D s s I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 ISSN 0351- 0271 Letnik 37, št. 3, str. 165-236, Ljubljana, september 1993 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik ZYae geodetov Slovenije UDK klasifikacija: mag Boris Bregant Prevod v angleščino: Lidija Vodopivec Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: za organizacije in podjetja je 1 O 000 SIT, za člane geodetskih dmJteY je 600 SIT Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1100 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211/92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davica od prometa proizvodov. Letnik37 3 1993 GEODETS ST Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351- 0271 Vol. 37, No. 3, pp. 165-236, Ljubljana, September 1993 Editor-in-Chief, Editor-in-Charge, and Technical Editor: Božena Lipej, M.Se. Programme Board: Chairmen of Territorial Surveying Societies and the President of the Association of Surveyors of Slovenia UDC Classification: Boris Bregant, M.Se. Translation into English: Lidija Vodopivec Lectar: Joža Lakovič I Subscriptions and Editorial Address: Geodetski vestnik- Editorial Stat!, Kristanova ul. 1, SLO-61000 Ljubljana, Tel.: +38 61 312315, Fax: +38 6112 20 21. Published Quarterly. Annual Subscription 1993: SIT 1 O 000. Personal Subscription (Surveying Society Membership) 1993: SIT 600. Drawing Account of the Association of Surveyors of Slovenia: 50100-678-45062. Printed by: Povše, Ljubljana, 1100 copies Geodetski vestnik is in part financed by the Ministry for Science and Technology. According to the Ministry of Culture letter No. 415-211 /92mb dated M arch 2nd, 1992 the Geodetski vestnik is one of the products for which a 5% products sales tax is paid Vol. 37 3 1993 EK A~ [Q l[f © (6 EQ A~ [f B JO A~ STROKOVNO POSVETOVANJE 1 ,1 .,1 .1 1 . 1 ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE .DRUŠTVO GEODETOV GORENJSKE O GANIZACIJSKI O BOR - Jože Cvenkelj - predsednik -Andrej Černe -Lado Holcer - Franci Porenta - Bogdana Šuvak - Marijana Vugrin EDAKCIJSKI ODBOR -Ana Kokalj - predsednica - Matjaž Kos - mag. Božena Lipej - Franc Ravnihar - dr. Branko Rojc GENERALNI POKROVITELJ: IGEAd.o.o. 3 VSEBINA CONTEN UVODNIK EDITORIAL IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Mateja Debelak: Mateja Debelak: , Zmago Fras, 'Tomaž Gvozdanovic: OBDELAVA DIGITALNIH SLIK V RAČUNALNIŠKO PODPRTEM SENČENJU 173 DIGITAL IMAGE PROCESSING IN COMPUTER-ASSISTED HILL SHADING 179 DIGITALNI ORTOFOTO - DIGITALNA ORTOFOTO KARTA DIGITAL ORTOPHOTO -DIGITAL ORTOPHOTO MAP Tomaž ZGODOVINSKI ATLAS-TEMATSKA RAČUNALNIŠKA Gvozdanovic, KARTOGRAFIJA 185 Mojca Fras: HISTORY ATLAS - THEMATIC COMPUTER CARTOGRAPHY 189 Miljenko Lapaine, VPLIV POGREŠKA ENE TOČKE NA NATANČNOST AFINE TRANSFORMACDE Nedjeljko ONE POINT IMPACT ERROR INFLUENCE ON AFFINE Frančula: TRANSFORMATION ACCURACY 193 Marjan KARTOGRAFSKI SISTEM SLOVENIJE Podobnikar: SLOVENJA 'S CARTOGRAPHIC SYSTEM 198 Dalibor Radovan: DIGITALNA TOPOGRAFSKA BAZA SLOVENIJE DJGJTAL TOPOGRAPHIC DATABASE OF SLOVENJA 205 Dalibor Radovan: DIGITALNA EVIDENCA ZEMLJEPISNIH IMEN V G!S OKOLJU DIGITAL EVIDENCE OF TOPONYMS IN GIS ENVIRONMENT 209 Aleš Šuntar: METODE KARTOGRAFSKE GENERALIZACIJE IN PROBLEMATIKE MERIL V GIS-U CARTOGRAPHIC GENERALIZATION METHODSAND SCALES PROBLEMS IN GIS 213 AKTUALNOSTI CURRENT AFFAIRS Miljenko Lapaine, , Miroslava Lapaine PRIKAZ SOFTVERA ATLAS MAPMAKER Nada Vučetic: 'ATLAS MAPMAKER SOFTWARE PRESENTATION Mimi Žvan: GEODETSKI INFORMACDSKI CENTER REPUBLIŠKE GEODETSKE UPRAVE- UPORABA KARTOGRAFSKIH IZDELKOV SURVEYING INFORMATION CENTRE OF THE REPUBLICAN SURVEYING AND MAPPING ADMINISTRATJON - CARTOGRAPHIC 220 MATERJALSAPPLICATION 224 Mimi Žvan: GEODETSKI !NFORMACDSKI CENTER REPUBLIŠKE GEODETSKE UPRAVE- ANALIZIRANJE UPORABE KARTOGRAFSKIH IZDELKOV ZA POTREBE PLANIRANJA KARTOGRAFIJE SURVEYING INFORMATION CENTRE OF THE REPUBLICAN SURVEYING AND MAPPING ADMINISTRATION - CARTOGRAPHIC MATERIALS APPLICATION ANALYSIS FOR THE PURPOSE OF PLANNING CARTOGRAPHY 230 REKLAME COMMERCIALS "V tisočletni zgodovini si Slovenci prvič postavljamo lastni kartografski na osnovi izkušenj in spoznanj razvijamo in uporabljamo nove kartografske tehnologije in temu posvečamo letošnji Geodetski dan." Uvodna misel je prevzeta iz vabila, ki ga je pripravilo Dmštvo geodetov Gorenjske, organizator 26. Geodetskega dneva, na temo Kartografija. Vabljeni na Bled v dnevih od 14. -16. oktobra 1993 v imenu Zveze geodetov Slovenije in Društva geodetov Gorenjske! Redakcijski in organizacijski odbor GEODETSKI INŽENIRING MARIBOR Prešernova 1/111, SLO-62000 Maribor, SLOVENIJA tel.: 062/223-384, faks: 062/223-365 serija DTM-700 (720, 730, 750) serija DTM-A (ASLG, A 1 OLG, A20LG) registracija GeoNic serija 0-50 in C-100 NE-20S (20"), NE-1 OL (1 O"), NE-lOLA (5") AS-C, AE-5C, AP-7, AZ-2S, AX-1S 20% popust za DTM-A 1 OLG 20% popust za serijo D-50, C-100 30% popust za DTM-ASLG 3 111111111 GEODETSKI INŽENIRING MARLijOR Prešernova 1/111, SLO-62000 Maribor, SLOVENIJA tel.: 062/223-384, faks: 062/223-365 GEODETSKI INSTRUMENTI: · totalne postaje · teodoliti · nivelirji · laserski nivelirji SISTEM ZA REGISTRACIJO: · registrator HUSKY FS/2 · GeoNic PC - Basic soflver . · GeoNic PC - DTM softver PRIBOR· ZA GEODETSKE MERITVE: · nivelirske late · trasirke · stativi · merna kolesa Chicago steel Tape · podložne plošče ------ ---- -- -- - -- - -- - --~ -- --- - PROGRAMSKA OPREMA: · prenos podatkov • preračuni · kartografija · DTM, GIS STORITVE: · meritve · skaniranje, vektorizacija • računalniška obdelava IZ ZNANOSTI IN STROKE UDK 528.932.4(084):681.3 061.3(497.12):528 Geodetski dan ,,'1993" OBDELA DIGI v v RACU ALNISK LNIHSLIKV PODPRTEM v SENCENJU mag. Mateja Debelak INGIS, Ljubljana Prispelo za objavo: 23.8.1993 Izvleček Številni programski paketi, ki so namenjeni avtomatskemu generiranju senc, temeljijo na algoritmih različnih kvalitet, ki rešujejo matematično formulirane faze dela. Kvalitetne rezultate lahko dobimo le s pomočjo interaktivnega dela, iterativnih postopkov in parametrov, prilagojenih lokalni konfiguraciji reliefa. Pri tem gre najpogosteje za zelo zamudna in v praksi nepriljubljena iskanja in testiranja parametrov. V ta namen vse pogosteje uporabljamo postopke, poznane s področja obdelave digitalnih slik, ki omogočajo hitrejše in kvalitetnejše delo. Ključne besede: avtomatsko generiranje senc, Bled, digitalne slike, Geodetski dan, računalniška podpora, Slovenija, 1993 UVOD v Clovek je že zelo kmalu doumel, da si lahko s pomočjo slikovnih prikazov zemeljske površine poenostavi gibanje in življenje v prostoru. Toko se je pred več tisoč leti iz prvih nerodnih poizkusov risanja okolice počasi razvila kartografija, ki spada danes med najstarejše še živeče znanosti. V nasprotju s številnimi vedami, ki so v dobi računalnikov dosegle vrhunec in začele umirati, doživlja kartografija v tem času pravi preporod. Računalniška tehnologija omogoča kartografom avtomatizacijo posameznih korakov dela in s tem hitrejšo, enostavnejšo in kvalitetnejšo izdelovanje različnih prikazov zemeljskega reliefa, od klasičnih geografskih in tematskih kart do novih prikazov reliefa, ki jih zaradi njihove zapletenosti nekdaj ni bilo mogoče ročno izdelati. Avtomatizacija v kartografiji je povezana s številnimi, danes še odprtimi vprašanji. Osnova za računalniško podprto izdelavo kart je enolična matematična formulacija reliefa, ki je zaradi nepravilne tridimenzionalne oblike Zemlje, razgibanosti njene površine in merila prikazov (generalizacija) ne moremo zapisati. Umetniški značaj prikazov reliefa in njihov vizualni vpliv na človeka dodatno otežujeta popolno avtomatizacijo vseh korakov dela, česar v bližnji bodočnosti tudi ne moremo pričakovati. Danes so operativno uporabni avtomatski postopki, ki omogočajo reševanje posameznih korakov dela, in zapletenejši iterativni postopki izdelave točno določenega tipa prikazov zemeljskega reliefa, ki so povezani s človekovim vpogledom in posegom v delo. Kljub pomanjkljivostim so prednosti avtomatskega dela številne (hitrejše delo, kvalitetnejši rezultati, izključitev Geodetski vestnik 37 (1993) 3 subjektivnega faktorja pri prinašanju odločitev, nadomestitev operaterjev z avtomatiziranimi postopki pri izvajanju napornih in dolgotrajnih rutinskih opravil), zato jih danes uporabljajo v vsaki sodobni kartografski hiši. SENČENJE Prikazovanje plastičnosti oz. tridimenzional~osti reliefa na ravnino papirja je za kartografe vedno predstavljalo velik izziv. Ce sledimo razvoju takšnih tehnik, se najprej srečamo z enostavnimi