MAČEK Ko se peljete iz Zasavja proti Trojanam, se na vrhu Trojanskega klanca odcepi cesta v smeri Čemšeniške planine - ČemSenika. Le en kilometer od križišča na tej cesti leži vas Šentgotard, kjer se nahaja GOSTIŠČE MAČEK. V lepi, še neokrnjeni naravi boste lahko preživeli prijeten dan, v gostišču pa vas bomo postregli z bogato, izbrano hrano. Gostišče je urejeno z 50 sedeži v restavraciji in 70 sedeži v posebni sobi, primerni za svatbe in ostala srečanja (seminarje). V dvo in troposteljnih sobah, opremljenih s tuši, WC - ji in teraso, pa lahko preživite tudi več dni skupaj. Ob sobotah igrajo v našem Gostišču različne skupine, s prijemo glasbo za uho in plesalce. Vse potrebne informacije po telefonu (061) 733-040 EUROTRADE TEHNIČNA TRGOVINA & POSREDNIŠTVO Prešernova 37, 61410 Zagorje, tel.: 61 575 VAM NUDI: * satelitske antene že od 43.000 SIT dalje * videorekorderje od 37.000 SIT dalje * telefone od 4.980 SIT dalje j * glasbene stolpe od 16.000 SIT dalje J * avtoakustiko R * TV sprejemnike É * HI-FI komponente J A * drobne gospodinjske aparate M znanih proizvajalcev PRODAJAMO Jt SSg^ NA OBROKE J&Mi 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19.00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 FINALDEKOR HRASTNIK,, Podjetja za izvajanje obrtnih del SS"«,1®3*’5 adaptacije - novogradnje - PARKETARSKA DELA VSEH VRST - TLAKARSKA IN DEKORATERSKA DELA VSEH VRST ZA PRIVATNI IN DRUŽBENI SEKTOR ZA PRIJETNO POČUTJE NA DELU ALI DOMA Vedno smo vam na voljo. Pomagamo vam pri izbiri materialov, katerih pa je veliko. So različnih kvalitet, barv, lastnosti. Vsa omenjena dela vam opravimo strokovno in v dogovorjenem roku ENKRATNA INVESTICI j A Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom ŠOLE, VRTCI, PODJETJA, BOLNICE, STANOVANJA, VIKENDI BIROJI, HOTELI, MUZEJI, CERKVE LIČITE NA tel.: 0601/41 OsT noši j ite ponudbo na naslov FINALDEKOR d.o.o. Hrastnik, Cesta 3. julija 15 61430 HRASTNIK NOVI Nudimo vam tudi kompletno opremo pisarniškega pohištva v Ib barvah 'm po zeki ugodnih cenah 0.0. UVODNIK «Jesen seje začela z vso silovitostjo. Dočakali smo odrešujoč dež, ponekod je neurje naredilo kar precej škode. Da o suši, ki se nadaljuje v denarnicah, ne govorimo. Misli pa nam še vedno uhajajo v vroCe dni. V tej številki boste našli veliko odmevov na poletna dogajanja, predvsem na bolj vedrih straneh. V temi pa smo se lotili težav, kijih imajo zaradi suše kmetje. Tokrat predstavljamo letošnjo edino Zasavko na olimpijskih igrah. Seveda smo bili na treh večjih prireditvah v Zasavju v preteklih tednih izboru miss Zasavja (naslov bo leto dni nosila prijetna Ljubljančanka), zasavskem pentatlonu in srečanju citraijev ne Kopitniku. Povsod je bilo prijetno. Odslej bomo skupaj, drage bralke in bi alci, spet vsakih štirinajst dni. Za naročnike pripravljamo posebno zanimivost, ki naj ostane zaenkrat skrivnost. Potrudili se bomo, da nas boste z veseljem vzeli v roke. Saj, kje pa še zveste toliko o vaših sosedih, someščanih in sovaščanih, o dogajanju v Zasavju. Kar priznajte - Cez Zasavca ga ni. Pa kaj bi se hvalili - blago se samo hvali. Zato le urno prelistajte novega Zasavca. In pišite kaj. Marko Planinc Matjaž Švagan )XvXvX;X;i :i mmž Funšterc: Koledar dogajanj, Sezone je konec, Bazeni ostajajo, Vode, vode..., Volitve, Cvetje v jeseni na Kopitniku, Sramotni steber, Neurje v Zagorju, Kratke, Parlamentarce, Embargo velja le malo, Jetmice Vaš zelnik: Pisma bralcev, Mojemu predsedniku v spomin in opomin, Pojasnilo, "Odprto pisma' drugič Tema: Suša kolje živino Pogovor Darja Alaufi "Afe gledam dnevnikov" Kšajt glavce: Milanova kost, Romanova rozina, Hladen tuš - v moji glavi, Je dobrota sirota?, Letošnji poletni utrip Reportaža: Urejal je prvega Zasavca, Kolesarski vzpon na Grosglockner, Križ krni po Jadranu, Kolo za drugačen svet, Romanje k Novi Štifti Križ kraž: Nagradna križanka z bogatimi nagradami Miš maš: Mladim Zsavcem, Počitnice v Tbbovljah, Moj poklic, Kako se učimo Žuriramo: Miss Zasavja je Ljubljančanka, Hot hot hot. Slovenski odmev, Branetova tretja kaseta, Faith No More Kšefti: Trboveljska Pepita, Kratke kšeftarske, Kmalu drugačno zavarovanje, Neosvinčeno gorivo, Mali oglasi, Preženimo dolgčas, Naša bodočnost Zdrav duh ...: ...Lidija, Na Madžarskem z Japonci, Podeželska gledališča, Zabeleženo ... v zdravem telesu: Pentatlon Zasavje 92, Kaj počno zasavski nogometaši, Deset let tenisa, Sergej po Leedsu, Alpinistične novice, Rezultati, Športni cik cak Kronično: Promet, Goljufija, Kuril v gozdu, Kradejo kot srake, Aufbiks KOLEDAR DOGAJANJ odkriva strehe, podira drevesa in poškoduje celo nekaj avtomobilov. 16. avgusta -SDK,podružnica v Trbovljah, izda Informacijo, v kateri zapiše, da ima 20 podjetij iz Zasavja v republikah nekdanje Jugoslavije še vedno za 180 milijonov tolarjev premoženja - predvsem počitniških zmogljivosti. 18. aVgUSta - V rudniškem samskem domu v Trbovljah urejajo prostore za nov dijaški dom, ki bo lahko sprejel kakšnih 35 dijakov, sicer stanujočih od Jesenic do Brežic. 19. aVgUSta - Na sanitarni inšpekciji Medobčinskega inšpektorata v Trbovljah nimajo podatkov o tem, kako onesnažena je Sava na odseku, kjer so se v Zagorju pojavili kopalci -pod železniško postajo. Obljubljajo, da analize naredijo v enem tednu. 21. avgusta - v klubu Mesečina izbirajo najlepšo Zasavko. Med 12 prijavljenimi "missicami" zmaga Ljubljančanka (?). Suša. Foto: T. 1$. 22. aVgUSta - Suša, pomanjkanje vode, par kapljic dežja, pa spet suša. V obrobne vasi vseh treh zasavskih občin je vodo že treba voziti, tudi do sto kubikovdnevno. 23. avgusta - Tudi v Zasavje pridejo turisti: na izlaškem koncu jih je celo 77, večina jih prebiva v Medijskih Toplicah. 25. aVgUSta - Planinske postojanke po Zasavju samevajo in čakajo prve obiskovalce, ki naj bi jih prineslo vsaj malo hladnejše vreme. Toda vročina in suša še naprej ne prizanašata. 26. aVgUSta - Rok, v katerem morajo zagorske stranke iz svojih vrst poiskati ime za novega mandatarja, v dneh proti koncu avgusta poteče. Edino ime, ki je znano tudi uradno, je iz vrst zagorske SDP: Vladimir Kojnik. 27. avgusta - V trboveljski Cementarni zaradi velikih zalog cementa in klinkerja ustavijo proizvodnjo. Pravijo, da dlje kot 60 dni ne bodo mirovali. 29. avgusta - Romanja k cerkvi svete Neže na Kumu se kot vsako leto tudi tokrat udeleži veliko romarjev z. vseh koncev Zasavja. 30. avgusta - Kratkotrajno neurje z dežjem zajame tudi Zasavje -najbolj naselje Polje v Zagorju, kjer 31. avgusta - Predstavniki SDP obiščejo Zasavje: 2000 zvezkov in 300 učnih pripomočkov bo romalo v roke otrok iz socialno ogroženih družin. 1. septembra - šolsko leto se začenja. V zasavske osnovne in srednje šole na novo vstopi 1221 otrok. 2. septembra - Na obisk na sedež Rudnikov rjavega premoga Slovenije v Trbovlje pride minister za energetiko Franc Avberšek. Rudarjem obljubi boljše plače. 4. septembra V Zagorju se v večernih urah sestane Svet LDS in odloča o razrešitvi vodstva oz. izvršilnega odbora stranke. Vodstvo ostaja. 6. septembra - Udeleženci prvega pentatlona Zasavja se pomerijo v vožnji z dirkalnim kolesom, kajakom, gorskim kolesom, v gorskem teku in jadralnem padalstvu. Polona Malovrh Konec je. Foto: T. B. ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi Direktor: Tomo Garantini, Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Katja Božič (Žuriramo), Borut Markošek, Jože Bertole (Kšefti), Nande Razboršek (Zdrav duh...), Barbara Kus (... v zdravem telesu). Oblikovanje in računalniški prelom: Čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, zdne5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Sezone je konec Konec junija smo vas v Zasavcu povabili na poceni počitnice v domače okolje. Našteli smo kar šest bazenov, nizke cene vstopnic in ostalo, kar ponujajo poleg vode. Bazene smo obiskali skupaj s specialistom za njihovo urejenost, ki pripravlja oceno vseh kopališč V Sloveniji in kmalu bomo zasavske bazene spoznali tudi s te plati. Ob koncu kopalne sezone smo spet poklicali upravljalce vseh kopališč in jih povprašali, kako so z vročo sezono zadovoljni in kaj nameravajo spremeniti do prihodnjega leta. Povsod so bili s sezono zadovoljni, kopalcev je bilo več kot prejšnja leta, voda je bila kakovostna. Le dobrih 20% več kopalcev ne pomeni pretiranega navala na domače bazene. Lanski sezoni je zaradi slabega vremena zmanjkalo precej kopalnih dni, letošnja je beležila kot kopalni sleherni dan, kljub temu pretirane gneče ni bilo. Konec sezone naj bi bil navadno že začetek nove. Vsem ovirajo načrte slabe finančne možnosti, vendar povsod zatrjujejo, da kopališč ne bodo pustili med zimo čisto pri miru. V hrastniškem letno-zimskem bazenu bodo že v septembru odprli novo savno, solarij, na voljo pa bo tudi masaža. Za kopanje bo bazen v dopoldanskih urah na voljo šolam, popoldan pa ostalim obiskovalcem. V Medijskih Toplicah ' računajo, da bodo prihodnje leto že pokazali kaj novega. Napeljali bodo tuše, izboljšali sanitarne površine, v določeni meri pa bodo prenovili tudi bazene. Zavedajo se, da kakovost vode ne more odtehtati pomanjkljivosti, ki so nastale, zato jih bodo odpravili. V Rimskih Toplicah razmišljajo o pokritju bazena do tretjine in prav zdaj iščejo najboljšega ponudnika. Bazen bo pokrit do srede oktobra in tistim kopalcem, ki so se že lansko zimo v tej izredno topli in zdravilni vodi kopali skozi vso zimo, se bodo letos lahko priključili še mnogi drugi, saj bodo tudi zunaj bazena na toplem. Tako nameravajo najstarejše termalne toplice, ki živijo že od leta 1265 in pomagajo tistim z revmo, zvini, zlomi, prebavnimi motnjami in drugim, ponovno zbuditi. V Trbovljah, kjer je bilo letos za tretjino več obiskovalcev kot lani, nameravajo preurediti strojnico, tribune in sanitarne prostore, narediti nove dohode in stranske poti, garderobe in omarice za shranjevanje. Od vseh sogovornikov je bilo še največje navdušenje slišati iz pripovedovanja Marka Gračnerja z radeškega bazena. Obiska še nikoli niso imeli toliko, vroče poletje je vsekakor pripomoglo, da je bila voda dovolj topla. Veliko število obiskovalcev so pritegnili tudi s številnimi prireditvami, ki so jih prirejali skozi vso sezono in od katerih bodo nekatere, kot na primer Zbor spačkov in dian, postale tradicionalne. Ljudje so bili navdušeni tudi nad petkovim nočnim kopanjem z disco glasbo. Vremena za prihodnjo sezono še ne bomo napovedovali. Tisti, ki so zadolženi za kopališča in užitke gostov, pa si prihodnjo letno sezono že lahko napovedo. VOLITVE Poslanci iz Zasavja bodo na zasedanju republiškega parlamenta glasovali za predlagano volilno zakonodajo. Tako so povedali na razširjeni seji Sveta revirskih občin, ko so podrobneje spregovorili o volitvah v državni zbor in državni svet. Kljub nekaterim pomislekom in pripombam na predlagane dokumente, so poudarili, da moramo volitve opraviti še letos, vsako zavlačevanje v parlamentu bi jih zagotovo samo odložilo. Tako tudi referendum, ki ga predlagajo narodni demokrati. Sicer so vse tri zasavske občine v osnutku zakona, o določitvi volilnih enot za državni zbor uvrščene v 6. enoto, skupaj z občinami iz Dolenjske, Posavja in Bele Krajine. Obravnavani osnutek za razliko od predhodnega predvideva za vsako od treh zasavskih občin svoj volilni okraj, za kar so se zasavski poslanci v republiškem parlamentu posebej zavzeli. Glasovanje bo potekalo v posameznih volilnih okrajih, torej občinah, upoštevali pa se bodo rezultati v celotni volilni enoti. Tako bi se lahko zgodilo, da bi Zasavje kot majhna regija z malo volilci v republiškem parlamentu ostalo brez svojih predstavnikov. Na seji so menili, da bi zato poleg strankarskih, morali v pripravah na volitve upoštevati tudi lokalni interes. Če bo ta vsaj tolikšen kot strankarske računice, bodo možne tudi strankarske koalicije. Skratka ob dobrem poznavanju volilne matematike bo treba upoštevati tudi politično razmerje sil in se dogovoriti. Sicer bo Zasavje kot majhna regija, pa zato z velikimi težavami, v novem državnem parlamentu lahko ostalo brez svojih poslancev. M. O. Vode, vode... Povsod so bili na tesnem z njo, še najbolj v številnih zagorskih vaseh in zaselkih. Vodnjaki v višje ležečih zasavskih krajih so presahnili in brez vode, ki so jo dovažale gasilske cisterne, bi ljudje in živina ostali žejni. K sreči je v zadnjih dneh avgusta oz. v prvih septembrskih dneh dež že namočil zemljo... Posebej so bili v dneh pred tem prizadeti kmetovalci na Kovku, Jablani, Ravnah, Ravenski vasi, Čemšeniku, Doberl-jevem, pa v nekaterih zaselkih trboveljske in hrastniške občine. Celo po desetkrat na dan so zagorski gasilci polnili cisterne z vodo v Šklendrovcu, kjer so pred leti Trboveljčani naredili zbiralnik, zdaj pa te vode zaradi nekaterih okvar na napravah ne morejo uporabljati. V zagorskem komunalnem podjetju odkrito izjavljajo, da bi odvzem vode v lastnem vodovodnem omrežju povzročil še veliko hujše pomanjkanje. Konec koncev bi jo morali iz njega dnevno prečrpati v cisterne najmanj 30.000 litrov, kak dan pa vsaj še 20.000 litrov več. Voda, ki jo prejemajo okoliški kraji, ni zastonj. Gasilci so za vsako uro prevozov s cisterno zaračunali po 1450 tolarjev, vendar je občina iz svojega proračuna poravnala skoraj polovico zneska, zato ta voda ni bila draga. Res pa je, da ta izdatek povsod tam, kjer so bile potrebe po vodi večje, ni bil neznaten. M. V. Ivana Laharnar Spor, ki je v zagorski "oblastni" stranki (LDS) tlel vsaj eno leto, je nazadnje dosegel svoj vrh. Na osnovi sklepa Izvršilnega odbora stranke, da odreka politično podporo predsedniku Skupščine občine oz. svojemu članu, hkrati članu Sveta Janezu Režunu (vse skupaj se je zgodilo ob "aferi" Lipec-Agencija-Intact), je le-ta predlagal, da Svet stranke "odstopi" IO zaradi "napačne ocene politične situacije v Zagorju in škode, kije s tem povzročena" stranki in njemu kot članu. Z reorganizacijo in z novim pristopom vodenja stranke pa bi po njegovem še lahko ublažili sicer "nepopravljivo" škodo. Kot je ob "soočenju" na seji Sveta Janez Režun še izjavil, odstopa IO ni predlagal iz revanšizma, temveč zaradi okrepitve stranke in zaradi nujnega nadaljevanja programa, ki so si ga zastavili. In kako si predstavlja izvršilno telo? Po njegovem morajo v njem biti ljudje, ki bodo pomagali vladati, ki bi se sestajali zaradi sodelovanja pri različnih segmentih strategije (podjetništva, financ, kulture, infrastrukture...). In nenazadnje ljudje, ki bi skupaj s Svetom ocenjevali "politične modrosti in uspehe izrabljali za promocijo stranke". Tisto kar je predsednik zagorskega LDS-a Matjaž Švagan očital "svojemu" županu, pa bi se na kratko glasilo: ignoranca, ob projektu brizgalk tudi zavajanje stranke. Ali še več: privatizacija občine. Še nekaj očitkov na to in ono stran, še nekaj hvale sami stranki - prav zagorski liberalni demokrati naj bi namreč v slovenskem prostoru predstavljali sinonim za dobro delo občinskih odborov LDS (v Zagorju se je zgodil prelomni ZSMS-jevsko - LDS- ovski kongres, nenazadnje so Zagorjani predlagali dr. Janeza Drnovška za predsednika slovenske LDS). Nato glasovanje za razrešitev predsednika in sekretarja IO ter njegovih članov. Rezultat: vodstvo LDS v Zagorju ostaja z veliko večino isto. Kaj to pomeni za predsednika Skupščine občine, je že drugo vprašanje. P.M. Cvetje v jeseni na Kopitniku "Toliko ljudi privabi malokateri instrument," so ocenjevali obiskovalci citratske prireditve, ki sojo pripravili zadnjo nedeljo člani PD Rimske Toplice na Kopiniku. Duša prireditve, ki je privabila na Kopitnik ogromno obiskovalcev in 38 citrarjev iz vse Slovenije, je Peter Napret. Ta študent Akademije za glasbo se je s citrami spoznal pred sedmimi leti, ko mu jih je posodil kmet Jože Novak iz Turja, ki je bil na nedeljski prireditvi na-jstarcjši citrar. Med udeleženci sta bila tudi zakonca Dular iz Zagorja, ki sta za Zasavca povedala: "Citre so bile povojni zapostavljen instrument, češ da so avstrijskega porekla. Zato v javnosti nismo nastopali. V Zagorju naju je spet "oživil" Nande Razboršek za nastope ob Valvasorjevih dneh." Ljudje so z navdušenjem spremljali nastopajoče. Velik aplavz je požel Aleksander Primic iz Kranja, kije posta! v