekmovanja naj bi bil NENADlC. Ta tekmovavec s povsem neznanim imenom je odkritje JLA. Tekmuje v metu krogle in diska (krogla — 15,50 m, disk — preko 46 m). Prvenstvo bodo nadaljevali jutri zjutraj, ko bodo še predtekmova-nja, popoldne pa bo na sporedu finale in podelitev pohval najboljšim atletom-vojakom oziroma pokalov najboljšim ekipam. — T. P. Dvoje moto dirk f) Škofja I^oka — Loško avto-moto društvo bo 4. avgusta na poznani 4 in pol kilometra dolgi progi priredilo moto (in letos prvič tudi avtomobilske) dirke za NAGRADO LOKE 63, medtem ko bodo v kategoriji solo motorjev do 50, 125, 175 in 250 cem te dirke veljale kot druga vožnja za državno prvenstvo. Novost na laški progi bo dirka avtomobilov turistične in izboljšane turistične serije do 750 ocm, ki bodo prav tako veljale za državno prvenstvo. Razen lepih denarnih nagrad za prva tri mesta v posameznih razredih je prireditelj za tekmovavca, ki mu bo uspelo izboljšali absolutni rekord proge, razpisal NAGRADO LOKE 63 - 100 tisoč dinarjev in veliko spominsito plaketo. Rekorder proge je sedaj prikoličar inž. Roško Šnajder s 115,714 kilomotri na uro. Tudi letos bodo lepe nagrade privabile v Skorjo Loko razen najboljših solo vozačev tudi hitro prikoličarje. Prireditelj je sklenil pogodbe za nastop na tej dirki tudi z nekaterimi tujimi tekmovavci, ki so nastopili na opatijski Kopališče v Kranjski gori Je propadlo in ga ne morejo več uporabljati. V vročih julijskih dneh so se brigadirji, delavci in nekateri domačini spomnili, da bi v ta namen lahko izkoristili Pišenco. Z buldožerjem so naredili v strugi večji tolmun, kjer je sedaj vedno dovolj mladih kopavcev I dirki; tako bosta prišli v fikofjo Loko italijanska in avstrijska ekipa z znanimi vozači Parlolti-jem, Ga Mi jem, Rinaudnm, Suspiz-zijem, Buonluigijem ter Gulde-nom, Richterjem, Hofferjem in VVorelom. Zlasti veliko zanimanja so za tekmovanje pokazali Avstrijci, ki so naknadno prijavili še 7 tekmovavcev, vendar je moral prireditelj prijavo iz finančnih razlogov zavrniti. # Jezersko — Po 23 letih bodo 21. tega meseca spet gorske moto dirke na Jezerski vrh, za katere je avto-moto društvo Kranj pri-| pravilo vse potrebno, da bodo v i redu potekale. Udeležba na njih I bo zelo dobra, saj se bodo tokrat I s strmino in zavoji pomerili italijanski, avstrijski in domači vozači, ki v tem športu nekaj pomenijo. Tako bodo na Jezerski vrh dirkali Italijan Buonluigi, Avstrijci Brossi, brata Luzko, Gai-.singer. Kler. Meinz in brata Leid-geb, med Jugoslovani pa Stefe (Kamnik), Mrzel (Murska Sobota), brata Pintar (Kranj), Arčan in prikoličar Salubir (Celje) in drugi. — Tekmovanje bo na 5 in pol kilometra dolgi progi, in sicer bo start in prvih 500 metrov po asfaltu, nadaljnjih 5 kilometrov pa po makadamu. Progo je vzorno urediilo cestno podjetje v Kranju, kt je obnovilo tudi cesto na Jezersko, tako da bo za gledavce dostop nemoten. Avto-moto društvo bo organiziralo tudi ogled dirk z avtobusi, ki bodo prihodnjo nedeljo od 6. do 9. ure odhajali s kranjske avtobusne postaje. VATERPOLSKA TEKMA I i Ilirija : Triglav 3:6 Ljubljana, 9. julija — V povratni vaterpolski tekmi so Kranjčani nastopili v nekoliko močnejši