risbami zvrnjenih „krtin" in kopastih gričev, in nato preidemo prek raznih črtnih tehnik do izpopolnjenih postopkov, ki so aktualni tudi danes (izohipse, senčenje, uporaba barv ipd.). aradi izrazitega vtisa plastičnosti spada senčenje med pomembnejše in pogosto uporabljane (spremljajoče) načine prikazovanja reliefa na različnih geografskih in tematskih kartah. Sčasoma so bili razviti in izpopolnjeni številni kvalitetni postopki, za katere so v splošnem značilni izrazita plastičnost, nazornost in realnost, pridobljeni na račun matematične polpravilnosti prikazane površine. Ker je ročno senčenje povezano z dolgotrajnim delom in posebej izurjenimi in vestnimi operaterji, je bila avtomatizacija tega koraka dela predmet številnih razvojnih in raziskovalnih aktivnosti. Danes lahko uporabljajo kartografi številne v ta namen razvite programske pakete, ki temeljijo na različnih pristopih reševanja tega problema. V splošnem gre za imitacije že uveljavljenih in učinkovitih ročnih postopkov (npr. švicarska šola senčenja), ki temeljijo na izračunu količine osvetlitve zemeljske površine glede na naklon in smer naklona reliefa, obliko, lego in količino osvetlitve ipd. Uporabljeni parametri se razlikujejo med posameznimi procedurami (linijski, ploskovni ali niz točkovnih virov svetlobe, način izračunavanja in upoštevanja difuznih odbojev, realistično senčenje z umetnimi barvnimi lestvicami ipd.). Kompromis med zahtevano plastičnostjo prikazanega reliefa in njegovo realnostjo (ali celo pravilnostjo) lahko vzpostavimo s pravilnim kombiniranjem parametrov različnih vrednosti, prilagojenih lokalnim značilnostim reliefa. Kvaliteta rezultatov je odvisna od kvalitete algoritmov. V splošnem lahko ob razmeroma visoki hitrosti dela izdelamo zelo kvalitetne in homogene prikaze senčenega reliefa. Po drugi strani pa delo upočasnjujejo in otežujejo številne pomanjkljivosti, povezane z zamudnim iskanjem parametrov senčenja, prilagajanje procedure lokalni konfiguraciji terena, neizogibno interaktivno postobdelavo posameznih delov površine itd. Ker gre pri tem za obdelavo izredno velike količine podatkov (dragi računalniki), so te procedure v praksi pogosto le delno uspešne. Vse to zahteva kontinuirani razvoj obstoječih postopkov in iskanje novih za računalniško generiranje senc. Izpopolnitev računalniške tehnologije, predvsem pocenitev strojne opreme vzporedno z naraščanjem njenih zmogljivosti in dodatni razvoj postopkov obdelave digitalnih slik, računalniškega vida in umetne inteligence so tudi na področju računalniško podprtega senčenja odprli nove možnosti, o čemer bomo govorili v nadaljevanju članka. Ker je razvoj postopkov za obdelavo digitalnih slik domena računalnikarjev, bomo predstavili le nekaj osnovnih procedur, izdelanih v poljubne nekartografske namene, ki jih lahko učinkovito implementiramo tudi v kartografiji. Tukšne procedure so sestavni del številnih komercialnih programskih paketov. Za rezultate takšnega načina so značilni visoka kvaliteta, izjemna variabilnost glede njihovega izgleda in možnost dodatnega izvrednotenja reliefa Geodetski vestnik 37 (1993) 3 (npr. določevanje jarkov in grebenov). V ta namen smo razvili postopek, ki temelji na okvirno danih temeljnih parametrih senčenja in uporabi standardnih digitalnih filtrov v sklopu postobdelave prikazov senčenega reliefa. Prilagojen je sposobnostim programske opreme Intergraph/USA, testne prikaze pa smo izdelali z delovno postajo serije InterPro 2000 (MSM - Terrain Modeler, ISI2 - Image Station Imager 2, ModelView, MicroStation32). POSTOPEK DELA Uporabljena procedura za računalniško generiranje senc temelji na izračunu količine osvetlitve dovolj majhnih končnih elementov, s katerimi je aproksimiran zemeljski relief. V ta namen smo prek testne površine razvili dovolj gost grid DMR (digitalni model reliefa). Izračun količine osvetlitve je razmeroma enostaven in odvisen od: o absolutne lege testne površine v izbrani kartografski projekciji o vnaprej definirane perspektivne projekcije o naklona in smeri naklona posameznih gridnih celic o tipa, smeri in oddaljenosti vira svetlobe o jakosti vira svetlobe o količine in lastnosti difuznih odbojev, odvisnih od lokalne okolice gridnih celic. vrednosti količine osvetlitve posameznih gridnih celic sistem avtomatsko glede na dano sivo ali barvno skalo. Ker so kakovostne zahteve pri izdelavi standardnih geografskih kart razmeroma visoke, razgibanost reliefa pa zelo variabilna (kombinacija ravnega in zelo razgibanega terena), s kvaliteto in vizualnim učinkom tako enostavno izdelanih senc (Slika A) ne moremo biti zadovoljni (premajhna plastičnost, nezglajenost, neizraziti kontrasti ... ). Kvalitetnejše rezultate bi lahko dobili z vključitvijo dodatnih virov osvetlitve (umetne luči), ločeno obdelavo posameznih delov območja ali izpopolnitvijo procedure za generiranje senc (programiranje). Vse to zahteva dolgotrajno delo z nezanesljivimi rezultati, zato sence, generirane z osnovnim postopkom, enostavneje naknadno izboljšamo s postopki obdelave digitalnih slik. Tu postopke razdelimo v naslednje osnovne skupine: o glajenje (nizkopropustni filtri) o filtriranje o popolno ali intervalno modificiranje histograma (linearno, parametrično ... ) o izostrovanje robov (visokopropustni filtri) o povečevanje kontrastov o razne geometrične transformacije (seštevanje, množenje, deljenje slik ... ) ipd. Večina izmed teh postopkov temelji na obdelavi lokalne okolice (okna) posameznih elementov (gridnih celic), ki jih pred digitalno obdelavo pretvorimo v rastrski format (1 piksel = 1 gridna celica + nivo sive vrednosti). Velikost definiranega okna pogojuje kvaliteto rezultatov in hitrost obdelave, pri čemer se pri reševanju praktičnih nalog (velika količina podatkov) glede na izgled digitalne slike senc najpogosteje omejimo na okna velikosti 3 x 3 do 9 x 9 pikslov. Geodetski vestnik 37 (1993) 3 Celoten postopek računalniškega generiranja senc lahko strnemo v zaporeden niz soodvisnih korakov dela: • kreiranje dovolj gostega grida DMR-ja prek izbranega območja glede na merilo prikaza • definiranje grobih parametrov senčenja glede na konfiguracijo terena in zahtevani izgled senc ( definiranje projekcije, definiranje tipa, oddaljenosti, azimuta in vpadnega kota vira svetlobe, količina osvetlitve, količina delnega odboja, gostota rastra ipd.) • gcneriranje senčenega reliefa (rastrski format) • vizualna kontrola rezultatov in izbira procedur za digitalno obdelavo slike • digitalna obdelava slike: - generiranje in analiziranje histograma - povečanje kontrastov in osvetlitve - glajenje (nizkopropustni filter z utežmi) - binarna segmentacija slike glede na izbrani prag propustnosti - geometrična obdelava dobljenih digitalnih slik - uravnavanje kontrastov in osvetlitve rezultirajoče slike. Posamezne filtre in potrebne parametre dela lahko vsak operater, ki ima izkušnje z obdelavo digitalnih slik, definira vnaprej, zato lahko celoten postopek poteka popolnoma avtomatsko. Glede na izgled željenih rezultatov lahko omenjeno proceduro primerno spremenimo, npr.: • pri avtomatskem izvrednotenju značilnih geomorfoloških oblik reliefa lahko uporabimo filtre, ki omogočajo izločevanje robov • pri zelo kontrastnih slikah si lahko pomagamo s poudarjanjem robov • za posamezne dele slike definiramo različne procedure (kombinacija hribovitih in ravninskih predelov ipd.). ZAKLJUČEK S pravilnim kombiniranjem procedur za digitalno obdelavo slik lahko popolnoma avtomatsko generiramo senčeni relief, ki izpoljnjuje tudi najvišje kakovostne kartografske standarde. Celotno proceduro (kombinacija filtrov + specifikacija robnih pogojev) lahko poljubno prilagajamo posebnim zahtevam ali namenu rezultatov (zelo svetlo, zelo močni kontrasti, izgled fotografije ipd.). Hitrost dela je odvisn,a od: • izurjenosti in izkušenj operaterja (čas, potreben za določanje osnovnih parametrov in enolično definiranje procedure za obdelavo digitalne slike) • števila gridnih celic oz. pikslov, kar pogojuje hitrost obdelave digitalne slike • izbrane digitalne procedure in velikosti uporabljenih oken. golj informativno naj navedemo, da je za obdelavo območja v velikosti 1024x1024 pikslov (če prenesemo v merilo kart gre pri zahtevani natančnosti 0,2 mm v merilu 1:50 000 za območje, večje od 10km x 10km) z delovno postajo InterPro 2000 (majhna zmogljivost) za računalniško generiranje senc (ob znanih rangih osnovnih parametrov,) potrebnih le nekaj minut, za nadaljnjo interaktivno nadzorovano digitalno obdelavo slike pa največ 10 minut. Če razpolagamo s