Grižah državni prvak med solisti. S temperamentom sta navdušili mati in hči Ileričko iz Maribora. Da ne omenjamo show manti Mirtina Kozoleta iz Senovega, ki s pomočjo synthesizorja izvabi iz citer celo rock in jazz. Z Mihom Dovžanom, kraljem citer v slovenski glasbi, so poslušalci zapeli venček narodnih, nepozabna bo ostala melodija Cvetje v jeseni, kije lepo zvenela med kopitniškimi gozdovi, ljubitelji citer so bili zadovoljni tudi z gostinsko ponudbo in gosti prireditve - kvartetom Plavica in skupino Orlek. Kanci Moljk Prijateljske vezi Občini Ribnica in Zagorje negujeta že stkane prijateljske vezi. Minulo nedeljo je bil v Ribnici sedemnajsti sejem suhe robe, lončarstva in obrtne dejavnosti. Letos jc bil praznik še posebej zanimiv, saj jc minilo 500 let, kar je cesar Friderik tretji s patentom dovolil suhorobarjem prodajati njihove izdelke. V ribniški cerkvi so predstavili Ga- Počitnice so končane in na naše strani se spet vrača rubrika Sramotni steber. Še naprej bomo nanj obešali zadeve, ki motijo in se lahko dokaj hitro uredijo - včasih že z malo dobre volje in brez velikih denarjev. Ljudje postajajo za neurejeno okolje vedno bolj občutljivi. Sploh, če je sosedovo. Pa četudi je to le nekaj kvadratnih metrov, kolikor jih ima v najemu Elektro Trbovlje na Dolu med Jutranjko in Žagarjevo kmetijo. Ljudje so že večkrat opozarjali na nepokošeno travo, ki z leti prerašča v zoprno grmičevje. Neurejeni košček tembolj zbode v oči, ker mejna soseda Jutranjka svoje zelene površine lepo ureja. Šolarji, ki se vsak dan med odmorom sprehodijo tod mimo, bi lahko imeli učno uro (ne)urejenega okolja. Priznati moramo, da so nekaj zamahov s koso le naredili - toliko, da pridejo do transformatorja, kadar je potrebno. Glede na to, da jc lastnik zemljišča občina Hrastnik, bi lahko tudi ti povedali svoje. Na sramotni steber tokrat obešamo Elektro Trbovlje. Če zemljišča okoli transformatorja ne bodo uredili, bomo zraven obesili še lastnika zemljišča. F. M. llousovo mašo; zanimiva je bila parada godbenikov, pevcev, krošnjarjev, piščalkarjev, jezdecev na konjih, narodnih noš in drugih. Predstavniki Zagorja so se sestali z vodstvom ribniške občine, na gradu so zaigrali tudi zagorski godbeniki. I.L. Dom za starejše tudi v Hrastniku Starejšim občanom, ki si želijo ali pa potrebujejo domsko oskrbo, bodo to ponudili tudi v Hrastniku. Po prvotnih načrtih naj bi zgradili nov dom. Našli pa so boljšo rešitev (in cenejšo), to je prostorna stavba dosedanjega dijaškega doma. Notranjost stavbe bodo morali temeljito predrugačiti, saj to zahtevajo normativi za bivanje starejše populacije. Do konca septembra bo končana projektna dokumentacija, v oktobru bodo stekli razgovori med ministrstvom in občino glede medsebojnih finančnih obveznosti. Dela bodo stekla, ko bo dogovor podpisan, sam obseg in hitrost del pa bosta seveda odvisna od hitrosti zbiranja denarja. V Hrastniku želijo dom predati namenu ob občinskem prazniku 3. julija prihodnje leto, vendar bo rokovnik izvedbenih del znan šele, kovbo popolnoma jasna finančna konstrukcija sredstev in razdelitev obveznosti med občino in republiko. I.L. Novo šolsko leto Tja starše se je letošnje šolsko leto začelo že dosti prej, kot za otroke, saj so morali (večina verjetno težko) nakupiti drage šolske knjige in ostale potrebščine. Prvi dan v septembru pa so se seveda izkazali šolarji. Za prvake, pa naj bo to na prvem ali srednjem začetku, je bil dan svečan, pa tudi nekoliko skrivnosten. Tistim, ki so bili svojih klopi in okolja že navajeni, pa je prvi šolski dan vvečini pomenil konec počitnic. Na novo se je v osnovno in srednje šolanje v Zasavju vpisalo 1221 učencev in dijakov. Prve razrede zagoskih osnovnih šol je napolnilo 239 učencev, trboveljskih 207 in hrastniških 133. Srednja šola za rudarstvo v Zagorju, ki vključuje gospodinjski program, je sprejela 107 dijakov, elektrotenična in gostinska 200, trboveljska gimnazija 93, ekonomska šola 96 in srednja strojna šola na treh različnih stopnjah izobraževanja 138 dijakov. Zanimanja za domače srednje šole se je v primerjavi z lani in prejšnjimi leti povečalo. Čeprav standard na naših šolah še vedno ni na zavidanja vredni razvi, pa se razmere le spreminjajo. Novost so tudi tri konferenčna obdobja, za katere poznavalci trdijo, da so dobra rešitev. I.L. Selitev dijakov Dijaški dom v Hrastniku, ki je bil pred leti zgrajen za učence rudarske šole, sedaj pa v njem domujejo učenci različnih srednjih šol, je postal za te stanovalce prevelik. Vanj se bodo čez čas preselili starejši, dijaki pa so novo in prijetno domovanje že dobili v Trbovljah v' bivšem samskem domu na Šuštarjevi cesti. Dijaki (večinoma so dijakinje) se bodo v Trbovlje preselili sredi septembra, ko bodo prostori dokončno urejeni. Gojenci in vzgojitelji se selitve veselijo predvsem zato, ker bodo poslej lažje in hitreje prišli do svojih šol v Trbovljah in Zagorju. . I.L. Neurje v Zagorju Predzadnji dan v avgustu je kratkotrajen, a močan dež z vetrom, ki je okrog desete ure dopoldne dospel do Zasavja, povzročil precej škode predvsem v zagorski občini. V stanovanjskem naselju Polje so jo najslabše odnesli. Tam je ruval drevesa, lomil veje, odnašal opeko s streh in poškodoval nekaj motornih vozil. Škoda, ki so jo ocenili, znaša okrog tri milijone tolarjev. A.H. Foto: Tomo Brezovar Zvezki za socialno ogrožene Demografsko ogroženo Goričko, Škofjo Loko in pa staro industrijsko Zasavje so dan pred začetkom pouka obiskali predstavniki slovenske socialdemokratske prenove. V Zasavju se je tako mudil predsednik SDP dr. Ciril Ribičič. Ravnateljem zasavskih osnovnih šol je za socialno ogrožene učence podaril 2000 zvezkov in okrog 300 učnih pripomočkov, kot so ravnila, trikotniki, šestila, barvice in podobno, vse skupaj vredno okoli 300 tisočakov. Glede na potrebe otrok in ogroženih družin bodo omenjeno darilo po svoji presoji razdeljevale učiteljice oz. učitelji. A.II. Bo denarja za socialo dovolj? Za vse vrste socialnih pomoči so v trboveljski občini v prvih šestih mc- Prepozna opozorila Že v prejšnji številki Zasavca smo pisali o tem, kako so svoje plavalske moči v Savi Zagorjani, pa še kdo, preizkušali že pred vojno oz. še nekaj let po njej, in kako so v Zaton, prostor ob reki pod zagorsko železniško postajo, tudi letos prišli v avgustovski vročini osvežitve željni Zagorjani. Sicer je splošno znano, daje Sava glede onesnaženosti povsem neprimerna celo za kopanje (da oporečnosti savskih rib ne omenjamo), toda vročina je bila, kot je bilo videti, prehuda. In ko so pri sanitarni inšpekciji Medobčinskega inšpektorata končno vzeli vzorce Save ravno na tem predelu "divjega" kopališča in sc glede na skrb vzbujajoče rezultate začeli vpraševati, kako najbolj učinkovito z njimi oz. s prepovedjo kopanja obvestiti tudi občane,jezahladilo. Nasrcčo kopalcev (v Savi je namreč prekomerno nitritov, pa raznih bakterij, ki povzročajo zastrupitve) pa malo tudi na srečo pristojnih. Naslednje leto se bo za to že vedelo. 1\M. secih letošnjega leta porabili 20 milijonov tolarjev. Upoštevajoč julijsko število vseh upravičencev do teh pomoči pa ocenjujejo, da bi do konca leta potrebovali še nekaj več kot enkrat toliko, hkrati pa še za približno dva milijona dodatnih sredstev za vse tiste, ki bodo v naslednjih mesecih izgubili pravico do nadomestila za brezposelne pri zavodu za zaposlovanje. Zvsem tem bi po ocenah Centra za socialno delo planska izhodišča prekoračili kar za 94 odstotkov. P.M. Nov gasilski dom v Tirni Ob 70-letnici gasilskega društva Tirna so krajani otvorili nov gasilski dom. Denar in prostovoljne prispevke za nov objekt so prispevali vaščani Tirne in okoliških vasi, ki jih gasilsko društvo pokriva. Gradbeni odbor je vodil Jože Lovše, predsednik gasilskega društva. Ob tej priložnosti so učenci osnovne šole Senožeti-Tirna pod vodstvom Milana Garantinija pripravili kulturni program. Vse prisotne je nagovoril zagorski župan Janez Režun. S.S. V Zagorju Baragin dan V Zagorju bodo 20. septebmra pripravili slovenski Barabin dan. Slovesnost bo vodil nadškof Alojzij Šuštar, pomagali mu bodo slovenski škofje. Baraga je zaslovel kot misijonar med ameriškimi Indijanci. Bil je pionir krščanstva v deželah Severne Amerike, civiliziral je rodove Indijancev. Za svojo misijonsko dejavnost je bil imenovan za škofa. Leta 1853 je bil posvečen, takrat je njegova škofija obsegala 10 tisoč vernikov, dva duhovnika in tri cerkve. Danes je na ozemlju, kjer je deloval, osem škofij.Friderik Baraga je kandidat, da postane prvi slovenski svetnik. Na Mrzlici je bilo Živahno V soboto, 15. avgusta, je Planinsko društvo Trbovlje organiziralo ob svojem osemdesetletnem jubileju spominsko družabno srečanje pred planinskim domom na Mrzlici. Srečanja se je kljub slabemu vremenu udeležilo blizu 300 planincev in izletnikov. Organizatorji so pripravili razna tekmovanja (v balinanju, hoji s hoduljami, skakanju z vrečami in vlečenju vrvi). Zmagovalne ekipe so prejele praktične nagrade. Vse navzoče je pozdravil predsednik PD Trbovlje Slavko Potrata, ki je na kratko orisal zgodovino PD Trbovlje. T.L. Zlatoporočenci V soboto, 22. avgusta, je potekala v poročnih prostorih Gradiča v Trbovljah zlata poroka. Trboveljski župan Franc Majnardi je po 50 let trajajočem zakonu ponovno poročil, tokrat "zlato", zakonca Karlo in Karla Vanclli iz Kešetovega v Trbovljah. Zlato poroko so obogatili s svojim nastopom člani Vokalno instrumentalne skupine Kulturnega društva upokojencev Trbovlje, podpredsednica društva Anka Raušl pa je zlatoporočenccma izročila posebno pisno priznanje. V Hrastniku pa sta 29. avgusta 1992 potrdila 50 let trajajočo skupno zakonsko pot Danijela in Franc Župančič iz Hrastnika, Praprotno 52. Tako kot Karlu in Karli Vanelli tudi njima v jeseni skupnega življenja želimo veliko sreče, medsebojnega razumevanja in predvsem zdravja. Novi predsednik bo Gornji naslov je dovolj natančen, daje točen, saj omogoča vsa mogoča nadaljevanja. In kako je s temi nadaljevanji? 23. septembra naj bi se poslanci zagorskega parlamenta odločili, kdo bo prvi mož njihove vlade. Trenutno so najbolj zanesljive stave na nekdaj že izvršnika Vladimirja Kojnika. Na prvi seji zbora združenega dela sicer ni bilo enoglasnega navdušenja nad tem predlogom (ob njegovem so omenjali še nekaj predvsem direktorskih imen), vendar se razmerje sil, tudi po zaslugi nekaterih vplivnih direktorjev, vendarle preveša v njegovo korist. Podobno je v družbenopolitičnem zboru, kjer so bili pred časom nekateri pripravljeni dati roko, ne pa tudi glasu, "saj je Kojnik prenovitelj in bi bil to korak nazaj1'. Zdaj je že drugače. In ker so bila mandatarska iskanja druge močne stranke - liberalnih demokratov - neuspešna, je Kojnik tudi v tem zboru favorit. Stvari so najmanj predvidljive v zboru krajevnih skupnosti, ki pa bi lahko bil, ob znatni prednosti tega kandidata v drugih zborih, celo nepomemben. Drugi najpogosteje omenjeni kandidat je avtor padca vlade Janez Vidmar. Njemu gre menda zgolj za to, da dokonča začeto delo, da se oblast res zamenja. Temu gre verjeti, saj njegovo ukvarjanje s politiko ni nikdar prestopilo črte intenzivnega ljubiteljstva. Malo je verjetno tudi, da bi predal vodenje svojega podjetja, ki ga je prav v zadnjem času razširil z vrsto trgovin. Na obeh stolih pa bi bilo težko ali celo nemogoče sedeti - tudi zato, ker je Vidmar obtožbe prejšne vlade gojil predvsem na nezdružljivisti nekaterih funkcij. In četudi bi odmislili vsa ta silna pogojevanja, ni zelo verjetno, da bi bil Vidmar v parlamentu sploh izvoljen. Tretji kandidat pa naj bi bil naš intervjuvanec iz prejšnje številke, predsednik padle vlade Janez Lipec. Za zdaj naj bi bil kandidat kmetov, mnogi pa so videli njegovo kandidiranje tudi v ozadju “eldeesovsko - zsmsjevskega obračuna". Na seji sveta LDS so namreč na zahtevo župana Janeza Režuna razpravljali o odgovornosti vodstva stranke, ki mu je odreklo podporo. Ozadje naj bi bilo : Režun zamenja vodstvo in predsednika stranke, novo vodstvo pa naj bi poskušalo obnoviti koalicijo in v boj za premierski sedež iti z Lipcem ali kom drugim iz sedanje oblastne ekipe. Če to drži ali ne, je pravzaprav vseeno, ker do menjave vodstva stranke ni prišlo. Tako ostaja Lipec z ne veliko možnostmi v družbenopolitičnem zboru in zboru združenega dela, saj so bili direktorji prav v njegovem času bolj kot kdajkoli izločeni iz vladanja. Tako bi si zaradi komunalno - cestnih akcij še največ podpore lahko zagotovil v zboru krajevnih skupnosti, kar pa bi verjetno bilo premalo. Seveda bi bilo prezgodaj govoriti, da je že vse odločeno, saj ta tekst nastaja dobra dva tedna pred zasedanjem skupščine. Časa, da se stvari postavijo na glavo, je še veliko. Navsezadnje bodo o vsem odločali poslanci, tajno in morda tudi drugače, kot so se prej “javno” dogovorili. Roman Rozina Brez Zasavca v državnem zboru? Kaj reči o predloženi volilni zakonodaji? V prvi vrsti je nanjo treba gledati kot na maksimalni možni kompromis med interesno različnostjo strank. To velja še posebej za volitve v državni zbor kot najpomembnejši organ bodočega slovenskega parlamenta. V vsaki volilni enoti se bo volilo 11 poslancev, dva bosta izvolili italijanska in madžarska manjšina, tako bo državni zbor štel 90 poslancev. Razdelitev volilnih enot je popoln odmik od regijske razdeljenosti Slovenije, ki seje uveljavila v življenju. Zasavje je v šesti volilni enoti skupaj z Laškim, Sevnico, Krškim, Brežicami, Trebnjem, Novim mestom, Črnomljem, Metliko. Kaj imamo npr. Trboveljčani oz. Zasavci skupnega z Dolenjsko? V glavnem le to, da imajo nekateri tam doli vikende in trto. Občine, ki sestavljajo volilno enoto, predstavljajo volilne okraje, kjer se bomo volili. In kaj prinaša takšno priklapljanje Zasavja Posavju in Dolenjski regiji v volilni enoti? Nič vzpodbudnega. Pri izvolitvi se bo upošteval volilni rezultat v celotni volilni enoti. To pomeni, da mora lista ene stranke dobiti najmanj 9,1 % glasov v volilni enoti (skupaj v vseh okrajih), da ima neposredno enega poslanca v državnem zboru. Izvoljen pa je tisti poslanec na listi stranke, ki je dobil največji odstotek glasov v volilnem okraju (občini). Šibka točka Zasavcev je predvsem vtem, daje naš delež majhen (vvoliini enoti je okrog 240.000 prebivalcev, Zasavcev je 46.000). v • Če bi želeli imeti Zasavci "svojega" poslanca, bo to težko izvedljivo. Na eni strani bi bilo to možno ob sklenitvi velike koalicije med strankami in postavitvi enega kandidata, ki bi moral dobiti okrog 46 °/a vseh zasavskih glasov. Ob pogoju, da bi lahko kandidiral v vseh treh volilnih okrajih (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje). Lahko pa volitve pokažejo, daje pozicija kakšne stranke v naših krajih tako dobra (v primerjavi z dolenjskimi in posavskimi okraji), da bo njen kandidat dobil največ glasov in bo prišel naprej seveda ob tem, da je v volilni enoti stranka dosegla ustrezen prag glasov. Zasavcem predloženi zakon ostaja še eno opozorilo, da v kolikor Zasavje ne nastopa kot regija, izgubljamo vsepovsod, celo izginjamo. Za državni svet volimo 22 poslancev po drugačnem principu kot za državni zbor. Volilne enote so postavljene več ali manj po regijskem principu. Tako Zasavci (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje) volimo enega poslanca. Predsednika republike bomo volili podobno kot na prejšnjih volitvah. Žal avtorji volilne zakonodaje niso našli več posluha za predlog, ki se nam zdi najbolj primeren in sicer, da bi v državni zbor izvolila vsaka občina po enega poslanca, ostanek (26 poslancev) pa še večja slovenska središča - Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje itd. Če volilna zakonodaja ne bo sprejeta, je celo možno, da se upošteva stara zakonodaja pri volitvi državnega zbora (kot smo volili družbenopolitični zbor). Za Zasavce to niti ne bi bilo slabo. Božo Marot Ali se embargo, ki za srbske izdelke velja že dobre tri mesece, po zasavskih trgovinah vendarle kaj pozna? Menda je v Sloveniji med 16.000 podjetji vsaj 10.000 v; kih, • se ukvarjajo z zunanjetrgovinskim poslovanjem, torej poslujejo tudi z Zvezno republiko Jugoslavijo, kar pa je pravzaprav težko nadzorovati. Še največ lahko verjetno