St ISO. Trst« v nmtolja I. Junija 1913. Tmčmj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN Za* e* eedeJjafc la praznikih US^ri »eeedaljUJi ik S. teatra). huaUie iteT. se prodajajo po S nv6. (6 stoi.) ▼ mnogik tetokarnah t Trsta In okolici. Gorici, Kranju, St. Potr«, P«rtomi, SeiKui, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, AjdoT-Jttai, DornbergTi itd. Zastarele iter. po 5 nrfc. (10 itot.) »*IA«I se RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Urokeati 1 t«. GENE: Trgovinski ia obrtni oglasi po S st zahvale, poslanic«, oglasi denarnih zavodov pe l Za oglase t tekstu bata do 5 nst 20 K, Tsaka vrata K 2. Mali oglasi po 4 stoi. beseda, naj-pa40itot. Oglase sprejema Ins«ratni oddelek uprave \ — Plačnje se izk^učno le npravi „Edinosti". Plati J Ivo In težljlvo v Trstu. Glasilo političnega društva ^dintst" za Primoralro. NAROČNINA ZNAŠA «* celo lete a« Kf po« let* 12 K. 3 me^-c« O K ; m* «.*-vočbe Sr«* dopotrtao« naročnine. p» uprare ne »» a«d«ljcta» „KIUHOSTI" «r UU Zrou S-SO, p«l l*u Krta S-OO. 7*1 dopL« naj se pošiljajo na nr»da<4tvo lista. Nef»-» ▼aaa pisana se es sprejsratjt is rekspisi »• ee vrče«.;*. !ttr*(niio, oglase in reklamacije je pošiljati na uprave • ■ ".a. UREDNIŠTVO: ulloa filorfi« Gslstti 2U (ftaredel i faiajateg in odgev. m: aredaik ŠTEF1>* GODINA I-— «1* koBMrei] liste „Edinost*. - Natisnila Tiskarna ▼pte&na aadraga s omttjenrm poroštvo« ▼ Tre* * Gior^io Galatti AteT Jf> rsltne-^trSMilnlCnl rJ Politično društvo „Edinost" sklicuje sledeče UOLILSKE SHODE: Za danes I. junija t. I. Za Skedenj: ob 4 popoldne t „Gospodarskem društvu«. Za Sr. Ivan: dopoldne po mafii ▼ „Kons umnem društvu" pri cerkvi; Za Frdenič: ob 4 poj.* t * Gospodarskem druitru" ; Za Loajer: ob 4 pop. ▼ „Konsumnfcm društvu". Za Kolonjo: ob S'30 popoldne t gostilni „Pri starem Matevžu«. Za Rojan, Greto, Škorkljo: ob 10 dop. v „Konsumnem druitvu" pri cerkvi Za Kontovelj: ob 9'30 dopoldne v gostilni „Gosp. druitva". V torek, dne 3. junija, Za L mestni vol. okraj: V gostilni Novega konsumnega družtva „alla Stazione" v ul. Lazzaretto vecchio, ob 8. zvečer, Zaupniki mesta in okolice! Člani volilnih odborov! Zadnji čas je, da naznanite političnemu društvu „Edinost■ one zaupnike, ki bodo lahko na dan volitev (8. junija) opravljali službe članov komisij oziroma zaupnikov stranke pri volitvah. Člani komisij morejo biti le volilcl dotlčnega razreda in okraja, dočlm je zaupnik stranke lahko vsak volllec. Za vsako volilno sekcijo naj se naznanita po 2 osebi za člane komisij In po 3 osebe za strankine zaupnike. Število volilnih sekcij ostarje skoro tako kakor pri občinskih volitvah L 2909. Imena (natančno pisana) s točno naznačenlml naslovi naj se sporočijo tajniku političnega društva „Edinost*, dr. Iv. Mar. Čok-u, (pisarna dr. Slavlkat „Narodni dom", telefon. št. 820). Zaupniki! Požurite se, storite takoj svojo dolžnost In ne odlašajte, ker je že skrajni čas l Okoličani! Volilci II. razreda. Kandldatje političnega društva »Edinost* 7a volitev, ki se bo vršila v nedeljo, dne S. junija 1913., so sledeči: ZA I. OKRAJ : (Škedenj, Sv. Marija Magdalena Zgornja in Spodnja): Anton Miklavec pok. Antona, posestnik pri Sv. Mar. Magd. Spoda|i; PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec. Drugo poglavje. Stotnik Challis. Hastings fe hotel zapustiti vojaško službo, toda n|egova nevesta mis Marion Puddova ga je pregovorila, da je ostal v armadi, ker jej je ugajalo vojaštvo. Z ozirom na svojo poroko je dobil daljši dopust, in pomisel na ta dopust je bil eden onih vzrokov, ki so ga še nekako pomirjali s to kramarsko ženltvijo, kakor Jo je imenoval. Grofica, ki je zmešetarila to partijo, Je govorila vedno, da se mora njen sin oženiti v resnici le zaradi denarja in da se bo dala mis Puddova prav dobro olikati, kar se tudi zgodi v mestu. Mis Puddova [e bila lepa, pametna deklica z izredno finimi manirami fn oblačila sc je tako okusno, kakor bi v resnici pripadala odličnemu elegantnemu svetu. V teh zadnjih minutah pred svojim od-petovsnjem je H-isting", v resnici mislil tdino ie na svoj depusr. — Tri mesece — je mrmral. — Res sreča, da morem urediti to zeperno zadevo, ZA II. OKRAJ: (Roeel, Katiaara, Loajer, Vrdela, Kaloaja, Konkonel): dr. Just Pertot, zdravnik v Trstu; ZA III. OKRAJ: (Rojan, Gtreta, Barkovlje, Sr. Križ, Proaek, Koa tovelj, Opčine, Bane, Trebče, Padriče, Gropada, Bazovica): dr. Ferdinand ćerne, odvetnik v Trstu, Štefan Ferluga, šolski vodja na Opčinah. Okoličani! Volilci II. razreda! Glasujte v nedeljo, dne 8. junija t. L složno za te kandidate 1 Politično društvo „Edinost". Bratom Hrvatom! Danes in jutri bo zboroval v Trstu glavni odbor hrvatske Stranka Prava. Naš list je precej obširno poročal o vse obsodbe vrednih dogodkih, ki so v zadnjem času zopet razburjali naš bratski narod hrvatski, o razkolu, ki je nastal v hrvatski Stranki Prava pod vplivom hrvatske in ogrske vlade, ki si je z nelepimi sredstvi znala pridobiti na svojo stran podkupljive elemente, ki so se nahajali v stranki in tako razbila stranko, ki je imela za seboj velik del hrvatskega naroda in je z drugimi opozicijonalnimi strankami vzdrževala hrvatski narod v tihem in mirnem, a zato tem trdnejšem in neomaj-ljivejšem odporu proti nakanam madžar-sko-madžaronskega nasilstva. Elementi, osebno in politično oma-zani, so bili, ki se jih je poslužila vlada v svoje namene in po katerih je tudi prišla do svojega cilja vsaj v enem pogledu, da je namreč potom nasilstva iztrgala pravašem iz rok njihovo glavno giasilo „Hrvatsko". Da bi pa bila bog-vekaj pridobila z onimi ljudmi, ki so bili zapleteni v take umazane afere, o tem bi pač dvomil vsak poštenjak — in narod hrvatski je pošten in Stranka Prava je lahko zadovoljna, da se je iz-nebila ljudi, ki jej gotovo niso bili v čast in bodo tudi onim, ki so jih kupili z ustavitvijo sodne preiskave proti njim, delali edino la sramoto. Hrvatska in ogrska vlada ste pač lahko ponosni na svoje najnovejše prijatelje, razne Horvate, Sachse in Milobare, saj so vredni drug drugega, a hrvatska Stranka Prava sme hvaliti boga, da so izginili ti elementi iz njenih vrst in da stoji sedaj pred svojim narodom očiščena gnojnih ules na svojem telesu, čista, zdrava. Da je taka operacija težavna, boleča, je umljivo, toda bolje je preboleti take bolečine, da ostane telo preden mi poteko. Saj cela stvar sicer n) nič posebnega — a vendar se je ne upam povedati materi. Pogledal je na uro in zmigal z ramami. — Dobro Je, Viljem. Stopim le še dol v jedilnico, da se poslovim od tovarišev. Ali ni nobenega sumljivega Človeka v bližini ? — Ne, milosti?! gospod. — Če bi kdo vprašal po meni, reci, da sem že odpotoval. Si me razumel? Reci kar naravnost, da sem že odšel na kolodvor. — Dobro, milostivi gospod — Je odvrnil Viljem in začel pobirati gospodovo prtljago. Leonard Hastings Je odšel počasi niz-dolu po stopnjicah v razsvetljeno Jedilnico, ( da bi se poslovil s svojimi tovariši. Obed je bil končan in častniki so smeje In kramljaje Še sedeli pri čaši vina. Obkolili so ga, ko je vstopil, mu stresali roko ter mu vcšćiii srečo. Seveda pa tudi ni manjkalo nagajivih dovtipov, ko so tako stali okoli nJega in mu dajali nasvete za njegovo novo živijenje. Edini med njimi, fci ni izrekel nobene šale in je Leonardu Hasttngsu le moiče stisnil roko. Je bil velik, vitek, črnoias misd mož, ki je še par trenutkov, preden (e vstopil Hastings, govoril s polkovnikom. Stotnik Chailis cikakcr ni bil pri svojih tovariših tako splešno prPJublJer, kakor je bil Hastings. sdravo, nego pa da se okuži celo in pogine. Očiščeni, zdravi hrvatski Stranki Prava je v hrvatskem narodu tem goto ve je zasiguran nadaljnji obstoj in nadaljnji razvoj. Danes in jutri bo torej zboroval glavni odbor hrvatske Stranke Prava pri nas v Trstu. Notorično je, da se mi ne strinjamo v vsem z načeli, ki vodijo hrvatsko Stranko Prava, toda to nas nikakor ne moti, da bi vrhovnega vodstva stranke, za katero stoji velik del nagega bratskega naroda hrvatskega, ne pozdravili na naših tleh kar naj-prisrČneje, da ne bi pozdravili — poštenjakov. Izbrali ste Bi naš Trst, da bodete tu sklepali o važnih stvareh, važnih za vašo stranko, važnih za ves narod hrvatski. Izbrali ste si naš Trst prav v času, ko morete videti, kake boje mora biti tu naš narod na tej poziciji za svoje pravice in svojo čast; naj bi vam bili ti naši boji v izpodbudo, da bi se vaše vrste čim trdneje oklenile ene velike misli jugoslovanske, da si obranimo s skupnimi močmi našo posest ob obali naše Adrije. V ta namen želimo vašim posvetovanjem najboljših uspehov, uspehov, ki bi bili v korist in blagor naroda vašega in sploh vsega Jugoslovanstva. Zato dobro nam došli v našem Trstu in blagoslovljeno vaše delo! Preko nacijonalizma k bestijalizmu! To Je ediao pravo in primemo ozna-Čenje za sedanje divjanje izvestne tržaške javnosti proti slovenskemu Življu. Će so ti divjaki res legitimni predstavi-telji tržaškega italijanstva, potem je to Ita-lijanstvo pokrito seda) z neizmerno in neizbrisno sramoto. Zato se ni čuditi sporočilom, da je naša vest o poslušanem atentatu na našo šolo na Acpaedottu vse resne in misleče italijanske kroge silno poparila. NI čuda, pravimo, da se človek, ki mu je v duši še mesta za čut sramu in v glavi smisla za civilizirane forme življenja, zgraža že nad tako grdobo tega čina samo; Še naravneje pa Je, če se mssleč in računajoč človek boji posledfc, ki so neizogibne ob takem moralnem propadanju za ugled in Čast njegovega plemena. Ne čudimo se torej in verujemo, da so bili pametni Italijani poparjeni, doznavši o dogodku, ki naj bi povzrcčil nesrečo v — šoli, v hramu kulturel O činu, ki Je drzno, cinično, brezvestno prekoračil mejo, ki Jo brezpogojno spoštujejo vsi kulturni ljudje: prag kulture in prag rodbine 1 Kajti, kar se je storilo in kar se Je hotelo doseči minolega četrtka zvečer na Acquedottu, nt bilo naperjeno samo proti šoli, ampak Bil Je edini sin svoje ob7dovele matere ter Je vstopil v polk. ker Je njegov cče prej služil v nJem, In |e vsled svoje stremljivostl in zmožnosti hitro napredoval. Njegovi podrejenci so ga ljubili in spoštovali vsi, dasiravno Je bil precej strog. Polkovnik ga |e vedno postavljal vsemu polku za zgled in njegova mati je mislila, da na svetu ni takega, kakor Je njen Pavel. Imela ga Je celo za lepega, v čemer pa se drugi ljudje niso strinjali ž njo, in ljudje so imeli prav. Njegova glava je bila sicer lepo oblikovana in imel Je široko moško čelo ter rujave, resne oči z dobrohotnim, blagim izrazom; toda ostale poteze so bile grde in polt mu |e bila bleda in vela. Z Leeonardom Hastingsom se je poslovil prav prisrčno. — Upam, da bsš srečen, dečko — mu Je rekel potihem. — Krasno dekle dobiš; bodi Jej dober. — Ali jo poznaš? — je vprašal Hastings nekoliko presenečeno. — Da, poznam jo in si štejem to v čast. Mis Puddova [e zame ideal popolnega ženskega bitja. O. nisem zaijubljen vanjo in tudi nisem bil nikdar — je dostavil in se nalahno posmejal, ko ga |e Hastings začu-deio poeledai. — Zbogcm ia srečae medene tedne ! „Adonis" Je odšel in odpotoval v Manchester, ne da bi se bilo prigediio kaj izre finega. Ko je odšel, so v vojašnici živahno tudi — kakor napad na barkovljanski cesti — proti osebni varnosti otročičev. To se pravi, da so divjaki začeli strasti, sovraštva In maščevanja radi političnega boja prenašati v rodbine —• na nedolžna bitja I Najžalostnejl In najsramotnejl pojav pa Je, da tržaška italijanska žurnalistika ni storila tega, kar bi v takem slučaju storila žurnalistika povsod drugod, da bi namreč vsaj pogojno — s pridržkom, če se je res zgodilo — odklonila odgovornost za tako divjaštvo in barbarstvo! Ne 1 Z drznostjo, ki človeku sapo Jemlje, hoče ta žurnalistika avtorstvo čina — ker ga ne more tajiti — pred italijansko Javnostjo naprtiti nJim, proti katerim je bil čin naperjeni Torej še potencirati lopovstvo I Ml Slovenci sami — kričita in psujeta .Indipen-dente* In »Piccolo" — da smo najeli ona dva lopova-požfgalca, da bi mogli mi potem v svojem sovraštvu izrabljati dogodek proti tržaškemu italijanstvu 1 2e misel na posledice, ki bi bile mogle nastati, absolutno izključuje možnost takega početja z naše strani. Mari menijo ti žuroa-Usti, da (e nam duh tako potemnel In da nam Je duša tako pokvarjena, tako črna, da bi le iz tacega, recimo, razloga taktike v boju proti laško-liberalni stranki hoteli rušiti kulturne hramove, ki smo si jih postavili sami s težkimi žrtvami in ki Jih moramo vzdrževati z lastnimi krvavimi žulji, ter da oi stavljati v nevarnost življenje svo|e dece, svoje nade, svoje bodočnosti ? I Ne, ne; nismo tako podivjani in tudi ne tako — neumni! Zastonj vam trud, o gospoda laška! Ta vaš nesramni manever vam ne bo koristil, da bi dogodek na Acquedottu pokazali v luči volilnega manevra z naše strani! Dejstvo že, da sta bila lopova na Acquedcttu po vsej svoji vnanjosti in svoji starosti, iz istih vrst, ki so minole sobote uprizorile gnusni napad barkovljanske otročiče, In pa dejstvo, da je bil objekt atentata obeh napadov isti, ne pušča nobenega dvoma, da imamo tu posla s proračun jeno uprizorjeno kampanjo proti našemu Šolstvu in našemu življu! Saj ne pravimo morda, da bi bil n. pr. Italijanski župan naročil lopovom napad na našo šolo. Izven vsacega dvoma pa je, da je način volilne kampanje italijansko-li-beralne stranke razgrel mlade glave ter da |e strup, ki ga vliva italijanska žurnalistika v mlada srca, !e ta popolnoma okužili Atentat na Acquedottu |e le nov, po svoji grdobi najdebeieji člen v verigi sredstev v boju proti slovenskemu elementu. Tako je, vi signori 1 In odgovorita nam malo: Mari n3jem-Ijemo