kvalitetnimi izhodnimi enotami z možnostjo izrisa neposredno na film, je tako generiraµi prikaz senc neposredno primeren za tisk. Geodetski vestnik 37 (1993) 3 A B o E G F Slika: A-Sence, generirane po osnovnem postopku, B-Visokopropustno filtriranje, C-Nizkopropustno filtriranje, D-30% povečanje kontrastov, E-Rezultat geometrične transformacije, F-Glajenje, Geodetski vestnik 37 (1993) 3 Viri: Jain, A. K., 1989, Fundamentals of Digital Image Processing, USA, 569 str. Intergraph, 1992, MicroStation GIS Environment/ISI2, User's Guide, USA. Intergraph, 1992, MicroStation TerrainModeler, User's Guide, USA. Rihtaršič, M, 1989, Glajenje digitalnih slik, Seminarska naloga FAGG, Ljubljana, 38 str. Recenzija: Maijaž Kos mag. Dalibor Radovan Geodetski vestnik 37 (1993) 3 UDC 528.932.4(084):681.3 061.3(497.12):528 Geodetu: Workshop "1993" DIGITAL IMAGE PROCESSING IN COMPUTER-SUPPORTED HILL SHADING Mateja Debelak, M.Se. JNGIS, Ljubljana Received forpublication: Aug. 23, 1993 Abstract Numerous software packages, developed far automatic hill shading, are based on algorithms of different quality, which salve phases of mathematically formulated procedures. Good results can be achieved by interactive work, iterative procedures and parameters adapted to local terrain configuration. This turns out to be a ve,y tirne consuming and in practise ve1y unpopular searching and parameter testing. To do this more and more procedures known from the field of digital image processing, which enable faster and more quality work, are used. Keywonlls: automatic hill shading, Bled, computer support, digital images, Geodetic workshop, Slovenia, 1993 INTRODUCTION Man has come to understand very early that by the aid of pictorial images of earth's surface he can simplify his movement and life in environment. So thousands of years before out of the first clumsy attempts of drawing a man's surrounding there slowly emerged cartography, which belongs nowadays to the oldest still living sciences. In contrary to numerous sciences having reached their highest point in the computer era and have then started to die out, at present the cartography is actually experiencing a renaissance. The computer technology enables cartographers the automation of individual work steps and with it a faster, more simple and qualitative elaboration of earth's relief representations, from the classic geographic and thematic maps to new relief representations, impossible to be made by hand in the past because of their complicated nature. The automation in cartography is connected with numerous questions with no satisfactory answers as yet. The basis of a computer-supported map elaboration is a unique mathematical relief formulation, which can not be written due to uneven three-dimensional shape of the Earth, its broken ground and representation measurement (generalization ). In addition, the artistk nature of relief representation and its visual effect upon man aggravate a complete automation of all steps of work - but that is too much to be expected in the nearest future. At present operationally applicable are automated procedures, which enable us to salve individual steps of work, and more complicated iterative procedures of manual elaboration of a clearly defined type of earth's relief representation bound to a man's insight and interference Geodetski vestnik 37 (1993) 3 into his work. In spite of some shortcomings there are numerous advantages of automated work (faster work, more qualitative results, elimination of a subjective human factor at decision-making, substitution of operators by automated procedures at carrying out the toilsome and long-lasting routine tasks), therefore today automated work procedures are used in every modem cartographic house. HILL SHADING Plastic relief representation e.g. it's three-dimensional quality onto the sheet level has always meant a great challenge to cartographers. Following the development of such techniques we first come across simple drawings of rotated „molehills" and heaped-up mounds, follow then all kinds of line-drawing techniques to already perfected procedures, which are up-to-date even now (contour lines, hill shading, use of colours, etc.). ue to its distinct impression of plasticity the hill shading technique belongs to more important and frequently used (accompanying) modes of relief presentation on various geographic and thematic maps. In the course of tirne numerous qualitative procedures have been developed and perfected, for which general characteristics are distinct plasticity, visuality and reality, gained through mathematical semi-correctness of displayed surface. The manual hill shading beeing a toilsome work and requiring skilled and conscientious operators, the automation of this step of work has always been a subject of numerous developmental and research activities. So today cartographers can use numerous for this purpose developed software packages based on different approaches of solving this particular problem. In general these are imitations of already established and efficient manual procedures ( e.g. the Swiss hill shading school), based on the calculation of the amount of exposure of the earth's surface as to the angle and direction of relief inclination, shape, position and amount of exposure, etc.). The used parameters differ in various procedures (linear, flat surface or series of point sources of light, the mode of calculating and taking into consideration diffuse repulsion, realistic hill shading with artificial colour charts and alike ). A compromise between the demanded plasticity of the displayed relief and its reality (or even exactness) may be set up by a right combination of parameters of various values, adapted to local characteristics of the relief. The quality of results depends on tlie quality of algorithms. In general high quality and homogeneous presentations of relief hill shading can be made at comparatively high work rate. On the other hand the work is slowed down and aggravated by numerous shortcomings bound to a time-consuming hill shading parameter searching, adapting procedures to local terrain configuration, unavoidable interactive postprocessing of individual parts of the surface and so forth. Since there are extremely large quantities of data to be processed (expensive computers) in practice these procedures turn out to be only partly efficient. A 11 this makes it a necessity for a continual development of the existing and for .t-\.searching new procedures for computer generated shadows. The improvement of computer technology, especially hardware price reduction along with its ever increasing capacity and additional development of digital image processing, computer sight and artificial intelligence have opened, also in the field of computer supported hill shading, new possibilities which will be discussed further on. Since the Geodetski vestnik 37 (1993) 3 ctevelopment of procedures for digital images processing is a domain of computer people we will present only a few basic procedures, made for optional non cartographic purposes but which can efficiently be implemented also in cartography. Such procedures are a component part of numerous commercial software packages. The results of such a mode are noted for their high quality, exceptional variability as to their outlook and possibility of additional relief evaluation ( e.g. defining trenches and crests). For this purpose we developed a procedure which is based on only vaguely given basic hill shading parameters and the use of standard digital filters within the complex of postprocessing of hill shading relief representation. The procedure is adapted to the capabilities of Intergraph/USA software, the pilot representations were carried out by the workstation of the InterPro 2000 series (MSM Terrain Modeler, ISI2 - Image Station Imager 2, ModelView, MicrosoftStation32). WORK PROCEDURE he used procedure for computer generated hill shading is based on the calculation of the amount of exposure of small enough fini te elements by which the earth's relief is approximated. For this purpose a dense enough DTM grid ( digital termin model) was developed over the test surface. The calculation of exposure is fairly simple and depends on: • absolute position of the test surface in a chosen cartographic projection • in advance defined perspective projection • inclination and inclination course of individual grid cells • type, course and distance of the source of illumination • intensity of illumination source • quantity and characteristics of diffuse repulsions, dependent on local surroundings of the grid cells. As to the given gray or colour scale the system.automatically classifies the gained values of the amount of illumination of individual grid cells. Since there are comparatively high demands in elaboration of standard geographic thematic maps as to their quality and the broken groundness of the relief being very varied (a combination of plain and very broken ground terrain), the quality and visual effect of so simply elaborated shadows (Fig. A) can not satisfy us (too low plasticity, non smoothness, indistinct contrasts ... ). Better results could be obtained by introducing additional sources of illumination ( artificial lights ), se parate processing of individual parts of the area, or improvement of the procedure for generating shadows (programming). All this is connected with a long-term work and unreliable results so it is more simple that shadows, generated by the basic procedure, are later additionally improved by procedures of digital image processing. These procedures are divided into the following basic groups: • smoothing (low-pass filters) • filtration • complete or interval modification of histogram (linear, parametric ... ) • edges focusing (high-pass filters) • contracts magnification • various geometric transformations (addition, rirnltiplication, images division ... ) etc. Geodetski vestnik 37 (1993) 3 he majority of these procedures is based on the processing of the local surroundings (windows) of individual elements (grid cells), which are prior to digital processing transformed into raster format (1 pixel = 1 grid cell + gray value level). The size of the defined window stipulates thc quality of results and velocity of processing whereas at practical task-solving (a huge amount of data) as to the digital shadow image outlook most often we limit the size of windows to 3 x 3 till 9 x 9 pixels. The whole procedure of the computer generated shadows can be summed up to a series of correlative work steps: . • creating a dense enough DTM grid over a chosen area as to the representation scale • defining rough hill shading parameters as to the terrain configuration and demanded outlook of shadows (projection defining, type defining, distance, azimuth and angle of incidence of the source of light, amount of illuniination, amount ofpartial repulsion, raster density, etc.) • generating hill-shading relief (raster format) • visual results control and procedures selection for digital image processing • digital image processing: - histogram generating and analyzing - contrasts and illumination magnification - smoothing (low-pass filter with weights) - binary image segmentation as to the chosen pass threshold - geomctric processing of obtained digital images - adjusting of contrasts and illumination of the resulting image. A ny operator with experience in digital image processing can define in advance J-\.inctividual filters and the necessary work parameters, so the whole procedure runs completely automatically. As to the outlook of the wanted results the mentioned procedure may be adequately modified: • in automatic evaluation of characteristic geomorphological forms of relief we can use filters, which enable edges elimination • in highly contrasted images emphasizing the edges may be a help • for individual parts of the image various procedures may be defined (a combination of hilly and plain parts and alike). CONCLUSION y right combining of procedures for digital image processing we can fully automatically generate hill shading reliefwhich fulfills also the highest cartographic standards. The whole procedure (the combination of filters + specification of edge conditions) may be at wish adjusted to special requirements or to the aim of a result (very luminous, very strong contrasts, outlook of the photography and alike). The work rate depends on: • operator's skill and experience (tirne, needed for defining the main parameters and the unique defining of the digital image processing procedure) • number of grid cells e.g pixels which conditions the digital image processing velocity • chosen digital procedure and the size of the used windows. Geodetski vestnik 37 (1993) 3 A B D E Fig.: A-Shadows, generated by the basic procedure, B-High-pass filtration, C-Low-pass filtration, D-30% contrasts magnification, E-Geometric transformation results, F-Smoothing, G-Edges elimination Geodetski vestnik 37 (1993) 3 of information: we would like to sta te that for the processing of an area of x 1024 pixels (transferred to the map scale and the demanded accuracy of 0,2 mm in 1:50 000 scale it means an area larger than lOkmx 10km) with a workstation InterPro 2000 (low capacity) for computer generated hill shadows (with known ranks of basic parameters) only a few minutes, for further controlled digital image processing 10 minutes at the most are needed. Qualitative output units with a possibility of transferring drawings directly to the film at our disposal, the so generated shadows a.re directly appropriate for printing. Refenmces: Jain, A. K., 1989, Fundamentals of Digital Image Processing, USA, 569 p. Intergraph, 1992, MicroStation GIS Environment/ISI2, User's Guide, USA. Intergraph, 1992, MicroStation Terrain Modeler, User's Guide, USA. Rihtaršič, M, 1989, Glajenje digitalnih slik, Seminarska naloga FAGG, Ljubljana, 38 p. Review: Matjaž Kos DaliborRadovan, MSc. Geodetski vestnik 37 (1993) 3 r UDK (UDC) 528. 722.31 :528.722.61:681.3 061.3(497.12):528 Geodetski dan „1993" DIGITALNI ORTOFOTO - DI ITALNA ORTOFOTO RTA mag. Zmago Fras, mag. Tomaž Gvozdanovič, Samostojni raziskovalec, Ljubljana, INGIS, Ljubljana Prispelo za objavo: 20.8.1993 Izvleček V članku je na pregleden način predstavljen koncept vzpostavitve in uporabe digitalnega ortofota z opisom stanja na tem področju pri nas. V nadaljevanju je razmišljanje o digitalni ortof otokarti. Ključne besede: Bled, digitalna ortofotokarta, digitalni ortofoto, Geodetski dan, GIS, osnovna karta, Slovenija, 1993 Abstract The paper reviews the concept of an establishment of a set up and use of a digital orthophoto and describes the situation in this field in Slovenia. Further on it presents some thoughts about a digital orthophoto map. Keywm:ds: base map, Bled, digital othophoto, digital orthophoto map, Geodetic workshop, GIS, Slovenia, 1993. 1. UVOD Učili so nas: ,,Vsebina kart predstavlja reducirano, generalizirano, interpretirano stanje v prostoru." Iz tega razloga je informativnost karte omejena oz. najpogosteje prilagojena nekemu statistično določenemu povprečnemu uporabniku. Vsaka nova informacijska potreba uporabnika predstavlja v večini primerov izdelavo nove karte, kar je lahko časovno zamudno in za uporabnika cenovno večkrat nesprejemljivo. V isti hiši so nas učili: ,,Posnetki združujejo neskončno število metričnih in semantičnih informacij o situaciji v prostoru v natančno določenem časovnem preseku." Glede na to imamo v rokah izjemen material, ki pa ga zelo malo sistemsko uporabljamo kot osnovni element naše ponudbe uporabnikom. Z vsemi razpoložljivimi (verbalnimi) močmi se želimo približati in celo postati del velike opevane informacijske družbe. S tem člankom želiva povečati informiranost in pokazati možnosti za racionalnejše izkoriščanje informacij v bodoči Informacijski Sloveniji (če se bomo za to odločili). 