pove "preverjanje" na mestu, zato smo se tudi odpravili po naših trgovinah. Zdravil in časopisov iz Srbije nismo preverjali, kajti za zdravje in informiranje embargo za sedaj še ne velja. Dovolj rezervnih delov v Trbovljah V trboveljskih trgovinah srbskega blaga ni najti prav veliko - še posebej ne v trgovinah s pohištvom in z živili (nekaj več je le Munchmalowa, Crven-kinega izdelka). Tako trgovka v salonu pohištva z obžalovanjem ugotavlja, da pri njih ni več moč dobiti - kar se tiče cen ugodnega, kar se tiče designa pa posrečenega - pohištva z juga. Tudi v trgovinah s tekstilom so srbski izdelki redki: v Diskontu 1. junija imajo še nekaj stare zaloge moških nogavic podjetja 8. mart iz Subotice. Nekoliko bolje so s srbskimi izdelki založeni v ABC Tehnohitu, ki mu grosisti, kot so kranjski Merkur, mariborska Jeklotehna, celjska Kovinotehna in ljubljanska Metalka, tu in tanjše vedno pošljejo kaj s srbskega trga: npr. zapirala za vhodna vrata ali različnih vrst okovja. Redno pa dobivajo električne kable iz Svetozareva, saj je tamkajšnja tovarna edina v nekdanji Jugoslaviji, ki proizvaja te vrste kablov. Še najbolje pa so s srbskih blagom založeni v Avtoma-terialu. Pred kratkim so prejeli zaščitni prem.;\/. Kobit, izdelek Kotromana iz Mokre Gore, v bližini Užica. Žal datuma izdelave na pločevinki ni bilo zaslediti. Po besedah prodajalke je premaz do njih prispel preko grosista -Lesnine ali Chema, ki to trboveljsko trgovino zalagata tudi z barvami. Tako majù na policah precej avtobarve Luga, narejene že julija 1989 v Industriji lakov in barv v Beogradu. Torej ji je poleg vsega potekel že tudi rok uporabe. In če vam zmanjka rezervnih delov za Zastavin avto - v Trbovljah jih je še nekaj na voljo: od lamela sklopk, zavornih diskov, bobnov do disk ploščic. Srbski izdelki na naših policah V večini trgovin v Hrastniku (Samopostrežna Market, Diskont-Naselje Aleša Kaplje) so zatrjevali, da pri njih nimajo nobenega srbskega izdelka. Ampak glede na to, da so to počeli kar preveč zaletavo in žareče, je morda na njihovih policah še vedno kakšen. Poklicali smo tudi grosiste pri Merkatorju, kjer so zatrdili, da so imeli srbske proizvode še pred vojno - to naj bi bili sadni sirupi. Tudi železnina Kozole vam ne more ponuditi nobenega ali skoraj nobenega izdelka srbskega porekla; noja, mogoče bi se še vedno našel kakšdn kabel, ki so ga dobili preko grosista. V Zagorju pa je stanje tako. V trgovini Pohištvo že dolgo niso imeli nobenega srbskega izdelka. V blagovnici Živa smo povprašali po "jugoslovanskih" izdelkih iz tekstila. Sploh se niso mogli spomniti, kdaj sojih imeli nazadnje. Kljub temu še vedno lahko najdete nogavice z oznako Partizanka, na katerih piše, da so bile narejene leta 91, toda tudi teh je vedno manj. Več "sreče” pa sem imela v samopostrežni trgovini. Nekaj škatel s keksi je nosilo oznako "Jaffa" Crvenka, od istega proizvajalca pa lahko kupite tudi nekoč tako znani Munchmalov. Po datumu izdelave sodeč ti izdelki še vedno prihajajo k nam, samo poiskati jih je potrebno. P.M. in K.B. Na jugu še vedno tudi zasavsko premoženje Zasavska podjetja imajo po podatkih trboveljske podružnice SDK še vedno za dobrih 60 milijonov SIT premoženja knjigovodske vrednosti oz. za trikrat več premoženja tržne vrednosti v republikah nekdanje Jugoslavije. Od 117 trboveljskih podjetij je SDK podatke o premoženju na jugu posredovalo 17 podjetij. Večino ali 75 odstotkov premoženja imajo na Hrvaškem, ostalo v Srbiji. Gre pa za počitniške zmogljivosti 14 od teh podjetij, vrednih več kot 126 milijonov SIT. Premoženje v obliki poslovne enote -predstavništva v Beogradu - je imelo od trboveljskih podjetij le Rudis. Avgusta lani so jim ga Srbi zaplenili, v njihovo stanovanje - prav tako v Beogradu - pa so naselili oficirja jugoslovanske vojske. Od 60 podjetij zagorske občine (upoštevajoč le gospodarstvo) je premoženje na Hrvaškem prijavilo le eno podjetje. Počitniški dom v Vrsarju, vreden 10 milijonov SIT, je trenutno v hrvaških rokah. v Se manj premoženja v nekdanji Jugoslaviji pa so prijavila hrastniška podjetja: dve od njih imata počitniško hišico oz. dom v Novi-gradu v Istri. Vredna sta okrog 5 milijonov SIT. ATI. jeTrniCeo®* ■ Naj odstopi I. Zasavska prenoviteljska trojka Tomo Garantini - Lekarnar, Drago Kopušar - Vprašaj in Božo Marot - Tipps je sila jezna na šolskega ministra Slavka Gabra - Modrega Janeza. Ker še ni uvedel brezplačnega osnovnega šolanja, so morali po direktivi iz centrale nakupiti kup zvezkov in drugih potrebščin. Pa je šla povišica. ■ Naj Odstopi II. Na istega ministra je jezen tudi direktor Orie Sandi Češko - Cvekič. Ker po uradnih podatkih Čvekič nima šoloobveznih otrok, je vzrok jeze lahko le to, da je Modri Janez razveljavil razpis za računalniško opremljanje slovenskih šol, Oria pa je bila med izbranci. ■ To je krivica, zares. Trboveljski bivši SDK-jevec, sedaj glavni Tehnohita Nikola Mi-lovančev - Bivšiprisilni bo najbrž tožil Zasavca, saj so mu na izboru najlepše Zasavke pozabili podeliti naslov prvega spremljevalca. Pa še v komisiji je bil. ■ Izjava tedna. Naš glavni Matjaž Švagan -Čižek je trdno prepričan, da je v življenju storil samo eno zelo veliko napako. Pred dvema letoma je namreč po Zagorju lepil plakate s sliko župana Janeza Režuna - Obveznice. ■ Sveti kolegij. Kolegij Elektroelcmentovih direktorjev se poslej sestaja na Sveti ali Zasavski (kakor komu drago) gori. Poddirektorju Ervinu Sch-vvartzbartlu to godi, ker je bližje Bogu, direktorju Stanetu Goštetu - Stanleyu pa zato, ker se v teh kriznih časih od tam dlje vidi. ■ Poln Vikend. Cementarniški direktor Janez Malovrh - Janck jc imel z dogodki nabit konec tedna. Najprej je zaprl cementarno, zatem šel peš na Triglav, da bi pokazal, da jim gre slabo, in nato kupil novo Hondo, da bi pokazal, da jim tako slabo pa spet ne gre. ■ O dojkah. Zagorjan na začasnem delu v Hrastniku in direktor Kemične Peter Kovač - Pero ima o televiziji že dolgo slabo mnenje. Še slabše pa zdaj, ko so mu iz reklame za Be Free izrezali dojke njegove milne lepotice, medtem ko se lahko druga - iz Hen-klovega Faja - mirno razgaljena sprehaja po ekranu. Če bi ponudil golo lepotico Zasavcu in reklamo tudi plačal... ■ Dinarski računi. Rudarski finančnik Zdravko Stradar - Blokirani je rudarskemu ministru Francu Avberšku - Lignitu izgubo podjetja striktno prodajal v dinarjih. Zato, da bi tudi na ta način poudaril, da gre za izgubo iz predtolarskih časov. ■ Radar. Med to in prejšnjo številko Zasavca sta naš odgovorni Marko Planinc - Čvek in pišoči Roman Rozina - Rozi podprla policaje vsak s tisoč radarskimi tolarji. Znana dolska kolesarka Fanči Moljk - Rekrea-torka bi potrdili o plačani kazni zaradi prehitre vožnje takoj odkupila, če bi v rubriki vozilo registrsko številko lahko spretno ponaredila v žensko kolo. ■ Zbiralci. Odkar eden najbolj znanih poslancev Vitomir Gros - Banananjam zbira dokumente o prejšnjih delovanjih predsednika Janeza Drnovška -Gablea, so se bivši zasavski politiki zapodili v arhive, da še enkrat poskušajo prodati vedenja svoje preteklosti. ■ Demonstracije. Športnik in športni referent Robert Halzer - Brzica je z novim šolskim letom začel poučevati telesno vzgojo v Trbovljah in tako hrastniške Občinarje obesil na klin. Kaveljci in korenine, ki jih je Brzica dolga leta potrpežljivo vodil, bodo protestirali. S transparenti bodo šli na cesto, če pa to ne bi pomagalo, so pripravljeni protestirati tudi na Prusnikovih brzicah. Matjaž Kmecl, kulturnik in politik, trboveljskima kolegoma, slikarju Janezu Knezu in kluturnemu politiku Vinku Kovačiču: "Ampak res vama lahko dokažem in pokažem, da za kulturo ni denarja." ■ N0V3 birokrBCija. Znani Zasavčevfotograf Branko Klančar - Blenda je zapravil dva delovna dneva, ko je pred kratkim uvozil nov fotoaparat. Ker je iz Hrastnika (pardon - Dola), je namreč moral priskrbeti potrdilo, da aparat ne onesnažuje okolja. 1 EpiGra14 Muca in predpražnik Hej, mačkica, kako gre doma? Odkar ni predpražnika, loviš nam miši - za dva! Nasvet Če kdo zares je naredil preveč, ne režite mu drugič brkov preveč! BLACKBURNEf :•* MUtf1 «■■■■■H Pisma bralcev Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Uredništvo Mojemu predsedniku (g. Janezu Lipeu) v spomin in opomin. Kdor dela - greši in kdor naredi preveč, prav gotovo ne vidi svojih napak. Pokazati mu jih morajo drugi. Tako je hilo v STT, ZSS in sedaj v Zagorju. Vsak ima o sebi eno mišljenje, o drugih pa kakor kaže situaeija. Ja/, sem svojega o vas, spoštovani gospod Lipee, povedal na začetku, pokazal na sejah IS in na dokaj čudne igre pismeno opozoril poslance. Končni odgovor je bil pač tak, da sem še vedno na spisku plačanih delavcev občine Zagorje. Verjetno ste se takrat, ko sem opodpisal odhodnieo, prvič počutili ugodno (ob asistenci Velikega Janeza in Jožeta Ranzingerja - ministra za razorožitev). Mnogi poslanci so takrat držali figo v žepu in glavo v pesku. Nobenega od vaju Velikih Janezov ni bilo nikoli niti najmanj sram za še tako nemoralna dejanja, predrznost in špekulacije na račun družbe. In vajin zaveznik je bila tudi zagorska koalicija Demosa?! Res je moralo biti hudo, da se vaju je odpovedala tudi LDS, katere člana sta. Vse pohvale LDS za tak korak in še posebej njenemu predsedniku. Po tako napornem delu, gospod Lipee, je prav, da si malo odpočijete in razmislite. Do sedaj ste delali stvari, za katere zagorski človek ni smel vedeti. Vsi triki in mahinacije so bile tajne, zaupne, strogo zaupne... skratka posvečeni ste bili samo vi in samo vam je bila dana možnost delitve odpustkov ob poprejšnjem soglasju Velikega Janeza. Za zaupnostjo in tajnostjo se običajno skrivajo nevarne prazne glave. Na kaj vas to spominja? Na UDBO, KOS. NKVD ali še kaj drugega? Demokracija je za vas še pretrd lešnik. Bili sle kot nalašč za namerno razpihovanje že tako bolečih točk medsebojnega življenja in komuniciranja v občini (Tirna, gostišče Maček, prodajalna Deloza, most v Pološki vasi...). Se bomo z dupliranimi položaji "mc-nadžerjev" in "podjetnikov" morali sprijazniti? Logika podjetnikov, kot se je pokazala v občini Zagorje, dokazuje, kako enostavno je biti podjetnik za sebe z. družbenimi sredstvi. Temu sem se uprl. To sem nakazal tudi v skupščini občine Trbovlje, to se je pokazalo v občini Ajdovščina itd., kako si župani in njihove oprode predstavljajo lastninjenje po še ne preživelih metodah. Nekaj imate gotovo prav. Vsi so delali pošteno po vaših pogojih, ki so bili plod znanja Velikega J! Suženj ste pač vi! In to po svoji (ne)sposobnosti, kajti županova pisarna se je pravočasno očistila obremenjujočih zapisov. Kaj pa vaša? Je bil zraven v kontroli tudi kdo iz SDK, MNZ..., ;di pit je bila komisija samo častno razsodišče. Gospod "Bivši", vi ste prišli na položaj, ko je bila Bela knjiga izpod peresa Marjana Manfreda pred izidom. Zak;ij ta Bela knjiga ni dobila čast obravnave na IS, skupščini, poslanskih klubih... Iz ljubosumja? Človek, ki vse preteklo delo negira, sam drugega v reden ni. Imam občutek, da v življenju niste nikogar visoko cenili ali ljubili. Pričakujete pit pohvalo za delo, za katerega veste samo v i in morda še kdo drug iz ekipe, ki obrača narodov denar po zaprtem sistemu lamiliarnosti. Hvala za objavo in Srečno. Replika zaželjena. Alojz Jeraj, Trbovlje Pripis Prispevek je uredniško skrajšan, ker je bil za objavo predolg. Uredništvo Pojasnilo V zadnji številki Zasavca je novinarka Suzana Sivka na osnovi razgovorit s predsednico PD Čemšcnik Jasno Zupan objavila članek, v katerem je zapisano, da društvo nima "rednih sponzorjev" in da je finančna situacija zelo težka. Dolžnost DePZ Zora je, da jav- nosti posreduje pravilno informacijo o tem, da zbor Zora od L januarja 1992 ima sponzorja SIZ Zagorje. Finančni položaj zbora je zato neprimerno lažji, kot pred podpisom pogodbe o sponzorstvu, ki smo jo podpisali 27.3.1992. S tem se je posredno vsaj deloma omilila finančna stiska društva v celoti. O sklenitvi omenjene pogodbe je poročal tudi Zasavc v aprilski številki. Andreja Crobljar, predsednica zbora ' Odprto pismo" drugič Spet seje pokazala vaša (ne)strpnost in dvojnost. V 14. številki Zasavca niste objavili odprtega pisma Slovenske nacionalne stranke, češ, da je bil že objavljen v dnevnem časopisju, hkrati pa objavili vabilo Socialistične stranke Slovenije, ki je bilo tudi že objavljeno v dnevnem časopisju. Socialistična stranka Slovenije s pozivom na pomoč socialno ogroženim učencem in dijakom meče pesek v oči Slovencem. Zakaj SSS ne pomaga učencem in dijakom preko "kompetentne" vlade, katere koalicijski partner je?! Drnovškova vlada seveda raje organizira brezplačno šolanje in študij tujcem - beguncem, kot pa da bi karkoli storila za slovenske učence in dijake, ki predstavljajo bodočnost Slovenije. Drnovškova antinarodna -protislovenska politika se s tem pokaže v "najboljši" luči. Slovenska nacionalna stranka opozarja na pojave, ko nekateri h i vš i of i c i r j i J L A v s love n s k i vo js k i " vrše političku nastavu" in pridigajo o "bratstvu i jedinstvu". Ti pojavi niso nič čudnega, saj imajo močno oporo v jugoslovansko usmerjenih strankah LDS. SSS in SDP. Darko Žužek mlajši, Trbovlje Spoštovani! Danes sem pregledal vsebino 14. številke našega Zasavca in je zelo zanimiva - tudi aktualna (vse O.K.), pa Vas prav lepo pozdravljam in izražam zadovoljstvo, da ste se tudi tokrat zelo potrudili, čeravno je čas dopustov in počitnic. Srečno! Rudi Matko, Trbovlje HOJA V PRaz Rešitev je rim ELEKTROELEMENT AilaK IILACCE d.d. Obrezija 5, 61411 Izlake Tel.: (0601) 73-512, 73-513, 73-606 Fax: (0601) 73-684 WMvnHMni Ko nastaja ta prispevek, po celi Sloveniji močno dežuje. Temperature so se naglo spustile do dvajset, dvanajst, zjutraj tudi do šest oziroma štiri stopinje. Sneg je že pobelil vrhove nad 1500 metri in hudo neurje s točo je uničilo nekaterim vinogradnikom celotni pridelek. Nekaj dni nazaj pa je žgalo vroče sonce tega najbolj vročega poletja, kar jih ljudje pomnijo. Suša je bila kmetov neljubi gost tudi v letih nazaj, zadnja hujša je bila leta 1952. Vendar takrat vročina ni bila tako huda in dolgotrajna. Po zapisanih izročilih naj bi bila na teh področjih leta 1833 suša, ki je trajala kar šest mesecev. Za letošnjo kmetje pravijo, da bi ji lahko rekli kar stoletna. V Zasavju, živinorejskem področju, pomeni tretjinski izpad krmnih rastlin preveč živine, ki naj bi jedla to hrano. Ponudba živine je ogromna, kajti kmetje se bojijo, daje pozimi ne bodo mogli nahraniti. Mesna industrija kljub drugačnim obljubam uvaža meso iz držav, ki ponujajo cenejšega. Velika škoda, s katero ta čas ostaja kmet sam, bo sčasom zajedla v celovitost naše majhnosti. Letošnje poletje, ki so se ga razveselili turistični delavci, je kmetijstvu povzročilo pravo katastrofo. Zasavski razgiban teren, kjer so zemljišča v Hrastnik travinja 10.847.000 krmne rastline, koruza za zrnje in siliranje, krmna pesa in krmno korenje, travno deteljne mešanice 3.924.000 zelenjavne rastline (fižol, krompir, zelenjava 9.200.000 sadovnjaki 14.133.000 Skupna škoda 38.104.000 SIT pretežni meri v strmini, kjer so tla plitva in za kmetijsko rabo manj primerna, daje možnost reje goveje živine. Govedoreja se je v Zasavju precej razvila. Letošnja suša je požgala travnike, koruza je bila prizadeta prek polovice, močno je načeto sadno drevje. Ker imamo zrak onesnažen, so rastline manj odporne pri ekstremnih vremenskih razmerah. Kmetije v tem koncu so zasebne in manjše kot so povprečne v republiki. Škoda, ki je nastala, bo zato znatno zmanjšala dohodek našemu kmetu. Osebno zanj pomeni to težje Trbovlje travinja 27.400.000 koruza za zrnje 1.300.000 koruza za silažo 672.000 krmno korenje in krmna pesu 495.000 zelje 4.360.000 fižol 3.950.000 sadno drevje 1.440.000 Skupna škoda 40.617.000 SIT preživetje, dolgoročno pa praznenje prostora in s tem obstoja kulturne krajine. Vlada mora z vso resnostjo proučiti posledice in nemudoma ukrepati. Prvi in najpomembnejši ukrep naj bi bil čimhitrejši odkup ponujene dopi-tane živine. Ta ponudba je trenutno trikratna. V zadrugah pravijo, da tega ne bodo mogli odkupiti, intervencije pa še niso znane. Zima bo za kmeta in njegovo živino letos