postavi kot v prvem srečanju, kar se pozna tudi na rezultatu. Ilirija — Otrube, Turna, Hafner, Zvo-kelj, Karlin, Alajevič, Harnung, VrbovŠek; Triglav — F. Rebolj, J. Rebolj, Zgomba 1, Veličkovič 2, Chvatal 1, Ju van, Pičulin, Pet crnci, Kocmur. — M. I Kolesarska sezona se prav v teh dneh približuje svojemu vrhuncu. Pred nami so najpomembnejše preizkušnje naših in tujih dirkačev za najpomembnejše naslove v kolesarskem športu, nekaj važnih tekem pa so že spravili pod streho. Naši najboljši dirkači — kolesarji so namreč »absol-virali« že nekaj težkih preizkušenj za točke v slovenskem in državnem merilu. V letošnji sezoni sta nas prav lepo presenetila mlada in perspektivna dirkača kranjske Mladosti FRANCI HVASTI in CIRIL ZUPAN. Na Bregu pri Kranju smo obiskali Francija Hvasti-ja. Ta se je pravkar vrnil z rednega treninga in nam je z veseljem pripovedoval o svoji 4-lctni »kolesarski karieri«. »Z rednimi nastopi na tekmah sem sicer začel šele lansko leto, ko sem dobil za to primerno dirkalno Rogovo kolo. Kljub temu da sem še mladinec, sem že lani v članski konkurenci dosegel nekaj zelo dobrih rezultatov. Na mednarodni dirki »Po Hrvatski ln Sloveniji« sem v generalni razvrstitvi osvojil v članski konkurenci 22. mesto. Najbolj pa sem bil vesel uspeha na veliki mednarodni dirki »Po Jugoslaviji«, kjer sem kot član mlade slovenske ekipe med redkimi našimi mladimi vozači vzdržal naporno vožnjo ob hudi vročini vse do cilja v Ljubljani.« . <® Kakšne rezultate pričakuješ v letošnji sezoni? »Prihodnjo nedeljo me čaka skupaj z bratrancem Cirilom Zupanom težko delo, saj bo na progi Ajdovščina—Tolmin tretja In hkrati zadnja dirka za slovensko prvenstvo. Upam, da bova obdržala mesti, ki sva si jih priborila na prvih dveh vožnjah. Pred nedeljsko odločilno preizkušnjo je namreč Ciril prvi, jaz pa sem na drugem mestu. Poskušal bon; na tej dirki popraviti zamujeno »in osvojiti najvišji naslov v Sloveniji med mladinci. Tudi na državnem prvenstvu sem Imel letos velik uspeh, saj sem zasedel tretje mesto kot najbolje plasirani slovenski mladinec. $ Ali boš tudi leios nastopil na naši največji kolesarski preizkušnji »Po Jugoslaviji«? »Lani sva iz Kranja na tej dirki nastopila dva; razen mene še Jernej Kalan, kl pa je letos na odsluženju vojaškega roka. Tudi letos bom po vsej priliki nastopil za slovensko reprezentanco. Za to dirko sc še posebej pripravljam, saj na dan prevozim do 120 km. Upam, da bom vzdržal ln do- segel še boljši uspeh kot lani. Doslej sem v letošnji sezoni prevozil 6.300 km, do konca se zone pa se bo ta številk« »dvignila« na 14.000 km, JJJf kor je moje letno povprečje. Žal smo letos že nekaj cas« brez trenerjev, ker klub nima za te namen finančnih sre stev ln smo tako v zadnjem času prepuščeni sami seo • Zvezni trener Zvone Zano^ar. ki je doslej vodil naše dirfa na treningih, je odpovedal sodelovanje.