2. DIGITALNI 6RTOFOTO igitalni ortofoto je v Sloveniji kot uporaben izdelek prisoten že dve leti, raziskave s tega področja pa se z večjimi presledki izvajajo že od leta 1987 (Kosmatin-Fras 1989, Fras 1992). Kljub temu pa v najširših krogih ostaja določeno nepoznavanje tega izdelka in odklonilno stališče do tehnologije. Zaradi tega bova na kratko podala način vzpostavitve in potrebno tehnologijo in izsledke lastnega znanja ter domače operative. Geodetski vestnik 37 (1993) 3 Z.l Postopek izdelave digitalnega ortofota Izdelava digitalnega ortofota je skupek splošnih in specialnih digitalnih transformacij oz. filtriranj v procesu digitalne obdelave slik. V splošnem poteka izdelava digitalnega ortofota v sedmih fazah (Shema 1): analogni posnetek analogno digitalna pretvorba absolutna orientacija z.z Strojna in programska oprema predprocesiranje razpačevanje po stpro c esiranj e mozaiking Shema 1 digitalni posnetek DMR Osnovni nivo strojne opreme sistemov za izdelavo digitalnega ortofota predstavlja v svetu splošno uporabna delovna postaja s specialno programsko opremo. Toke rešitve uporabljajo privatna podjetja in manjši inštituti, večji poslovni sistemi pa uporabljajo specialno (bolj ali manj zaprte konfiguracije) sistemsko strojno in programsko opremo zmogljivosti močnejše delovne postaje. Lahko pa imajo tudi mali sistemi veliko srce, kar dokazujejo v zadnjem času nekatere tuje rešitve in domača rešitev (Gvozdanovic 1992), ki temelji na osebnem računalniku. Z razvojem procesorjev in posebne strojne opreme postajajo tudi osebni računalniki iz dneva v dan ne le veliki po srcu, ampak si vse bolj zaslužijo tudi pridevnik veliki sistemi. Z.3 Uporaba digitalnega ortofota in~tanje pri nas Ortofoto, vendar v digitalni obliki, je doživel renesanso z vse močnejšim prodorom GIS sistemov v procese obvladovanja (zajemanje, planiranje ... ) prostorskih podatkov. Tuhnologija GIS-a se je v nasprotju z ostalimi poizkusi obvladovanja prostorskih podatkov pokazala tudi ekonomsko zanimiva in je pritegnila v informacijski sistem širši krog uporabnikov (ne ostaja samo na znanstveni ravni). Le-ti pa postavljajo pred načrtovalce informacijskih sistemov zelo zapleteno in v bistvu kontraverzno zahtevo: v čim krajšem času za čim manj denarja dobiti čim kvalitetnejše podatke. Geodetski vestnik 37 (1993) 3 ot najugodnejši odgovor na zastavljeno zahtevo je za področje vzpostavitve osnovne geometrije (base map) v informacijskem sistemu, ki obvladuje prostorske podatke, digitalni ortofoto. Za to obstaja veliko razlogov. Podajava samo nekatere: o predstavlja splošno prostorsko bazo o ortogonalna projekcija; natančno prilagajanje vektorski sliki • vsakemu pikslu izhodnega digitalnega ortoposnetka je možno pripisati podatek o višini (3-D prikazi) o enotna informacijska osnova za izvlečke različnih natančnosti • tam, kjer je utečeno ciklično aerosnemanje, je vzdrževanje te osnovne baze zelo enostavno. Poleg vsega naštetega predstavlja digitalni ortofoto zelo dobro osnovo za zajemanje vektorskih podatkov v uporabniške informacijske sloje in tako kot klasični aeroposnetki nudi tudi osnovo za izvajanje interpretacije za potrebe različnih uporabnikov (gozdarji, kmetijci ... ). V Sloveniji, v nasprotju z drugimi državami (npr. Avstrija), ortofoto nikoli ni postal sistemski oz. od stroke dovolj propagiran izdelek. Prodreti z zamislijo o digitalnem ortofotu je zato pri nas lahko tvegana odločitev; morda pa zaradi prej omenjenega razmaha GIS tehnologije tudi ne. Trenutno se lahko s pravim digitalnim ortofotom (ne s skaniranim analognim izdelkom), po najinem vedenju, v Sloveniji pohvalijo le v koprski občini na Zavodu za družbeni razvoj občine Koper. Konec letošnjega leta bo z digitalnim ortofotom v M 1:5 000 pokrito celotno območje občine, ki ga pokriva okoli 60 listov TIN 5. Digitalni ortofoto je sestavni del prostorskega informacijskega sistema občine Koper, ki vključuje prek 20 vektorskih in 3 rastrske sloje. Za načrtovanje in izgradnjo sistema je zadolženo podjetje IGEA d.o.o., ki v največji možni meri vključuje v svoje rešitve najsodobnejše znanstvene, strokovne in tehnološke dosežke (tudi domače). 2.4 Digitalna oirtofoto karta Izdelava digitalnega ortofota, ki je sama sebi namen, ni smiselna. Prepričani smo lahko, da ko imamo pred sabo digitalni ortofoto, to pomeni v ozadju kompletno sistemsko rešitev z več desetimi informacijskimi sloji. Le-te lahko razvrstimo po njihovi informacijski vrednosti v: • ozadje (rastrski zapisi) • lokacijske sloje (osi cest, imena naselij, teritorialne enote, razdelitev na liste ... ) • uporabniške sloje. b takšni zastopanosti informacijskih slojev v sistemu lahko vedno pripravimo pogled na bazo, ki bo bolj ali manj podoben današnjim kartografskim izdelkom in ne samo to, s kombinacijo poljubnih slojev lahko dokaj enostavno izdelamo natančno takšne poglede na bazo kot nas zanimajo. Nismo več omejeni samo na sistemske prikaze prostora, s čimer pa ne zagovarjava nestandardnih prikazov prostora. Digitalna ortofoto karta je zaradi tega zelo odprt pojem, saj ga omejujeta samo dva parametra. Kot prvo mora biti narejena na osnovi digitalnega ortofota, kot drugo i:nora imeti razpoznavne elemente karte ( okvir, izven okvirna in okvirna vsebina). Kaj bodo elementi okvirne vsebine, je pogojeno z željami in potrebami uporabnika. Večina, ki delamo intenzivno z računalniki, nas prisega na digitalne podatke, ostali pa se zaenkrat nagibajo iz bolj ali manj upravičenih razlogov na podatke, Geodetski vestnik 37 (1993) 3 prikazane na papirju. Prehod iz slike na računalnikovem zaslonu do papirja je v principu zelo enostaven. Z enim ukazom definiramo, kaj se izriše na risalni enoti. Kakšno risalno enoto bomO'izbrali, je odvisno od želja in potreb uporabnika. Izbiramo lahko med laserskimi tiskalniki, ink jet, elektrostatičnimi in fotorisalniki formatov od A4 do AO, črno-belih ali v barvah. Po vrstnem redu, kot so naštete, raste tem enotam cena eksponentno, zato moramo dobro premisliti, kakšen prikaz zares potrebujemo. Možno je dobiti vse kvalitete od preprostega testnega izrisa do rezultatov, ki se dajo primerjati z obstoječimi tiskanimi kartami (obstaja seveda tudi možnost izdelave izvlečkov po tematikah oz. barvah na folijah, na osnovi katerih v klasičnem tiskarskem postopku izdelamo karte v velikih nakladah). 3. ZAKLJUČEK ortofoto bo v naslednjih letih postal eden važnejših vsebinskih sestavnih novonastajajočih zemljiških in geoinformacijskih sistemov (LIS in GIS). Na današnji stopnji razvoja tehnologije (predvsem snemanja) ima digitalni ortofoto funkcijo ozadja oz. neaktivnega informacijskega sloja, ki omogoča zelo hitro, enostavno in kvalitetno lociranje in orientacijo v prostoru. Glede na praktične poizkuse, ki se odvijajo v svetu, da bi z digitalnimi sistemi pokrili ves fotogrametrični postopek, ni več daleč čas, ko bo postal digitalni ortofoto aktivni informacijski sloj, ki bo nudil v enem sloju bistveno več informacij kot vsi informacijski sloji v današnjih obstoječih sistemih, če se omejimo seveda na površino Zemlje. aj pa digitalna ortofoto karta? Papir, kot nosilec in izmenjevalec informacij, se bo ve verjetno dolgo ohranil, saj po znani modrosti vse prenese, vendar bo taka informacija predvsem zaradi ekoloških problemov, s katerimi se srečujemo zemljani že danes, v bodočnosti zelo draga, še posebej, če ne bo smiselno selekcionirana. Meniva pa, da se bo funkcija, ki jo imajo danes klasične geodetske karte, t.j. uporabnikom na relativno enostaven način nuditi poleg estetskega in vizualnega užitka (kar ni zanemarljivo), še informacijo o prostoru in lokaciji v njem, prenesla v računalniške informacijske sisteme. V prehodni fazi bodo grafični prikazi na papirju vse bolj dobivali obliko kratkotrajnih prikazov z omejeno vsebino in enostavno grafično izvedbo. Ta transformacija ne bo lahka. Poleg obstoječe tehnologije in aplikacij je treba imeti tudi uporabnike, ki bodo tako podane informacije znali izkoriščati. Zato pa je potreben kompleksen sistem izobraževanja, ki bo temeljil na novih tehnologijah in ne na zastarelih konceptih in bo pokrival izobraževanje od managerskih struktur vse tja do operaterjev. Predpogoj za to je seveda kvalitetna izobraževalna struktura, ki pa jo je prav tako še treba izgraditi. Viri: Kosmatin-Fras, M., 1989, OJ-line izdelava digitalnega ortofota v praksi, Geodetski vestnik (33), Ljubljana, štev. 3, 133-141. Fras, 1992, Enoslikovna fotogrametrija v dobi analitične in digitalne fotogrametrije, Magistrska naloga, FAGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana. Fras, Z., 1992, Digitalni ortofoto - osnovni infonnacijski sloj v GJS, 25. Geodetski dan, Rogaška Slatina. Gvozdanovic, T., 1992, Sistem za izdelavo digitalnega ortofota na PC, Dela 9- Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Ljubljana. Recenzija: Jurij Hudnik Dušan Mravlje Geodetski vestnik 37 (1993) 3 UDK (UDC) 912(084.4):93/99:681.3 061.3(497.12):528 Geodetski dan „1993" ZGODOVINSKI ATLAS - v v TEMATSKA CUNALNISKA TOGRAFIJA mag. Tomaž Gvozdanovic, Mojca Fras INGIS, Ljubljana, IGEA d.o.o., Ljubljana Prispelo za objavo: 20.8.1993 Izvleček Projekt Zgodovinskega atlasa za srednje šole predstavlja poskus uveljavitve sodobne računalniške in tiskarske tehnologije pri izdelavi tematskih kart. Celoten projekt se izvaja na osebnem računalniku, obsega pa izdelavo atlasa, od priprave kartografskih originalov in digitalizacije podatkov do oblikovanja karte ter izdelave fotolitov za tisk Ključne besede : Bled, Geodetski dan, osvetljevalne enote, PostScript, računalniška podpora, Slovenija, tematska kartografija, zgodovinski atlas, 1993 