veliko daljša. Nor-malna traja dvesto dni, letošnja bo šest- Zagorje travinja 19.639.224 koruza za zrnje 6.731.640 silažna koruza 14.479.500 pesa 432.000 detelje 5.237.115 fižol 300.000 jabolka 1.104.104 hruške 234.520 slive 81.360 Skupna škoda 48.239.463 SIT deset dni daljša... Živina seveda ne more ostati dva meseca brez hrane. Slovenija je polna viškov živine, Zasavje še posebej, saj tu ni poljedeljske proizvodnje. Razen tiste, ki je izključno namenjena pridelavi mleka in mesa. Poljščine so bile prizadete s sušo, kar pomeni za naše nepoljcdcljsko kmetijstvo dvakratni udar (žita namreč niso bila požgana). Letošnja suša bo pobrala velik dohodek in ob krizi, ki jo preživljamo, bo to še dodatni udarec. Kmetijska svetovalna služba je ob suši pripravila navodila za siliranje koruze, setev prezimnih krmnih dosevkov in dognojevanje travinja. Pri siliranju koruze je zaradi visokih temperatur zelo pomembno hitro polnjenje silosa, zadostno tlačenje in pravilna razdelitev silaže po silosu. Letos so posebno nevarni suhi listi, katerih skupki lahko povzročajo lokalno plesnivo silažo in segrevanje silaže ob krmljenju, zato morajo ti listi biti med silažo enakomerno razporejeni. Zaradi suše je pridelane krme manj. To pomanjkanje se lahko delno oblaži s setvijo prezimnih krmnih dosevkov, letos tudi za silažno koruzo in za koruzo za zrnje. Vse neposejane površine, na katerih bodo kmetje v prihodnjem letu sejali koruzo, naj bi zasejali s prezimniihi posevki, ki spomladi dajo odkos krme pred setvijo koruze. Mnogocvetno ljulko sejemo do konca septembra, na hektar porabimo 50 do 70 kilogramov semena, priporočajo Drago in Dilano. Do 8. septembra sejemo ozimno krmno ogrščico, na hektar gre 15 kilogramov semena, sorta pa je Starška. Rž za klajo sejemo med 10. in 25. septembrom, na hektar sejemo med 180 do 200 kilogramov semena sorte Danko ali Pektus. Sočasno sejemo ječmen za klajo, poraba je enaka, sorte pa Robur, Plasanrin Rex. Še mešanica rži in ječmena z ozimno grašico ali ozimnim grahom - čas je isti kot v prejšnjem primeru, sestavine pa: 50 do 90 kg rži ali ječmena ali 90 kg ozimne grašice ali 100 do 110 kg ozimnega graha na hektar. Sorta ozimne grašice Violeta, ozimnega graha pa Maksimirski beli. Ob pripravi zemlje za setev zadelamo v zemljo 120 do 150 kilogramov KAN-a na hektar. Vegetacija na travnih površinah j,e bila ob suši prekinjena. Da bo regeneracija ruše hitrejša, je priporočljivo travnike pognojiti. Dobro založene travnike s fosforjem in kalijem pognojimo s 150 -180 kg na hektar KAN-a, slabše založene pa z mešanico gnojil KAN in NPK v razmerju 1:1 v količini 200 do 230 kilogramov na hektar. Gnojevko redčimo z vodo v razmerju 1:1, količina na hektar naj ne bo večja od 20 kubičnih metrov nerazredčene gnojevke. Da ne bi požgali ruše, jo razvažamo šele po prvem deževju. Nujen odkup živine Kmetje trenutno v zadruge največ prihajajo zaradi odkupa živine. Zadruge prevzemajo le redne količine in čakajo na ukrepe republiške vlade. Zakaj naš kmet ne proda mesa po nižji ceni - v Slovenijo namreč pri vseh viških še vedno uvažamo cenejše meso iz različnih evropskih držav. S preprostim računom mi je položaj našega kmeta, katerega živino država ne nahrani z intervencijami, razložil petinšestde-setletni kmet Slavko Klemen z Dola pri Hrastniku: "Pitanec poje na dan osem kilogramov koruze, da je težji za en kilogram. Obrok stane 200 tolarjev, kmet pa za kilogram mesa dobi 130 tolarjev. Takšna je izguba. Družba bo morala poskrbeti za pravilno razmerje. Poglejte, vlada tistemu, ki kasira pri kruhu, daje večje možnosti kot primarnemu proizvajalcu. Denar rodi denar in tega je treba dobiti, sicer bo spet revščina. Saj razumem, da nimajo, le rešujejo ne na pravem kraju." Slavko Gradišar, živinorejec iz Kolovrata je kritiziral počasnost zadolženih za razvoj kmetijstva pri informiranju kmetov. Kmet ne brska po uradnih in podobnih listih, zato ni seznanjen z vsemi ukrepi. Zaradi rokov, ki so v njih določeni, pa lahko marsikaj zamudi. "In na koncu bo revež tisti, ki je že tako najbolj prizadet. Kriv bo, da se ni pobrigal za stvari, ki bi jih moral vedeti. Nujno pa je tudi, da bo živino, ki jo kmet ne more prehraniti, odkupila država." Ukrepi Republiška vlada je 26. avgusta sprejela odlok o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1992. Namen ukrepa je bil ublažitev posledic suše v kmetijstvu. 600 milijonov SIT je bilo namenjenih za nakup krme preko Republiške direkcije za blagovne rezerve; 100 milijonov za regresiranje nakupa semena krmnih rastlin za strniščno setev za leto 1992 (če je seme kupljeno do 15. septembra 1992) v višini 80 % nakupne cene semena; 150 milijonov za regresiranje nakupa dušičnih gnojil za izvedbo strniščne setve krmnih rastlin in dognojevanje travnih površin, če so gnojila kupljena do 15. septembra; 150 milijonov za pokrivanje razlike v ceni pri odkupu goveje živine s strani Republiške direkcije za blagovne rezerve, če je živina odkupljena do 31.12.1992; Upravičenci so zaradi letošnje suše prizadete pravne in fizične osebe - kmetijski proizvajalci. Podrobnejše pogoje bo z navodilom določil minister za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano (Uradni list RS -42/31.8.1992). Občinski izvršni sveti o ukrepih razpravljajo te dni. Kmetje pravijo, da je vsak zamujen dan predolg. Komisije pq občinah so škodo ocenile konec avgusta, številke so bile posredovane v republiško obravnavo. Koliko bo v razdelitvi republiške pomoči dobilo Zasavje, se še ne ve. Odločitve, ki so nujne s strani domačih organov, ne bodo smele čakati širših. Sicer pa si bo moral kmet pomagati tudi sam. Žal sodi zraven tudi črni zakol. Vprašanje je le, do kam se takšna računica izteče? Ivana Laharnar /»v m. m, mops. Trboveljčanka Darja Alauf je bila letos edina Zasavka, ki je nastopila na OI v Barceloni. Nastopala je kot neodvisna posameznica, saj sojo v olimpijsko ekipo uvrstili v Beogradu, kjer živi in plava že sedem let. Darja je še vedno slovenska rekorderka na 100 in 200 hrbtno. Državne rekorde je popravljala po tekočem traku, od leta 1986 je bila državna rekorderka bivše Jugoslavije s takrat precej dobrimi rezultati, ki so tudi v Evropi veliko pomenili. Največji uspehi: nekajkrat balkanska prvakinja, 5. mesto nq mladinskem EP v začetku devetdesetih let, z 12 leti je že nastopila v članski reprezentanci na EP, kjer je bila najmlajša udeleženka. Bila je 15. na svetovnem prvenstvu v Perthu. Iz Trbovelj ni odšla v miru, nekateri ji to še sedaj zamerijo. Tudi ob vojni v Sloveniji soji nekateri zamerili, ker je ostala na Mediteranskih igrah, kjer je bila dvakrat tretja. Takrat so namreč slovenski športniki igre zapustili. Sicer pa je 23-letna Darja diplomirala na ekonomski fakulteti v Beogradu in bi se rada ukvarjala s treniranjem mladih plavalcev. Včasih je lahko skočila domov v Trbovlje skoraj mimogrede, danes jo loči od doma 12 ur dolga avtobusna vožnja skozi Madžarsko. Pa se ne pritožuje, prav prijetno seje pogovarjati z njo. Kakšni so bili pravzaprav plavalni začetki? Plavam od šestega leta starosti, torej že 17 let. Na bazen me je pripeljal oči. Bila je šola plavanja, povabili so me v klub in odločila sem se, da grem. V tretjem razredu sem bila že državni prvak v svoji kategoriji. Deset let sem plavala pri Rudarju, s šestnajstimi leti pa sem odšla k Partizanu v Beograd. Sedaj plavam v Beogradu. Kakšni so vtisi z Olimpijskih iger iz Barcelone? Kolikor sem se uspela pripraviti, je bilo kar dobro. Bilo je precej vprašanj, ali gremo na OI ali ne. Na koncu je bilo res najbolje tako, kot je bilo. Na OI je nastopil v bistvu vsak zase, že tako vsak tekmuje zase. Ni mi žal, da sem šla. Vsak športnik sanja olimpijado, z nastopom na njej se uresničijo športnikove sanje. Kako si bila pripravljena na nastop? Pravzaprav bi lahko bila bolje. Celo leto sem trenirala bolj malo. Prestara sem že. Za plavanje. Sedemnajst let že plavam, to je preveč. Zadnje čase imam težave - daje me revma, krčijo se mi žile. Pa še kaj, kar je povzročila voda. Saj človek niti verjeti ne more. V slovenskih časnikih rezultatov Darje Alauf niti nismo mogli zaslediti. Kakšni so bili pravzaprav rezultati v Barceloni? Na 100 hrbtno sem bila 40., na 200 hrbtno pa 37. Lani pomladi smo prišli v Perth in skoraj ni bilo deklet, ki bi plavale hrbtno. Dokaj lahko je bilo priti v finale. Letos so skoraj vse plavale hrbtno. Mislila sem, da bo malo boljše. Vendar sem vseeno zadovoljna. Kakšno je bilo vzdušje v olimpijski vasi? V redu je bilo. Res je, kar pravijo o olimpiadi. Na kopici so vsi športniki, srečuješ sc z zvezdniki, ki jih poznaš le s televizije ali naslovnic časopisov. Vidiš, da so v bistvu vsi ljudje. Normalno sc obnašajo, nihče ni nič posebnega. Super je bilo. Je bilo kaj časa za ogled drugih športov? Na OI smo bili v organizaciji MOK, tako da smo tudi plavalci ostali do konca OI. Zitto sem imela 10 dni časa za potepe po Barceloni. Vse smo si ______________________________________/| morali ogledati, cerkev, Piccasa, Miroja itn. Šport pa smo gledali raje po televiziji. Sproti so prenašali vse dogajanje na OI, kanale smo lahko izbirali po mili volji. Na OI ste se verjetno srečali s slovenskimi reprezentanti? Seveda, kako ne. Če ne drugače, na plaži. S Slovenci je bilo vse normalno. Vsaj s plavalci. Ko smo se srečali na bazenu, smo se prisrčno pozdravili, s Tanjo (Godino, plavalko hrbtnega sloga, op. p.) sva si skočili v objem. Z Makedonci isto, z Bosanci tudi. Bolj zadržani so bili Hrvati. Čeprav so se na samem s kolegi tudi normalno pogovarjali. V bistvu ste tretja Zasavka, ki je nastopila na OI. Zanimivo, da ste vse svoje največje uspehe in tudi uvrstitve na OI dosegle v drugih klubih, ko ste odšle iz Zasavja. Darja Alauf pa je še poseben primer, saj ste nastopili kot neodvisna posameznica. Se počutite, ko pridete domov k staršem, kot Zasavka? Pravzaprav o tem nisem razmišljala. Pred kratkim me je dvanajstletni brat vprašal, če me v Beogradu kaj postrani gledajo, ker sem Slovenka. Pa sem mu odgovorila, da me pravzaprav tu bolj postrani gledajo, ker živim tam. Domov pravzaprav pridem, da vidim starše, sorodnike. Ven ne hodim. Punee, s katerimi sem hodila v šolo, so se v glavnem poročile, imajo otroke... V sedmih letih pravzaprav postaneš Beograjčan ... Ne vem, saj se niti ne počutim kot Beograjčanka. V glavnem pridem v Beograd samo zamenjati obleko. Veliko smo posvetu. En mescev Grčiji, potem smo teden dni v Beogradu, pa gremo spet na Ciper. V glavnem hodim samo okrog. Ali je vaše življenje razpeto med Beogradom in Trbovljami. V bistvu se vračate domov bolj v Trbovlje? Pravzaprav res. V Beogradu me res nihče ne čaka v stanovanju. Ko ste odšli v Beograd, ste verjetno skušali poskrbeti za svoje življenje... Ne, ne. Odšla sem zaradi nesoglasij. Vsi mislijo, koliko denarja sem dobila ob odhodu v Beograd. Kakšen avto sem dobila in podobne oslarije. Nič. Morda manj, kot bi dobila v Trbovljah, če bi ostala. Vam je danes žal? Mi ni. V redu je bilo. Kakšni so plavalni načrti? Plavam še zase. Po tolikih letih ne bi smela hitro končati zaradi zdravja, srca. Mogoče se bom potrudila še za eno sezono, čeprav ne mislim več trenirati tako trdo. Rada bi nastopila še na uni-verziadi, ki bo v Ameriki. Tam še nisem bila. Še vedno ste slovenska rekorderka. Sem, v velikem bazenu. V malem pa je Tanja Godina popravila rekord na 100 hrbtno. So vas kdaj povabili v slovensko reprezentanco? Ne. Če bi vas povabili, bi plavali zanjo? Ne vem, verjetno bi. Še spremljate trboveljsko plavanje? Ga, čeprav ni takšnih rezultatov, kot so bili včasih. Trener Lebar je odšel dve leti pred mano. Ostali so končali ali odšli v Ljubljano. Še vedno pa mislim, da je daleč največ naredil Mirko Lebar. Tudi sedaj imam trenerja Mirka - Mirkoviča. O politiki se verjetno neradi pogovarjate. Ne. Ne gledam dnevnikov ne v Beogradu ne doma. Odkar sem v Trbovljah, ga nisem gledala niti enkrat. Brez veze sc mi zdi vpletati v politiko. Vsi se, zakaj bi se še jaz, ki nimam po- jma o tem. Torej v Beogradu živite povsem normalno življenje med stanovanjem in bazenom. Ne, saj grem tudi ven. Ljudje, s katerimi se družim, pa so v glavnem športniki ali pa takšni, kijih politika res ne zanima. Kakšno je pravzaprav sedaj življenje v Beogradu? Vsi sprašujejo, če je dovolj hrane. Jo je. Cigaret ni, to ne pogrešam. Bencina ni, tudi to ne pogrešam, ker nimam avta. Mnoge moti, ker morajo čakati avtobus. Jaz ga že odnekdaj. Hrana je pravzaprav cenejša kot kdajkoli. Kolikor vemo, se v Beogradu možite... Kdo je to povedal? Sliši se. Prvič slišim. Se mislite vrniti, boste ostali v Beogradu? Ne vem. Verjetno ne bom ne tam ne tu. Rada bi odšla v Grčijo kot trener. Že sedaj delam v Beogradu z otroci v šoli plavanja. Škoda bi bilo narediti črto pod plavanjem in nikoli več videti vode. Ste računali, koliko ste v teh 17 letih plavanja preplavali? Veliko. Okrog 30 tisoč kilometrov. Veliko, preveč. Verjetno se že čuti naveličanost... Že dolgo. Vendar je le lažje plavati, kot hoditi v službo. Ni mi treba vstajati ob šestih. Kot v Trbovljah? Ja, tu smo še prej. Točno pet minut čez šest smo skakali v bazen in trenirali do pol osmih. Drugače je, seveda. Veliko potujem, drugače je, kot bi bilo, če bi hodila v službo. S kakšnim potnim listom hodite po svetu? Nimam še slovenskega. Urejujem si ga. Imam še nekaj časa, kajne? Marko Planinc Foto: Branko Klančar Milanova kost Začetek novega šolskega leta, ozimnica, nakupi toplejših oblačil ter obutve so nepogrešljivi spremljevalci bližnje jeseni. Pomenijo tudi precejšnje preizkušnje za naše družinske proračune. Na boljšem so vsi, ki utegnejo vsak mesec vsaj nekaj dati na stran, in na slabšem oni, ki tega ne zmorejo. Slednji so v večini: gospodinje morajo znati kar precej čarati, da se vse potrebe izidejo z razpoložljivimi novci; največkrat so žal računi višji in preseganje salda na tekočih računih je neizbežna nuja. Če se ustavimo ob ozimnici, lahko rečemo, da zadreg s krompirjem, ki predstavlja najpomembnejši del zimskih zalog za družinsko prehrano, tokrat ne bo. Dovolj ga je in razmeroma poceni je. Z njim se že nekaj tednov pridno zalagamo; kaže, da ga porabniki največ kupujejo kar od kmetov, ki ga dovažajo po domovih. Zgodnjega so prodajali po 15, zdaj ga ponujajo po 20 tolarjev, za najboljše vrste hočejo 25 SIT. Ni natančnih številk o tem, koliko v Zasavju kupimo tega pridelka za ozimnico. Bolj ali manj znano je, da znaša letna poraba nad tisoč ton, od tega že jeseni pride v naše shrambe in kleti vsaj dobra polovica krompirja. Kako kaže z drugim in tretjim delom ozimnice? Sadna letina bo to jesen okleščena. Res to ne velja za vsa območja, za večino pa. Zato bodo jabolka za ozimnico razmeroma draga. Kako draga, je za zdaj težko napovedovati, ker prav nihče noče na plan s številkami. Ve se tudi, da bo kakovost jabolk za ozimnico močno vprašljiva. Bojda bo malo sort zaradi hude suše zdržalo zimo; naše kleti so večidel pretople za daljše spravilo sadja, tokrat pa še posebej, saj so marsikje že začeli z obiranjem jabolk, ki bi jih sicer pričeli šele proti"koncu tega meseca. V tretjem delu pride na vrsto zelje, čebula, česen in še kaj, npr. grozdje za predelavo. Zlasti kislo zelje je pogosto na našem jedilniku. Z njim kaže domala tako kot s sadjem. Pridelek bo bolj pičel, kot ne in zato dražji, kot marsikatera družina pričakuje. Ozimnica spada med osrednje jesenske izdatke večine gospodinjstev. Na srečo pridelke utegnemo kupovati v precejšnjih časovnih presledkih, kar nam olajša nakupe. Prav bo, če povemo še to, da bo zasavska banka tudi letos odobravala kredite za ozimnico. Največ si bomo lahko sposodili 30.000 tolarjev za 6 mesecev; pologa ne bo, realna obrestna mera bo 12 odstotkov. Krediti so, kot je videti, razmeroma ugodni in marsikdo bo segel po njem, še zlasti, če bo moral kupiti tudi premog ali drugo gorivo za zimo. Milan Vidic Romanova rozina Prestrukturiranje je že dolgo ena naših prvih besed, ki uspešno nadomešča vse bolj pozabljene samoupravljanje, stabilizacijo in podobne. V Zasavju se tej nuji bolj natančno reče prestrukturiranje iz energetsko-rudarskega v - no, kam, natančno ne ve prav nihče. In morda je prestrukturiranje predvsem