mi tiste temne ekzistence, ki našim denarnim zavodom, posebno .Trgovski obrtni zadrugi" in „Narodni posojilnici*, mažejo in odnašajo napise?! Mari smo mi učili tiste italijanske otroč če, ki so te dni z zasramovanjem s ščavi na javni ulici d e-J a n s k i insultirali ctročiča odlične slovanske osebe, znane tudi v italijanskem taboru ? Mari najemljemo mi tiste rokovnjače, ki ob vsakem političnem dogodku redno prirejajo demonstracije ravno pred tisto našo šolo na Acquedottu in surovo zasramujejo razpravljali o njem. Nekateri so zatrjevali, da požene v kratkem tudi nevestino premoženje, drugi pa so zopet razpravljali o deklici in njenem očetu, dokler se ni vmešal v pogovor stotnik Challis. — Jsz poznam gospoda Pudda — je rekel — in vam morem povedati, kak človek je. Gospod Pudd Je človek, ki se Je iz največjega uboštva s poštenim delom povzpel do milijonarja, ki pa je vzlic svoji nevednosti pravi in resnični plemenltnlk v vsakem pogledu. Njegova hči Je dama v vsakem oziru in njena dobrota In lepoia boste v čast celo tudi grofovski hiši Tem-plestowski. Njegovi tovariši so vedeli, da stotnik Challis vedno govori Ie resnico, vsled česar se je pogovor zavrtel na drugo stran. Kmalu nato sta odšla polkovnik in stotnik Challis skupno iz obednice, in ko sta Šla po vojdšničnem dvorišču, se je povrnil polkovnik zopet k prejšnjemu predmetu. — Zdi se skoraj, kakor bi bili vi sami zaljubljeni v mis Puddovo — je rekel. — Ne, kakor veste, sem že zaročen — je odgovoril Pavel Challis. — Spcštujem in občudujem mis Puddovo, kakor Jo boste vi vsi, ko jo boste v'de'.i; teda jaz se zaradi nje ne izneverim svoji Elzi. Polkovnik |e poznal Elzo, o kateri je govoril ChafMs — vitko, plavo, kakor kip le-o mlado damo, ki pa je, kakor Je mislil, hfla nekoliko premalo živahna za Pjvla Cnallfsa. ■a ulic! naše otročlče, česar ne more tajiti niti redarstvena oblast, ker je bilo Že aretacij rsdi tega?! Mari smo mi najeli tistih 25—30 tolovajev, ki so minole sobote izvrši!! napad na Miramarski cesti? Mari smo mi najeli pred par leti tiste brlg?nte, ki so v kavarni »Minerva", nahajajoči se v istej naši hiši na Acquedottu. napravili se svojim vandalizmom za ved tisoč kron škode ?! Vsi ti dogodki, o laika gospoda, so deca zisteraa, ki ste ga vi uveli v borbi proti nam; so sad vzgoje, ki jo vi dajate svoji mladini; so posledica zastrupljenja, ki ie š rite vi zistematično 1 Zato pada na vas tudi odgovornost za vse te dogodke, posebno tudi za napad na Acquedottu 1 Grdobe dogodka in veličine vaše odgovornosti ne manjša niti dejstvo, da se ni zgodilo hujšega, oziroma, da se je hujše pravočasno preprečilo. Vsa teža dogodka je v pranju: kaj bi se bilo lahko zgodilo, da so vrata šolske sobe, v kateri je VI. VOLILNI OKRAJ (Sv. Jakob in čarbola) : Matko Mandić pok. Matka, urednik, Peter Može pok. Luke, delovodja, Erneat Volarič, zasebni uradnik, Dr. Josip-jWiltan,^odvetnik. Politično društvo „Edinost u Politično društvo „Edinost^ sklicuje za srado, dne 4. junija, ob 830 zvečer v veliko dvorano „Narodnega doma" v Trstu manifestacijskNsKod na katerem se predstavijo volilcem bilo do 60 deklic, za?tla goreti, ali da je prišlo celo do eksplozije. Pa tudi v slučaju _ ... - . . ba bi ne bil nikdo p<^kodovaa direktno po j Q|[Q||j|(|||j|(| In mestni Ranđlđatje požaru, oziroma eksploziji, bi bile posledice! — grozne. Saj uči zgodovina požarov po šolah - občinske volitve. j^g in gledališčih, danajvečanevarnost „ . __ p r i h a | a iz n a st a le pani ke ta ko , Slovenci, Slovani! Udeležite se tega da razvndi element ne uničuje shoda v Številu, ki bo častno za Vas in za direktno toliko življenj, k o - jVaSe kandidate ! liknr jih uničuje borba m e d : 11 u ^ m i s h m i m i v njihovem s t r a* j hU JTo bod" naglašeno tudi na adreso ob-i ^HC HiZZci (H CflllEgUe ! las«, ki tudi nekako bagafelizujejo dogodek, \ g atentatU na Šolo CMP na fltdUtdOttU. češ: saj se ni zgodilo nič hudega! ; 1 Italijanski Usti nas naganjajo s kana-1 »Che razza di canaglie", — tako je lijarni. Mi pa pravimo: največja ka- naslovil včerajšnji „Piccolo" članek, v kate-■ alfa |e tisti, ki takih zločinov;rera |e zvrnil cel čeber svoje smrdljive ne obsoja in s tem spodbuja zlo jč futsko-kamoraške gnojnice na nas tržaške čince k — nadaljevanju! Največje ■ Slovence, nas opsova! s „ kanal jami" in ne kanuje so tio nas, ko so v življenjski nevar-zasebni inost' SV: i,h olro,ri °am groze s požigom — Kako ste se pa seznanili s temi ijurtmi iz Macchestra ? — je vprašal na-nagtoma. — Gospod Pudd fe rešil mojega očeta poloma — fe odvrnil Challis. — Moja mati je v prejšnjih letih, ko je bila gospa Pud-dova še soproga nepremožaega moža, večkrat kaj pomagala, ko so imeli bolezen v | naše šch-, v upravičeni ogorčenosti obsojamo j lopo sk;, zločinski način boja, U ga vodi j proti nam laŠko-Iiberalna kamora! Državno jpravdnlštvo naj bi konfisciralo naš list, ker j imenuje požigalce tiste, ki so nam hoteli zažgati šolo, in zločince, ki so spravili v smrtno nevarnost toliko naših otrok! AH morda mislijo kamoraški zločinci in poži-galci, da jim bomo morda peli čast in hvalo za njihove peklensko zlobne napade na nas! Naj bi kak Slovenec storil tak zločin — ves italijanski Trst bi bil pokoncu in „Piccolo" in „Indipendente* bi zahtevala, da se morajo vsi tržaški Slovenci najmanj poobesiti; mi seveda pa naj molčimo, ko gre za požig naše šole in za pogubo naših otrok! Da, to |e res — razza di canaglie! In kako imenitno se je znal zlagati patentirani lažnivec na Ooldonijevem trgu, da bi mogel zvrniti krivdo na nas. Kako lepo pripoveduje, da je poslal svojega po-1 ročevalca k policijskemu svetniku dr. Ostiju, kjer Je videl poročilo komisarja dr. Kru- hfc, in tega Puddovi niso pozabili nikdar Ko (e pozneje prišlo tako daleč, da je mojem j očetu pretil popoln gospodarski po-j sćeka* (?), ki je imel službo T Četrtek večer icm. Je bil Pudd tisti, ki mu je nenaprošen; na inšpektoratu v ul. Chiozza. Poročilo da in «a najplemeniteJSi ia najnesebičnejšl na-1 pravi, da je prišel ob 9 zvečer učitelj Semet Siru priskočil na ooraoč. |ki stanuje v tretjem nadstropju hiše it. 20 — Gospod Pudd mora biti v resnici! na Acquedottu, in prinesel podnožnik: do-er človek. i (otirač), doig 60 cm, širok pa 30, nekoliko' — Ni samo dobrosrčen, temveč prav; očrnien. in stekleničico. « — Te možitve. Polkovnik Je mirno mami. zmlgfiii _____ _ policijo; , trdil je tudi, da je ogenj osmodil tudi vrata, z ra-; za kaierimi se je nahajal plinski števec. j ! Dr. Osti je na začudeni pogled poroče-I — Eh, meni se zdi, da je to le čisto; valčev odgovoril: V resnic ini čisto navadna konvenijenčna ženitev — je rekel; in I č! V stekleničici je bilo nekoUko laka — denar na eni, strani, lepo stališče ia ime j ali firneža. Kak deček je prišedši v šolo > pa na drugi. Ce bo Hastings ugajal mis{ pustil tamkaj stekleničico — zdi se mi' Puddovi in če bo dovcij pameten, da najde j da so v šoli tudi večerni tečaji — in jo |e pravo pot, postaneta lahko srečna drug z j porabil. Nekdo jo je prevrnil, razbila se le' drugim. „Adonid" sam na sebi nI slab; in užigallca je padla nehote aa tekočino < čio ek. I Pcglejte otirač. (Dalje.) Na otiraču ni Lilo skoraj sledu o ožga- nem. Črne pege so se razprostirale nekako do polovice starega ia zdrgnjenega otirača. Policijski svetnik je izkllučeval popolnoma, da bi šlo za atentat. Rekel je, d i bi se števec ne bil razletel, če bi bila zgorela tudi vsa vrata, kvečjemu če bi bila kaka cev počena. Zaključil je, da bi z ozirom na gorostasnost vesti v slovenskem listu poslal — uradni popravek. Da, res — c{re razza di canaglie ! Od konca do kraja vse zlagano / Torej g. Seme je šel tedaj domov v svoje stanovanje v ul. Acquedotto št. 20! In to da |e v policijskem pro* t o k o I u ! Lažnjivd! G. Šeme stanuje v ulici Piccardi in Je tedaj poučeval v trgovskem tečaju v drugem nadstropju naše šole na Acquedottu št. 20 in ni videi ognja, dokler ga nI poklicala gdč. Černagojeva, ki je prva, prihajajoča s tretjega nadstropja, ugledala ogenj. Zlagana je gotovo tudi vsa pripovedka o izjavi policijskega svetnika dr. Ostfja, kajti nikakor ni verjetno, da bi policija ne znala razločevati kairama od laka ali firneža ia da bi bil policijski svetnik dr. Osti tako lahkomiselno presojal vso stvar, kakor je opisal .Piccolov" poročevalec. Prav tako nikakor ni verjetno, da bi bil dr. Osti govoril o kakem uradnem popravku, kajti do danes še nismo pre{e1i mi nikakega Dopravka, niti uradnega niti neuradnega. Obenem pa smo tudi izvedeli, da polidlski svetnik odločno zanika, da bi bil dal „Pic-colovemu" poročevalcu take podatke, kakor jih je čitati v „Plccolu". Torej zopet laž in laž! Che razza di canaglie! Pa le dajte, le lažite, kolikor vam je drago; z vsemi svojimi lažmi ne operete sebe in svoje kamore. Pribito ostane, da je atentat na našo šolo vaše delo, da je atentat na našo šolo delo kamor e, da je lopovski zločin, ki stega hoteli izvršiti ■ a naših otrocih in naši lasti, delo vas, kamorističnih kanalij! Obupna sredstva! S kakimi obupnimi sredstvi skušajo iaškl liberalci vzdržati svojo nadvlado v Trstu, kaže sledeča okrožnica, ki |o razpošilja voffliii odbor laŠkoliberalne stranke hišnim lastnikom obenem s priloženim imenikom najemnikov stanovanj. Okrožnica se glasi v originalu: Partito liberale nazi o n a 1 e. IV. Corpo, III. distretto (Clttd nuova) Trieste, 26. maggio 1913 Egregio Signore! La sottoscritta si permette di com-plegar Le la distinta degli elettori del IV. Corpo, che figurano iscrltti ali' indirlzzo della časa ove Eila abita, con la vlvlssima preghiera di voler InGuire per quanto possibile sni medesimi afflnche si rechlno slcuramente a votare domenica 8 glugno, deponendo neh' urna il nome del no s tri candidati Carlo T. Arch negoziante Luigi Bosetti dirigente scolastico. Qualora El?a non avesse relazloni dirette con le persone indicate, La si prega di occuparsi perche altra persona da Lei rite-nuta idonea assuma tale incarlco. L' aspra lotta che si svolger& in q(jesto Collegio, che i nostri avversari nazionali vantano g?a conquistato, dispensa la sottoscritta da ulte-riori raccomandazioni: Che ognuno cooperl ad evitare che il Colleglo di Citta nuova sla rappresentato nel ConsigHo Comunale da due slavi!! Con perfetta osservanza. La prestdenza del Comttato elettorale. V slovenskem prevodu se glasi ta okrožnica: .Liberalna nadjonalna stranka. IV. razred, III. okraj (Novo mesto). Trst, 26. majnika 1913. Cenjeni gospod! Podpisano si dovoljuje, priložiti Vam imenik voli cev IV. razreda, ki so vpisani pod naslovom hiše, kjer stanujete Vi, z naj-nujne'Šo prošnlo, da vplivate kolikor mogoče nanje, da gredo gotovo glasovat v nedeljo, dne 8. Junija, in oddajo v žaro ime naših kandidatov Carlo T. Arch, trgovec Lulgi Boaettl, Šolssi ravnatelj. Če bi VI ne imeli direktnih stikov z imenovanimi osebami, ste naprošesF, da poskrbite, da druga oseba, ki jo smstrate za spusobno, sprejrre to nalcg-?. Hudi bol, ki se razvije v tem okraju, katerega Fmatrsjo naši nasprotniki že za dobljenega, opušča podpisano nadaljnjih priporcč«. Sodelui vsak, da se onemogoči, da bi bil okraj Novega mesta zastopan v mestnem svetu po dveh Slovencih! Z odličnim spoštovanjem Predsedstvo volilnega odbora". K tej okrožnici ne pripominjamo nič drugega, nego da |e naravnost poziv h kršitvi volilne svobode, h kaznivemu dejanju/ Hišni lastniki naj bi — kolikor mogoče vplivali — na najemnike! To se pravi — z grožnjami jih prisiliti, da volijo italijanske liberalne kandidate! Opozarjamo državno pravdništvo, da tu stori svojo dolžnost / Dokazi sc mu pri nas na razpolago. Glasovi iz Koroške. Nekaj odkritih besed! Društvo „Gorotao* Je priredilo v nedeljo popoldne prt Likebu v Šmihelu nad Pliberkom poučno predavanje. Predavala sta A. Hren. učitelj na Muti, n vzgoji otrok In Dr. D o b e r š e k. učitelj v Žvabeku, o uporabi sadja. Predavanje Je bilo zelo poučno, lahko razumljivo, ter je zadovoljilo vse po slušalce, kar bodi prirediteljem v zadoščenje. Kljub temu, da je tamošnji g. kapeian Feioi^ agltfral proti udeležbi tega predavanja, češ: kar napravljajo učitelji, Itak di nič vred ti o! Ka| je hotel g. kapelan s tem? Čudno, da ne privošča ljudem enkrtt nekaj poučnega ia koristnega, aH pa morda res dvomi na tem, da je slov. koroško uči-teljstvo zmožno za predavanja? Mislimo pa, da se učileijstvo lahko kosa z govorniki, kakor naslopajo pri shodih izobraževalneg I društva. Ta nastop proti prireditvi slov. učiteljstva koroškega, gotovo nI bil lepo — narodno delo I Žal, da ne prvo in bržkone ne zadaje. In to sili, da pridemo na jasno l Poučna predavanja društva „Gorotan* pa se bodo nadaljevala, kljub vsemu nasprotovanju ! Še drugega znamenitega dogodka treba omeniti ob tej priliki. Druiivo »Gorotan- je priredilo o pustu plesao veselico v prid ubogih šolarjev v Šmihelu. Da bi kdo nasprotoval tako nedolžni veselici, o tem se ni sanjalo nikomur. In vendar Je zopet g. kapelan HornbOck v Pliberku pregovoril zavedne Slovence, namenjene na veselico, d i se je niso udeležili. Osem dal potem pa isti gospod ni ničesar rekel proti „nemškutar-skemu Jagerballu«, ki se je tudi vršil v Smihelu, in katerega so se Slovenci, seveda, udeležili!! To so zanimivi pojavi med slovensko duhovščino na Koroškem kakor tudi značilni za tako resne čase. Slov. koroško učitelj-stvo, oziroma društvo »Gorotan", ne more in ne sme molčati o tem. Prisiljeni smo torej, da vprašamo tukaj javno: |e li vodstvo koroških Slovencev soglaša s tem postopanjem, oziroma, je-H o«o v zvezi z onimi gospodi kapelani ?! Na to zahtevamo in pričakujemo odkritega, Jasnega in resnega odgovora. Ne maramo se nikomur