Abstract The History atlas project for grammar schools is our first attemp to promote a modem computer and printing technology in thematic maps production. The whole project is carried outon a personal computer and consists of producing the atlas all the way from a preparation of cartographic originals, data digitizing to map design, and elaboration of photolites for printing. Keywords: Bled, computer support, Geodetic workshop, history atlas, phototype setters, PostScript, Slovenia, thematic carthography, 1993 1. UVOD godovinski atlas za srednje šole obsega 177 tematskih kart, ki časovno segajo od prazgodovine pa do danes. Predstavlja dokaj zanimiv projekt, s katerim posegamo na področje tematske računalniške kartografije, kjer se doslej še nismo udejstvovali. Z uporabo sodobne računalniške in tiskarske tehnologije lahko pri izdelavi kart mnoge faze, ki so prej predstavljale mučno, dolgotrajno in nekreativno ročno delo, precej pospešimo in poenostavimo. Po drugi strani napredek tehnologije omogoča kartografu, da svoje kreativno delo pri oblikovanju karte obogati z novimi prijemi, ki brez računalniške tehnologije niso bili izvedljivi. S projektom uvajamo tudi interdisciplinarno delo (na projektu namreč sodeluje skupina priznanih slovenskih zgodovinarjev, geografov, kartografov in jezikoslovcev), projektno vodenje ter zagotavljanje kakovosti, saj želimo kvaliteten izdelek. Geodetski vestnik 37 (1993) 3 2. RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA ZA IZDELAVO KART Razvoj računalništva je v tiskarski industriji povzročil pravo revolucijo, ne sicer pri samem tiskanju, pač pa v pripravi fotolitov. Nova tehnologija, ki predstavlja kombinacijo strojne in programske opreme, temelji na petih komponentah: • kvalitetni barvni skanerji, z barvno resolucijo 8 do 12 bitov na barvno komponento, zagotavljajo vernost digitalne slike analognemu originalu, • močni računalniki, tako po procesorski moči kot po spominskih zmogljivostih, s katerimi je mogoče interaktivno delo z velikimi barvnimi rastrskimi slikami, • programska oprema, ki omogoča enostavno retušo, barvno korekcijo, prelom, posebne efekte, enostavno uporabo množice različnih tipografij ter nenazadnje barvno separacijo, • izhodne enote, ki temeljijo na natančnem osvetljevanju z laserjem, in s· katerim.i lahko izdelamo kvalitetne fotolite za še tako zahteven tisk, ter enote za poskusni odtis, s katerim zagotavljajo barvno vernost originalu, • PostScript, ki je standardni jezik za opis strani in ga podpirajo vsi pomembnejši proizvajalci programskih paketov in izhodnih enot. 2.1 Programska oprema Programska oprema je izredno pomembna pri oblikovanju kart. S kartografskega stališča mora omogočati: . • izbiro barve za posamezni grafični element • izbiro debeline in vzorca linij, ter vzorcev za ploskve • izbiro tipografije ter možnost oblikovanja napisov vzdolž linijskih objektov • razne vrste efektov, predvsem transformacij grafičnih objektov. uporabniškega stališča mora biti prijazna in omogočati hitro delo z večjo količino podatkov. 2.2 Izhodne enote Izhodne enote so izključno rastrske. Vsaka taka enota vsebuje: • procesni računalnik (RIP), temelječ na RISC procesorju in z vgrajenim PostScript interpreterjem, ki vse objekte, opisane s PostScript-om rastrira in celotno rastrsko sliko shrani na interni disk, • laserski osvetljevalni del, ki obsega precizno optiko in mehaniko, in ki po ukazih procesne enote riše na svetločutno emulzijo na foliji črne in bele pike. Resolucija osvetljevalne enote je v primerjavi z matričnimi (100-250 dpi) ali laserskimi tiskalniki (300-600 dpi) bisteno višja, saj dosega v večini primerov 1200 do 3600 dpi-jev, pri nekaterih pa tudi do 10 000 dpi-jev. Toko izrisana slika je vedno črno-bela. Ker pa je omenjena resolucija dovolj visoka, lahko z združevanjem črnih in belih pik v vzorce dosežemo pri gledanju iz večje oddaljenosti učinek različnih stopenj sivine. 2.3. PostScript PostScript je poseben jezik, ki ga razvija firma Adobe Systems od leta 1985 in je ostal v tiskarstvu de facto standard, saj ga podpirajo praktično vsi izdelovalci strojne in programske opreme. Jezik je interpreterski in splošno namenski, s Geodetski vestnik 37 (1993) 3 poudarkom na grafičnih zmogljivostih, namenjen pa je grafičnemu opisu strani. značilnosti so: o grafični objekti niso predstavljeni kot podatki, ampak kot postopek, kako naj se izrišejo o podpira različne barvne modele (RGB, CMYK, HSB) o omogoča enostavno delo s teksti, ki so predstavljeni kot krivulje, zato jih lahko brez problema rotiramo, zvijamo in drugače transformiramo o neodvisnost od strojne opreme. obstaja več verzij jezika: o PostScript level 1, ki je osnovna verz1Ja o PostScript level 2 od leta 1990, z mnogimi izboljšavami o Display Postscript, namenjen prikazovanju slik na ekranu. 3. POSTOPEK IZDELAVE KART Od naročnika smo dobili naslednje podatke: avtorske originale kart v analogni . obliki, hidrografske podatke v digitalni obliki in napise v digitalni obliki. 3.1 Priprava založniških originalov Iz avtorskih originalov izdelamo dva založniška originala, ki ustrezata posamezni tematiki: o geografska tematika, ki predstavlja ozadje karte, je deloma že v digitalni obliki (hidrografija), deloma pa jo je treba še dopolniti (zemljepisna imena) o zgodovinska tematika. aložniški original za zgodovinsko tematiko izdelamo iz avtorskega originala ter obstoječih kartografskih virov in ima naslednje elemente: o ploskovne - države, pokrajine, ozemlja ... o linijske meje, s puščicami ponazorjene smeri premikov ... o točkovne - najdišča, lokacije bitk, nekdanja mesta ... o napise - letnice, imena krajev, legenda, naslov ... 3.2 Pretvorba v digitalno obliko Oba originala skaniramo in ju deloma avtomatsko deloma pa ročno pretvorimo v vektorsko obliko. Faza obsega tudi povezavo z napisi in okvirno vsebino, kar je v digitalni sliki preskrbel naročnik, ter povezavo s knjižnico kartografskih znakov, ki smo jih izdelali sami. Največji problem celotne tehnološke linije je prenos vseh podatkov v program za oblikovanje, saj je večina programskih paketov za oblikovanje namenjena konstrukciji slik na novo, ne pa prevzemanju že obstoječih podatkov v digitalni obliki. V množici programov so moduli, ki podpirajo vnos slik v različnih formatih, izdelani dokaj površno, saj mrgoli napak in se določene lastnosti vhodnih podatkov izgubljajo ali napačno interpretirajo. Izkazalo se je, da je najprimernejši način zapis vseh podatkov v PostScript-u, saj je za konkretno delo najbolj primeren in zato najbolje podprt. V njem smo brez problemov opisali vse elemente. V fazi vnosa smo poskušali čim več podatkov pripraviti v končni obliki, tako da jih v samem programu za oblikovanje večinoma ni treba več spreminjati. Gre Geodetski vestnik 37 (1993) 3 predvsem za geometrijo - Bezierjeve krivulje, debelina linij in tipografije - izbira tipografije, kurzive, verzalk, glede na pomen napisa. 3.3 Kartografsko oblikovanje Delo v tej fazi je pravo kartografsko oblikovanje, saj zahteva občutek za barvno in pozicijsko usklajenost elementov karte, obsega pa: barvanje ploskev, izbiro barve, debeline in vzorca linij, postavljanje napisov vzdolž linijskih elementov in izdelavo okvira karte z legendo. Pri izbiri barv se pojavlja problem barvne kalibracije, saj slika na ekranu barvno ni enaka tisti, ki bo na papirju. Zato je potrebna barvna kalibracija, ki jo izvedemo v dveh korakih: groba kalibracija monitorja z vgrajenimi potenciometri, ki spreminja raven signala in fina kalibracija s programsko opremo, ki barve uravnava z barvno transformacijo. Primerjava nekaj poskusnih odtisov s sliko na ekranu je pokazala, da je mogoče barvno kalibracijo narediti dovolj kvalitetno, da kartograf lahko na ekranu izbere ustrezne barve. 3.4 Izdelava fotolitov in poskusnega odtisa Izdelava fotolitov je avtomatiziran postopek, ki ga nadzira računalnik. Z njega pošljemo sliko, opisano v jeziku PostScript, procesnemu računalniku (RIP), ki podatke sam barvno separira, izdela za vsak fotolit (CMYK) svojo rastrsko sliko in jo pošlje osvetljevalni enoti. Toko dobimo 4 fotolite, iz katerih lahko izdelamo še poskusni odtis. Le-ta služi barvni kontroli izdelka, saj predstavlja referenčni primerek, s katerim tiskar primerja svoje poskusne odtise. Na njem lahko tudi zadnjič pred tiskom preverimo vsebino ter oblikovne lastnosti karte. 