zaradi tega bolj beseda kot pa spreminjanje, saj se je le število rudarjev krepko oklestilo, novih tovarn in tovarnic, če spregledamo trgovine, ki jih je več kot kdajkoli in gostilne, ki jih je že toliko kot v starih zlatih časih, ni videti prav veliko. Če nam ta spreminjanja ne gredo dobro od rok, pa je toliko bolj opazno, da se spreminjamo vsaj ljudje. Namesto v nabitih kopališčih se je vse več junakov to poletje odločalo za kopanje v Savi. Tudi nekaj deset se jih je zbralo kakšen dan v vodi, ki slovi po vsem drugem kot po čistosti. Drugi dokaz spreminjanja je npr. nezaupnica zagorski vladi. Še predzadnji šef zagorske vlade je moral dolgo moledovati, da naj ga vendarle izprežejo iz tega jarma, njegovega naslednika pa so odpustili kar z vlado vred - jabolko spora pa je bilo, kaj drugega kot prestrukturiranje, oziroma to, kako se gaje loteval. In čeprav je dokazov še nešteto, kar dobro vedo brezposelni, kar zvedo šolarji, ko iščejo štipendije, kar nenazadnje tu ali tam zve vsak, le še en dokaz. Če je zdaj spet priznani literat Ludvik Mrzel pisal o zgaranih prezgodaj starcih, ki so jih upognila rudniška čela, se zdaj (tudi v organizaciji Zasavca) na vsakem koraku izbirajo pokončne in najlepše mladenke. In tako je zasavsko prestrukturiranje iz energetsko-rudarskega razpoznavno predvsem kot spreminjanje ljudi. Ker gre za spreminjanje v nekdaj že znano, se nam vsaj nedoločnosti prihodnosti ni treba bati. Še v šestdesetih in sedemdesetih je bilo kopanje v Savi množično, politikov je bilo v naših krajih vedno toliko, da je lahko kdo tudi odletel, kar pa sc lepote tiče - tudi te ni manjkalo in celo prva Slonova barska lepotica je prišla iz Revirjev. Vse je že videno. Prihodnost je torej preteklost. In ker usoda ni v božjih rokah, ampak je jasnq postavljena pred nas, lahko še naprej mirno spimo. Koman Kozina Hladen tuš - v moji glavi Glede na neprestano opozarjanje o varčevanju s pitno vodo po sredstvih javnega obveščanja in glede na omejitev porabe vode prve stopnje, kar pomeni nič pranja avtomobilov in nič zalivanja vrtov, se človek vpraša, kaj se zgodi tistim, ki teh opozoril ne jemljejo resno in se celo delajo norca iz njih. Iz službe se vozim eno uro z vlakom, kije v teh poletnih dneh kar predober nadomestek za savno. Vsak dan zdržim to uro ob misli na hladen tuš, ki me čaka doma, toda - glej ga zlomka, ko pridem domov, ni vode. Z zadnjimi močmi odpiram pipe po celem stanovanju, toda nič - niti kapljice. Razočarana sedem na stopnico pri vhodu v hišo in kot trapasta "buljim" v sosedov vrt, ki je čisto zraven. Zdi se mi, da se mi od silne vročine blede, da ne vidim prav, da imam privide. Toda ne! Tisto, kar vidim, je stvarno, je čisto resnično. In vidim, da ima sosed sredi vrtička nameščen krasen razpršilec, in da vodne kapljice pridno pršijo naokrog. Nisem najbolj navdušena nad tem, toda mislim si, naj bo - teh pet minut. Toda - ni pet minut. Prvi dan tri ure, kasneje še dlje, in to iz dneva v dan. Sama pa iz čiste -saj veste kako je to - sosedske zavisti, ker ima sosed rezervoar (seveda iz. komunalne vode) kolnem in bentim, da se kar kadi. Na koncu tudi moji živčki ob vsem lem provociranju ne zdržijo več in navalu jeze in brezumja pokličem KOP in policijo, da bi jih povprašala za sankcije proti kršilcem. Pri obeh ni nobenih sankcij, zato sporočam svojem sosedu, naj še naprej pridno uživa, pere svoj avtomobil in zaliva vrt, obenem pa se še lahko smeji meni in ostalim sosedom... Ob vsem skupaj me zanima, čemu prepovedi, če tistemu, ki jih ne spoštuje nihče ne more popolnoma nič. Kje je torej smisel prepovedi? G.C». Je dobrota sirota ? V zagorskem središču je završalo: na živi meji v parku, tik nasproti nekdanje bele hiše, v kateri ima prostore občinski odbor RK, so mimoidoči na razobešena dobro ohranjena ženska oblačila. "Takole delajo begunci s podarjenimi oblačili. Sramota!", "Mene ne bodo več prepričali, da bi še karkoli prinesla na Rdeči križ ali Karitas...", "Preveč že imajo vsega, zato tako ravnajo s podarjenim...", "Kako to, da niso tega prikazali v TV dnevniku?" Še dosti drugih, hujših obtožb je bilo slišati med ljudmi, zlasti upokojenci potem, ko so slišali, da gre verjetno za odvržena oblačila, ki jo je katera od begunk prejela od RK ali Karitasa. Še danes ni znano, kdo je pustil oblačila v parku. Ve se le, da so bila v večji polivinilasti vreči. Nekdo jih je meni nič, tebi nič, izobesil na živo mejo parka, da jih je lahko videla vsa srenja. Češ, glejte kako lepo se godi beguncem, ko niso zadovoljni niti z lepo ohranjenimi oblačili, naši domači socialno ogroženi pa so brez vsega... Ko so obvestili RK, naj si ogledajo razstavljeno, so tam povedali, da oblačila niso bila podarjena pri njih. Podeljujejo jih ob četrtkih, takrat je bil torek. So pa obvestili komunalno organizacijo, ki upravlja s parkom, naj odstrani oblačila. Tisti dan tam niso reagirali, naslednji dan pa so le odstranili razstavo. Policija je bila o tem obveščena, ni ukrepala, je pa obvestila komunalo. Vsa stvar bi se utegnila sprevreči v resen incident. Znabiti drži, da je kakšna begunka odvrgla podarjena oblačila; obtožiti v eni sapi kar vse begunce, da so nehvaležni, bi bilo tvegano. Večina je hvaležna za pozornost, ki jo uživajo. Tudi med njimi so večni nergači in nehvalcž.neži, kot vedo povedali na RK. Najbolje bi bilo poiskati krivca. Ker to bržčas ne bo mogoče, ostaja prepričanje, da se je nekdo grdo ponorčeval s človeško solidarnostjo. O vseh govoricah, mnenjih in sodbah ter pogledih na to se nam jc vtisnilo v spomin: pa vendar dobrota ni in ne bo sirota, ampak ostaja človeka vredno dejanje. Milan Vidic Letošnji poletni utrip Čeprav je na koledarjih še vedno z velikimi črkami napisano poletje, vsi vemo, da je tistega pravega poletnega razburljivega dogajanja konec. Neusmiljena vročina je letos pošteno udrihala, sušila naša grla. Pa ne samo grla, v svoj objem je stisnila polja, potoke, vodnjake in jih izžela. Iznajdljivi človek je potuhtal, da se da prijetno ohladiti v kopališčih, kjer vode ponavadi ne zmanjka. Prav tako je tam vedno dovolj ljudi in teh je bilo letos na zasavskih kopališčih ogromno. Le s hladno vodo na eni in z ledeno - hladno pijačo na drugi strani je človek lahko prenašal muhe letošnje vročine. Ob umazaniji, ki je krasila vodo v bazenih (tudi redno menjavanje vode ni moglo pregnati umazanije), je še vedno ostal hladen tuš in prijetno vzdušje. Tudi večerno življenje v Zasavju je bilo to poletje precej pestro. Da so ljudje željni zabave in plesa (seveda brez pijače in pretepov pri nas ne gre) so lahko pokazali na številnih veselicah. Le-teh so se ljudje celo ob nedeljah udeleževali v velikem številu. Ljudje so marsikdaj kar pozabili, da je naslednji dan delaven in so se veselili dolgo v noč. Velik dogodek za Zasavce sta pomenila oba izbora za najlepše dekle. Ljudi je bilo toliko kot mravelj na mravljišču. Moški so lahko brez sramu pasli svoje oči na mladih ženskih postavah, še posebno, ko so se te pokazale v kopalkah, ženske pa so budno pazile na vsako pomanjkljivost in pridno opletale z jeziki. Le zakaj ne bi enkrat bilo obratno in bi izbirali najlepšega moškega, tako bi veliko veselje napravili ženskam. Tudi na morje so Zasavci radi hodili, saj so jih začarale nizke cene in prijetni spomini na prejšnja leta. Turistične agencije so imele polne roke dela. Tudi v gorah je bilo letos toliko ljudi, kot že dolgo ne. Hvala bogu, da jc počitnic konec. Kmalu bo tudi konec poletja, življenje sc bo v starem ritmu zibalo naprej. Katja Božič -• Pred kratkim je Stane Šuštar praznoval svoj 75 letni življenjski jubilej. Kdo ga ne pozna? Vsa povojna leta je deloval na informativnem in izobraževalnem področju ter v prosveti in kulturi. "Imam občutek, da sem v svojem življenju opravil marsikaj dobrega in koristnega. Bilo pa je mnogo lepih pa tudi bridkih trenutkov. Za dela, ki sem jih opravljal nisem imel zahtevane izobrazbe, zato sem se moral ob delu izobraževati in dopolnjevati," nam je dejal ob začetku pogovora na njegovem domu na Savinjski cesti v Trbovljah, kjer stanujeta z ženo Štefko, in nadaljeval: "Rojen sem bil v Zagorju. Mati Marija je bila šivilja, oče Friderik pa krojač. Po OŠ sem se izučil vrtnarske obrti, obiskoval obrtno in kmetijsko šolo na Grmu. V Trbovlje sem prišel po končani osvobodilni vojni, katere sem se udeležil. Najprej sem bil na okraju načelnik za kmetijstvo, konec 1. 1947 pa sem se zaposlil pri takratnih Zasavskih premogovnikih. Bil si dolgoletni urednik Zasavskega udarnika, vestnika in tednika. Se spominjaš, kako je prišlo do ustanovitve prvega časopisa v Trbovljah in Revirjih? Pobudo za ustanovitev in začetek izhajanja Zasavskega udarnika je dal dr. Karel Slokan, takratni generalni direktor Zasavskih premogovnikov. Vodstvo je sprejelo sklep, da prične časopis izhajati, na voljo je dalo prostore in opremo na takratni upravi ZPT, odobrili so potrebna sredstva, mene pa določili za glavnega in odgovornega urednika. Na mojo pobudo so se strinjali tudi za ime časopisa. Takrat je bilo namreč udarništvo na višku, zato tudi naziv Zasavski udarnik. Prva številka je izšla januarja 1948. Časopis je bil tednik. Kasneje, ko je udarništvo prenehalo, menda okoli 1. 1950, smo ime spremenili v Zasavski vestnik, potem v Zasavski tednik. Kakšen pa je bil glavni namen izdajanja takratnega časopisa? Občane v Revirjih, predvsem še rudarje, je bilo treba obveščati o marsičem. S tem smo odpravili stenčase, ki so viseli na različnih mestih v podjetjih, na cestah ih drugod. Ker nismo imeli prakse, smo se v začetku vsi sodelavci zelo lovili. Kako pa je bilo z naročniki, dopisniki, naklado, financiranjem, administracijo...? Časopis smo tiskali v začetku v nakladi od 4.500 do 5.000 izvodov. Neprodanih izvodov je ostalo zelo malo, morda od 50 do 100. Zadnja leta izhajanja je znašala naklada od 10.000 do 11.000 izvodov, segali smo do Brežic, potem, ko je bil okraj Krško priključen okraju Trbovlje. Večino naklade smo razposlali naročnikom. Organizirali smo široko dopisniško mrežo. Znana so bila imena M.Vidica, J.Koprivca, J.Zupančiča in mnogih drugih. Prve številke je lektoriral Viktor Malovrh, nato vsa leta odlični sodelavec Franc Lavrini. Financiranje je potekalo z naročnino, oglasi, dotacijami. Prezreti ne smem sodelavk v administraciji in računovodstvu Tončke Škrbec, Fani Krajnc in drugih. Sedež uprave in uredništva seje preselil iz rudniške uprave k Forte, nato v rudniško vilo, nazadnje v rudniško graščino, kjer je sedaj Rudis. Zasavski tednik so predvsem starejši zelo pogrešali. Zakaj je prenehal z izhajanjem, kakšni so hili dejanski vzroki? Na lastno željo sem s 30.junija 1963 odšel iz Zasavskega tednika. Vsa leta sem bil njegov glavni in odgovorni urednik. Ustanoviteljstvo nad časopisom so prevzele občinske prganizacije SZDL v Revirjih. Ko sem odhajal, ni bilo izgube. Ko je konec junija 1965 prenehal izhajati, je bilo za okoli 13 milijonov takratnih dinarjev izgube. Tiskarniških stroškov ni bilo mogoče več poravnavati, pa tudi ne drugih. Zato so ustanovitelji sklenili, da časopis preneha izhajati. Svoje delo si nadaljeval kot direktor Delavske univerze Trbovlje, kasneje Revirske delavske univerze. Od L julija 1963 do upokojitve leta 1973 sem vodil dopolnilno izobraževanje, predvsem zaposlenih, odraslih. Organizirali smo številne tečaje, seminarje, šole, srednješolsko in višješolsko izobraževanje. Moram reči, da so nam zelo pomagali, predvsem univerza v Mariboru in VŠOD Kranj. Izobraževalnih akcij je bilo na stotine in številni občani so si pridobili razne kvalifikacije, srednješolsko, višješolsko pa tudi visokošolsko izobrazbo. Sodeloval si tudi pri rojevanju prve Kulturne skupnosti v Trbovljah? Leta 1971 se je začelo z ustanavljanjem Temeljnih samoupravnih skupnosti. Ena teh je bila tudi kulturna... Prvo leto sem opravljal tajniške posle, seveda brezplačno. Tako so delali tudi vsi takratni sodelavci pri tem organu. Dolga leta si bil predsednik Svobode II in vodja njenega kina? Predsednik Svobode II sem bil vse od ustanovitve leta 1952 pa do 1987, torej 35 let. Kino Svobode II pa sem vodil od leta 1954 do 1987. Ukvarjati se je bilo treba z vsem mogočim delom. Na noge,je bilo treba postaviti razne sekcije - pevske, igralske, mladinsko godbo, knjižnico, klub, skrbeti za finance, vzdrževanje doma ter njene opreme in naprav. Spoznaval sem mnoge ljudi. Delo sem opravljal z veseljem. Nekaj let si že upokojenec. Bereš Zasavca? Imaš kakšne predloge za njegovo izboljšavo in popestritev? Zasavca kupujem in berem. Vtis ima dober, tako glede vsebine, kakor tudi opremljenosti. Pozna se, daje sedaj na voljo modernejša tehnika tudi na grafičnem področju. Dobro je, da pri njem sodeluje tudi kak starejši novinar in dopisnik. Predlogov za izboljšavo nimam. To je stvar mlajšega rodu in sedanje generacije. Okus in miselnost sta se bistveno spremenila, enako pa tudi pogladi na čas in problematiko. Zasavcu se zahvaljujem za izkazano pozornost. Prejmi tople in iskrene čestitke z najboljšimi željami! Tine I^narčič Kovinsko predelovalno podjetje Gnnaška c. 3 61275 ŠMARTNO PRI LITIJI tel.n.c. 061/881 645 fax. 061/881 018 ODPRLI SMO INDUSTRIJSKO PRODAJALNO. PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DAN od 7.30 do 12.00 in 15.00 do 18.30, ob sobotah od 7.30 do 11.30. PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: krogelne ventile različnih vrst za vodovod, centralno ogrevanje in plinske instalacije, radiatorje, peči za centralno ogrevanje, električne kable, stikala in ostalo tehnično blago, termomanometre. W0LFC0MMERCE SKLAD VZAJEMNE POMOČI OBČANOV IN PODJETIJ IZ R SLOVENIJE MOŽNOST NAJEMA BREZOBRESTNIH KREDITOV, POD POQOJEM, DA ČLAN PRI SKLADU ZDRUŽUJE SREDSTVA VSA) 6 MESECEV. Ul. Oktoberske revolucije 11 ( na Škratovim) tel.: 26 07^ DELOVNI ČAS: od 9.-12. in 14.