vsiljevati; trditi pa smemo, In moremo, da Je slovensko koroško učiteljstvo narodno dosti več delalo in se bolj žrtvovalo, nego morda ta aH oni izmed omenjenih gospodov. K objavi teh dogodkov sili tudi nastopanje bogoslovcev napram raznim Članom društva „Gorotan«. Ti imajo namreč navado, da ob vsaki priliki povprašujejo „Gorot&nce", kaj neki še „Gorotan* dela, če se je že zbudil In ni 11 že popolnoma zaspal ? Tukaj seveda ni prostora za naštevanje, koliko dela društvu Gorotan ; marveč je za to občni zbor, kamor pa od teh gospodov nikoli nt nobenega. Sicer pa bi želeli, da bi ti gospodje konkretno opisali, koliko so oni že narodno delali. Kako nelogično je govoričen'e! Trdi se, da društvo spi ia nič ne dela, kadar pa le kaj malega prihaja v javnost — ze po-stajajo gospoda ljubosumni ter poskušajo vse, da preprečajo vsak uspeh slov. koroškega učiteljstva! Ni dosti, da naprotujejo sovražne oblasti — še od svojih bratov moramo dobivati brce! Slovanska šega h navada to ! Jako žalostno |e, da se na Koroškem še ni prišlo do spoznanja, da so tudi slov. koroški učitelji pri narodnem delu potrebni — da, neizogibni! Seveda, kadar so volitve — tfcdaj se rabijo in za delo so dobri; * cer pa se Jih gleda vedno po strani, takega nebcdigatreba! Ali res na slov. Knr Škem stoji vse tako ugodno, da se z odniml delavci dela, kakor da bi jih bilo iiig ve koliko, mesto da bi bili veseli, da se hoče narodnemu delu pridružil tudi * lov. učiteljstvo — ki od tega nima dobička, marveč preganjanje in discipliniranje od strani oblasti. S tem člankom nikakor nočemo napadati vodstva koroških Slovencev, ker ono je bilo dosedaf učiteljstvu vedno aaklonjeno. Tem netazumijiveje je postopanje enega dela duhovščine. III. zlet Tržaške sok. župe. Kakcr vsako leto, prJredi TfžaSki sokolska žuna, ki obsega društva v Trstu, okcifci, Ssžarf, Mavhfojah in Komnu, 12 društev z 900 člani, svol veliki zlet, ia sicer dne 29. jurilja (nedelja in praznik sv. Petra UHH^BK^HBUH ustrednI banka Ceskyo sporitelen PODRUŽNICA v TASTU Tla del Ponterosso 5.--tIa Nuot«. 16. Vloge na knjižice 4 3% 1 po odpoved-Premijne vloge 5% / nem roka. Stalne vloge in vloge po tekočem računa po dogovoru najugodnejše. a UBIJE 11 KAVCIJE - • - MENJALNICA. Uradn« ur« od 9. —ia.1/, dop ln 2.Vi - S. pop io Pavla) na Opčlnah. Zopet, kakor lani, na onem krasnem prostoru, ki ga (e| prepast v ta namen tramvaiska družba. Postavijo se tribune, telovadllče obširneje, kakor lani, šotori, plesišče itd. Na zletu bodeta Igrali dve godbi. Pri telovadbi vojaška godba pel-polka št. 19. Kakor sodimo po pripravah bo zlet tako v telovadnem, kakor v zabavnem delu nadkriljeval lanjskega. Društva so tehničnemu odseku priglasila 170 telovadcev In telo vadk, in do 500 naraščaja. Tudi zunanje župe, goriška in kranjske, so obljubile letos svoj obilen poset, tako da se nadejamo najlepšega uspeha tega sokol&kega praznika, ki na) bo istotako vredno slavje tudi vsemu ostalemu slovanskemu življu v Trstu ia Si roki okolici, segajoči daleč na Kras, v Istro In na Goriško. Saj je sokolstvo važen del naroda, institucija, ki goji za mladino in odrastle trajno in izdatno vzgojo, društvo, katero nikdar ne prestane s svojim delovanjem tako za podrobno vzgojo med lastnim članstvom, kakor v boju proti potujče-vanju. Telesna vzgoja Je prtdpogoj, podlaga vsaki drugi vzgoji, zato ne podcenjujmo eminentne važnosti Sokola, temveč stopimo mu nasproti, kjer koli le moremo. Ia ker tržaško Sokolstvo, ki je obenem važen lak-tor v našem boju proti potujčujočemu Italf-janstvu, praznuje svoj veliki letni manifest, smo poklicani vsi, ki čutimo s svojim na rodom, da povečamo število praznujočih. Pomnoženi odbor T. S. Z. je pričel že z vsemi pripravami za prireditev. K sodelovanju se povabijo tukajšnja pevska društva. Vstopnice, posebno sedeSi, na tribunah, se bodo prodajale pravočasno pred sletom. Podrobnejša navodila za p. n. občinstvo se pravočasno objavijo. Za občinske volitve. Volftta za 10. mestni vol, razred. Za III. volilni okraj: 10. sekcija: Obč. ljudska šola y Novem mestu vhod u 1. N u o v a 25 : «1. S. Antonio, V. Bellini, Borzni trg št. 12 do 16, ul. Campanile, Canale piccolo št. 1, 2, 4, nabrežje Carciotti. ul. Casaa di rispar-mio, S. Caterina, Corso sode Št., ponte della Fabbra št. 2. ul. G. G-allina, passo S. Gio-vanni, trg. S. Giovanni, ul. S. Giovanni, ti g Goldoni št. 7 do 12, ul. S. Lazzaro, Nic. Machiavelli, ul. S. Nicolć, piazza Nuova, trg Ponterosso, ul. Ponterosso, nI. G. Rossini, ul. S. Spiridione, trg. N. Tomaseo št. 4, nI. Torre bianca, ul. Torri, ul. Zonta. H. sekcija .'Občinska gimnazija „Dante Al i g h i eri", ul. Squero n n o v o : ul. S. Anastasio, Carducci lihe št. 1 do 7, ul. Caserma, B. Cellini, tržič Chiesa evangćlica, ul. Commercile sode št- valolom (nova luka), prosta luka, ul. G. Galatti, Gepps, Ghega, L. Ghiberti, del Ginnaaio, F. Gioia, Lavatoio, S. Mercadante, Molio o piccolo, Pauliana, largo della Pescheria, trg delle Porte, ul. delle Poste, ul. Cecilia, nabrežje Sale, piazza Scorcola št. 4 in 6, ul. Squero nuovo, trg Stazione, ul. Stazione, Stella, Ti-varnella, Valdirivo, Vienna. 12. sekcija: Obč. ljudska šola v u 1. Rugg, M a n n a : campo Belveder, scala Belvedere, ul. Belvedere, G. Gozzi, Rugg. llanna. 13 sekcija : Ljudsko prenočišče v u 1. G. Gozzi: ul. L. Ariosto, G, Boc-caccio, Cesternone, S. Ermacora, zagata S. Fortunato, vicolo S. Fortunato, ul. A. Gaz-zoletti, šalita di Gretta orijentacijske št., ul. G. Leopardi, Miramarska cesta, ul. V. Monti, Montorsino, trg tra i Rivi, ul. Roiano, Sal-tuari, A. Sonuna, T. Tasso, S. Teresa, Tor San Piero, Valmartinaga orijentac. št. Skupftlnu Hrvata 1 Srba. jutros, u 10 sati, počimlje u »Dalmatskom Skupu-, (ul. Sanita) 16. I.) izborna skupština tršćanskih Hrvata i Srba. Neka na ovu skupštinu pohrli sve, što narodno čuti. Volilski shodi: V ponedeljek, 2. Juniji: Za Sv. Jakob in ćarbolo: ob 8 zvečer v naši dvorani »Delavskega konsumnega društva" nasproti cerkve. Za Sovranišče: ob 8 30 zvečer v narodni gostilni pri Živcu. Shod v Kolonji. Danes popoldne ob 2 30 se bo vršil volilski shod v gostilni pri starem Matevžu v Koiucji. Shod se vrši tako zgodaj z ozi-tom na to, ker je ob 4 popoldne napovedana veselica podružnice CMD za Kolonjo. Prepričani ijrno, da se narodni Kolonjci in ujihovi sosedje, pa tudi meščanje udeleže obeh prireditev v najobilnejšem številu. Volilski shod za III. in IV. mestni okraj. V četrtek zvečer se Je vršil v veliki dvorani NDO v u j. sv. Frančiška prav dobro obižkan »hod, na katerem |e govoril o občinskih volitvah predsednik pol. društva „Edinosti" g. dr. W i 1 f a n. Priporočal Je volllcem narodne kandidate tudi g. SlavoJ Skerlj. Volilci so z največjim zanimanjem sledili izva|an|em govornikov. Tršćanski Srbi 1 naši izbori. Prejeli smo: Poznato vam Je, da su se neki čla novi ovdješnje srpske kolonije „aklimatho vali* talijanskom duhu, radi čega se je do nedavno moglo govoriti o mnogim i pre mnogim „pravoslavnim Srbima italijanskog Jezika i mišljenja" u Trstu. U zadnje se |e doba srpska koloaija v Trstu narodno osvijestila, te |e prigodom zadn|lh svojih izbora crkvene opštlne imala čast, da Ju neki ostatci onih pravoslavnih Srba talijanskog Jezika i duha.... optuže radi veleizdaje. To |e najbolji dokaz, da su Srbi u Trstu razumjeli, ko im Je brat i gdje im Je mjesto u narodnim borbama ovoga grada. Nego to sve ne mogu Još da razumiju naši Talijani, koji bi željeli Još gledati uz sebe ovdješnje Srbe. U petak |e tako neki talijanski doktor upitao nekog mladog Srbina, kako to, da su ovdješnjl Srbi ustali sa Slovencima i Hrvatima proti „gradu" (contro la citla). Mladi Je Srbin odgovorio talijanskome prijatelju kratko 1 ožeto: „Pa zar mi ti ne bipl|unuou obraz, kadbl glasovao za vas Talijane?- Talijanac Je sada razumio sve. Hoće li ovo razumjeti naši Srpski Florentinci, vidje-ćemo. __J. Domaće vesti. Odborova seja političnega društva „Edinost" se bo vršila v Jutri dne 2. t. ro., točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici". Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže. Nova razprodaja .Edinosti" Je odslej tudi v tobakarnl gosp. Jos. Bekerje v Novi prosti lukl pri Sv. Andreju. Nekoliko pripomb ozirom na dogodek v šoli na Acqnedottu. Prejeli smo : G. policijski svetnik Osti Je bil torej — glasom „Piccola" — pokazal poročevalcu tega lista pollcljs J raport. Če Je to re?, potem bi bil g. policijski svetnik izdal uradno t a | n o s t. Če pa nI res, potem pa naj se le lepo zahvali prijateljem na Go -donijevem trgu, da so ga postavili v tako neprijetno luč. G. policijski svetnik da Je — glasom „Piccola" — zatrdil, „da ni bilo nič", ker da Je v stekleni ci bilo le malo laka, a isto da |e najbrže kak učenec tam pozabil. Da |e ta trditev brez vsega temelja, sprlčuje okolnost, da bi bil mogel stekleni-čico z lakom pozabiti le kak učenec obrtne šole, ki Je nameščena v istej hiši. Ali te šole 2e mesec dni ni,a nameščena je bila vi. nadstropju, d o č i m s e je poskus atentata izvršil v II. nadstropju. Dalje: če Je kdo le slučajno raztil ste-kleničlco, se napravljajo madeži In pike; pred vratmi kjer je začelo goreti, pa se na onih mestih, ki še niso gorela, se sedaj vidijo sledi, ki pričajo, da Je dotičnik s posebnim namenom in preračunjeno razlival tekočino iz steklenice 1 Tudi Je g. policijski svetnik Osti, nasproti g. učitelju Š.metu zatrdil, da ni nič, ker plinov Števec, da ne bi bil eksplodiral 1 Od kodi ve on to? Saj on ni tehnik! in kako more g. policijski svetnik zatrjati, da ni bilo nfč, ko niti ni bil na licu mesta?! Mi pa konstatujemo, da bi bila, ako bi začela goreti, nevarnost na j veča, ker je pod parketiran In namazan z oljem, torej vse skupaj Jako gorljivo! Na gospodu policijskem svetniku je sedaj, da poda decidirano izjavo glede na trditve v „Piccolu" na škodo njegove osebe 1 KamoraSkl štrajk v pristanišču se je včera| še nadaljeval, ali kakor Je bilo videti, se je delavstvo, nahu|skano v stavko po svo)ih kamorističaih voditeljih že naveličalo izgubljati čas in '. enar ter Je že začelo mrmrati nad povzročitelji štrajka, tistimi tako-imenovanimi „delavci", ki nikdar ne prejemalo za delo, pač pa redno danzadnem spravljajo v žep po 20 In še več kron, se vozijo v avtomobilih In norčujejo iz ubogega delavstva, ki dela namesto njih za borno mezdico 4 K in še maoj na dan. Kakor se čuje med delavci, hočejo zopet začeti delati, ker nočejo izgubljati zaslužka zaradi — ka-more. Da Je ta štrajk — štrajk za volitve, bi ga najlažje imenovali — v resnici uprizorjen |po kamorističaih delodajalcih samih in njihovih priganjačih, nam priča sledeče j dejstvo: } Deputacija delavcev, razkladale*v-Slo-1 vencev, ki so sedaj v Štrajku, se je predstavila včeraj v našem uredništvu, da raz-| loži vzroke o postopanju Štrajkujočega de-; lavstva. Izjavila je, da so firme same po-, tisnile delavstvo v štrajk s tem, da so iustavili vse delo. Niso naročile ne vozov, ne parnikov, marveč so jim izplačale dnevnino in jim velele: sedaj je štrajk! Tako morajo tudi slovenski te-1 Ž3ki štrajkati po siii, da-s 1 so vsi ti — Nova trgovina 99 AH9 Industria inglese „PRI ANGLEŠKI OBRTI" ulica S. Caterina štev. 7 (^S™) 99 Velik izbor oblek za moške in dečke. Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FANTAZIJA*. Cene, da se ni bati konkurence Sovama čevljev MOOUN6 ▼ Trstu p r 130 filljalk. — 1200 delavcev g I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vis-A-vis ul. Madonna del Mare) FinI feulll po Undsklh cenah. Izključena vsaka konkurenca. PRIMER; Moški čevlji: črni močni........K 7*50 „ Bdi.........„ 9*50 „ fini Goodjear Welt . . . ,, 13*50 „ „ amerikanski . . - . „ 11' — „ „ „ najnnejSi „ 17'— nizki čevlji črni......„ 6'— „ zelo fini črni.....„ 11*30 „ amerikanski IuIcbu? . . „ 16'— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" . . . . E 3*20 „ lakasti „ . . . . „ 4'20 nizki čevlji, močni.....„ 5*— „ „ chevreau . . . . „ 7*50 „ najfinejši Goodjear Welt „ 11*— n amerikanski luksus . . „ 13'— „ „v barvah . „ 14'— „ „ lakasti . . „ 15*— Čevlji visoki in nizki za otroke od 2 F. dalje. CORSO 21 01. CAVANA 11.t 3 Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancicb fcacnljttirai aki-titmlk « ardMra od 9.—1. te od 3.— B. FRAGNER, «fi» c. kr. dvorni zalagatelj lekarna „pri črnem orlu*, Praga, Mala Stran, vagal Me-rudeve ulice Si 203. Zaloge po avstro-o gT. lekarnah. iJ , THPQV" gumijeve specijalitete. — 1« vsoreev K 2-80, f» 1 UFO x 3-50, 5 —. Tucat 4 — 5, 6, 8, 10, 14 — 20. Guiiimibamii" „ALL' ALIER0 Dl MMMA" (vodja Gustav G*l) sedaj le uliea Ponterosso 5. Faaavi za kila, elastftae aogaviee. irigatorji itd. — Predmeti za kolnlSke poetrežke. Pliriii aa defe Gmri iz g*aaya. Slovenska postrežba. ^ Alberta Finzi & C.o Trst, ulica Hatta»• Bmlzettl 1. Peslovna agentura ogrskt tfeč« kreditne banke (Ungariaok« Aflg. Ofištinak) pmlražaica v Reki prodaja pa sale dabrik cenah: Žito TMke VTBte, debele lB ftme •trobe, oves In in ker je ob oran zastopstvo goriameajeae banka, nadi kupcem najboljše in aajgotavejfe jamstvo za ta&no poatrdEbo. IZastopstv* in skladišče lobrizRino mik« Zlniž. parit* nflnvv „H«ifwia" ik. dr. v Birilupeštl Omalki ia mrnmž m pUOJafr mm aaUero. ^Telefon It 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Ttst^p 6 H Odlikovani Čevljarski mojster t Viktor Schenk SaalafatelJ obavala e. kr. del. s eroialikera ^e*elj«tfa s priporoča avojo zalogo raznovrstnega obavala za gospe, gospode kakor tad i za otroke. Prodaja najbotjfcga vaSČila Fredi«, Oto-b+n, cavaHrr ia Ck. Metodovo macla. n a o 81 0 e Trst Mvsfere 32 (J mm 8 Francesco Buda, zlatar ^ Trat, mil o a Bo a 11» »ta it_ 1. Prodaja erebrnih in koviaa»Uh ar, ad S 1 4 krca dalje, uh&oi, pr«taai, TaHI>«8 fe i amerikaDikega doubl^ zl»«a skljelao . - po priložnostnih cenak. Prodaja, ta-V z-ato, srebro ia aeafe- ceaostl. Tvrdka BUDA more prodajali po neverjetao adrink eeaah. ker ne izdaja velikaimkik btoi sa lukaadjcme prostore, razsvetljavo itd. itd., kar aaora ko»fc»o ves plačeval kopovalee. Aistrijrta jaruloma del. druka jjaliatii" vzdržuje sledeče glavne proga: Trat-Matkovlč A. (postna). Odhod iz Tr«ta v ponedeljek ob 5. ari pop. T>"» vrat ek vsako soboto ob 6 30 uri ^alraj. f> r-r Matkavtć B. (poStna). " .kod iz Trsta v četrtek ob 5. ari pepel da«, t ' o v r a t e k v terek ob 6'30 uri zjutraj, r at Metković O. (poštna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoLiae. Povratek v četrtek ob 630 uri zjutraj. Trst-Kor6ula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldae. Povratek v ponedeljek ob 6'JO uri zjutraj. Vret-Slbenlk (požtna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldae. Povratek v četrtek ob 6. uri ajutraj. Trst Makaraka (trgovska). Odhod iz Trsta vsako Boboto ob T popokiae. Povratek vsaki četrtek ob 715 pop. Trat-Vle (trgovska). Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Povratek vsak ponedeljek ob 7-15 popoldne. Zveza v Metkoviču z vlaki v Mostar in Sarajevo. Diužba vzdržuje tudi 26 stranskih prof v Dalaaac^t. Vožnji redi se morejo dob ti brezplačno pri vsakem družbenem »a^topni^rrm. Ponehale so že use Kritilie, ki je sedaj, odkar se je vrelec spopolnil, res zelo dobra vsled tega „Tolstovrška" sedaj zelo —~— ker zboljšano „Tolsto vrSko4' vsak hvali. zato pille le tolstouršKo slatino Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan i.a po K 2*30 in ementalski, ovčji, trapiste vski sir in vsakovrstne nine. Priporočam trgovcem | | inLM|| fMii nllCO (lOftlfi Š^STS J. J. SUDDIl, iTSI, ^ ft n V Tista, dne 1. junija 1913. .EDINOST41 it 150. Stran V. Kmetijska dražbo za Trst In okolico. Ravnajte človeSkl z živino! (Slika it živalskega življenja.) Dolga, neznosno dolga je ta cesta, ki palje tja, kvišku; brez konca, brez kraja je. Vendar je slednjič ustavil. Strma •esta, težko obložen voz, da jima je curkoma lil pot po vsem telesn. Sapa jima je že pojemala, nikakor bi ne mogla več dalje. In divje je pogledal hlapec Jaka, srdit© vrgel bič na voz in stopil v gostilno. Oddahnila sta se. Vranec, že ves črn •d jeze, zarezgeče proti svojemu sotrpinu rujavcu: „Ne morem več prestajati. Moje potrpljenje gre h kraju, prevelike so muke ia bolečine, da bi lahko prišel iz uma. Barbarji so to, ne pa ljudje, brez srca. „Tudi meni je že slabo; meni ruja-vec, »ves gobec imam od brzde ranjen, da še jesti ne bom mogel. Kamen na cesti bi se nas moral usmiliti, in človek ? Vedno le dežuje kletvic na nas in toče, narejene iz biča. Mušic, obadov, komarjev itd. vse polno, a pride tak negodnik s škarjami in meni nič tebi nič odstriže rep; tu pač hočejo posnemati te moderne in bahate Angleže, ki si še niti brk pod nosom ne pustč, kaj še pa nam ubogi konjski mrhi rep." „Resnico govoriš, rujavec, hudo je biti konj. Zmrzovali smo vso zimo, kakor na severnem tečaju. Gospodar je hotel, da bi bila sive barve, kakor dve podgani, in dal nama je postriči dlako, toplo odejo najine kože. Pa kaj hočemo ? Koliko se je n. pr. že govorilo in pisalo zoper neumne, muka-polne očesne zaklopnice. Vse je ljudem bob v steno. Jeli stoje naše oči tudi na straneh, kaj se briga človek za to. Na takne nam zaklopnice in naše oči se mo rajo sukati naprej, obole, večkrat tudi oslepe. Ali bi ne bilo nujno potrebno, kaznovati takih ljudi?" „O da, vranec, nikar si ne upaj česa takega. Pomisli samo na njih hlev. Si li moreš misliti bolj umazan brlog ? Temno, vlažno, smrdljivo in gare za seno so tako visoke, kakor bi imeli mi konji žirafine vratove. Pri jedi nam leti prah in smeti v oči; jasli so pa podobne trhneli vrbi ob potoku. O naša konjska usoda I Čez dan težko delaj in trpi, po noči pa dobiš slab hlev in malo miru. Srbeti me je začelo tu-le v levi nogi, kjer me je to človeče Jaka že pred meseci enkrat z bičem tako počil, da bi mi lahko vse kosti polomil; gotovo se vreme zopet izpremeni in dobimo dež. In sedaj stojiva tukaj razodeta, da dobiva naduho, ono hlapče pa si zaliva grlo, da bo imel več korajže, sukati bič okrog naših ušes in po bedrih in nas osrečevati z neokusnimi kletvicami. In potem bomo zopet do 10 zvečer vpreženi, zjutraj pa že ob treh po koncu in delaj ves dan. O, Bog nas varuj vseh grešnih ljudi in njih nečloveških dejanj." „Tako ne sme iti več naprej, ljubi moj rujavec. Mi moramo svet izpreobrniti. Če nočejo ti tako kulturni ljudje poslušati naših prijaznih besedi, pa uporabimo silo; saj tudi oni tako ravnajo. Ako se ne morejo v miru med seboj pobotati, pa gredo v imenu kulture s topovi drug na drugega. Domeniva se s svojimi tovariši fijakarskimi, vojaškimi, gosposkimi, kmečkimi itd. in napišimo dolgo pismo za varstvo živali na Dunaju. Imam sicer z Dunajem pomisleke, ker se bojim, da nam vsled velike daljave in popolnega nepo-znanja naših obupnih razmer sploh ne bo mogel pomagati; pa poskusimo, saj smo zelo potrpežljive konjske pare. V tem pismu razložimo svojo bedo in društvo naj napne vse svoje sile, da zboljša naše stanje. To vendar zaslužimo; mi orjemo, branamo, obdelujemo njive, sploh pridelujemo kruh za druge, vlečemo vsakovrstne tovore, hodimo tudi na vojsko, mnogo našega mesa se použije v več ali manj vrednih klobasah, mi smo sploh najžlahtnejše živali na svetu. Pač treba ljudi poučiti, da se usmilijo svojega najboljšega pomočnika, svojega dobrega, zvestega konja. Mi hočemo pravice, hočemo zdrav, snažen hlev z nizkimi jasli, svežim zrakom, da nam spravijo z oprave vse nepotrebne in mučne stvari, hočemo primerno krmo in človeško ravnanje in tedaj pride blagoslov, dobiček bo za petami in v poznejšem času si ljudem ne bo treba očitati reči, ki bi jim sicer ne ugajale. Le pravice hočemo! Blagor gospodarju in hlapcu, ki privoščita vsakomur, kar je prav, tudi živini. Težko je delo spomladi in poleti, oster je bič in grenke so kletve. Tako je zarezgetal vranec in dvakrat udaril s kopitom ob tla. Nastal je molk, Pridrdrala je sem po cesti kočija, pred katero je bil uprežen iepo opremljen in oskrbovan bel konjiček. Ustavila se je pri vrancu in rujavcu in izstopil je star gospod, snel belcu uzde ter ga skrbno pokril. „Odkod pa ti, belček, nisem mislil, da bi te še kedaj. videl, odkar te je naš stari prodal." „Ej, svet se suče, moj ljubi rujavček. Odkar me je oddal t\oj stari od hiše, sem bil že na večih semnjih bičan. Slednjič se me je usmilil ta stari gospod ter vzel k sebi. Vsak dan 2 uri na izprehod, to je moje edino opravilo." In zastokala sta rujavec in vranec. „Godi se ti pa tudi dobro; okrogel in gladek si in pomlajen, kot bi štel le 2 leti." „To pa, imam pa tudi dobrega gospodarja. Krmi me dobro in pravilno in ravna z menoj kakor s svojim otrokom. Je pač kmetijsko izobražen, čita mnogo, naročen je na „Primorskega Gospodarja" in „Kmetovalca" in pridno zahaja h kmetijskim predavanjem. Pravi, da ne zadostuje več za kmeta, če smrdi ves dan po gnojnici in stoji do kolen v gnoju, da mora današnji kmet vsled obilne konkurence že nekoliko več znati, če hoče živeti Človeka vredno življenje. Zadnjič, ko je pojasnjeval strokovnjak krmitev konjev, je slišal, da je v našem želodcu le za kakih 16 litrov prostora, da gre torej vanj samo 16 litrov vode ali krme in vsled tega mi poklada čisto pravilno naj-preje seno, potem pa oves. Seno pride v želodec, kjer se zmehča, prebavi, in kadar pride oves noter, se pomakne toliko sena iz želodca, kolikor dospe ovsa. Tako se oves popolnoma prebavi in izkoristi. Ako se poklada najprej oves in potem seno, tedaj potisne novo došlo seno prej zavžiti oves prekmalu iz želodca, oves pride v čreva in na gnoj in mi konji nimamo skoro nič od njega. Ravno tako me moj stari tudi napaja po senu, ne pa po ovsu, ker bi voda odplavila oves iz želodca." „Prileten je moj stari, toda poučljiv; in uporen in ne trdoglav, ampak rad posluša dober nauk. Tako mi poklada tudi na večer ovsa. Predavatelj je namreč rekel: „Oves, ki ga daš zjutraj, gre v zrak, oves, pokladan zvečer, pa gre v meso." In prav ima. Tudi skrbi za zdrav zrak, kajti oves pride le tedaj po noči v meso in kri, ako se morem po noči na-dihati svežega in Čistega zraka." »Da, naš stari je pametna glava. Ker se baje izseli in me misli prodati nekemu kmetu, me krmi že tri tedne tako, kot bi j hotel iti z mano na Triglav. Predavatelj 'je namreč rekel, da konj ob hudem delu ne shujša, ako se tri do štiri tedne poprej e krepko krmi, tako krmi, da se nabere v njegovih mišicah toliko moči, kolikor je med hujšim delom več. potrebuje kot po navadi. Pred pričetkom večjega dela je treba napraviti zalogo ali rezervo moči. Le poglej ta me, kako sem lepo okrogel in zalit kakor soproga mojega gospodarja, ki ima 24 ur na dan Časa in se po največ jfezi pri dolgotrajni jutranji toaleti. V mojih močeh je nakopičeno sile, ki bo zdržala prav dobro štiri do šest tednov." „Za krmo mi poklada suho deteljo, ki je najboljša krma za konje, po zimi pa daja vsak dan tudi nekoliko korenja, ki mi gre zelo v slast in tudi varuje nas konje spomladanske smolike. Oves nadomesti včasih s koruzo, povrh pa še dobim dobro oljnato pogačo. Oves in turšico pomeša med rezanico, katere ne reže kratko, ampak jo pusti najmanj 5 cm dolgo, češ da se prekratka rezanica rada nabira v kepe v želodcu. Oves nam daje zjutraj neposredno pred vprego, zakaj v ovsu je, draga moja sodruga, neki „in", namreč „avenin", kakor v krompirju „so-lanin", v tobaku „nikotin", v dišečem senu „kumarin^, všpargeljnu „asparagin* itd. in ta avenin deluje samo 3—4 ure in sicer izvrstno na našo delavno moč. Kdor nam poklada oves zjutraj ob dveh ali treh, ta stori napačno, kajti učinek ave-nina se potem že izgubi, ako napreže, recimo, šele ob 7." „Zraven tega še dobim vsak dan v krmo po nekoliko fosforno-kislega apna, ki mi izborno tekne." „Da, dobro se imam, tako dobro, kakor se le more imeti konj. Tudi zaklopnice za oči mi je odpravil moj dobri gospodar, ker je to največja neumnost na vpregi. Pri vas pa svetujem, da jih še pustne, drugače vam ta sirovi hlapec zbije še oči." ..Edino, kar mi manjka, je več svobode. Družil bi se rad z brati in sestrami zunaj v svobodni naravi, tako sem pa vedno sam. Le kadar popeljem gospodarja na izprehod, mi je v tem oziru nekoliko pomagano. Saj pravim noben in še tako dober gospodar ne more napraviti suž-njosti sladke." „O dragi moj belček, jokal bi najraje. Nam se hudo godi, kako dobro pa je tebi. Najraje bi s teboj potegnil. Naš gospodar je predrt gosjak, s katerim ni mogoče iz-pregovoriti pametne besede; rjove, preklinja, žvižga in bije neprestano z bičem Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN • TRST Telefon St. 231 - RlVa GrUmUla Št. 12. - Telefon »t. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke in krmnih izdelkov poznaaeg* valjčnega mlina VINKO MAJ91Č v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TAUDEN- TRST. Veliko skladišče klobukov H rj dežnikov, bala ta pisano trtjee, izlatftk platna ipsai HS5II žepnih robcev, moftkih nogovto Itd. Itd. tt=£l K. CVENKEL.Tr«, c.r..32 Cene zmerne. - Postrežba to5na In vestne Narodu trfovfau. iom Narodu* Pekarna in odlikovana slaščičarna M. STOP AR Trst, nI. S. Glacomo 7 (Corso) s podružnico v nI. Farneto 6. Telefon 16 64 a. SVOJI K SVOJIM 1 Za birmo in 2enitnine bogata izber konfektov, bombonier ter vsak dan svežih slaščic. ■ BASIOAKTITIS TBtMALMl TOPLICE H TOPLICE NA KBSNJBEEM Postaj a Dolonjmko itUsnlot Straža - Topilo«. Akroterma 38 0 C, ki daje na dan nad 30.000 hekt. radioaktivne termalne vode, veliki bazini. separatna in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri proti nu, levmatiznm, ischias, nevralgiji, kožnih, in ženskih boleznih itd. Elektroterapija,"masaža. Ravnateljstvo: kopališčni zdravpik dr. Konst. Konvalinka. Udobno urejene sobe za tujce in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozdo- vita okolica, izborna restavracija. Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališčni upravi. Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecchia 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto trsoolno lestoln In koloni], blaga Specijaliteta: kava vseh vrst In cen. ^ - —— ^ Srnesta pregnan, Trst ulica S . Lazarja štev. 17. Skladišče kož barvana, veeh /rst rumene in črna za ftevl|arje In sedlarja j delavnica gornjih delov čevljev (tomaje). Tetsftja kože črna In rumene (Bokskalb). VoAčHa >a iajool|e vrste za barvane čevlje. Naroftbo vsa kraje deželo Izvršuje točno In hitro Velika zaloga in tovarna pohištva Ji ANDREJ JUG - TRST -jij * Via S. Luda 6-18 Via S. Lucla 5-18*1? BOOAti BC UTA DBOi niMi nr iATilKMl FOHIBTVA TiPITAIU # • : DKLO flOLmSO Ia mktmtilk atoli«. Jfova trgovina modnih predmetov za moške, ženske lo otroke v Trstu, ul. della Caserma 17 (bUzn knji»arne Q"proti kararn° Velika zaloga klobukov, kap. čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugik predmetov po najnižjih cenah. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št II priporoča ikrnuili občinstva svojo (Kovino lestvln In kolonllolncsp Musil moiin^Vj^ rssi £ Ia aa defceli to pod vodstvom goap. Jakoba Bambića - postreže enako dobro sL občinstva ■ Vlngo«" prve vrsto ia po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, korama Ia asoka. _ PRODAJA NA DBOBSO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino Jestvin v ulici Farneto 10. Najboljše In najniodernejle sukno za molk« ia volneno sa Jenske obleke razpošilja najceneje n CTCDlimfl Ju|HiovuiU razpošiljam« K. o 1 LKmELlVi V OELJU »t. 302.