3.5 Zagotavlja.nje kakovosti C j projekta je kakovosten izdelek, zato smo v celoten postopek na več mestih . ključili kontrole: kontrolo prevzetih analognih in digitalnih podatkov, izdelanih založniških originalov, digitalizacije založniških originalov, vsebine in oblikovanja na testnem črno-belem izrisu, barv na ekranu in barv na poskusnem odtisu. Namen kontrole je ugotoviti in odpraviti napake pred izdelavo fotolitov in poskusnega odtisa, saj bomo v primeru, da bodo fotoliti in poskusni odtis brez napak že v prvem poskusu, precej zmanjšali stroške izdelave aHasa. Vir: Adobe Systems Incorporated, 1992, PostScript Language Reference Manual. Recenzija: Irena Kibarovski Sandi Parkelj Geodetski vestnik 37 (1993) 3 UDK (UDC) 528.236.088.2 513.75 061.3(497.12):528 Geodetski dan„1993" VPLIV POGREŠKA ENE TOČKE v NA NATANCNOST AFINE TRANSFORMACIJE mag. Miljenko Lapaine prof dr. Nedjeljko Frančula Geodetski fakultet Sveučilišta u Zagrebu Prispelo za objavo: 20.8.1993 Izvleček Afina transformacija je določena s tremi pari pridruženih· točk V prispevku raziskujemo vpliv pogreška ene od teh točk na porazdelitev napak afine transformacije. Ključne besede: afina transformacija, Bled, Geodetski dan, natančnost transformacije, 1993 Abstra.ct Let the ajfine transformation be defined by three pairs of corresponding points. The paper investigates the influence of the error of one of these points on the error distribution of the ajfine transf ormation. Keywords: accuracy of transformation, ajfine transformation, Bled, Geodetic workshop, 1993 UVOD Ena najenostavnejših in najpogosteje uporabljanih transformacij v geodeziji in kartografiji je afina transformacija. Le-ta se lahko razume tudi kot aproksimacija poljubne funkcije in bo tem boljša, kolikor manjše bo zajeto območje za transformacijo. Enačbi afine transformacije se lahko napišeta v obliki: x 1 = a2y + b2 x + c2 (1.1) kjer so (y, x) in (y', x') koordinate točke in njene slike v dveh koordinatnih sistemih, a1, b1, c1, a2, b2, c2 pa so parametri transformacije. Teh šest parametrov se najpogosteje določi z uporabo metode najmanjših kvadratov, tedaj pa se lahko izvedejo tudi ustrezne formule za oceno točnosti samih parametrov, kot tudi za oceno točnosti transformiranih koordinat. Lapaine in Frančula (1990) sta dokazala obstoj zakonitosti delitve srednjih kvadratnih pogreškov koordinat po izvedeni afini transformaciji. Najmanjši srednji pogrešek ima težišče množice točk, ki definira transformacijo, vse točke z enakimi srednjimi pogreški ležijo na koncentričnih elipsah s središčem v težišču. Geodetski vestnik 37 (1993) 3 v ce predpostavimo, da so podani samo trije pari pridruženih točk (x;, y;), (x: , y;), i = l, 2, 3 (1.2) tedaj lahko na podlagi (1.1) napišemo šest linearnih enačb (1.3) , X;= a2y; + b2x; + c2 s šestimi neznanimi parametri a1, b1, c1, a2, b2, ~- Rešitev sistema (1.3) se lahko napiše v obliki p3 a2 =Po, C3 = Y~ - a1Yo - b1Yo, Cz = x~ - a2Yo - b2Yo, če je P0 različno od ničle in ob uvedbi naslednjih oznak: Po = CY1 - Yz)(x2 - X3) - CY2 - y3)(x1 - Xz) P1 = (y; - y;)(Xz - X3) - (y; - y;)(x1 - X2) P2 = CY1 - Yz)(y; - y;) - CY2 - y3)(y; - y;) P3 = (x; - x;)(x2 - x3) - (x; - x;)(x1 - x2) P4 = CY1 - Y2)(x; - x;) - CY2 - y3)(x; - x;) Y1 + Y2 +y3 Yo = 3 , ' ' , ' ' ' Y1 + Y2 +y3 Yo = 3 X1 + X2 +X3 Xo = 3 (1.4) (1.5) Pogoju Po :;z: O se lahko pripiše geometrično tolmačenje, to pa je zahteva, da tri točke (xi, Yi), i = 1, 2, 3, ne pripadajo isti premici. O uporabi afine transformacije na trikotnih površinah je pisal Jenko (1993). VPLIV POGREŠKA ENE OD DANIH TOČK NA AFINO TRANSFORMACIJO Predpostavimo, da ima ena od danih točk, na osnovi katerih se določajo parametri afine transformacije, napačne koordinate. Vzemimo, da so (y3', x3') njene točne koordinate, (y3' + ~y3', x3' + ~ 3') pa napačne koordinate. V kolikor se parametri afine transformacije določajo iz napačnih koordinat tretje točke, se dobijo vrednosti za parametre, ki se razlikujejo od pravih vrednosti (1.4) za naslednje vrednosti: Geodetski vestnik 37 (1993) 3 "b _ Y1 - Yz ",,' il 2--p-;-LU3 (2.1) Če izvajamo afino transformacijo s parametri a1 + 1'.a1, b1 + 1'.b1, c1 + 1'.c1, a2 + 1'.a2, b2 + 1'.b2, c2 + 1'.c2 namesto z a1, b1, c1, a2, b2, c2, - tedaj se bodo transformirane koordinate razlikovale za: , 1'.y = 1'.a1y + 1'.b1x + 1'.c1 = = {A [ (x1 - Xz)(Y - Yo) - CY1 - Yz)(x - Xo)] + ½} 1'.y; = 1 . . = [ (x1 - Xz)(Y - Y1) - CY1 - Yz)(x - X1)] 1'.y; (2.2) &' = 1'.azy + 1'.b'J)( + 1'.cz = = {]0[(x1 xz)(Y -yo) - (Y1 -yz)(x -xo)] + ½} &3' = 1 , = p 0 [(x1 - Xz)(Y - Y1) - CY1 - Yz)(x - X1)] &3 Izrazi (2.2) se lahko zapišejo tudi v krajši obliki: (2.3) kjer smo označili: P = (x1 - xz)(Y - y1) - (Y1 - yz)(x - x1) . (2.4) V zadnjem izrazu je P dvojna površina (do na predznak) trikotnika z vrhovi (x1, y1), (x2, y2,) in (x, y). Če označimo: d' = V &'2 + ~y,2 ' tedaj iz (2.3) izhaja relacija , p , d = j 1/P0 j d3 • (2.5) (2.6) lahko ocenimo odstopanje d3° (2.5), ted~j lahko po zadnji formuli za vsako (x, y) določimo njeno odstopanje d od točnega položaja, zaradi Geodetski vestnik 37 (1993) 3 napačnih koordinat točke (x2', y3\ ki je sodelovala pri določanju parametrov transformacije. Iz izraza (2.6) lahko tudi vidimo, da vzdolž premice, ki poteka skozi točki T1 (x1, y1) in T2 (x2, y2), ni odstopanj 1 ker je za točke te premice P =O.Za točke izven premice T1T2 naraščajo odstopanja d proporcionalno z njihovo oddaljenostjo od te premice. Nadalje, linije, vzdolž katerih so odstopanja konstantna - so premice, vzporedne s premico T 1 T 2. Vzdolž premice, ki je vzporedna s premico T 1 T 2 in poteka skozi točko T3, velja naslednje: ' d =d, (2.7) ker za točke te premice velja P = P0. Na podlagi relacije (2.3) dobimo t,,,y' t,,,y~ -----, = ---r !-,,x 6.X3 (2:8) in iz tega sklepamo, ~a s,o vsa odstopanja v isti smeri, ki je določena s smerjo odstopanja točke (y3 , x3 ). PRIMER Predpostavimo, da želimo digitalizirati list 55 pregledne topografske karte, izdelane v merilu 1:500 000 v Lambertovi konformni konusni projekciji z dvema standardnima vzporednikoma --' \O \O w '-' w V) ~ ._ '-l ~ V) 'g 1š s. i ~ ;\; ~- 2i " Cl C:,- ;:,: Cl ;\; ,,....,, ./ Sekciie _.,,,,.. .. ,.,,,,, ./ HnlO ?"-✓ ./' T!n5 c::::t 0-1970 c:::::J 1970-1!175 1975-1980 1980-1985 llJ,lll!I 1985-1990 - 1990-1992 ,ekci[a_t.: LJUBUANA S H izdel_ 1988 . 2_ i.Pg~.~.lg~ zd Z - o• ti,k_ri,al 1 (1967] ti,k_ka_,to • 8 [1967) ~.i~~-P.~~-~- i ti.~.~-9-~tal g~J.g_~~ ~S.~~-~P g~_~g_~ ~~-~.!Jj -~-~-~-~-~p_i -•~~~_rp ~.r.i!Lh_!\~ . ..LA .. scan_t°'_lin· '.?.~.ig_h_~~~ i ~can_~-,~~ ~~.\g_h_~-~~.f.. s:cnn h m~ :~.~_\9_g_~~it I' f' r- ~l ArcView: l OBSEG IZDANE TOPOGRAFSKE KARTE MERILA 1:25 000 PO POSAMEZNIH LISTIH Ob planiranju slovenskega kartografskega sistema so bili predlogi, da bi topografsko karto merila 1:25 000 (TK 25) nadomestila nova topografska karta merila 1:50 000, ki bi bila cenejša za vzdrževanje. V pomoč tej dilemi je v spodnjih dveh kartogramih prikazan povprečni mesečni obseg izdanih izvodov po posameznih listih TK 25, serije iz leta 1985. ; 1/ • 0-1 • 1-3 • 3-7 • 7-11 • 11-15 do konca leta 1992 v prvi polovici leta 1993 TK 25 se je kljub omejitvam, ki jih je nalagala pogodba med RGU-jem in VGI-jem ter predpisi s področja obrambe, vedno veliko uporabljal. S l. marcem 1993 se je začela ta karta izdajati v G IC-RGU-ju kot javna karta. O sprostitvi zaupnosti te karte širša javnost, zaradi omejene naklade karte, ni bila obveščena. Kljub temu se je število -izdanih izvodov zelo povečalo. Verjetno bi bili zanimivi odgovori na anketo med dosedanjimi ~porabniki na eno samo vprašanje - TK 25 da ali ne? OBSEG IZDANIH NAČRTOV IN KART PO SKUPINAH UPORABNIKOV ZA OBDOBJE OD ZAČETKA LETA 1990 DO 30.6.1993 Za analizo izdanih načrtov in kart po uporabnikih so bile izdelane skupine uporabnikov in skupni obseg izdanih načrtov in kart v opazovanem triinpolletnem obdobju prikazujeta naslednja tabela in grafikon: Geodetski vestnik 37 (1993) 3 TK TK 1K TK SKUPINE TTN 25 50 PK SKUPINE TTN 25 50 1 Geodetska 521 1339 244 607 uoravna služba 11 PTT 703 167 9 2 Geodetska 579 2034 298 1449 oodietia 12 Komunala 88 28 1 3 Kmetijci 34 1468 38 30 13 Plinovod in 96 428 12 nafiovod 4 Gozdarji 196 550 288 32 14 Plan in 488 822 190 statistika 5 Geolof!i 1467 3533 92 247 15 Urbanisti 242 288 6 6 Geowafi 351 104 60 56 16 Varstvo NKD 918 803 97 7 Vodarji 3105 868 27 68 17 Obramba in 1135 5386 601 notranie zadeve 8 Ceste 1628 241 48 106 18 Šolske 1522 3324 130 instituciie 9 Železnice 714 261 129 76 19 Občani 66 399 362 10 Elektro 605 609 56 29 20 Ostali 1288 1685 215 i5 IZDN~I ~~AčRTI IN KARTE PO UPORABNIKIH OD LETA 1990 6000~-------------------------- 5000 ··························································································· ··························· 4000 ··························································································· ··························· O 3000 ...................................... ················································· ........................ . . Q 2000 ················ ............. ······· 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 O 11 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 20 ŠTEVILKE SKUPlf'l UPC•RAB~llKCi\l 1 ~ TTN 1111 TK25 ~ TK50 E] PK Geodetski vestnik 37 (1993) 3 PK 44 5 216 712 100 150 599 147 1137 773 Za analiziranje podatkov o izdanih načrtih in kartah so primernejši podatki po posameznih letih. V prispevku so prikazani podatki le za TTN 5, 10 in TK 25 v obliki grafikonov. Pri vsaki skupini uporabnikov zajemajo triinpolletno obdobje. Prvi stolpec zajema podatke za leto 1990, zadnji pa za prvo polovico leta 1993. Pred uporabo podatkov, prikazanih v grafikonih, je treba upoštevati tudi naslednje posebnosti: • nekateri uporabniki nabavljajo načrte in karte za storitve, ki jih izvajajo za druge uporabnike; primer je tisk gozdarskih tematik za potrebe nekaterih gozdnogospodarskih podjetij na TK 25, ki jih je izdelal Geodetski zavod Slovenije, • nakup načrtov in kart na prozornem materialu z namenom lastnega kopiranja za nadaljnje potrebe. Izdani TTN 5, lil po uporabnikih 15 IZDANI TTN5,10 PO UPORABNIKIH OD LETA 1990 4000.----------------------~ 3500 ································ ···.··················································································· 3000 ················································································ ········································ 2500 ·················•··········•·······································································•············•······ ~ 2000 ························································································································ 1500 ·············•·············•··•·····················································································•··· 1000 ·•·······•••·········•·•··········••···•· ·············•··•··························································· 500 ······•···••·······•···•······ ········· 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314151677181920 ŠTEVILKE SKUPIN UPORABlsJIKOV Grafikon zajema le podatke o izdanih načrtih v GIC-RGU. Za kvalitetnejšo analizo uporabe teh načrtov je potrebno zbrati podatke o izdaji tudi iz občinskih geodetskih uprav. Geodetski vestnik 37 (1993) 3 Izdane 1'K 25 po 15 IZDANE TK 25 PO UPOF-1ABNIKIH OD LETI\ 1990 4000-.----------------------~ 3500 •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••H•••••••••• 3000 -------------------------------------------------------------------------------------------- -------------------------- 2500 -------------------------------------------------------------------------------------------- -------------------------- O 2000 ----------------------------··· -------------------------····-··-····--------··········---- ---------·-·-·····-·-···-· Q 1500 ··········•-················--· ------·············------------·············--------······- ·······--········-·------- 1000 ____ , __________________________ --------------·····---------------·······-·----------·-··-- ----- ------------------- 1 2 3 4 5 6 7 8 91011121314151617181920 ŠTEVILKE SKUPIN UPOPJ\.81-JIKOV Prikazani podatki zajemajo predvsem tiskane izvode. Izjema so uporabniki s področja planiranja (14. skupina) in geodetska upravna služba (1. skupina), ki so se jim karte tudi kopirale na prozorne materiale. Na podlagi podrobnejšega poznavanja posameznih uporabnikov in njihovih potreb je komentar pri nekaterih skupinah potreben. Geodetska upravna služba (1. skupina), predvsem OGU, je naročala karte tudi za druge upravne organe v svojih občinah. Geodetska podjetja (2: skupina) nabavljajo karte za storitve za druge uporabnike. Med temi uporabniki so bili v več kot 50% gozdarji ( 4. skupina). Obramba in notranje zadeve (17. skupina) - uporabniki iz te so predvsem občinski upravni organi s teh področij. Izjema je le leto 1991, kjer so bile karte izdane tudi za vojaške potrebe zaradi vojne v Sloveniji. Šolske institucije (18. skupina), občani (19. skupina) in ostali (20. skupina) - pri vseh navedenih skupinah je bil povečan obseg izdanih kart v letu 1993. Kljub temu da pomeni zadnji stolpec le polletni obseg izdanih kart, že ta v vseh treh skupinah presega letne obsege predhodnih let. Vzrok za tako povečanje obsega izdanih kart je sprostitev tajnosti te karte. Analize lahko zajemajo le kartografske izdelke, ki jih hrani in izda}a GIC-RGU. Potrebe po drugih kartografskih izdelkih je treba zbrati neposredno prek uporabnikov. Z osamosvojitvijo Slovenije se širi tako krog uporabnikov (karte za vojaške potrebe) kot tudi potrebe po novih kartografskih izdelkih. Na meddržavni ravni se izmenjuje vedno več podatkov sorodnili strok in za določene uporabnike Slovenija nima ustreznih kartografskih osnov. Vključevanje potreb uporabnikov pa je gotovo potrebno tudi pri določanju obsega in prioritete zajemanja podatkov iz načrtov in kart v digitalno obliko. Mimi Žvan Prispelo za objavo: 1.9.1993 Geodetski vestnik 37 (1993) 3 Generalni pokrovitelj 26, Geodetskega dneva IGE .o .o. Pokrovitelji 26. Geodetskega dne Izvršni sveti skupščin občin : - Domžale - Jesenice -Kamnik - KranJ - RadovlJica - Škofja loka -Tržič Generalni pokrovitelj 26. Geodetskega dneva I E .o.o. Pokrovitelji 26. Geodetskega dne Izvršni sveti skupščin občin : - Domžale - Jesenice -Kamnik - Kranj - Radovljica - Škofja Loka - Tržič • •• •• •• •• •• • •••• ••• ••••• ••••• •• •• •• •••• ••••• •• •• •• ••••• •• •• •••• •• •• pa...-celadje zemljišč )> mejni L-\9otoviiveni postopek )>topo9..-afske in katasfrske izmel"'e )>zakoličbe )> katastev- kom«nalnih. naprav )> opazovanja posedanj )> in.že.ni..-ska geodezija ~fn(§:) . .JJ ~'VO~G::::Q(§:) ~~ c:av ..D ~~~ BIRO ZA GEODEZIJO - zemljiško katastrske izmere - nove izmere katastrskih, topografskih in drugih geodetskih naertov - izdelava katastra komunalnih Vodov in naprav - in2enirska geodezija pri projektiranju in gradnji cest in vodotokov - zakolieevanje stavb OSTALI BIROJI - biro za nizke gradnje - biro za arhitekturo in visoke gradnje - biro za inštalacije - biro za statiko - biro za gradbeni nadzor + o· o· + ~ v Q· Kogojeva 8 'fJit (1])6]1) TI. ~41~11. (!])41 fJJodjetje za: ~ GEODEZIJO $ [llffi@lIJOOill~OOD~TI'IIJ® /i'JJ ®ill~®W~m .~ ~~ lll II l 1:1 II II GIISPIIIIARSTVII K R A N J OPRAVLJAMO ® Po®@k In llprillvllo le..a ® Prevoz l@siii In milllerlala ® Popravilo mehanizacij• ® lzobraievanJ• In avetovanj• ® Gojllvenill In v11111Blven@ dala ® Gozd1111Bko nillčrtovi,nj@ ® Odkup la .. ® Vzdrievanj• In ol:lnovo poll@mlnlh mej • Gradnjo In 11Z d.o.o. geodetske in gradbene storitve 65000 Nova Gorica XXX. divizije 15 d ~ (065) 23 917 GEODETSKE IN INTELEKTUALNE STORITVE Dobriša vas 52/e 6330 l Petrovče nudi naslednje usluge: - uvoz In prodaja Inštrumentov In opreme SOHHIA, z uvajanjem v delo In pripadajočo programsko opremo - geodell:Ske merlltve In storlltve Iz področja storitev, komunalnega katastra In lnženir;;;ke geodezije - Izdelava načrtov v klasični In digitalni obliki v ACAD-U - cenlltve objektov po metodologljl AGENCIJE Slovenile Podje1je za geodezijo In prostorsko Informatiko, d.o.o„ Idrija ~=~~~"~ Vam želi prijetno čutje na 26. geodetskem dnevu ~G) ::-=i '°() '° O"" ~,< ;u ~o .),,..~ o.. o ...... x co ...... u,-' .),,..j'-.) "' „ OJ o u, X W .. o '° )> ~() -' ,- u, (1) -' 3 .),,.. 3 °' (1) w ,-.... CD -1 '° :T OD m ·z ~ :T (l) .... a ::, CL (/) '{il""QOG) oro::::iro o.. i;:J" 7' o < o =: 3 (1) N N - (1) :, ,c. 3 ..Q. A°° ~ O -· (l) 3 3 (1) . (/) (1) n, :, o < f [ ~ I g t t o J ~ o o ~ 3 ~ "' 7' ~ o J i ~ -1, "'" :i. C) ~ c; S-(j) o'~ s:[;} o " NAPREDEK, DoMŽAlE *NIBO, DoMŽAlE *PALISKA, DoMŽAlE GRAPAVLI, DoMŽAlE usNjENi izdElki *PIZZERIJA.,, BAR FRAKEU, II-DAN *PLASTENKA, RAKLAKOČAR, BEL~ ❖ALPETOUR „ REMONT, KRANj vKOMPAS MTS, TRžič ❖ALPETOUR •>KS VELESOVO pOTOVAlNA AGENcijA, TRžič ❖KZ KRIŽE ❖ALPINA, KRANj ❖ l(ZP ZUPANC, KRANj ❖ARV AJ, KRANj •>LEDRA, KRANj ❖ASTRA, KRANj ❖LEPENKA, TRžič ❖BOLTEZ, KRANj •>LESNINA LGM, KRANj ❖BPT, TRžič ❖MERKUR, KRANj ❖CESTNO PODJ., KRANJ •>MESNICA DOLHAR, TRžič ❖DISKONT RUPAR, TRžič ❖MLADINSKA KNJIGA, KRANj ❖DZ SLOVENIJE, KRANj ❖MODENA, TRžič ❖DZ SLOVENIJE, TRžič ❖PETROL, KRANj ❖EUTA, KRANj ❖PIZZA GALA, Sp.BiTNjE ❖GE GE d.o.o., KRANj ❖PLANIKA, KRANj ❖GORENJSKE MLEKARNE, l