-17. ure (ZLI ELEKTROPROM d.o.o. IZLAKE Obrezija 12, 61411 IZLAKE telefoni: (0601) 73 532, 73 846, telefax: 73 737 proizvodnja: tiskana vezja proizvodnja: grafične ščetke za kolektorske motenje ITIStalaClJC: elektroinstalacije, vodovod in centralna kuijava, montaža kolektoijev in toplotnih črpalk veletrgovina maloprodaja v trgovinah: MIKRO - Izlake: elektroinstalacijski material in bela tehnika, tel.: 73 532 satelitske antene MEKRO - Kisovec: vse za vodovod, centralno kuijavo (gorilci, cisterne, teL: 71 234 radiatorji itd.), keramika in nekorantno blago YAMAHA- Zagoije: instrumen ti YAMAHA (synthesizeiji), pribor, akustika, tel.: 62 012 (glasbeni stolpi, TV aparati itd>) Ponovno vpisujemo v šolo za synthesizerje po YAMAHA metodi v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Pokličite tel: 62 012 OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O UGODNIH CENAH!! V vseh trgovinah dobite tudi kredit. Kolesarski vzpon na Kro^loekner ' ''V"‘p ;|P- ■*V/ p • ■ 'V &2L % ^ET is . Kolesarji pod gorami. Po kolesarskem vzponu na Prvine seje porodila misel, da bi tudi zasavski kolesarji s kolesi obiskali Grosglock-ner. V petek, 31. julija,so se v Kranjski gori zbrali Litijani Lojze Čarman, Marko Rappl, Stane Retelj, Drago Motoh, Hrastničani Milan Kirn, Igor Zupanc, Aleš Smodič, ter Tr^ boveljčana Alen Štimcc in Tomaž Jazbec. Vseskozi sta jih spremljala dva avtomobila, njihovi skrbnici sta bili Stanka Retelj in Jelka Motoh. Krenili so proti Korenskemu sedlu, kjer so prestopili mejo z Avstrijo. Že takoj ob spustu je Aleš zaradi prevelike hitrosti prijetno občutil tla. Na srečo ni bilo nič hujšega in so lahko pot proti Beljaku nadaljevali brez težav. Ko so peljali mimo Spittala, sta Alen in Tomaž preveč gledala za dekleti in prevozila rdečo luč na semaforju. Ko so vozili v koloni, bi sc kmalu vseh devet kolesarjev "prilepilo" na zadek rdečega BMW-ja. A imeli so srečo in se spretno izognili težavam. Potem so v peklenski vročini krenili proti Winklcrnu. Pred njim so se nenadoma pojavili oblaki, ki so vse osvežili in do kože premočili. Smola se jih je še naprej držala, saj sta najprej zaradi nepazljivosti padla Lojze in Dragò, za njima pa je zaradi prev- elikega občudovanja okolice padel še Milan. Padci so jim vzeli uro dragocenega časa, ker so morali kolesa zopet spravili v stanje, da so lahko nadaljevali vožnjo. Pot se je nadaljevala v Heiligenbenet (1304 m), ki leži ob vznožju Grosglocknerja (3798 m), tam pa je bil tudi cilj 151 km dolge etape. "Na večerjo smo odšli v Heili-genbenct, kjer smo si privoščili pizze, vendar smo namesto njih dobili nekakšne zmazke in zato vam priporočamo, da tam pizz ne jeste," so pripovedovali fantje po vrnitvi domov. V soboto jih je čakal najtežji dan, saj je bilo treba prevoziti 189 km preko treh gorskih prelazov. Pot se je začela ob 7. uri z jurišem na Gros-glockner. V dobri uri so prevozili 16,5 km in pri tem uspešno premagali 1100 m višinske razlike. Tu so imeli tudi zadnje težave s kolesi, saj se je enemu od kolesarjev predrla zračnica. Sledil je najdaljši in najhitrejši spust, kar so jih kdaj doživeli, saj so nekateri dosegli hitrost tudi do 85 km/h. Nadaljevali so pot do Winktcma, kjer so s prejšnje poti zavili proti njihovemu drugemu prelazu. Osvojili so 1204 m visok Iselbcrg in sc nato spustili proti Hermagonju. Ta del etape je bil najlažji, saj se je cesta ves čas nekoliko spuščala in so si fantje vsaj malo odpočili. Zaradi močnega sonca je voda, za katero sta skrbeli njihovi spremljevalki, postajala zlato. Sledil je še zadnji prelaz, 1077 m visòk Kreuzberg, z. njega so se spustili v Trbiž, sc odpeljali do Rateč, kjer so prestopili mejo in končali etapo v Kranjski gori. V dveh dneh so zasavski kolesarji prevozili 340 km, pri tem premagali višinsko razliko 3075 m, povprečna hitrost pa je bila 28,2 km/h, kar je trden dokaz, da fantje niso odšli na izlet. Pohvalo si zaslužijo Litijani, ki so kljub majhnemu številu prej prevoženih kilometrov zdržali celo pol. Če sc boste slučajno podali na takšno pot, vam ne bo žal. Potrebujete le eno malenkost - kolo in nekaj tisoč že prej prevoženih kilometrov. Vsaj tako pravijo fantje. Suša (ìrohljar Foto: Jelka Motoh Čeprav ne maram neskončnih ponavljanj kraja in načina dopustovanja, me je lansko počitniško križarjenje tako navdušilo, da sem-ga sklenila ponoviti letos. Posebno zato, ker je bil letošnji itinerer jadrnice Dalmatia precej drugačen od lanskega, pa še posadka se je pomladila in (številčno) okrepila. Plovba sama meje kar malo razočarala: zdelo se mi je, da vse kraje že poznam, saj sem po Istri in Kvarnerju plula že nič kolikokrat. Nevarnosti še trajajoče vojne niso dovoljevale ponovitve smeri lanskega avgusta, ko smo prepluli čudovito pot od Pulja do južnih Kornatov in na otočku s cerkvico Kraljice mora z zvončkom pozvanjali za srečo in mir. Naše želje se na žalost niso izpolnile... Letošnjih osem dni smo pluli bolj malo in se toliko več kopali v čudovitih lagunah. Na poti od Umaga prek Poreča, skozi Limski kanal do Crvenega otoka, Rovinja in Banjol, pa še naprej do Malega Lošinja, Ilovika in Suska, ki je bil najjužnejša točka našega morskega križ-kraža, me je (spet) najbolj navdušil slednji. Susak - edmi peščeni otok v Jadranu, s folklornimi mini krili, ki jih domačinke še vedno nosijo, prekrasno urejena pokopališče in cerkev, zanimive ulice otočka, kjer stalno živi le kakšnih 180 prebivalcev. Ampak .volit so prišli celo izseljenci iz Amerike in s seboj pripeljali pesek, cement, deske, zidake, da bi obnovili stara domovanja - v strahu, da vsega tega v nekdanji domovini 'ne bo moč dobiti. "Psa na vrvico" in "Nudizem prepovedan" sta bili poleg propagandnih volil- Dalmutiu v pristanišču. v nih plakatov edini pomembni obvestili na otoku. Obžalovala sem, ker nismo obiskali tudi Silbe: čudovito spokojnega otočka, morda manj eksotično nenavadnega, pa zato toliko lepšega in ezoteričnega. Ob vrnitvi smo se ustavili na Brionih. Prvi hip se mi je zazdelo, da je na otoku več uslužbencev kot turistov. Red in disciplina dajeta slutiti, da ima otok posebno mesto v hrvaškem turizmu. Ureditev objektov ohranja marsikaj od nekdanjega blišča in ugleda starih, dobrih (?!) socialističnih časov. Poslovilno kopanje v Vrsarju, kapitanska večerja v poreškem pristanišču in "Dobro morje!" posadki in naslednji skupini: minilo je osem dni in noči na ljubi mi Dalmatii. Potovali smo v dneh volilne evforije in finalnih tekem na OI. V dneh, ko smo Slovenci, Madžari, Čehi, Poljaki, malo Italijanov ter peščica Nemcev napolnili istrska letovišča. Dražje znamke na razglednicah "za Evropo" so nas ločile od domačinov. Čeprav je bila barka zasedena v glavnem s Slovenci, nismo doživeli neprijetnih (ali prijetnih) presenečenj. Vojna, ki divja hkrati blizu in daleč, pušča posledice. Pa vendar: vse je bilo v gibanju, telesne in duhovne energije so se pretakale močneje in hitreje -tudi zaradi velike moči sonca, ki je sijalo in žgalo neusmiljeno. A ko smo razpeli jadra in zapluli in nas je hladil slan morski vetrc, je postalo vse ažurno mirno. Jadranje so prave počitnice za nemirne avanturiste, ki ne maramo gneče, istega mesta, dolgočasnega praženja na bučnih plažah. Na poti so nas spremljali delfini, opazovali smo majhnega morskega psa. In se spraševali, kdaj bomo lahko pluli med Kornati do Dubrovnika in naprej. Z Dalmatio in posadko, ki je lepo skrbela za nas - še posebno kuhar Ljubo, ki nas je razvajal z ribami,školjkami, pečenim jagenjčkom in drugimi dobrotami ladijske kuhinje. Sonja Juvan Na pot sva odšli zgodaj zjutraj, ravno prav otovorjeni in polni rahlo tesnobnega pričakovanja. Ko sva prišli v Moravško dolino, je zadišalo po sveži travi in poljskem cvetju. Klanci so bili poživljajoči in še malo ne naporni. "Kaj bi utegnilo biti tisto tamle na griču?" sem vprašala prijateljico Božo. Na smerokazu je pisalo: Vače 2 km. Torej sva res nekje v središču Slovenije. Pri Špornu v Radomljah me je nekdo pozdravil. Ugotovila sva, da se od nekod poznava. Zagorjan, dolgoletni pevec pri Loškem glasu. Avtorica ob jeklenem konjičku. Kamnik je bil razbeljen od sonca. "Kako ste rekli, Malograjski dvor? Ta hotel je zgorel. Prenočišče? Ne, tudi Penziona Planika ni več. Zdaj je tam restavracija Monte Carlo," je povedala domačinka. Nauk: ne prebiraj starih priročnikov. "Poskusite pri Brudcrju. Tam imajo nekaj sob," je pristavil njen spremljevalec. V temnem, zakajenem gostinskem lokalu so sedeli moški in žulili pivo ali brizganec. Na moj sproščeni "dober dan" so kar oživeli. Nič nesramnega ni bilo v njihovih besedah. Pojasnili so mi, da ta gostilna ni primeren kraj za kolesarki, ki bi radi v miru prenočili. "Disco imamo," je povedal lastnik, "do jutra bo glasno." Po sedmih kilometrih mirnega kolesarjenja sva prispeli v Komendo. Kakšno presenečenje! To ni odmaknjena vasica, ampak naselje v cvetju skritih novih hiš. Gospodar naju je na vrtu sprejel, kot bi se že dolgo poznali. Soba, ki sva jo pričak- ovali, ni bila le soba, temveč prelep apartma z obilico knjig ter - Atlasom Slovenije na mizici sredi dnevne sobe. Po kraljevskem zajtrku, bogati popotnici, smešno nizkem plačilu in možnosti, da se zvečer vrneva, sva jo mahnili proti Škofji Loki. Vožnja skozi slikovito Sorško polje je bila nadvse prijetna. "Pojdiva na Crngrob," sem svetovala sopotnici. Nekaj kilometrov vožnje navkreber se je splačalo kljub hudi pripeki. Mežnar nama je odprl znamenito cerkev s čudovitimi freskami. Še zadnji pogled na pokrajino, ki jo je z vso ljubeznijo opisoval Simon Jenko, posnetek za spomin, opoldanska pesem crnogrobskih zvonov in veselo naprej. Škofja Loka z več kot tisoč let starim mestnim jedrom je bila tega dne živahna. Do Jeprce je bilo moreče. Razmišljala sem o Jenkovem Jeprškem učitelju. V tej vasi menda nikoli ni bilo šole. Pisateljev izmišljeni junak je bil le karikatura razočaranja in poslednjega upanja. Ob Zbiljskem jezeru so naju ajdovi žganci, telečja obara v lončenih skledicah, veliko hladne pijače in klepet z lastnikom poživili. Škoda, da je ob Savi precej zanemarjeno in voda neprimerna za kopanje. Pot skozi Valburgo, Vodice in Moste je bila tako lepa, da sva se večkrat ustavili in občudovali cerkvice, vasice, polja. V Komendi so se naju razveselili kot odraslih otrok, ki po dolgem času pridejo na obisk. Naslednji dan sva se vračali skozi Mengeš in Moravško dolino. V hudi pripeki sva se, ne da bi bili utrujeni, spomnili svojih let, in počili v objemu drevesnih krošenj. Po dobrem kosilu na Vidrgi sva bili kmalu v Zasavju. Sopara, industrijski smrad, Sava v barvi črne kave niso bili več paša za oči. Pri potovanju s kolesom vidiš vso tisto lepoto, ki bi prehitro zbrzela mimo, če bi se peljal z avtom. Potuješ zaradi opojnega vonja trav, gozdov, drobno posejanih hiš, pšeničnih polj, cerkva na vzpetinah. Okrog "žuborijo" ljudje, preprosti, prijazni. Drug drugemu dajemo besede, nasmehe, odpiramo si srca. Včasih si v spomin prikličeva drobcena doživetja s kolesarskih potepanj po Kostanjevici na Krki, Novem mestu, Trebnjem, Mirenski dolini, Mozirju, Slovenskih Konjicah, Rogaški Slatini in kdo ve kod še. Naslednje leto pa... Na Notranjskem še nisva bili! Manja Goleč M Mercator - Splošno trgovsko podjetje Hrastnik POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. BLAGOVNICA ETAŽA II. Vam od 24.8.1992 dalje nudi po ugodni ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji Se priporočamo! M - STP Hrastnik IZDELAVA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA OBRTNIKE IN PODJETJA # osebni dohodki, # glavna knjiga, # osnovna sredstva, # trgovinsko poslovanje itd iž s sw Buhi k fmmm PROGRAME VAM INSTALIRAMO IN IZOBRAZIMO UPORABNIKE, skladna z zakonodajo pa jih tudi vzdržujemo. Pokličite nas na telefon oeot/et oaz ali 0601/73 783 TEMPRA d .o.o. - razvoj in izdelava instrumentalnih plošč ter kompletnih elektroinstalacij za vse vrste vozil (tovorna vozila, oselmi avtomobili, avtobusi, gradbena mehanizcuija...) - obnavljanje in posodabljanje avtoelektiike za vsa t'ozila - servisi tel- 061/881 173, Ljubljanska c.16, LITIJA J VAKA ~ mssr d.o.o. v >\ Sv? ■4? * v vam nudi Pizze raznih vrst, hamburger, sirov in mesni zavitek Odprto vsak dan: 9. ure - 22. ure, nedelja od 15. ure - 21. ure DOSTAVA NA DOM: HITRO, KVALITETNO IN POCENI Pizzeria " VAKA ", HRASTNIK, Log 1 ho, dog, 98p Ta Pridite in poskusite tel.: 42 043, 41 815 64280 KKAMJSKA GORA če želite predelati krznene izdelke, jih prinesite vsako sredo na tržnico v TRBOVLJAH. Telefon: (064) 88 600 Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik Novi Log 4 OBVEŠČA vse obCane Hrastnika, da bo v soboto, dne 19.9.1992 potekala TRETJA organizirana akcija zbiranja POSEBNIH ODPADKOV po gospodinjstvih. POSEBNI ODPADKI so tisti odpadki, ki vsebujejo veCje koncentracije okolju nevarnih snovi.on jih totej ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oz. gospodinjskimi odpadki. NaS PREMIČNI ZBIRALNIK bo v SOBOTO, dne 1 9.9.1 992 lociran na 20 odjemnih mestih v občini Hrastnik. ZBIRAMO: - neuporabno kozmetiko - ostanke barv in lakov - pesticide - akumulatorje, baterije - odpadne kemikalije iz gospodinjstev - neuporabna zdravila Hrastničani, prišel je čas. da vsakdo izmed nas stori konkreten korak k ohranjanju našega okolja, zdravja in kar je najpomembnejše: ČISTEJŠEMU IN LEPŠEMU ŽIVLJENJU NAŠIH POTOMCEV. M.K.W. company - avtopralnica, vulkanizerstvo - prodaja gum in platišč po ugodnih cenah, (prodaja kamionskih gum tujih fitm) - Rent - A - Car (ca. SO avtom.) - prodaja rabljenih avtomobilov in kmetijskih strojev, (Adriinih ramp prikolic) teL 06L/881 173, DELOVNI ČAS: 8.00-12.00,13.00-17.00 Marija, mati moja, tolažba sladka meni, siroti zapuščeni v dolini solzni si. Ko jaz se spomnim nate, se meni v prsih zgane, od radosti nepoznane, zapoje mi srce. Tako se je razlegalo 13., 14. in 15. avgusta petje 130 romarjev, ki so se tudi letos odpraVili na romarsko pot k Mariji Zvezdi Vodnici v Novo Štifto pri Gornjem Gradu. Po ustnem izročilu ter številnih zapiskih je razvidno, da so se prvi Zagorjani odpravili na to romarsko pot že pred 200 leti. Devico Marijo je Cerkev vedno priporočala v posnemanje zato, ker je bila Marija prva in najpomembnejša Kristusova učenka. Vse to ji daje vrednost vzora za vse ljudi in za vse čase. Zaradi teh pomembnih stvari iz njenega življenja so se in seji še vedno priporočajo ljudje v svojih molitvah. Ustno izročilo pravi, daje bila pred 200 leti pri nas huda suša, kar je povezano s slabo letino. Če ni kruha, se med ljudi naseli lakota, strah za jutrišnji dan... Ljudje so z zaupanjem v srcu odšli poprositi varstva k Mariji. In od takrat dalje se to romanje ni pretrgalo, prav obratno, množično se širi. Letos je bilo romarjev okrog 130, kar ni majhna številka. " Kdo ste romarji vi čudili, ki zdaj molite neutrudni roženkranc in litanije in pojete v čast Marije? " (France Prešeren) Romanje se začne 13. avgusta in konča na Veliki Šmarn. Ob 7. uri zjutraj se romarji zberejo pri prvi skupni sveti maši v Čemšeniku, od koder začnejo pot. Z nahrbtniki in nasmehom na obrazu odidejo proti Ločici, nadaljujejo mimo Vranskega proti hribu Lipa in se spustijo do Vologa, kjer imajo dveurni počitek. Nato nadaljujejo pot mimo Mozirja, kjer prespijo v t.i. "Hotelih MU". Drugi dan, po jutranji maši, nadaljujejo pot proti Gornjemu Gradu. Proti večeru drugega dne se približajo cilju, Novi Štifti. Ta romarska pot je zelo razširjena, saj se pri Mariji Zvezdi Vodnici srečajo verniki širom Slovenije. Po svečani večerni maši in počitku na senu se zjutraj poslovijo od Marije z mašo ter nadaljujejo pot proti domu. Krenejo preko Menine Planine, kjer je na vrhu tudi svečan "krst" za vse, ki se romanja prvič udeležijo. Nato pa v dolino proti Tuhinju, od koder jih proti domu odpeljejo avtobusi. Med romanjem obiščejo 7 cerkva: Marijo Vnebovzeto v Čemšeniku, sv. Roka v Mozirju, sv. Frančiška v Radmirju, sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, sv. Miklavža, Marijo Zvezdo Vodnico v Novi Štifti ter Cerkev v Tuhinju. Pot popestrijo s prepevanjem litanij, molitvijo in petjem Marijinih pesmi. Tudi smeha in prijateljskih pogovorov ne manjka. Tako kot druga leta, je bilo tudi letos lepo. Res, da zaradi dežja, katerega so bili deležni zadnji dan, "svečani" krst niso opravili na vrhu Menine Planine, kot je v navadi, ampak so si veselje in smeh prihranili do Tuhinja, kjer so obred pošteno opravili. Temu bi lahko pritrdili še posebej "novokrščenci", ki nosijo posledice "hudih" udarcev na svoji zadnjicah. K. P. Foto: Tomo Brezovar Krst v Božjem jezeru Pri nas v Pusharju imamo Božje jezero, kjer sta se pred tisoči leti poročila najvišja bogova: Brahma in Lakshmi. Tako vsakega tujca, ki ni iz našega mesta, krstimo v tem Božjem jezeru. Ta obred opravljamo za to izučeni in posvečeni Brahmini. To zgodbo sem razlagal fantu iz F.vropc, ki je z zanimanjem in kimanjem poslušal uvod v posvečenje. Oblečen jc bil v naša oblačila in obut v sandale, ki jih je moral pri stopnicah templja sezuti. Nezaupljivo je pogledoval nazaj, verjetno seje bal, da mu jih bodo ukradli. Ha, ha, ha. Pokazal sem mu, kako naj poklekne in začel /.obredom. Ponavljati jc moral svete besede, škropil sem ga z jezersko vodo, posipal z rižem in listi rumenih rož. Ves čas pa je moral v rokah držati kokosov oreh. Poleg tega sem mu okrog desne roke zavezal rumeno - rdečo vrvico, kot znak posvetitve. Zitte m sem začel razlagati zadnji del posvetitve - darovanje. Ta govori o tem, da več ko pokloniš tempeljski blagajni, več sreče boš imel pri prijateljih, službi ljubezni in v življenju nasploh. Začel se mi je nasmihati in vprašal je, če je 10 rupij dovolj. Skoraj bi me kap in hitel sem razlagati, da so tukaj darovali tudi po milijon rupij in več; a to je že res - dolgo nazaj. Odločil seje prispevati za svojo srečo 50 rupij, kar bo dovolj za nekaj mesecev. ■ "No, bolje kamela pri roki, kot opica na veji,” si pravim. Toda, glej ga tička, mojemu pomočniku noče plačati 10 rupij za kokoš, riž in cvetove. Nekako pravi, daje že plačal 50 rupij in da imamo dovolj. Ko mu razložim sistem poslovanja, si vzame natikače, plača 10 rupij, se prisrčno nasmehne in poslovi. Izgleda, da se po njihovo poslovi z besedo: "Bosanci!" Peter Brečko ì Ì j SOGLASNIKI V PRIIMKU KOftAV UMETNOST (LATINSKO L ŽENSKO OBLAČILO PRI KARTAH BARVA, KI JEMLJE BLAGAJNA (LJUDSKO) AVSTRIJSKI PISATELJ ( EU ) ZNAMKA NEKDANJIH NEMŠKIH AVTOMO- BILOV OLGA KACJAN VEČERNA PRIREDITEV AMERIŠKA PISATELJICA FE R BER NEMČIJA > > NADAU. G S A > SUMERSKI BOG NEBA VRELA VODA BREME IVO DANEU v v SIBIRSKI VELETOK PERGAMSKI KRALJ HRVAŠKI HEROJ (JOSIP) PENA KRILO RIMSKE KONJENICE FRANCOSKI PISATELJ (DOUATiEN) NADA GRŠKO MESTO VZHODNO OD SOLUNA PRVI MITOLOŠKI LETALEC, DEDAL0V SIN ŽIDOVSKA PRINCESA, HERODOVA REKA V SEVERNI ANGLIJI TRDNJAVA ČETRTI RIMSKI KRALJ UTEHA IVAN SIVEC PRIKAZEN BOG OGNJA PRI PERZIJCIH REŽISER POLANSKI SLIKARKA KOBILCA GLAVNO MESTO DRŽAVE SENEGAL RAZSTAVNA DESKA DESNI PRITOK REKE PAD VATROSlAV OBLAK PAUL VERLA1NE OSNOVNA ENOTA ZA MERO, PRAMERA N EDA UKRADEN KNUT HAMSUN UDAV RDEČKASTA MORSKA RIBA F1NŽGAR-JEVA LJUDSKA IGRA CINCAR SLOVENSKI ANTROPOLOG (BOŽO) ROMUNIJA 07VE7DJE NA JUŽNEM NEBU BRUŠENA STEKLENA POSODA # IZLOČEK USTNIH 2LE2 PEVEC DRAGO JEV IČ ŽENSKO IME MARUŠA SLOVENSKI PESNIK (BORISA.) SLOVENSKI PESNIK • KOSESKI OSTROSTRELEC ' FILM. IGRALKA FONDA VRHA KONJSKEGA TEKA GOROVJ E NA DEKANU V INDIJI SOCIALNI POLOŽAJ LIDIJA OSTERC IME ITAL. skladatelja ftOlTA AVTOR'- KARLI DREMEL III 5P. SLIKAR IJ0SÉHARIA1 JAPONSKA NABIRALKA BISEROV N12EK ŽENSKI GLAS SLOVENSKI MATEMATIK DIFERENC. ENAČBE TER KRALJEVIČ 17 ..MAHAft-HARATE* OSEBA 17 TAVČARJEVE,VISOŠKE KRONIKE" MESTO V JUŽNI ITALIJI URADNI SPIS f OKATA GORA NAD BOVCEM KRMNA IN ZDRAVILNA RASTLINA Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 18.9.1992 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: 100 kg premoga, RR1’ Zagorje 2. nagrada: moška srajca Forum d.o.o., Zagorje 3. nagrada: 2 kg Sala-murina, TKI Hrastnik 4. nagrada: telovadni copati 5. nagrada: videt* kaseta Izžrebanci nagradne križanke 14/92: 1. nagrada: Nagradni paket FORUM d.o.o., Zagorje: Franc Kravogel, Keršičcva 29/a, Trbovlje 2. nagrada: Moška srajca FORUM d.o.o., Zagorje: Erna Juvančič, Kidričeva 4/a, Zagorje 3. nagrada: Poletna majica, Butik Vlasta: Aleš On-dure, Naselje na šahtu 4, Kisovec 4. nagrada: 5 kg Sala-nuirina: Boris Kovač, Sal-laumincs 10, Trbovlje 5. nagrada: kapa Zasavca: Slavi Kandušer, Log 1, Kisovec Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 20. septembra. Rešitev nagradne križanke 14/92 VODNAR, BOKS, STRELEC, KUM, TEHTNICA, PO, KŠR, ORA, EN, SNEG, OKIT, POLIS, ATE, ZOBER, OSTRIGAR, OR-IGENES, RABOTA, RP, UN-ESEK, SLOVAN, OI, CAN, KOS T, ALK, G.1, IT, SRK, ŠL, ORGAN, AP1A, Al, AN A A, ODGOVORNOST, P, CL, ELEKTRONIKA, ETAPA, ATEK, LETAK, LOKAR, NONA, ARARA MS L».