* Vzorci In cenllr. (cz tlsož stvirl i slikali poštni ne prosto V- V Q/ermvaHo % t r» bolehn* is rtkoniftliiOMtt Prmrača valja i« JHt, «tr}a|a ialatfac Ia ajačija tati arfaalzaai Priporočen« #d u+jalorečiM adrarmikmr v meh mlnČMjih, kadar m j* treba pm bolemni ejatiti. Odlikovala ■ TI kolajnami aa rasnih ma advavnlittml aprffavalL tsbarot aki libanl akaA Lekarna SerraValio - Trst 1 odresek 7 kron 1 o drese k 10 kron 1 odrezek 15 kron 1 odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kron Pristno Umsko sukno pomladna In poletna sezona 1913. Odrezek 3*10 n dolg za kompl. moško obl. (suknja, telovnik, hlače) -f + + flamo + + + Odrezek sa črno salonsko obleko 20 E kakor tud) blago za površnike, turistovake lodne, svil. k&mgarne, blago za damske obleke itd. pofiilja po tovarniBkih cenah kot reelna in solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna Slftel - Imhof - Brno (Horarslo) Vzorci gratis In franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naroČujejo sukna naravnost pri tvrdki 8Iegel - Imhof na tovarniškem mestu so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naroČil v popolnoma svežem blaga Kdor želi kupiti kavo, 6aj, kakao, namizno olje, rum in konjak, vse I. vrste, po nizkih oenah, narodi poštni zavoj 5 kg (netto 4*/4)v ki ga dobi poStnine in carine prosto od zaloge prve a prodajo na drobno združene tvrdke i H Prva jugoslovanska MmIah V|f)2fftf tovarna glasovirjev MlIUIl rClUl Trst — vla Farneto št. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. ———— Delo točno. ___ Cene nizke. ni o Ante Lisica Trst, uL Lazzaretto vecchlo 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Qostiina v ul. Pozzo St. 20 (Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje. Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo št. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk. Oglas. Županstvo v Gaberiu p. Horry Gaetzl, Trst, al. Mlramnr 13. stanjei išče spretnega tajnika (obenem naj bi bil organist). Nastop službe s 1. julijem. Čas zglasitve do 15. junija t.l. Plača in pojasnila po dogovoru. ALOJZ KRŽE Barkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Trgovina je. t vin in delikatM CELESTE FURLANI Trat, via Belvedere St. 57. Prodaja vedno aveže testenine iz Ilir-ake Bistrico ter iz drugih zunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenioah. Postrežba na dom Razpošilja ae pakete od 5 kg naprej : kave, olja i. dr. HINKO BRAUNIČAR, vodja trgovine. SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Liuigi Gramaccini TRST, ulica Barrlera veechla it. 2S. te dogovorne, mr Plačilo na oliroto Sprejme se popravljanje Šivalnih strejsv vsakega zlstsma. Prodaja Igel, olja In aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene Šivalne stroje. 801 ' Prodajalnlct ur In dragocenosti 6. Bncher (ex drag ĐngoHii Vekjeta) TBl CORO SL 36. Bogati isbov ilabaaine, ankoiM, dngoo»> noeti ia ftepmih ar. Kupaje ii mnn lim mUio ta Ml erebro s aori&i predmeti. — _ _ uitib« ia popravka mfiniM, ilakib«, kakor tul topa« DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Trgovina pazn« PERUTNINE v bogati izberi. pomladno zdravljenje 1 KrUnl rn TopoKei^^ Sirup iz easaparile . . . steklenica „2 — „ „ „ „iodiran" „ „ 2-50 ZALOGA V LEKARNI > GALEN0 < ulioa 8. Oillao. - Telefon 20-70. trst, iL Caapafle St. 15. - Tel. 759. Purani, |oake, raaa, plUanal, fttajarakl laa damaAI, pauhtrt. — DIVJA6|MKi zajal, ama. Jaraklaa« skalna JaraSloa (kotami), fkuanl. Čajna masla In JaJoa. Vas po oaal, d« as ni bati aikake 11: Mehanična kleparska delavnica za kovmske Izdelke G?usto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori Štev. 14 Specijaliteta: ladijske mvetiljke Po-modu in Akatlje in bele in ksunno-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). £ ]BE Nova tovarna kandit v Trstu, ulica S. Cillno 541 (Sv. Ivan) Romano Cimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.-- Skladitte oglja In dro a ibiItb,, petnlja ii starb. materijala Josip Miceui Restavracija FINDING Trst, vla Cologna 11 Vsake nedeljo hi praznik PLES Vstop 50 stotiak, po 8 30 stet K plese svira msstaa grdba. Proračuni zastonj! Popolne instalacije za vodo, plin, klosetne sesalke, kooelji in kop oljski peči. Vsako-vratne sobne peči, acet. aparati. Zalosrr aparatov za žareče luči. Mrežice in stekla Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica Mada vecchia 5. Moja pred ItiridaeetliBi la* aatsaoTljeaa la obrtni rasstavf v Tista odlikovana tovarna sodov Ivrlaje naročbe vsakovrstnih aodov, bodial _a ita« Ipirii, likere, tropioovee, olje, alivovee, marslkin ttd. Jamčim ca dobro Mo la po nizkih oenah, da •• ea bojim konkurentov. — Na de telo pobijam panika. 1423 Fran Abram Trat, ulica S. Franceaco 44. Zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode In de?Ue, sukenj, povrinikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznjL — Izbera volnenega blaga. Trrt, «1« S« CIHIna it 2 (Sv. Ivan) I ......... , ♦ ^^^^^^^^^^^ j >A OBROKE! Zmerne cent?! ♦ Brminia Warbinek | manufakturna trgovina, Trst, ul Glulia it. 14. Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela Bpodnja krila, predpasniki, črna satenasta spodnia krila, spodnje srajce za ženske, moške in otroke ▼ veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opremljene, batist, cefir, perkal, volneni in bombažasti voali, pepita- blago, novosti po K 1*20, križasto po K —'70, platno, kotonina, Sifon, brisače, pokrivala, zagrinjala, predpo-steljniki, trojnik in volna za zimnice. Svilenine in predmeti za opremo. Adolf Kostoris Trst, ulic« S. Giovanni št 16, L nad zraven „Baffet Autom.". — Telefon 251, Kim- H. :: Pozor I SkladiSte se nahaja v I. nad. :: Nova klobnčarna Giorgio de Luisa Trst, ulica Barrlera vecchia štev. 2. Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov is prvih to varen. Velikanska tabora angleikih ćopio sa mome in dedke. Cene izredno zmsrns. Sprsjesiajo se popravo. Herinangild Trecca Barrlera veechia 4ter. Š lasa vatiks salsgo mrtiftlldk prmdmotov HT VENCI ed poreelaaa ia Mtorav vssaaik s saa-ieao llee, od nase talk evsue s tras kovi ia aapitf. Sliki wm percclatisfil pMtih za speaalka Kajniijs kemkmrsnftas UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez " vsake bolečine Z Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST ~ ulioa della Caserma it. 13, II. nadet. Clizabetina družba za HEPRODIRNE Plt^HTE mmmmmm za vozove, vagone, blago i. t. d. micmmmm Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje, GIOV. SIVITZ, Trst Telefon st. 18-83. ulioa G. G alat t i št. 8. Telefon št. 18-83.' Moderna železne ogreje za vile (dvaroe), vrte, tavarae, dverliča, prestara za teaa Itd. Uastrovaa katalog S to v. 104 brezplačno. „Žična industrija alpskih dežel" Ferd.Jer-gitsch's Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Preaagaaae 29. 'Tel. 4144. parne mline ( EilaabetJi % DaiapfnDkl- 1 Seaeltaehaft # NajveSje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarkijl. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov aa daa ooo OLAVNO ZASTOPSTVOl Ferdinand prst, grst ulica Miramar štev. 21. ooo Žito in otrobi na debelo. TBGOTSKO-OBRTHA ZABRD5A S? K1 ul. & Praneesco d'Asisi št. 2 I. nadstr. PeitM bnuiilal&l r»6oo 74.679 Telafes «6-04. Podpisana ai vsoja a&zn&nltl slavnemu občinstvu, dto oddaja strankam v brezplačni najem ===== male kranilne skrinjice . Vsaka tražtaa, ksfcsr tadl vsak peaaaiaznlk lahka risM tak« •krlsjlss, ki as priaiema zs prlhraajevaaje aailb la vai|tk svst. Skrlsjlcs se doke pri podpisali zadrefL bgor. «bri sadrnga sprejema hranilne vlo^e ai mkogu, tadi 6e ai član In jih obrestuje po Santni davek od hranil, vlog plačuje zadruga suns. Daje posoi. aa rasae obroke in proti mesaftnim odplačilom. Nadaqna pojasnila aa dsjejo v orada med niaifalaal azsaai U so: Ob delavnikih od S do II mre dopoladss is od S do 5 ara popoldne. Trgovsko-obrtaa zadrnga v Trsta. uL S. Franceaco tU?. 2. L Artistični fotografični zavod Ezio de Rota - Trst ulica Barrlera vecchia St. 27 (nasproti lekarne Picciola). — Fotografiije na svetleaa in motnem papirju, plastično in naravna is- vreene. Povečanje vsake slike na elje, akvarel aH pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je od* prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem s! bodi vremena. EMILIH CEREGRTO 9mmmm TK8T mb Campo Ban Giacomo itor. Priporoča cenj. občinstvu svoje trgovino pisarniških in šolsldk potrebščin. Prodaja razglednic In IgraC vsek vrvi Prodajajo se tudi molltvenlki v slovenskem jeziku. Trst, ulica S. Lazzaro 20 Tovarna pohištva iz bambus indijskega trsja lu pr »tja. PraktiČai in k. ri^tni darovi za vsako priložnost. -i- Siulio BeMer jcd -k- TRST, aDea flleseč Cardseel ftev S S TBLBFON Mev. Blf ■ n KtvovUas eredja, sftopeiHSI ipirt«, »'tod, asa Ml oobobola Id utalm boleuilm, proti trgrnaja, ofokHaat Kani« balaaala Itd. "/. »U •/» vollka tafclaaUa K frm Lekarnarja A.Thlerry]a Stopereaao ■azila •dlao pristno aanariJlTO MU- ■o n na«, •Mkllao, odatro- ■KJ« tolort tm ikodljlr« motI la ▼oAnotna n»™««t»)o oiin« oporaaij«. Dilnkuje tudi pr#t( ltariBk raaaat. Dva dozi staneta sama 3 krona 60 atotlnk. Dobiva se: Lekarn« pri Angalu varuha, ADOLF THLERRT, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnej&ih lekarnah. Ha debelo se dobiva v Trstu v mirodilaiei FRANCESCO MELLu aVOJI K SVOJIM I Prvo srbsko, slovensko, hrvatska manufakturna trgovina IVAN OKLOBŽIA TRST, — ulica Barrlera vecchia Stev. 37. (ex PEKIĆ). Velika zaloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila. konkurence. FRAN RUPNIK, krojalki mojster, Tnt. ulice Geppa 5t, 10. Le. MESAR Mesarji: ALOJZIJ (Luigi) DOLESZ. — Tnt, ulica Belvedere 51. 2. Riccsrdo Baldassi, SfrvZ snaaaegv dmltvah) priporoča stojo m a i a i c e. Mizarji: I Ae!it OiA| PiMM Ponteroaeo 5. I\ai. tU. muicj, Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen obisk se priporoča vdani Ivan Bidovee, vodja. 5G8S Trgovine s prekajenim mesom Pl*innrn^a IM MBi"eBn obdiastvn svojo aova r |I(JUI UUdm prodajalno prekajenega nas, prvovNfenega Dreberjevega piva aa pipo, bres aparata, ia vsakovrstnega vina. Tsat. uliea tSaniik itev. 14, vogal ulne Ck /una (nasproti moeeia EaTOl»ei>A Las ta*, k: JO6IP TOMaJHC. Šivilje. Anirorp Trat, Via Barriera v. 33, vrata . nlbOCn, 13. Dameka krojačniea. Isdelaja ' vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke u poroke, bluse ca gledališče itd. Ceae ziaerao. Urarne in zlatarne: Urarna in zlatarna aejaiSjik ran s k aa popravljajo ere ia slali predaaeti. Popravljajo se bodilaiki s g ari 7onclro hoi to rt«"«, kupnjem LOIIaKo laSI po dobri oeni. A. Še bek po vlaeuljar, Trst, via Oardacci 9. 1805 Anton Novak, brivec vedere it. 57, ae toplo priporoča slovenskemu občinstvu za maogoitevttai obisk. — SVOJI K SVOJIMI 266. Brivska 'dvorana- SST^rs RoJmum in okolice, — priporoča brirmka droTMnm t ulici Montoraino Zs dobro pO' atreibo Jamči Štefan Vukomanorlč, brivec. Čevljarji: rsiin Pilf i A TRST, ulica MolInoaTento 11. rill|V limb priporoča svojo delavnico in prodajalnico Čevljev. Izdeluje po meri in piodaja noSene čevlje, vse po najnižjih cenah, „ovoji k svojim !u Josip Macarol Prodajalna Čevljev. Iedeluje Čevlje po meri ia sprejema popravila. Oene naerae. A Rokov Trst, ulica Istria it. «7. — Proda-■ ntJUU£ jalna čevljev vseh vrst v veliki te-beri sa mofike, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri in popravke. Cene smerne. Fotografi: MoililihSi spomini so artistične fotografije aa VaaJIJUUol kristalu, porcelanu itd. sa priveska, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja aa reprodukcijo artističnih fotografij j« GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trst, a lica Nuova It al (palača Salem). 1491 Fotografa tiSTeS"^ "?đOT! Int'" ali ca 7. 10; Gorica, Ooaposk: Knjigoveznice: lfniinnvQ7nira anton kepknšek ja ivnjljjovozniudl edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Oedlia S t. 9. — Isdeluje vsa knjigovelka preprosta in fina dela točno in _pc konkurenčnih oenah. 1"6C Kožuhovine: Antonio Alberti barvanje kož ah rvine v Trstu, ulica Ponnana 131. Telefon 23-56. Zaloga in bogata ubera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na-ročbe in vsako popravljanje. Čisti in pera vsakovrstno kož uho vi no. Krojači: l/unin^nioi IVAN GORLTCAN, Trst, ulica ivrujal/lllbcft Pasquale Bevoltella ali Ohiadinc in Monte št. 27, L nad., se priporoča cenj. občinstvo za vsakovrstna dela. Solidna postrežba, velika izbei najnovejših angleSkih vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. 7726 B^aadranL garancijo po K 1*—. Oaio •09 Železnlne: ViinuiAm železo, stara kovine : Anton Oerneea HUpUJIJfTl Trst, ul. Olmo »t.12. 1730 Žganjarne: Stara grška žganjarna t Trsta, Via Oavaaa S. Tu se dobi bogata ia* ber likerjev; spec^alitete : grSki in francoski koajak, kranjski brinjevee, kraški sUvovec in briski tr-ipiao-vec in rum. Oene nizka. Izber granfic. SlaSčioe ta aapečend. Grška mastici iz Sija. — So priporoča Andrej Anton opulo. Anton Tllflr adina slovenska žganjarna in MIIUII I Ulll, saloga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma" v Trstu, ul. Oarlo Gbega 10, vogal ul. Ceciiia. Edina taloga dalmatinskega tropinovca RazpoSilja tudi na deželo. Razni: Prnriaifl T najem se dajo razne gostilne, ■ ■ U1M1JU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiSe, vile itd. Pojasnila daje KolarSič, kavarna Corso od 9—11, 3—6, telefon St. 825 417 Stalni krajevni agenti T sprejmejo ali pa nastavijo a stalno plačo za prodajo v Avstro-Ograki dovoljenih srečk. — Pjnadbe pod .Merkur", Brno, Neugasse It. 20. 