« • Ob zaključku našega raz- • govora nam je tudi zaUpj*.' • da ga je za ta zelo naporni • šnort navdušil bivši rogo- • vec Vinko Novak, domjj t Jame pri Mavčičah. -* K © je pred tem zelo nadarj«? • nim tekmovavcem 'e^s • nekaj zelo pomembnih na • stopov, smo mu ob odhodu • iz njegovega rojstnega kraj • zaželeli tudi v letošnji se-© zoni čimveč uspehov na ce • sti. j. Javorni* FRANCI hvasti mali oglasi • maii oglasi prodam Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno motorno koio »Maico« 250 cem, novejšega tipa. V račun vzamem dober moped ali motor do 125 cem. Šenčur 3 2551 Prodam dve kompletni rabljeni spalnici, drugo pohištvo in razne druge drobnarije. Ogled d 15. julija dalje med 15. in 17. uro. Jesenice, Tomšičeva 6 2561 Prodam 1.700 m2 lepega sadovnjaka na Kokrici — zazidljive parcele, ograjene z žično ograjo. Naslov v oglasnem oddelku 2562 Prodam zelo - lepo raščen fikus, visok nad 2 metra, primeren za več'j i prostor. Naslov v oglasnem oddelku 2563 Prodam dobro ohranjen topol ino C in motorno kolo znamke Viktorija 200 — vse v voznem stanju. Poizve se v Britofu št. 13 2564 Prodam topot ino C zaradi vojaščine. Babni vrt 1, Golnik 2565 Imam na prodaj že večje lahke in težke piske za rejo, bele in rjave pasme. Okroglo 24, 15 minut od Naklega 2566 Prodam levi vzidi ji v štedilnik. Kranj, Zadružna 1, Primskovo 2567 Prodam zelo dober voz zaprav-ljivcek. Kupim obračalnik za seno. Naslov v oglasnem oddelku 2568 Prodam več tisoč kosov dobrega bobrovca. Matevž Gazvoda, Preddvor ' 2569 Prodam kuhinjsko opremo. Ogled visa k dan pri Cehovin, Kranj, St. Žagarja 43 2570 Prodam nekaj rdeče detelje in-karnatke. Mavčiče 59 2571 Ugodno prodam 120-basno klavirsko harmoniko. Naslov v oglasnem oddelku 2572 Prodam 175 cem PRIMO in otroški športni voziček. Zg. Duplje 12 Poceni prodam Fiat 1100 B. Naslov v oglasnem oddelku 2574 Sporočamo žalostno vest, da Je po dolgotrajni in mučni bolezni umrla v 77. letu starosti draga žena, mama, stara mama MARIJA REKAR, roj. Stirn Pogreb bo v soboto ob 17. u ri iz hiše žalosti Praše 26 na pokopališče Mavčiče. Žalujoči: mož Franc, sin Ivan, France, Lojze in hčere Mici, Francka, Pavla z družinami in ostalo sorodstvo Praše, Orehck, Tcneti.se, 12. VII. 1963 Prodam lepo ohranjen Puch rol-ler. M. S., Križe 85 2575 Poceni prodam dobro ohranjeno PRIMO, magnetofon in ojačeva- vec. Šenčur 45 2576 Po ugodni cent prodam kopalno kad in peč na drva. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 2602 Prodam plemenskega vola, težkega 500 kg, vajenega dela. Janez Jelovčan, Zg. Besnica 6 260o Ugodno prodam lambrotto. Bri-tof 81 2604 Prodam motor DKV 125 cem. Hrastje 34 2605 Prodam dvosobno stanovanje v Kranju, ki ni takoj vseljivo in televizor RR. Poizve se v gostilni na Gorenji Savi 2606 Prodam kravo, ki bo čez 1 teden tretjič teletila. Babni vrt 4, Golnik 2607 Pomivalno mizo »Emajl Celje« prodam zaradi selitve. Naslov v oglasnem oddelku 2608 Prodam primo. Anica Rjavr/-(Tavčar), Begunjska 1, Vodovodni stolp 2600 Prodam dobro ohranjen moped Skutter. Šenčur 241 - 2610 Prodam šivalni stroj cik-cak Singer-elektro. Marija Zust, Kranj, Reševa 8 - 2611 Prodam mizarske stroje. Dve spalnici in dve kuhinjski opremi. Naslov v oglasnem oddelku 2612 Prodam modern globok otroški j voziček, Loparnik, Kranj, Pot na : Jošta 21 2613 Kupim 2 bika od 200 do 300 kg težka. Lahovče 37 2599 Kupim Fiat 750 ali BMV. Plačam v gotovini. Zglasite se pri vrtnarju v Begunjah 2600 Koteks, Kranj