*.».«.*.*.'. Mladim Zasavcem Zaplavali ste v novo leto učenosti. Želimo vam, da ne boste naleteli na kakšne hude vrtince. Poglobite se v miselni vzorec, ki kaže, kako ste lahko uspešnejši. Prosili smo vas za kakšno fotografijo s kratkim opisom. Ni treba, da je ravno iz Afrike -pomembno je, da se na njej dobro vidite. Gotovo ste posneli prijetne kotičke vašega kraja, izleta, vsakdanjega opravila,... Filma še niste razvili? Nič hudega. Bomo pač počakali. Vabilo velja za celo leto. Za Andrejo in Davorja je le prišlo nekaj komentarjev, najboljše je poslal Gregor Lesar iz Trbovelj. Objavljamo dve: "Dober tek danes, jutri ga mogoče ne bo!" "Joj, Davor, zob mi je ostal v sendviču!" Nagrado dobi tudi Manuela Brvar z Izlak. Prav tako Sebastjan Slanšek iz Hrastnika, kije poslal kritiko knjige iz 13. številke. Kritiko knjig še kar pošiljajte. Nagradili bomo tudi najboljše risarje miselnih vzorcev. Na primer: kaj znam, moje želje, moji prijatelji, kritika TV... ali čisto nekaj devetega. fUV' -aC Počitnice v Trbovljah "Če že večina otrok ostaja doma, jim pomagajmo počitnice popestriti," so si rekli na Čentru za socialno delo in zaposlili štiri mlade ljudi. Z otroki so se sestajali v domu Svobode II, načrtovali akcije in obveščali ostale s plakati in po radiu. O svojem počitniškem delu nam je poročal A.V. tik pred izidom prejšnje številke, zato pisma nismo mogli objaviti. Pa saj smo še zdaj malo počitniški, zato poglejmo, kaj vse so imeli: poletno plesno šolo, tečaj nemščine in angleščine za začetnike, izlete po okoliških hribih, enkrat tedensko družabne igre, vsak dan igre z mlajšimi otroki, športna tekmovanja, obisk živalskega vrta v Ljubljani,... Vse je bilo brezplačno. Motilo pa jih je, da so plakati sproti izginjali. Mogoče bodo drugo leto zbrali prostovoljce, ki bodo pazili nanje. F.M. Na Mrtvem morju Letos sem imela lepe počitnice. Obiskala sem teto v.Jordaniji. Tam je veliko zanirrfivega. Najbolj Jasmina Prah Foto: B. K. mi je bilo všeč Mrtvo morje, kjer ni nobene živali, ker je preveč slano. Plavati ni treba, ker te voda kar vrže na gladino. Samo malo pomigaš z rokami, če hočeš spremeniti smer. Mrtvo morje je najnižja točka na Zemlji, ker je 400 m pod morsko gladino. Jasmina Prah, 6.razred, Dol Moj poklic Rada bi postala frizerka. Zame je to lep poklic. Že zdaj rada friziram svoje punčke Barbike in brata Nejca. Navdušila meje frizerka Saši, ki dela v salonu Ana. Vedno me tako lepo postriže, da sem lepa. Anja Trstenjak, litnov.krožek, Hrastnik itojiAt/ny nsčtftij čas (žfc SVETUJE turiteli % cA/nouš V* AA&itfyX 21. avgusta je bilo v klubu Mesečina res vroče, saj je Zasavc izbiral najlepšo Zasavko. Blanka Tomac, lanskoletna Miss Zasavja, je okronala Tjašo Kuplen iz Ljubljane. Krono so mojstrsko izdelali v zlatarstvu Mravlje v Zagorju. Njeni spremljevalki sta Nataša Krainžar iz Zagorja in Trboveljčanka Tina Kranjc, v polfinale za izbor miss Slovenije pa sta se uvrstili še Trboveljčanki Maji -Simončič in Sirk. Da so Zasavci željni estetskih užitkov, je dokazal množičen obisk prireditve. Dekleta so se pred občinstvom sprehodila trikrat, v dnevnih oblačilih, večernih in nazadnje še v kopalkah. Komisija pod vodstvom Blanke Tomac in s člani Milošem Urbanijo, Sandijem Češkom, Nikolo Milovančevom in Tomom Garantinijem je imela težko nalogo. Po odzivu gledalcev sodeč, se je odločila pravilno. Tjaša, letošnja miss Zasavja je 20-letna študentka ekonomije, njena ambicija je končati študij. Kot je povedala na fotografiranju na Vidrgi si ni mislila, da so Zasavci tako prijetni ljudje. Naziv prve spremljevalke so dodelili Nataši Kramžar, 16-letni dijakinji srednje obrtne šole. Nataša bi v življenju najraje postala pevka. Tretje mesto je pripadlo Tini Kranjc, 17-letni dijakinji srednje turistične šole. Tina seje tokrat prvič udeležila tekmovanja. Prijavila jo je mama. Njen življenjski cilj je dokaj preprost, dokončati šolo, videti svet, sc nato poročiti in imeti otroke. Za naslov Miss so sc potegovale še: Jasna Jukič iz Zagorja, Vlasta Jevnišck iz Žalca, Mattea Ferirsi iz Golnika, Maja Simončič, Janja Bočko in Maja Širše iz Trbovelj, Saša Dečman in Dragi Podlesnik iz Hrastnika ter Patricija Strupch iz Krškega. Vse so bile s prireditvijo zadovoljne, presenečene pa nad nagradami. Vse so prejele bogat paket kozmetike TKI Hrastnik, lepe obleke butika Taja Trbovlje, prve tri še pakete kozmetike Krke, šopke cvetličarne Dalija, krasne prstane zlatarstva Mravlje iz Zagorja. Miss je šla domov še z barvnim TV sprejemnikom (darilo trboveljskega Tehnohita) in čudovito ogrlico zlatarstva Novak iz Zagorja. Prva spremljevalka je odnesla še video rekorder (darilo Ilamerja Ljubljana), druga spremljevalka pa bo lahko celo leto zastonj obiskovala Mesečino in brilla Zasavca. Prireditev so podprli še LB, Banka Zasavje Trbovlje, Ori;» Zagorje, Piramida Zagorje, Ultra Kisovec in Radio Trbovlje. Dekleta so polepšali v frizerskem salonu Cveta Trbovlje, na prireditvi pa jim je pomagala kozmetičarka Krke. Da med premorom, ko so se dekleta preoblačila in urejala, ni bilo dolgočasno, so poskrbele trboveljske mažoretke in butik Taja z modno revijo. Prireditev je vodil Bogdan Barovič, za žur je poskrbel Pop Design. Hostese Pivovarne Union pa so poskrbele za vse žejne. Suzana Sivka Foto vtisi: Jože Ranzinger jr Tjušu Kuplen us V idrgi. Lepotice na izboru MISS Zasavja. 28 m Hot, Hot, Hot Te dni se je v naših krajih mudila pevka Simona Weiss, ki sicer velikokrat obišče Radio Trbovlje . Pevka se že veseli velikega dogodka, vsaj zanjo seveda, v decembru bo namreč dobila otročička. Simona je prepričana, da bo deklica. To pa je tudi najvažnejši vzrok, daje sedaj nekaj časa ne bomo videli na glasbenih odrih. V Zasavju ima človek bolj malo izbire gledp zabave ob petkovih in sobotnih večerih. Vsi največkrat pristanejo v Mesečini. Sedaj boste lahko v diskoteki, ne samo plesali, ampak tudi potešili lakoto, saj se bo diskoteka čez dan prelevila v pizzerijo. Letošnjih poletnih prireditev v Zasavju je bilo kar nekaj in so precej popestrile zabavno dogajanje. Med drugim smo izbrali najlepše dekle. Le kdaj bomo prišli do tega, da bomo izbirali tudi najlepšega fanta? K.B. Faith No More Skupina Faith No More je po zelo uspešni LP plošči The Real Thing letos izdala novo veliko ploščo z naslovom Angel Dust. Plošča gotovo ne bo všeč oboževalcem Eltona Johna, Georga Michaela, Michaela Jacksona in podobnih izvajalcev iz programa fast food glasbe. Glasba s plošče ne gre takoj v uho, potrebno jo je poslušati večkrat, odkrivati skladbo za skladbo. Pesmi so razgibane, polne prehodov in preskokov. Med ducatom skladb sta tudi uspešnici Midlife Crisis in A Small Vic-tory, ploščo pa zaokroži čudovit instrumentai Midnight cowboy. Faith No More sestavljajo bobnar Mike Bordin, klaviaturist Roddy Bot-tum, bas kitarist Billy Gould, kitarist Jim Martin in pevce Mike Patton. Album so posneli v San Franciscu, pri produkciji pa jim je pomagal Matt Wallace. • MC Tritai! Ansambel Slovenski odmev je narodno zabavni ansambel, ki za zabave in prireditve v svoj program vključuje tudi različne ritme zabavnih mele' ' ;. V tej sestavi telujejo dobrih 10 mesece'. prej so se imenovali Zvončki. S prihodom treh novih članov iz Trbovelj so se preimenovali v Slovenski odmev. Udeležili so se letošnjega festivala narodno zabavne glasbe v Italiji in tam proti pričakovanjem prišli v finale. Predstavili so se z valčkom Zimski večer v gorah. Udeležili so se tudi avdicije v Vinskj gori, ki izbira ansamble za nastop na Ptujskem festivalu. Avdicijo so uspešno opravili. Na festivalu so se predstavili z valčkom Pesem za oba in s polko Zdravica. Avtor glasbe je klarinetist Gregor Špajzer, tekste pa piše pevka Jacinta Doberšek. Poleg svojih igrajo tudi skladbe Avsenika^ Alpskega kvinteta, pa evergreene... Člani ansambla so večinoma študentje. Klarinetist in trobentač sta poklicna glasbenika, ostali imajo nižjo glasbeno šolo in kljub mladosti mnogo let glasbenega udejstvovanja in izkušenj. Slovenski odmev - zasedba: Boštjan Župevc iz Trbovelj - trobenta, vokal Gregor Špajzer iz Trbovelj - klarinet, vokal Andrej Lamovšek iz Radeč - harmonika Franjo Čikvar iz Radeč - kitara Marko Krajšek iz Radeč - bas kitara, bariton Dušan Kreže iz Trbovelj - vokal Jacinta Doberšek iz Radeč - vokal Brane Drvarič, 32 letni pevec in glasbenik iz Murske Sobote,je pred kratkim izdal svojo tretjo kaseto. Ze več kot 10 let je Brane na slovenski glasbeni sceni, vzadnjih letih se pojavlja kot solist-pevec in tudi kot avtor glasbe in besedil. Začel je z rock glasbo, v tem stilu je njegova prva kaseta Nora noč, druga Ostani z mano je zabavnega žanra, v enakem stilu z dodatkom harmonike pa je Branetova sedanja kaseta Adijo Mare. Brane Drvarič je na najnovejši'kaseti avtor glasbe in besedila 4 skladb, ostale sta prispevala Wolf (glasba) in Helena Banič (besedila). Uspešnica je ponarodela pesem o Mučočiti z naslovom O, mama, mama, mama, ki se visoko uvršča na lestvicah radijskih postaj. V revirskih krajih še ni nastopal, rad pa se bo odzval povabilu. Sicer z managerko zatrjujeta, da bo njegovih nastopov v prihodnje še več, saj je Branetov cilj ostati na glasbeni sceni in izdati vsako leto novo kaseto. D.P. Kaj naj rečem? Letnik 1953, izhaja iz trboveljske družine Gorišek iz bloka K4 in pred kratkim je prestala krst glavne in odgovorne urednice revije Pepita. Revija Pepita je zastavljena bolj na široko. Kakšna pota so vodila pri nastajanju revije? Usodno zame je bilo delo pomočnice glavnega urednika pri Slovenskih novicah. Tam sem se seznanila s časopisno dejavnostjo, ki me je pritegnila. Že dolgo sem v glavi kovala revijo. Odtod ime - Pepita -kot vzorec, nekaj novega. Dejansko smo uvedli novosti. Že to, da smo zaprosili za pravice copy wrighta tuje revije, s katerimi sodelujemo. Fotografijo tako odkupimo in ne ukrademo. Zavzemamo se za zaščito intelektualne lastnine. 1 Ste vzorec vašega delovanja iskali v tujini? To drvenje v Evropo. Ljudje se premalo zavedajo, da bomo morali ' prevzeti tudi evropske kriterije. Recimo: pri nas premalo spoštujemo človekovo osebnost. V svetu nas skozi malenkosti opozarjajo (čestitke, darila k revijam...) na drugačen odnos do človeka. Radi bi, da se skozi takšen revijalni projekt vidi kultura naroda ter tako ljudi vzpodbudili, da se kupuje doma, saj mi vse znamo. Ko smo slikali slovenska stanovanja, smo bili fascinirani: ljudje imajo ne samo izbran okus, temveč tudi voljo do oblikovanja. Želimo, da bi se naša moda bolj propagirala. Gre za to, da bi ljudje ostajali doma. Zakaj bi prevajali potopise. Verjetno vsebujejo tudi Trbovlje kakšno značilnost... Pred kratkim sem hčerki, ki je osnovnošolka, pomagala pri referatu o Revirjih. Tipična rudarska naselja, zakaj je ime ulice Žabja vas. Pa beseda za napolitanke - škrince - te besede nikjer ne razumejo. Kakorkoli, tu so korenine in neskončno rada imam svoje ljudi. Toda način življenja v Trbovljah me je utesnjeval. Moj "trbovski svet" sta bila bazen in kino. Čutila sem izredno trdnost familij, mene pa je radovednost gnala ven. Težko je razložiti ta fenomen, vedno sem imela občutek, da so Zagorje, Trbovlje in Hrastnik samozadostni. Mislite, daje tudi moda v teh krajih drugačna? Ljubljančanke se lahko pred Trbovcljčankami skrijejo. Vzemiva samo ženske v Rudisu, kjer dela moja sestra - pa to so dame. Še nekaj, večina vse kupi v Trbovljah, kar ni navada v Ljubljani. Bi si upali v Trbovljah odpreti svojo modno trgovino? Prej v Trbovljah kot v Ljubljani. Če bi se val brezposelnosti v Zasavju ustavil - takoj. Ilutik. ki bi spremljal modne tokove. K modi nekateri uvrščajo tako stil življenja kot majhne pozornosti, ki so potrebne, da si človeka zapomnimo. Dosti dam na modo. Skušam slediti modnim trendom. Cenim eleganco. Mislim, da oblačilo poudarja karakter. Moda - kako dišiš, si zavežeš čevelj, kravato. Pa smeh ali besede, po katerih si zapomnimo človeka. Kateri parfum ali znamko obleke uporabljate, kakšen avto imate. Nekateri bodo rekli, da je za modo potreben denar. Tudi za avto je potreben. Pri nas se bojimo bogatega posameznika. Le-ta potem skriva, kar ima. Če bi bilo drugače, bi denar raje kam vložil. Tako ga takoj obsodijo, češ, kje je ukradel denar. Druga skrajnost: znanka ima komaj, da preživi, v kratkem pa je bila pri treh šlogaricah (en obisk znese 1.500 sit). Hecni smo. Omenili ste, da imate hči... Imam hči in psa. Po moževi zaslugi sem videla Ameriko, ko je šel tja na strokovno izpopolnjevanje iz srčne kirurgije. Sicer je Mariborčan in prav zanimivo je, kako ima Trboveljčane rad. Všeč sta mu enostavnost in odkritosrčnost, ko te s kletvico kar na hitro nekam pošljejo... Ljudje iz ene časopisne hiše težko sodijo drugo. A vseeno - vam je všeč Zasavc? Zasavc je zelo lajn. Ljudje ga imajo radi In vidim, da kar čakajo kolporterje, da ga prinesejo. Tekst in foto: Petra Radovič PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE -napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice -vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -iDEkontrolerji -ARC-IMET KARTICE Minister Avberšek pri rudarjih Zasavske rudarje je v tem mesecu obiskal minister za energetiko Franc Avberšek, ki jim prav veliko ni obljubil, ker v proračunu tudi ni prav veliko denarja, kot bi kdo utegnil misliti. Kljub temu pa so prav rjavi premogovniki po ministrovem trenutno od vseh podjetij elektrogospodarstva in premogovništva tisti, ki od države prejemajo največ. Za svojo proizvodnjo milijon 400 tisoč ton premoga letno imajo zagotovljen trg, kar je danes pravzaprav prednost. Poleg tega je pohvalil tekoče poslovanje v Rudnikih, kije blizu pozitivni ničli. Zato je obljubil pomoč pri zadevah, ki Rudnike pestijo še iz preteklosti: to so stare izgube in blokiran žiro račun v višini 600 milijonov tolarjev. Glede lastne cene premoga je minister rudarje opozoril, da bodo morali izhajati