3M Frane Piree Trst, ulica dali' laduatria it. 3 uljudno priporoča cenjenemu občinstvo svojo PEKARNO Večkrat na dan svež kruh. Zaloga moke vsa&e vrste iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Slaščice in raznovrstni biškoti. „BONVECCHIATI" Trst, uliea Carlo tihega št. 17. Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina in pivo. Ob pritilti birme se dobe posebna jedila, kakor: pečeni ii ocvrti piščanci. Priporoča ae zs obilen obisk in j&jaci zs vae udobnosti ia dobro postrežbo J. VAUPOTIČ. fi*ozor! Opoldni In zvečer abevemeat, zala ugedM. Izsoraa kuhinja is budjajovišk« pivi (ii* glavobela). Zmaraa ceae. Restavracija-Hotel Balkan \ po ušesih In po bedrih. Spomladanskc^delo nas uničoje, da smo suhi kot deska in od nas kočejo imeti moči, ne da bi nas primerno krmili. Da, to je človeška pravica. Tebi oljnate pogače in oves, nam suho slamo; tebi usmiljenje, nam kletvice; tebi božanje, nam bič... Pravica, kje si ?...« In pravica je prišla. Pristopil je leno hlapec Jaka z raz- gretim obrazom, bakrenim nosom in izurjenimi sračjimi očmi. socijalnem demokratu se je takrat čudno zdelo, ko na socijalističneh shodih slovenskim socijalnim demokratom niso dovoljevali v slovenskem jeziku niti govoriti, in vprašal se je, kaj se to strinja s programom socijalne demokracije, ki pravi, da obscja socijalna demokracija vsako pred-pravico, vsak privilegij tega ali onega na-rodav državi- Slovenski delavci so izprevideli, da je j program socijalne demokracije sicer lep, j a samo v teoriji, v praksi se pa vsaj se-! SVILENINA .Aaaavanti", je zahreščalo zategnjeno, j daj še ne da izvajati, in se ne bo dal iz da je odmevalo daleč na okrog. In za-ivajati tako dolgo, dokler se bodo nekate-žvižgal je bič, zašklepetali so zobie, za-,rim narodom, n. pr. slovenskemu, kratile cvilila so kolesa in z sklonjenimi glavami j narodne pravice. Tega se je slovensko de-. sta počasi stopala rujavec in vranec ter lavstvo zavedlo in je prišlo do prepričanja, i vlekla vso svojo nesrečo in trpljenje na- da socijalna demokracija ni zanj. Zato si prej po tej dolgi strmi cesti, ki pelje tja, je ustanovilo svojo lastno organizacijo, kvišku, skoraj brez konca, brez kraja. VELiIItAf1SKA ZALtifcA PO TOVARNIŠKIH CENAH. Crna svila, dvojna visokost, za kostume, plašče, obleke itd. Svila — fantazija — za toalete in bluze. Originalni šantung od K 2— do K 10*—. Sirova svila za moške srajce K 2 60, 2*90, 3*40. Sirova svila za moške obleke, močna. Svilena spodnja krila lastnega izdelka v vseh merah. Vzorci na deželo poStnlnc prosto. „Alla Citta di Lione" - Trst - Borzni trg 3. em g Iz delavskih krogov Sloveusbo delavstvo in organizacija* „Narodna delavska organizacija", lri je vznikla kot odpor proti nerednostim v socijalni demokraciji, kot odpor proti gospodarskim in narodnim krivicam, ima dvojen program, naroden in gospodarski Narodno si NDO prizadeva priboriti slo venskemu delavstvu kruh na domači zemlji, gospodarsko pa slovenskemu delavstvu pribaviti boljše mezde, skrajšanj e delov-Vsak, ki je količkaj sodeloval pri de- nega časa, mu zasigurati življenje, ki bo lavskemu gibanju, prizna, da je najtežav- človeka dostojno, nejše pridobiti za organizacijo — sloven- Velikansko je število tujih delavcev, sko delavstvo, torej delavstvo, ki ima naj- renjikolov — v zadnjem času so začeli več nasprotnikov, ki je veliko bolj izko- prihajati tudi Nemci — ki odjedajo na riščano nego drugorodno delavstvo. Nem- naših tleh slovenskemu delavstvu zaslu žki in italijanski delavec vsaj narodno ni- žek. Naravno je, da se moramo proti temu sta zatirana, ko je slovenski delavec v upirati. Socijalna demokracija pa tega ne narodnem oziru pravi suženj. stori, njej je vseeno, ali zasedajo mesta Razmere slovenskega delavstva so na naših tleh. domačini ali tujci. Ona pravi, skrajno žalostne. Zato se človek kar čudi, da kot mednarodna organizacija proti temu ko pomisli, da se to tako zelo teptano ne more ničesar ukreniti, in pozdravlja delavstvo tako malo briga za organizacijo, na tukajšnjih tleh vsakega delavca, in če Če se v; rašamo, zakaj so razmere slo- Pride tudi iz Turčije ali pa iz Avstralije, venskega delavstva veliko slabše od nem- Ce bi slovensko delavstvo od socijalne škega in italijanskega, dobimo za odgo- demokracije pričakovali pomoči, bi bilo vor: Ker na Slovenskem nimamo tako kmalu izpodrinjeno, kmalu bi gospodaril močnih delavskih organizacij — kakor n. na tukajšnji zemlji tujec, ono pa bi mo-pr. na Nemškem in drugje — in zato ralo s trebuhom za kruhom, in na ta na-tudi ne moremo razpolagati s čin bi se naš narod poizgubil. Zato zahteva primernimi močmi. Na Nemškem, zlasti interes slovenskega delavca, da se pri-pa na Angleškem, so delavci gospodje druži „Narodni delavski organizaciji", kajti napram našim slovenskim delavcem. To od internacijonale imajo koristi le veliki pa zato, ker se tam razprosti- narodi, Nemci, Italijani, i t. d., zaradi če-rajo močne delavske organizacije, ka- sar se je tudi drže. Ko pa bi bili Nemci tere morajo podjetniki upoštevati. S po-.tako maihen narod kot smo Slovenci, in močjo teh organizacij si je delavstvo na bi se godile njim take krivice, kakor se Nemškem in Angleškem zasiguralo boljše gode nam, bi čisto gotovo nihče izmed življenje. njih ne bil pristaš internacijonale. To ve^ja Zaveden delavec nam prizna, da dan- tudi za Italijane. Dokler bodo imeli Nemci danes brez organizacije ni mogoče ničesar ln Italijani od internacijonale korist, tako doseči. Časi, ko je stal v boju proti po- dolgo bodo ostali njeni pristaši. Imajo pa sameznemu podjetniku posamezen delavec, celo Nemci narodne delavske organizacije, so minuli. Dandanes se delavec ne bojuje „Deutsch-nationale Arbeitervereine", kate-proti enemu gospodarju, marveč stoji v rim j® delovanje nemške socijalne demo-boju proti celi falangi podjetnikov, ki se kracije še premalo nacijonalno, in zato opirajo v boju proti delavstvu na moč skušajo vplivati na njo, da bi postala še svoje podjetniške organizacije. Kapitalisti boIJ nacijonalna. Socijalni demokratje so so se združili, da čim lažje nastopajo proti s Slovani zadovoljni le toliko časa, dokler delavstvu Jim ^ tlačanijo. Dokler so češki socijalni de- Namen podjetniških organizacij je, da mokratje pošiljali denar na Dunaj, v nemško delavstvo potisnejo nazaj v nekdanje su- centralo, od katere so imeli dobiček edino ženjsko življenje, da delavstvu podaljšajo le Nemci, tako dolgo so jih imeli nemški delovni čas in da mu znižajo mezde. Mi- socijalni demokratje vsaj navidezno radi; liioni ki jih imajo, ki jim "h ie znosilo ko Pa so si češki socijalni demokratje skupaj ubogo delavstvo s svoTimi žulji, So^stanoviIi Y Prag* lastno blagajno, jim še premalo, Oni hočejo še veliko so nemški socijalni demokratje planili Te* zato krepijo dan za dnei svoje orga- proti njim in se posluževali najostudnejših nizacije. In ali ne sledi iz tega, da se bojnih sredstev proti njim. Zato za nemške mora združiti delavsko ljudstvo, da si socijalno demokrate avtonomisticna soci-morajo podati roke tudi trpini in skupno jalna demokracija ni več prava delavska udariti proti gospodarskim nasprotnikom ? organizacija, ker Nemcem ne nosi vec de- Posamezni delavec je v boju proti narjaTt . . - T . odroma neskončnem na Sl ven^m^'s'ocijafM^Sr^a EK. Smufnj amoratJ;"no\rSTo vToen" padajo NDO zmerom ^s psovkami češ ka- in trdno organizacijo, ki je v stanu uspešno ^t^od^&LgaodkTr živi NDO, ne dobijo več denarja za vo- KU« IGNRZIO POTOCNIG Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. Velika zaloga oblek za moike in dečke. Specijaliteta : suknje alpagaa, modre, črne in sive. Otroške obleke od K 3*— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvržujejo naj elegantne je in najsclidneje po najprimernejših cenah. ^jsrmmbs PORTOR9SE Lužne In peščene kopelji. Zdravljenje z radijem. 30 hotelov in penzij ter nad sto zasebnih vil. V najem se oddajaj o stanovanja s kuhinjo ali posamezne sobe. Vsak dan dva koncerta. Veselice, tekme v plavanju, regate, serenade, razsvetljave, kinematograf. Vsako soboto ples v zdra- viliščnem kazinu. gasijo V „VILI 8. LORENZO' DES EflTIRANGERS (junij — Vsak dan v Trst in iz Trsta 8 pomorskih voženj september) Štajersko sirovo maslo prve vrte prodaja v vsaki množini kilogram po kron 3 20 Nlekorna Adolf Bernhard Maribor, KoroSKa cesta St. 10. Hojo žena in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino 1IMICUM" Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Združen© tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Ouna], XV. Diefenbachgasse 59. voditi boj. Kadar govorimo tako, naletimo več- ... . , * - . . - .____ krat na odpor, in socijalni demokrate ltvf 1 V dvn£ePrav nam pravijo da spada vse delavstvo v to, ker jo NDO v igospodarskih b^too socijalno demokracijo, da so torej druge edina z drugimi delavskimi orpmzacijami, organizacije n* potreb Ae, da, celo več, da P^oda, da bi jo napadali, jo vendar našo ovira v t,,barskem boju. Ka take P^jo. Toda njihovi argumenti so zelo ugovore moramo odgovoriti; da bi bila slabi Glavni argument, čes NDO se kot najboljša za delavstvo ena organizacija, narodna organizacija nikoli ne postavi Torej internacijonala, to pa samo tedaj, ko P™1 slovenskim podjetnikom, je tudi ob bi vladala vse povsod narodna enakoprav- vsako veljavo, kajti NDO je pred kratkim nost. Dokler pa en narod vlada nad dru- ponovno pokazala da se bojuje proti vsa-gim tako dolgo pa narodi, ki se jim go- ki izkorišča slovensko delavstvo, dijo krivice, za internacijonalo ne morejo in .S1 bodi doticnik slovenski ali družiti vneti, ker je v internacionali njihov gorodm podjetnik. NDO se je bojevala Doein Protl slovenskemu podjetniku Dolencu z V začetku ustanovitve socijalne de- vso ostrostjo, da je bil prisiljen zvišati mokraćne se je v njej organiziralo tudi s™Jim uslužbencem place za 10 kron na slovensko delavstvo. Mislilo si je, da si mesec Kar se tiče krumirstva pa je NDO bo na njeni podlagi priborilo boljše dneve, ze večkrat dokazala da je ta naslov naj-Pa odkritosrčno povedano, bi bilo sloven- b°lJ primeren za tistega, ki ga res zasluzi, sko delavstvo, n. pr. v Trstu, še dandanes namreč za tržaško socijalno demokracijo, v socijalni demokraciji, ako bi v njej vi- x . Zavednim slovenskim delavcem m delo svojo rešitev. Toda opazilo je, da so ^eba dokazovati, da je za-nje NDO bolj ln^ni L-nL-nr tnHi Vnriit«iii koristna nago socijalna demokracija. Kar italijanski delavci, kakor tudi voditelji tržaške socijalne demokracije tako italijansko nacijonalni, da dajejo celo v inter-nacijonali prednost italijanskim delavcem. Italijanske delavce so tržaški italijanske socijalne demokratje iz gole ljubezni do svoje narodnosti, importirali — in še importirajo — iz Italije v Trst in jim pre-skrbljali najboljša mesta. Italijanski socijalni demokratje &o bili skoz in skoz nacijonalni, od slovenskih pa se je zahtevalo da morajo biti mednarodni, da morajo'držati v naiodnem pogledu jezik vedno za zobmi. In marsikateremu slovenskemu smo napisali, smo napisali na naslov raznih zanikrnežev, ki jim je organizacija V pekarni in slaščičarni Serafin Siega & C.o v ulici Raffinena štev. 9 se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom. Josip TrampuŠ Trst, ulica Farneto št. 11 priporoča svojo pakarijo. VtČkrai »a dan i veš kruh. Zalogu moke vsak* vrste Iz — prem mllnoo. —— Vino ln likeri ▼ steklenicah. 81adičic« b hiikotinL - Postrežba tudi na ioa. £ •tis Trst, ulica Sc i Glovannl 6 ln ' TELEFON štev ll-®5 PiiirDžEica t Zain. MICHELE ZEFPAR Zaloga laioliCi H\ in jllttOT ^ lastnega Izdelka. Edino zastop. tovarne m&joHčnih peći: Car! Mayer's SObns, Blaoeko 3zbera plošč za stene kakor tudi za Štedilnike, ■ ■Jolie, peći Li4ela»« it trajea openj, aprakljlTo tudi ■« pil*. 