odkupuje lubje vsak dan dopoldan od 15. julija do 15. septembra. Koteks, Kranj 2601 ostalo Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135 — Telefoni: glavni urednik 24-75, odgovorni urednik 21-90, uredništvo ln uprava 21-90 — Letna naročnina Usta znaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, posamezna številka 10 dinarlev. sobotna številka pa 20 dinarjev kupim Kupim dobro ohranjen šivalni stroj, dve omari za obleko in štiri nočne omarice. Tomažič, Kranj, Tomšičeva 36 2577 Kupim 14 ali 18 eolski gumi voz v dobrem stanju. Bertoncelj, Ladja 6, Medvode 2578 Kupim 500 kosov stare strešne opeke »Folc«. Janko Sparovee, Duplje 26 2598 Mizarskega pomočnika in vajenca za učenje sprejmem takoj ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2508 ZAHVALA! Iskreno se zahvaljujem vsem zdravnikom bolnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, posebno pa dr. Valiču za uspešno izvršeno operacijo in za njihovo skrb pri zdravljenju. Zahvaljujem se tudi strežnemu osebju za vso pozornost. Krčeva, Jezersko 2579 Od Loga do ceste proti Škofji Loki sem izgubil očala. Najditelja prosim, da jih vrne na naslov: Pavel Mrak, Gabrk, 8k, Loka 2580 Trgovina Šipad Kranj sprejme mlajšega delavca 2581 Iščem avtomehanikarskega pomočnika in nekvalificiranega delavca. Avtomehanik Anton Jenko, Kranj, Smledniškn 76 2582 Se niste zamudili! Povijana na otoku Pagu, kjer lahko preživite res lep |n prijeten oddih, vas še vedno sprejme. Penzion 900 din dnevno. Vsa pojasnila v trgovini Borovo Kranj. Pohitite! 2583 Trenčko sem izgubil od Loke do Labor. Prosim, proti nagradi vrniti v Mesnino Sk. Loka. Vid Re-bernik 2584 Oddam opremljeno suho in sončno sobo z dvema posteljama za posojilo od 100 do 150 tisoč dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 2585 Moški srednjih let z lastnim stanovanjem v bloku in dobro službo želi spoznati tovarišico zaradi ženitve. Samo resne ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -Srečna prihodnost-« 2906 Ženski nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Ostalo po dogovoru. Jelka Iskra, Poljče 10, Begunje 2587 Šolska ustanova v Kranju išče sobo za profesorico angleškega in nemškega jezika. Ponudbe oddati pod šifro »september« 2583 Sprejmemo dva vajenca za prodajo obutve. Alpma, Kranj 2589 Cenjene stranke naprošam, da naj do 20. t. m. dvignejo popravljene in nove čevlje, ker bo od 2,1. VII. do 6. VIII. 1963 delavnica zaprta zaradi dopusta. Stanko Kom, čevljarstvo, Kranj. Partizanska 5 2590 Zakonca — upokojenca brez otrok — iščeta enosobno stanovanje v centru ali okolici Kranja. Oddati ponudbe pod »Velika nagrada« 2591 Obveščamo cenjene goste. JorclJ2596 Iščem kvalificiranega kffl*y*flje mizarja. Hrana in stano ^ preskrbljeno. Jože Legat, ko13 ^7 avtokaroser ist, Naklo 10° nadle** Zaprtje je zelo zoprna "T^ti ki vam povzrpča bole&inC,Hoje*p'' tudi celo vrsto nevarnih j^po — Najučinkovitejše Je pI£a,bi«-sredstvo »Donat« vrelec ^ vajte ga v svoji trgovini, ga dobijo v grosisHčneni ^ skem podjetju »Živila« Kr* J., ta lelrgovin! »Loka«. Škofja ^j^e-podjetju >Vino Gorenj**« niče. GA.SIVSKA PROSLAVA IN RAZVITJE PRAPORA NA TRSTENIKU Gasivsko društvo Tr9