972 ŠTAJERSKO SLIVOVKO tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter MEDICINALNA ŽGANJA in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovlh jagod priporoča edina žganjarna v lastnik Robert Diehl,Celje SaKvJUH——* deseta briga, ki pa vzlic temu vsak hip pričakujejo pomoči od nje. Pravimo, daje iolžnost vsakega slovenskega delavca, da se organizira. Ne bomo pa silili nobenega, se mora organizirati ravno v naši or-gaciji. Kdor misli, da je zanj boljše v socijalni demokraciji, naj se kar tam orga-»izira. Za svojo dolžnost pa smatramo, da slovensko delavstvo poučujemo, da je NDO zanj koristnejša, kakor pa socijalna demokracija. Slovenski delavci, ki so narodno zavedni, se bodo organizirali v NDO; narodno nezavedni, tisti, ki jim je narodnost deveta briga, pa pojdejo v so-cijalno-demokratične vrste. Poudarjamo, da bomo z vso silo delali na to, da neorganizirano delavstvo izgine, kajti neorganizirano delavstvo je velika ovira, je čisto navadna kapitalistična štafaža. Inda so današnje razmere delavstva, posebno slovenskega, tako silno slabe, temu je krivo neorganizirano delavstvo. Dokler se to ne izpremeni, bodo suženjske razmere trajale dalje. Izpremene se pa šele takrat, kadar vse delavstvo složno nastopi za svoje pravice in zahteve. Da pridemo do tega, se moramo organizirati, ustvariti si moramo potrebno moč. Slovenski delavec naj se organizira v slovenski organizaciji, in to je v „Narodni delavski organizaciji", kajti slovensko delavstvo pride le na njeni podlagi do lepše in srečnejše bodočnosti. Vsak slovenski delavec naj stori svojo dolžnost! B. Zahtevamo slovensko obrtno šolo v Trsta! Kdo se ne spominja, koliko shodov je priredila NDO za slovensko obrtno šolstvo v Trstu. Na shodih je bila sprejeta spomenica, v katerih se je poudarjala velika potreba slovenske obrtne šole v Trstu. V imenu centrale IfDO sta predložila spomenico namestniku, princu Hohenloheju, takratni predsednik NDO, dr. Kisovec in strovni tajnik Brandner, ki sta vsestransko utemeljevala potrebo slovenske obrtne šole v Trstu. Namestnik je to potrebo tudi priznal in obljubil, da bo zahtevo slovenskega delavstva uvaževal, da bo storil vse potrebno, da dobi slovensko delavstvo v Trstu slovensko obrtno šolo. Nadalje so bile predložene namestniku spomenice od strani vseh v JTDO adruženih strokovnih organizacij in skupin. A, kakor se vidi, bo ostala aamest-nikova obljuba samo obljuba, do šole pa ne pridemo tako hitro. Vse kaže, da se bo moralo postaviti slovensko delavstvo s vso silo na noge, če hoče, da se bo uva-ževala njegova zahteva po slovenski obrtni Soli. Sramotno je to, da se tako postopa s slovenskim delavstvom. Italijani imajo obrtne šole, Nemci tadi, nam Slovencem jih pa ne dajo, ampak lahtevajo od nas, da bi sahajali v tuje šole in se y njih pripravljali «a tujo obrt, oziroma industrijo. Pravzaprav pa je našim nasprotnikom, med katerimi je tudi vlada, Jjubse, da mi Slovenci nimamo šol in da še za-naprej opravljamo najslabša težaška dela. Delovodje in boljši delavci, so povsod ali Nemci ali Italijani, Slovenci pa povsod samo garajo. Tujec gospod, Slovenec pa suženj, berač. Te razmere se morajo izpremenitl. Zahtevamo, da se vlada zgane in nam da slovensko obrtno šolo, da bomo tudi Slovenci prišli do boljšega kruha. Ćemu vendar plačujemo davke ? Do danes smo jih plačevali za nemške in italijanske šole, od zanaprej mora biti drugače! Slovensko delavstvo v Trstu že sedaj opozarjamo, da skliče NDO v kratkem protestni shod, in sicer na velikem trgu, pred namestnikovo palačo. Slovensko delavstvo, pripravi se! Pred namestništvom hočemo povzdigniti svoj glas! Pokazati hočemo, da je potreba po slovenski šoli v Trstu velika. Zahtevamo, da vlada izvrši to, kar je navedeno y spomenici. Povemo, da se bomo za svoje pravice bojevali do »krajnosti. Dopis s Tolminskega. Dežela, ki ni v deželi, to je trebuška dolina, ki se nahaja deloma v tolminskem, po večini pa v goriškem okraju; začenja se v Dol. Trebuši v idrijski dolini ter se razprostira od severa proti jugu do kranjske meje ob izviru Idrijce med Čepova-nom, Lokvami, Trnovskim gozdom na eni, in med Vojskem (1090 m nad morjem in najvišja vas na Kranjskem) na drugi strani. Na severu se združuje z idrijsko in hatenjsko dolino, medtem ko je na jugu zaprta od gorovja Poldanovec, Zeleni • rob in Golaki. Tvje se nahaja, moral sem povedati, zakaj marsikateri čitatelj ni še slišal o trebuški dolini, še manj pa vedel, kje je; in to ni čudo, saj še nobeden organ deželnega tehničnega urada ni bil v njej in je tudi ne najde, ako ne pre-tuhta dobro „generalštabskarte* ! Dolga je okoli 14 km ter ima več postranskih dolinic. V njej se nahaja del občine Dol. Tre buša v tolminskem okraju ter občina Gorenja Trebuša v goriškem okraju s svojim županstvom, kuracijsko cerkvijo in otovalno šolo. Ker sem večkrat potoval o t turist po tej dolini in sera jo tudi letos že obiskal in jo aategadelj dobro poznam, moram reči, da je to ena naj-krasnejšlh in ninbolj romantičnih dolin v goriški deželi 1 Flora je taka, kakor nikjer drugje; ako stopaš s Poldanovca (1310), si v dobri uri natrgaš planin k in rodo-dendrona in se obenem ze nahajaš v trebuški dolini ob vinski trti! Pod Polda-novcem in Zelenim robom kar mrgoli divjih koz, ki jih pa skrbno Čuva c. kr. gozdni erar! Dolina je bogata na različnem lesu in je gotovo, razun trnovskega gozda, največja gozdna dolina na Goriškem. Je tudi zelo rodovitna na sadju. Po sredi teče bistri potok Trebuša, v katerega se sta-kajo mnogi drugi potoki in studenci. Tu je dosti in kaj pripravne vodne moči, ki je pa do sedaj skoraj vsa še neporabljena! Ta dolina nudi turistu mnogo naravnih krasot. V Gačniku, v pršjaški in drugih soteskah so lepi in slikoviti vodni slapovi, od katerih so nekateri nad 30 m visoki! So tudi tri podzemske jame z belimi kapniki, dolge do 140 m, ki bi jih bilo pa treba še natanjčnejše preiskati. V Srni soteski je tudi naraven, z drevjem za-rastel most — ogromna skala, ki leži črez ozko dolino — pod katerim teče potok! Vse te krasote in vse to bogatstvo tre-buške doline je pa zaprto svetu, ker v dolino vodijo le steze! Občina Gor. Trebuša se trudi že nad petdeset let, da bi dobila cesto, toda zaman. Trebuška dolina je bila popolnoma pozabljena pri vladi in pri deželnem odboru. Kakor sem zadnjič slišal v Gor. Trebuši, se zdi, da je sedaj cesta zagotovljena in da se bode v kratkem času pričela graditi. Žalostno je za našo deželo, da se je od merodajnih krogov toliko časa puščala v nemar ta krasna dolina, v kateri vlada sedaj velika revščina, ki bi se po takoj spremenila v blagostanj*, ako bi se notri izpeljala cesta. Upajmo, da se krogi, ki določajo o usodi cest, enkrat vzdramljo ter s cesto otvorijo to krasno in boeato dolino, da ne ostane Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskega Veličanstva. Izredna c. kr. državna loterija v skupne vojaSke dobrodelne namene. TA DEHABVA LOTERIJA TSibnJt 21.146 dobitkov ▼ gotovini ▼ skupni iroti M&.000 K. Glavni dobitek: 200.000 K. Žrebanje se bo vrSilo javno na Dunaja 3. julija 1913. Srećka stane 4 K. Srečke »e dobijo pri oddelku aa državne loterije na Danaju IIL Vordere Zollamts^rasse 7, v loterijskih kolekturah, tobekarnah, pri davčaih, poštnih, brzojavnih in ielezniikik uradih, v me-njalaicah itd. Igralni načrti aa kupovale« srečk brezplačno. Srečke ae po&iljajo po&taine prosti. Od c. kr. loterijske direkcije to krasno in bogato dolino, aa ne ostane ta za vedno v deželi poaabljena dežela!! Turist XX XX Za •lajšaaie k rila- hrlMvtMti pvi otioeli in odiMlik ja po jaipeiačllia atotesik mdvavaikov draga, osmo ie ek—a eredatve TMYM#MKL MMILLAE iz lakarea B. Fagaarja. Večiaa lakarea (a iaa vodao v salogi. Besedna aamkt aavaravaaa. Ublažuje ka4»lj, ga manjia, odstraojaje katar, poapeenje spuščanje $lena kar po-teikoče pri dihanje. 1 rtatlcaUa K 2*20. Po poŠti, fo sa plača vnaprej K 2 90 »a pošlje 1 stekle-nioo K 7 —. 3 rteklaniea K 20 —, 10 steklen ie franko. *e dajte aa premotiti od nikogar, da vaamete nadomestOaa sredstva. V pral a j t* svej*ga atravnlka. Pripravljatelj in glavna aaloga : LEKARNA B. FftAtNER e. kr. dvomi aalagatelj, - Prage, III., *t. 20». - Pasi to na ime itdelka, isdelovatolje in na varstveno znamko*. fTS FR. P. ZAJEC LjuMJaaa, Stari trg 9 Izprašani optik Specijalist aa očala in IČipalnike. Zaloga toplomerov. barometrov, daljnogledov (Zstss) rtd. Inštna delavnic a z električnim obratom. Krasn) r0 Revmatizem, protin, ishias. RimsRe toplice o Tržiču. Sezona od 15. majaika do srede oktobra 40°, slovite blatne kopelji z naravnim tržiškim „fangom", masaža, elektroterapija. Uspešno proti protinu, ishias, kroničnemu in mišičnemu revmatizmu. posledicam kostoloma, poškodbam, vsem ekssudatom, ženskim boleznim itd. itd. Toplo podnebje, ob moiju. V kopališkem poslopju izborna stanovanja in postrežba. Zmerne cene. Interorbani telefon it. 2§. Voz na postaji in pri ladjah. Prospekte razpošilja ravnateljstvo I. M. Graf. Caflć Kuovo I J (NOVA KAVARNA) ^T" Trst, Piazza Barrlera-Settefolitane Prva udobaost. Bogata iibsra časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert. Telofon IO-8I. Poleg kavarni se nahaja tudi iivrsten B U F F E T, kjer se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreherjevo pivo. Sprejemajo sa naročila aa dom. Priporoča se a dani FRANJO ABRAM, lastnik. >2 Prva slovenska mirodilnica v Vratu Hlojz Saletelj v MlžM Zalega barv, ftopičev, aarašio sa plia, pradmtov ia gumija, sreč, mila, par- famov, mineralnih vod itd. IzvrSajejo m potiljke petroleja ▼ erifi-Hza aalnik poaeHth ia drago, mm* m NOVA KONFEKCIJSKA DELAVNICA Trst — ulica Campanlle štev. 15. Zaloga otr- Altih oblek, blus, spodnjih kril, srajc, spodnjih hlač sa moSke in ženske. Sprejemajo se naročila po meri. Nizke cene. Josip Zavadlal Trst, ulica Marco Polo 6. Priporoča oenj. občinstvu svojo pekarno Večkrat na dan svež krtih. Prodaja se moka is prvih mlinov. Likeri in viao v steklenicah. Novi zobozdravnišKi ambulatorij al. Roeainl it. 12 (vogal al. delle Poete) Lrtiratori] za mdeni dcitistiU. Ume trni zobje od K 4— dalje, plombe z materijalom aajboljSe kakovosti po K 2. Izdiranje zob brez bolečla po t fcL Ordlitadjske are: od 8 d opol. do x pop. lm od B do j arrečer. Ob medaljah In prammlklM od 9 do za. ■•hanlčna delalnioa AlarikLantschner zaprla, cenilec Trat, Via Geppa it 12 Talafaa 13& Ekskluzivno zastopništvo ia zaloga svetovnozaaae tovarne kolee (bicikljev) ia motociklet STIKI A tvr-dke Jeek. Paak * C«, v Grade a HUrkepp k Keamaaa kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritiklin. Zalaga la apatjava elektr. zvaaaav. — Sprejme kakoriaosibodi popravo v svoji stroki. ("•) POZOR! 80000 parov čevljev 4 pari čevljev le za K 8 50. Zaradi sastanka plačil več velikih tovaren saat dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodajam torqj vsakomur 2 para molkih ia 2 para žeaskik čevljev na trakove, nabiti podplati, rujavo ali črno usaje, veleelegaat., najnovejša fasona, velikost it. po cm. Vsi itirje pari stanejo le K 850. Razpošiljate v po povzetja D. Wulkan, Krakov (Avstr.) Itaka 3-E. T. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. Tovarna kovfioffov lm potnih torb v Taaa Talikoatlk ia popravila po mlakih oeaah — FošUJatve na vse atraal Trst, ul. Silvio Pellica štev. 8. VELIKO SKLADIŠČE DROBNEGA BLAGA IN IGRAČ (CAltfPOTTI & C ulica Gioachino Rossinl 24, — TRST — vogal uliee Caserma, Velikanska zaloga ob strani oerkve av. Antona novega. s prodajo na debelo in drobno vseh vrst drobnega blaga, igrač, družabnih iger. usnjatih predmetov in za potovanje, kuhinjskih predmetov, mila, dišav, odola, kalodonta, krtač, pernatih omel, igel lasnic, glavnikov, jedilnega orodja, žlic in iličic i« berndorfske alpaka-kovine in medi, pohištva, vozičkov in stolov za otroke, telo -vadnih predmetov, visečih mrežnic, povoščenega in amerikanskega platna, ruhic iz gumija, linoleja, pravih ruskih galoš, domačih čevljev, podplatov iz klobučevlne, klobučevine na meter, preprog iz kokosovih vlaken in platna na meter, kuhinjskih stopnjic in stolov, sveč, nočnih svetiljk, voščil in angleških mazil za čevlje, užigalic vseh znamk, mazil in mila za čiščenje kovin, papirja za svalčice, črnil, zamaškov iz španske plutovine, kositrastih kapic za botiljke, kletek, igralnih kart, kovčegov, pletenic in potnih torb, sandalov itd. — Vse po najnižjih cenah, ki se Jim nI bati konkurenoo ! kakih 200 — delaželjni in bi radi tvrdki Fr. Sakser. O. Andolšek Je ta|n!koval delali, ko ml mogli. ' Ne gre torej pri tem Štrajku za nikako zboljšanje mezd, ne gre za kake delavske pravice, temveč gre le kamorističai volilni manever. Kamoristi, kamorističnl delodajalci sami silijo delavstvo v Štrajk, samo da bi tako nahujskali delavstvo proti Slovencem, samo da bi zopet tu prišlo do kakih polomov ali celo morda pretepov, da bi potem mogli iz tega kovati za svojo laško-liberalno kamoro političen kapital. Nahujskati hočejo italijansko delavstvo proti slovenskemu delavstvu! Zato pa opozarjamo naše delavstvo, da naj se nikakor ne da zavesti do kakih ne premišljenih korakov, naj se v kakem takem slučaju obrača naravnost na varnostno ob last, katere dolžnost je, da skrbi za to, da ne bode samovolja in zloba laško-liberalne kamere uganjala svojih orgij na račun mirnega slovenskega delavstva. Z ozirom ca vsa zgoraj omenjena dej stva se nam pa zdi tudi naravnost nepojmljivo, kako to, da naša politična oblast ne poseže tu enei glčno vmes in ne stori konca takemu brezvestnemu zabavljanju delavstva v namen, - ki so vse kaj drugega, kakor pošteni in to še tembolj, ker vsled tega take peifjdno uprizorjenega štrajka občutno trpi redni trgovski promet. Zadnji čas Je že, da stori o tej zadevi namestništvo svojo dolžnost in zavrne kamoro, kakor Jej gre za njeno zlobo. Velik shod železničarje?. V petek zvečer se je vršil v društvenih prostorih NDO shod »Zveze Jugoslovanskih železni čarjev.* Shod je bil imenitno obiskan. Govorili so strokovni tajnik Mrak, predsednik Škerjanc, Bufon, Bizjak ln dr. Kisovec. Natančnejše poročilo sledi. Podružnica CM D v Kolonji, priredi, kakor vže večkrat omenjeno, danes, 1. junija t. I. ob 4 popoldne, prvo vrtno veselico, katere eventuelni čisti dohodki so namenjeni za fond bodočega otroškega vrtca v tem od narodnih nasprotnikov najbolj cgroženem okraju. Pri prireditvi scdelujeti pevsko diuštvo »Trst" in ex-cerkveno Svetolvansko pevsko društvo. Tudi 2 godbi sta prijavili brezplačno sodelovanje z namenom, da pomagajo materijalno podružnici k otvoritvi otroškega vrtca v prihodnji jeseni, in te so naša domača godba iz Kolonije in godba N. D. O. Zabave bo mnogo, razen pevskih in godbenih točk imeli bodo naši gostje paviljon naših narodnih žena v Kolonji tako da bode preskrbljeno za lačne in Žejne, naše zavedne gospice pa bodo pridno prodajale srečke za srečolov; šaljiva narodna pošta bo tudi imela odprte urade. — Pridite tou j vsi, da nam pomagate otvoriti prepotrebni otroški vrtec. „Matica Slovenska" Izda za I. 1913 rledeče knjige: 1. Zabavna knjižnica. (Izviren slovenski roman). 2. Anton Funtek: Tekma. (Drama, ki se le z lepim uspehom igrala v LJubljani in v Zagrebu). 3. Štrtkeij-Ghnar: Slovenske narodne pesmi, 15. soopič. 4. Srbohrvatske narodne pesmi (o Kosovem, Kraljeviču Marku itd.) v uredništvu prof. dr. Branka Drechslerja. (Knjiga bo imela obširen uvod o motirin Jugoslovanskega narodnega pesništva ter stvaren ter jez soven tol nač. Dodana bo praktična siovnica srbohrvatskega jezika za Slovence). 5. Mencinger: Izbrani spisi, II. zv. 6. Dr. Šiebioger: Slovenska bibliografija (zadnjih 6 let). Vse knjige bodo obsegale preko 70 tiskanih pol, torej kakih 20 pol več nego lani. S tem bogatim knjižnim darom hoče Matica praznovati svojo letošnjo p e t d e -setletnico; obenem se nadeja, da Ji ostanejo zvesti ne samo dosedanji njeni člani, ampas da |i ob tej priliki pristopijo še novi. Poročamo obenem, da izda .Matica Hrvatska* za 1. 1913. med drugim „Izbor Aškerčevih pesmi" (s filozofskim uvodom prof. dr. Bazale) in veliko zgodovino hrvatske literature. »Pred vaškim znamenjem", ljudska igra v 4 dejanjih, |e naslov novi knjigi, ki Jo Je natisnila Goriška tiskarna A. Gabršček. Knjigo, ki je poučne in vzgoje /alne vsebine ter Je Jako pripravna za šolsko mladino, Je spisal g. Leo Pibrovec, učitelj na Jesenicah. O njej so se izrekli razni Šolniki jako poti talno ln njihovo mnenje Je, da bi ne smela manjkati v nobeni šolski knjižnici. Zlasti priprosto ljudstvo in dorasia šolska mladina pri tej podružnici dve leti, sedaj pa odloži menda to delo, ker je drugje preveč zaposlen in biva več milj oddaljen od mesta, kjer si Je ustanovil svoje domovje. Veseli nas, da ostane na CM družbi naklonjen tudi v bodoče In v poteho bo naši družbi, da prevzame tajništvo zopet mnogozaslnžni prejšnji tajnik g. Zupan. Hvala g. Andol-šeku, hvala dobrim rojakom 1 V lepi družbi so tržaški Nemci vsled svojega sklepa, da oddajo pri letošnjih ob činskih volitvah svoje glasove laškoiiberalni kamort. V lepi dražbi — zločincev, po žlgalcev 1 Koiinska tovarna za kavine primesi v Ljubljani je poslala družbi sv. CM 1000 K kot prispevek za prvo polletje 1. 1913. To je gotovo lepa vsota, ki bo našemu kulturnemu delovanju v znatno pomoč. Kavfna primes te tovarne je sploh priznano izvrstna. Podjetje samo pa podpira naše slovenske namene. Torej je kolicska kavina primes vsestranskega priporočila vredna. Razpis Stipendije S početkom šol skega leta 1913/14, se razpisuje štipendija iz ustanove Viljema viteza pl. Račke v znesku K 138 60. Pravico in prednost za uživan|e te Štipendije imajo le sinovi članov »I. vojaškega veteranskega društva Cesar Franc Josip I.", ki obiskujejo c. kr. državno obrtno šolo, in ki zamorejo pokazati v vsakem oziru dobro spričevalo zadnjega šel skega leia in ki so vpisani v tej šoli za prihodnje Šolsko leto. Prošnje za to štipendijo, katerim se mora priložiti rojstni fn krstni list je treba vložiti do 15. julija t. 1. pri društvenem uradu .1. Vojaškega veteranskega društva Cesar Franc Josip I.", v Trstu, Via Gelsi it. 12, i. nadstr. Izlet na Kontovelj priredi odsek pev. društva „Adrija* iz Barkovelj danes popoldne. Zbirališče ob 4 pop. v gostilni ,Pri Jurju". Pevska zabava se vrši v gostilni g. Mičela Stare na Kontovelju (pod vasjo). Prijatelji petja dobro došli! Seja moške CM podružnice se vrši jutri v ponedeljek ob 7 zvečer v pisarni g. predsednika. Tajnik. Konjske dirke na Montebellu. Danes je zadnji dan te prireditve z bogatim sporedom. Začetek ob 3 popoldne. Izjava. Z ozirom na napad v petkovi številki »Zarje", Izjavljam: Ponujalo se mi je mesto v „Kons. društvu za Ljubljano ln okolico* ; tozadevno pismo s ponudbo, ki sem jo dobil v začetku junija lanskega leta, je bilo spisano in mi doposlano po izrecnem naročiiu g. Antona Kristana. (O diugih ponudbah za danes ne govorim). Za to bdite v I&hko vsak čas nastopim dokaz resnice pred sodiščem. Proti neresnicam, ki jih je zagrešila ,Zarja" v imenovani številki, ne bom odgovarjal, ker sem prišei do prepričanja, da bi je tudi najjasnejši in najpošieaejši odgovori ne pripravili do upoštevanja resnice. Zato sem nastopil proti uredništvu »Zarje* kazenskim potom. — Istotako Je v tožena tožba tudi proti uredniku lista »International". Dosti časa sem bil potrpežljiv in popustljiv za vse krivice, ki so mi |ih delali nasprotniki, čeprav so vedeli, da se poslužujem v strokovnih boj h za pravfce teptane ga delavstva vedno le poštenih sredstev. Ker pa napadi ne odnehajo, izjavljam, da si bom odslej iskal pravic pri sodišču. Anton Brandner. Loterijske številke, izžrebane dne 3!. maja: Line 55 5 4 43 89 Zakaj je „ITOST" najboljši pisalni stroj ?= I^er ima 3 znamenite prednosti, ki jih nima noben drug pisalni stroj in iti jih tudi ne bo mogel imeti nobeden drug, ker so zavarovani s posebno določbo. I. Črnilni namakalec (blazinica namesto traku) napravlja pisavo čistejšo in vidnejšo, lepšo in pri-hranja denar, čas in nepripravnost. II. Osrednji vodilec (namesto stalnih vzvodov) zajameuje kontantne črte. III. Avtomatični izpremen (namesto ročnega) povečuje hitrost pisea za 50%. „YOST" d. d. z o. z. V Sprejemajo se kopiranja, naročbe in poprave vseh sistemov. VOLTI DI CHIOZZA — Telefon 23-65. — ANGELO RENIER Rojan, ulica dl Roiano št. 2. Prodajalna manufakturne ga blaga in drobnih predmetov. Zaloga izgotovljenega perila in na meter, zave«, vsakovrstnih preprog, tapetov, batista, paname, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice. dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat Ln drobnarij v velikem izbora. Cene zelo zmerne. G. Magliaretta dekorativni slikar ul. Molln Grande 40, tel. 2748 LASTNA ZALOGA tapetnega papirja v vseh vzorcih. — Dtlo izvršuje poseben strokovnjak. Varaždinske toplice hrvatsko) Pozor, slovenski delavci! Brezposelni slovenski delavci v Trstu in v okolici na) se takoj danes cb 2 popoldne zglase v društvenih prostorih NDO ul. sv. Frančiška 2. Ravnotako na] se ob Istem času zglase tamkaj vsi tisti slovenski delavci, ki so se dali od italijanskih nacijo -nalcev speljati na led, da so začeli stavkati proti svojim lastnim slovenskim tovarišem. Stavkujočira slovenskim delavcem nujno svetujemo, da oaj se nemudoma vrnejo nadelo in ne poslabšalo sirenskih glasov italijanskih nacijonafcev. Kdcr se takoj ne vrne na delo pride ob službo in noben itaii|anski nacijo nalec mu ne bo pomagal. Zapomnite si slovenski delavci, da |e štrajk, ki ga je napovedal dr. Cim?dori, tajnik zveze delavcev, štrajk italijansko liberalne stranke, naperjen direktno proti interesom slovenskega delavstva. Naš 2ivljenski interes je, da se proti temu štrajku branimo ter ga zlomimo. Italijani bi delo na obrežju Žvepli zdravilišče Železniška, pošma, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo staroznana radioaktivna žveplena kopelj 58 0 C priporočljiva za tpnonio ravmn ichlin Pitna zdrav'l'š5a za bolezni v vratu, krhiju, prsih, irytalnic, katere je sklenilo ustanoviti društvo .Adrija". Obrača se do rodoljubov za prispevke v denarju in knjigah. — Vse hvale vredno |e započeto delo ak. društva .Adrija". Narodno-obrambno delo je bilo res docela zanemarjeno; treba začeti energično delo v ob-ar.b:> me|. Naj fma trud .Adrijašev" obilen uspeh I Cfthffe m®blirano, svetlo, Čisto, odda *Io enaka WUUU družina takoj v najem, Farneto Sc. 43, II, vrate 16. 1156 KI lih "Zvonimir" priredi danes I. plesni venček, l\I U U med katerem se vrfii koti'jonski cvetlični valček in tombola sa Sanpanjsko torto i dr. 1233 Godbeni odsek NDO. j7,t,dps>« - vrtu .Jadran" pri 8». Jakoba. Pitani komad 10 v. Traja od 5—11 zvečer. 1239 Oddaste 86 2 P0"®1^ ul- delIa Guardia it. 14. |Jori|*nflO| * parcele zemljišča po 30 eežnjev naH' uuaJ pri novem tramvaju. Naslov pove inseratni oddelek Edinoati. 1240 PpVQkn zabavo 8 plfsom priredi danes „Pev ■ ® ako in bralno ^društvo »glavec* v Ric- msnjih na vrtu gostilne g. Švara. 1241 v i i — Cjviljn i5Ce tekoJ velika tvrdka sa I'tro, zmožno vhviiju hrvaščine ali sloveafičine in laščine. Dobra plfcča. Ponudbe inseratnemu oddelku EdinoBti pod „Šivilja St 1236* 1236 Vesti iz Istre. Iz Pule. 29/5. Včerajšnji „Giornaletto" je bil zaplenjen radi besnih napadov na vlado, ki so bili seveda združeni z nesramnimi napadi na hrvatsko ljudsko stranko. To pa zato, ker je druga podpirala socijalne demokrate, prva pa da sploh podpira ne-Italijanski element in da na tak način slavl-zlra sedaj v Istri, kakor Je nekdaj v Dalmaciji. Gospoda kamorali se pač ne morejo sprijazniti z mislijo, da njihova zvezda temni. Da Je bila ona tatinska družba Gaiante & C. Še — aktivna, bi se jhn morda Se posrečilo zmagati, kajti za časa teh so se glasovi plačevali — saj Je bl!o na razpolago denarja kakor peska — glasovi po 100 do 300 K, dočim so jih na zadnji nadomestni državno zbors ki volit vi plačevali ie po 5 K in tudi manfe---- Odklenkalo Jim Je I Že danes Jim lahko govorimo odkrito, da bo na prihodnjih državnozborskih volitvah Riz-zijev mandat zanje — izgubljen 1 Poštni urad v Premanturi pri Poli ki se fe imel otvoriti dne 1. Junija t. I., nc začne omenjenega dne poslovati, ker se fe za ti i:rad imenovati poštni ekspedijent odpovedal službi. V Premnnturl obstoječa posraa nabiralnica se vsled tega do nadaljnje odredbe ne opusti. Premočna odvajalna sredstva bo, kakor znano, škodljiva. Zato se uporablja brez postranskih učinkov Eeopazno lahno odvajalno sredstvo, ki tudi prebavi ne škoduje, temveč Jo pospešuje in krepi. dr. Ro-sov želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerjs, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Kdor hoče biti pošteno postrežen, naj kupuje v narodni manufakturni trgovini Križmančič & Breščak v Novi ulici, kjer mu postrežejo z najboljšim blagom po konkurenčnih cenah. Dolžnost narodnega občinstva je, da podpira narodne trgovce! CTJLILIUUli" ii ■■» g MALI OGLASI MALI OGLASI m rafaMaf* p* 4 vla. ----Mote tlaku* ^ - " wt NfefaaOla na£a m trnki) * Lpflfl Btannv*nj®j Boba in kuhinja, je zavolio pre-kUpU selitve Da razpolaco z 2. janijem. Zglasiti ae je v £tolfovi kili Scorcola S. 1 ietro 22, vTata 20. 1183 ob mor3kem obrežju, pripravno za gaiilUlObD katerokoli obrt, ae oustopi proti dobri odškodnini. Pojasnila: Collareieh, kavarna Coreo. 100 Imam lePe£a merjasca jorkširca za apuščanje, linam V8ied feBHt se p> n občinstvu vljudno priporočam. Josip Zivic, Skopo-Dutovlje. 1226 Unnriflfl naifuP leP° ležečih zemljišč v bližini Wtjuu Ottoman papir ali stročnico za svalčice in ne daj sc zavesti po podrobnih posnetkih slabe kakovosti. Ti J Pekarna in sladčičarna MIKUSCH Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim elektr. strojem. Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7, Prodaja moke I. vrste, sladčice In pt epečend: (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bom bonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmat nska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Zslagateij zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5°1« popust. Novosti za pomlad In za polije! Moške obleke iz sukna, kamgarna, zadnje »ovostl.......od K 15-48 Dedke obleke Iz sukna, kamgarna, zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke od 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ „ kotonlnastih hlač od K 2 20 -5 Največja zaloga blaga zadnjih no/osti. :: Sprejemajo se naročila po meri. :: Specijaliteta: delavne obleke, srajce ss spodnje srajce Itd. Itd; ss Samo v dobro znani trgovini „Allo cftta di frleste" ulica Giosaš Carduccl (ex Torrente) št. 40. Gostilna Max Trat, vla Petrouto 2 (prt nov, trgn). Toči ae latrako in domaČe 6rno in belo vlso, kraški teran Tlpavs^o vino in Prchetjovo pivo. To6o meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA. Velika zaloga dvokoles šivalnih strojav, griBofonav, .rk„tr...v pri Batjel-U, OorlM, Sto laa ulica it. a ln 4. ■•haolčna dalavaloa. — Prodaja aa obroka. Canikl franko. Velika zalaga vaakavnttnlk »trajav rakljenita pa oeai. TVRDKA Francesco Bednar TRST — ustanovliena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred Iz ulice Ponterosso štev. 4 r & Tovarna kovćegov ln potnih torb Lorenzo Lasorte PIAZZA O 3 PITALE ŠTEV. 5. Sprojamajo naročila ln popravila ta atroka. -- Cena absolutno konknranoas Izvršojajo ae odpoalljatv« na daialo. mljs emsilt, kositerjs sli cinks, nsdslje pa^asAtuja .. ± 4 n u.tk. itd. -j^g^n^pi^, tort., »m««« y U|IC0 Campamle štev. 19 Sfabotni možje ! Stari ail m adi! Ne obupa,to Jaz sem iznašel! Moj aparat ,,H" odstrani takoj vaso moško sla-botnost (nevrastenično impotenco). Nikako notranje sredstvo, n kake zdravilo ! Zahteva :e diskretno pošiljko mojega prospekta in priložite 4c vin. v znamkah. Naslov : „Nova mehafiika 405 ' PoStni predal 40. — Budimpešta. — davna poš'.i. Korespondenca in prospekt le v nemškem ie/.i.. Tržaška posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Trst, piazza Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — »hod po glavnih stopnjicalv. Poštno hranilnlčni ra6un 16,00*. na vknjižbo, na menice, na zastave in Posojila daje 9 na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. Eskomptuje trgovske menice. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni nd in jih obrestuje po mtr 4 Vlo Večje stalne vloge In vloge na tekočI račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Telefon Štev. OS2. Ima varnostno celloo (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. 8tanje vlog nad IO mll]onov. URADNE URE : od 9 do 12 do joldno In od 3 do S popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob urednih urah. CENTRALA v - - PRAGI - - Ustanovljena 1. 1868. 20 podružnic. Delniška glavnica: K 80,000.000 Rezervni in varnostni zaklad: K23,000.000 ZiunostensKo bonko9 podružnico u trstu GRADEŽ ekspozitura ■ » AKREDITIVI - ČEKI - MENJALNICA OPATIJA HRANITEV IN UPRAVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV. - DEPOT. - Brzojavni naslov: „Živrrostenska". IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE. - SPREJEMA BORZNA NAROČILA. Kupuje ln prodaja vrednostne papirje, devize In valute. Oskrbuje i n kaso n a vseh tuzemskih in inozemskih trgih.