pač iz okvirja, ki se suče okrog sedmih mark za giga joul, kaj več pa poiskati v notranjih rezervah. Kar zadeva naložb v rudarstvu, minister ni bil obetaven: energetskih sredstev zanje ne bo več. Prav nasprotno pa je izzvenela njegova obljuba glede plač rudarjev oz. glede novih kolektivnih pogodb: kmalu naj bi spet znašale 45 odstotkov več kot povprečne plače v gospodarstvu Slovenije. A.II. Likvidnost, likvidnost... Podatki o tekočih gospodarsko-finančnih gibanjih zasavskega gospodarstva v prvih šestih mesecih ne dajejo spodbudnih rezultatov. Po podatkih SDKsejc industrijska proizvodnja v tem času zmanjšala tako v zagorski kot v hrastniški občini, v trboveljski pa je narasla le na videz: povečanje skoraj za četrtino gre pripisali le povečanemu obratovanju TET in temu, da se izkop v Rudnikih rjavega premoga izkazuje le v trboveljski občini. Obratno je bilo v zunanjetrgovinski menjavi prvega polletja. Za razliko od neugodnih podatkov v trboveljskem gospodarstvu so v drugih dveh zasavskih občinah konvertibilni izvoz povečali: v Zagorju za deset, v Hrastniku celo za 36 odstotkov. Težav z likvidnostjo pa noče biti konec nikjer. Tako je imelo konec junija v Trbovljah blokiran žiro račun v vrednosti skoraj sedmih milijonov SIT pel pravnih oseb od 16 s področja negospodarstva. V največjih težavah so bili prav v Splošni bolnišnici s 322 zaposlenimi. Blokiran žiro račun sta imela tudi zdravstvena domova v Zagorju in v Hrastniku. Še slabše pa je bilo v gospodarstvu zasavske regije. V Trbovljah je imelo junija blokiran žiro račun deset podjetij, glavnina blokad pa odpade na Rudnike rjavega premoga. V Zagorju so podjetja z blokiranimi žiro računi zaposlovala 676 delavcev, v Hrastniku pa 1481 ali več kot polovico delavcev vsega tamkajšnjega gospodarstva. A.H. Kolektivne pogodbe le 60 do 80 % Po podatkih območnega odbora Zveze svobodnih sindikatov Zasavja tukajšnja podjetja uresničujejo kolektivne pogodbe med 60 in 80 odstotki, ob čemer pa vsakomesečno uveljavljajo tudi t.i. eskalacijsko klavzulo. Prizadevajo si, da bi delavcem vseh podjetij izdali zadolžnice - ki sicer niso vrednostni papir, izkazujejo pa vsakomesečno razliko, ki naj bi obstajala med plačami, dogovorjenimi s pogodbami in v resnici izplačanimi. Nekatera vodstva se jih menda precej otepajo, toda v sindikatih bodo vztrajali vse do sprejetja lastninske zakonodaje. P.M. Precejšnje izgube v Zagorju V tej občini je poslovalo z rdečimi številkami v prvem polletju kar 20 podjetij. Izguba znaša nekaj nad 80 milijonov tolarjev; sem ni všteta izguba v rudnikih rjavega premoga. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je izguba povečala za okroglih 500 odstotkov. Zanimivo je, da izlaški Elektroelement kljub visokemu izvozu 10 milijonov nemških mark izkazuje izgubo v višini 33 milijonov tolarjev, tovarria Varnost pa je poslovala brez nje. M.V. Trboveljska Strojegradnja več izvaža Ob začetku leta se podjetju ni kaj prida pisalo. Pozneje se je vodstvu tovarne le posrečilo zagotoviti precej večje izkoriščanje zmogljivosti, v glavnem za izvoz. Zdaj prodaja v tujino največ izvarjencev, razvili so plodno kooperacijsko sodelovanje z avstrijskimi in nemškimi partnerji. Polletni izvoz je dosegel vrednost 6 milijonov nemških mark. Če ne bi izpadel dogovorjen izvoz v SND, bi bil še veliko večji. Do konca leta namerava kolektiv doseči vsaj 10 milijonov nemških mark izvoza. Prihodnje leto se obeta še več izvoznih poslov, s čemer bi lahko spet zaposlili kakih 100 do 140 nekdanjih članov kolektiva. M.V, V Cementarni ustavili peč V noči s 27. na 28. avgust so se v trboveljski Cementarni odločili ustaviti rotacijsko peč, nekaj delavcev pa poslati na prisilni dopust. Razlogi: 30.000 ton cementa v silosih in 14.000 ton klinkerja v skladišču. Zaloge, vredne 300 milijonov SIT. Omenjajo tudi vse slabši likvidnostni položaj, ki ga za sedaj še uspevajo obvladovati. Sicer pa so v firmi letos obratovali le dobre štiri mesece: do srede marca je trajalo redno letno popravilo, junija so iz istih razlogov prvič ustavili peč. Kljub vsemu ocenjujejo, da več kot 60 dni zastoj v proizvodnji ne bo trajal in da bodo letos uspeli odpremiti 300.000 ton cementa, kar bi bilo le okrog 30 odstotkov pod nekajletnim povprečkom. A.H. Kmalu drugačno zavarovanje Pomladi smo zapisali, da bomo s 1. septembrom začeli sklepati prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Vmes je prišlo do nekaterih nerazčiščenih pogledov, slovenski parlament še ni imenoval skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje. To ne pomeni, da zavarovalnice še ne pripravljajo svojih predlogov, zlasti o višini prispevkov prostovoljnega zavarovanja. Na sedežu zasavske območne zavarovalnice Triglav so povedali, da bo Triglav najpozneje do konca septembra pripravil svoje predloge. Prostovoljno zavarovanje bo posamično, kolektivno in turistično. Gre za možnost, da se bo vsak, ki potuje v tujino v okviru turističnih agencij lahko dodatno zdravstveno zavaroval. V svetu so te oblike zavarovanja za primer nenadne bolezni med potovanjem zelo razširjene in so sestavni del turistične ponudbe agencij. Za nas bo najzanimivejše individualno prostovoljno zavarovanje. Zagotovo se bodo tega poslužili zlasti starejši ljudje, ki so praviloma bolj bolehni. Na zavarovalnicah resno računajo nanje, saj si bodo s prispevkom dodatnega prostovoljnega zavarovanja omogočili cenejše zdravstvene storitve. M.V. ELEKTROELEMENT MLa mS j Z L A K E d. d. TRGOVINA Obrezija 5, 61411 Izlake Tel.: 0601 73-838, 73-512 vam v akciji »Za varnost in udobje v vašem domu« ponuja v mesecu septembru nižje cene za celoten lasten program Elektroeiementa Posebna ponudba za: * enopolni instalacijski odklopnìk (6-32A): 638 SIT * ifra stikala - zunanje: 4.440 SIT - notranje: 3.840 SIT - zunanja svetilka z infrardečim stikalom: 5.040 SIT * program kabelsko priključno merilnih ornane, že od 6.050 SIT dalje iz bogate ponudbe ostalih izdelkov pa lahko v tguvini izbirate po nižjih cenah tudi: * akustiko, * vse vrste dekorativnih svetil, * male gospodinjske aparate, * belo tehniko, * širok asortiment ostalega elektromateriala Odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 15.45, ob sobotah od 8. do 12.ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O UGODNOSTIH NAKUPA PRI NAS! EMGMSmS MALHAJ IENAULT Beh rdeča, modra, črna, sre orna, siva, . . s temnimi sjgkli £J: brez - barve R5 k: jih lahko odpeljete takoj, že (k 3.300 DEM dalje NOVO: H19 novi model 25.400 DEM dalje dobava takoj! IIP*'' UGODNO: R21 TL 24.200 DEM dobava takoj! wmmmmmmm Prodaja: 06C1/24-031, servis: 0601/21-525 mesnica-delikatesa ferdi MILAN DOLANC dipl.ing.živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344 ZÀ&AVfÉ sniOivr pO SI .O VE: nji Trgovina z mešanim blagom Posetje, Trbovlje 7onca Količ - Pralni prašek 3kg od 490 SIT dalje, - Testenine 69.80 SIT - Toaletni papir 10/1 249.60 SIT, - Trenerke od %90 SIT dalje - Ugodno otr. in moške kavbojke cena do 2900 SIT - Žarnice 99.f 61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, _____ _ _ tel.: (0601) 71 827 (trgovina) podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev DEJAVNOSTI: I.STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, tapisom, topli pod, vinflex, \ . ...) 2. TRGOVINA: - prodaja talnih oblog: parket, ladijski pod, pluta, itison, tapi en, topli pod, vinflex, vinas ... - barve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin, biol • • t barve ...) - tapete raznovrstnih vzorcev - vse vrste lepil in lakov 3. DOSTAVA NA DOM Turisti so (bili) v Zasavju Sredi avgusta so nekaj turistov zabeležili tudi v Zasavju, natančneje na Izlakah. Bilo jih je vsega skupaj 77, od tega 44 tujih. Popolnoma so zasedli Medijske Toplice oz. tamkajšnji hotel B-katcgorije, devet tujcev se je za nekaj časa nastanilo v Kandršah pri Vidrgar-jevih, štiri goste so gostili v gostišču Maček v Šcntgotardu. Polni penzion pri Vidrgarju je stal 1300 tolarjev, pri Mačku si moral zanj odšteti za slabih 200 tolarjev več. Poznavalci ocenjujejo, da bodo morali Zasavci za promocijo Svojega turizma in svojih turističnih zmogljivosti storiti še veliko. Le želja, poslati rekreativno zaledje slovenskega glavnega mesta, ne bo dovolj. A.11. Novi načrti Za rekreacijski center Medijske Toplice (nov kompleks na Izlakah) je že izdelan osnutek programskih zasnov. Najprej ga bodo obravnavali v zborih občinske skupščine, nato pa še v enomesečni javni razpravio na Izlakah. IS je že sprejel sklep o izdelavi zazidalnega načrta za ta kompleks. Izdelane bodo tudi programske osnove in ureditveni načrt za območje kamnoloma Borovnik. Lokacijsko dovoljenje za raziskovalni prostor ležišča kamna v Borovniku je že bilo izdano, na podlagi izvedenih raziskav pa se tu načrtuje eksploatacija kamna. 1.1,. Za lepše Trbovlje TD Trbovlje v letos ni pripravilo v poletnih dneh nobene gostinsko-tu-ristične prireditve, tako kot v preteklih. Prireditve terjajo določena sredstva, ki jih društvo nima. Društveni člani se usmerjajo pri svojem delu na praktično plat. Vključili so se v slovensko akcijo za leto turizma 1993 v Sloveniji in v akcijo za najlepšo ureditev kritja v Sloveniji. V septembru bodo člani posebne komisije, ki jo tvorijo tako člani Turističnega in Hortikulturnega društva, že drugič letos ocenjevali urejenost Trbovelj, od železniške postaje do Gabrskega, vseh KS, stanovanjskih naselij, hiše, komunalne naprave pa tudi urejenost tovarniških in drugih poslovnih objektov. Konec oktobra bodo podelili tradicionalne zlate vrtnice za najbolje ocenjene hiše z okolico in pekočo koprivo tistim, ki na tem področju zaostajajo. Društvo bo še naprej urejalo pot na Klcčko. Društvo se je odločilo, da bo pričelo z akcijo za obnovo hišnih fasad, predvsem starejših z bogatimi štukaturami. Sprožiji bodo tudi akcijo za osvetlitev nekaterih spomenikov, pomembnejših objektov, npr. sakralnih v nočnem času. Pospešiti bo treba oživitev mestne hiše - Gradiča na Trgu Franca Fakina. Več pozornosti bo treba posvetiti košnji in urejanju zelenic okoli blokov in v parkih. Zelo bode v oči domala že tri leta napis "tor-eida", na fasadi Delavskega doma - osrednje kulturne hiše v Trbovljah. Ni ga, ki bi ga odstranil ali premazal. Društvo bo organiziralo obisk razstave cvetja v Mariboru. Turistični delavci vabijo k sodelovanju vse občane, podjetja, organizacije, društva in druge, tla sodelujejo aktivno in praktično pri izvajanju vseh akcij, katerih cilj je, da naredimo naš kraj lepši, prijaznejši in bolj urejen. Držimo se gesla: pometimo najprej pred svojim pragom, kajti tu se začenja naša dežela! Neosvinčeno gorivo Nižje koncentracije strupenih snovi v avtomobilskih izpušnih plinih lahko dosežemo z uporabo katalitičnega konverterja, ki oksidira ogljikov monoksid in ogljikovodike ter reducira dušikove okside. Pri vozilih s katalizatorji je obvezna uporaba neosvinčenega bencina, zato sc zmanjšajo tudi emisije svinčevih spojin. Občasno opazimo posameznike, ki v svoja vozila brez katalizatorjev, v dobri veri, da ravnajo okoljevarstveno (ali pa vsaj "varčno”), točijo neosvinčen bencin. Z uporabo "zelenega" bencina v neprimernih motorjih okolju in seveda tudi sebi, naredijo neprimerno več škode, kot koristi. Pri izgorevanju neosvinčenih goriv v vozilih, ki nimajo vgrajenega katalizatorja, namreč nastajajo rakotvorne aromatske spojine (podatki HMZ). 'fine Lenarčič N. Vidergar Gorjup Yamaha glasbena sola Februarja je Elektroprom z Izlak skupaj z. GŠ Zagorje ustanovil oddelek Yamaha glasbene šole za synthesizer. Metodo poučevanja je razvila Yamaha Foundation, pedagoški oddelek znane tovarne za izdelovanje glasbenih instrumentov. Synthesizer postaja samostojen instrument, ne več zgolj nadomestek akustičnih instrumentov. V prvem semestru je pouk obiskovalo 19 učencev, že v začetku tega šolskega leta pa se ho po Yamahinih programih izobraževalo približno 200 učencev na sedmih glasbenih šolah. Slovenija je štirideseta država, kjer poteka takšen pouk. V prejšnjem šolskem letu seje na Yamahinih glasbenih šolah po svetu učilo preko milijon učencev. Yamahini učbeniki uporabljajo popularno glasbo današnjega časa, melodije so znane z radia in TV. Sproti se učenci naučijo tudi potrebnega tehničnega znanja, teorija glasbe je vključena v učne ure na prijeten in takoj uporaben način. V Zagorju je bil ustanovljen Yamahin izobraževalni center za Slovenijo. Učitelji se na metodičnih seminarjih seznanijo z učno metodo, ki omogoča glasbeno znanje prenašati na učence na kar najboljši način,.v skladu z. najnovejšimi pedagoškimi spoznanji. Pred dnevi je predavatelj z Dunaja tako poučeval deset učiteljev. Novembra bodo japonski glasbeniki na seriji koncertov po Sloveniji predstavili možnosti, ki jih ponujajo Yamahini instrumenti za izvajanje elektronske glasbe. Dimitrij lieuerinann mali oglasi L. Mali oglasi v Zasavcu bodo še.naprej zastonj. Izpolniti morate le | priloženo naročilnico in jo poslati do 18. 9. 1992 na naslov Uredništva J Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da I bomo objavili le male oglase, kjer bo dopisan točen naslov pošiyateya, j saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti, j Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera I povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavyalL GRADBENA PARCELA, VIKEND ■ PRODAM parcelo za vikend 450 m2 pri Trojanah, zgradbenim materialom in načrti. Tel.:24 -593 ■ PRODAM primerno parcelo za vikend in strojno obdelavo, travnik -njiva (3 ha), ob asfaltni cesti, v bližini telefon, elektrika, sončna lega, v naselju Suhadol pri Zidanem mostu. Tel.: 81 -875, od 16. ure dalje ■ KOMFORTEN vikend nad Trbovljami prodam ali zamenjam z vašim doplačilom. Tel.: 21 - 549 ■ V Zasavju vzamem v najem manjši lokal, primeren za trgovino. Tel.:61 -226 po 20. uri zvečer ■ PRODAM vikend blizu Ribnika v Trbovljah. Tel.: 22-413 GARAŽA ■ NA trgu Franca Fakina v Trbovljah prodam zidano garažo 30 m2.Tcl.:25 -750 KNJIGE ■ PRODAM Angleščino 1, Biologijo 2, Naše telo 7, Kemijo 7, Gospodinjstvo 8 ...Itn. Tel.:61 - 538 ZAPOSLITVE ■ IŠČEM zastopnika za svojo firmo, za Zasavje. Kličite od 14. do 16. ure. Tel.: 61-899 ■ POTREBUJETE usluge oblikovalca pri vaši celostni podobi, aranžiranju, notranji opremi, itd.? Tel.: 62 - 254 MOTORJI, AVTOMOBILI ■ VW 1303, letnik 74/78, registriran do marca 93, solidno ohranjen, nemški, prodam. Tel.: 21 - 549 ■ PRODAM Tomos APN 6S, nov za 1000 DEM in 400 m kabela 3x2,5 mm2, po 90 SIT/m. Tel.: 62 - 315 ■ PRODAM motor ETZ. 250, letnik 83, lepo ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 22-413 ■ PRODAM zastavo 101, letnik 89, prevoženih za brezplačni mali oglas Tekst: Moj naslov: Naročilnico oddajte najkasneje do18.09.1992. 29500 km. Tel.: 61 - 430 KOLESA ■ KOLO BMX poceni prodam.Informacije od 17. ure dalje. Sotlar Marko, Polje 22, Zagorje ■ BOTTECHIA, dirkalno kolo v celoti kromirano, prodam za 1000 DEM. Tel.: 0608 - 43 -107, od 7. do 15. ure, Martinšek (služba). RAZNO ■ NUDIMO ugoden kredit do 6000 DEM z letno obrestno mero 2,5%. Tel.: 63 -382 ■ PRODAM kombiniran otroški voziček Chicco Atlantic, torbo za dojenčka in nahrbtnik. Cena po dogovoru. Tel.: 61 -715 ■ PRODAM otroški voziček znamke Hauck, star 1 leto. Tel.: 71 - 330 ■ PRODAM kovinska garažna vrata z manjšimi vgrajenimi vrati. Tel.: 42 -315 ■ NOVO satelitsko anteno, 136 kanalov, stereo prodam. Cena 670 DEM. Tel.: 42 - 358 ■ PRODAM črno beli televizor Gorenje, ekran 61. Cena po dogovoru. Tel.: 27- 157 Zasavski SOS Telefon za ljudi v stiski Vabimo vse prijazne ljudi dobre volje, ki se radi pogovarjajo in želijo pomagati ljudem v stiski, da se nam pridružijo pri ustanavljanu zasavskega SOS telefona. Svoje prijave pošljite na naslov: Zasavski SOS, C. zmage 33, 61410 Zagorje. Povabili vas bomo na razgovor. , J Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje Č.F. Zf.ijtf. v kora k s časom, roste pravi odgovor / NAŠLI TRI NAS ! ! ! * posredovanje in imenovanje računalniške opreme * izdelava programov za različna ptxlroeja dejavnosti * prodaja software opreme MICROSOFT, UORIAN1) in drugih * organizacija tečajev iz področja računalništva * imenovanje računalniških ime?, in prenosa podatkov A/AJDKTK JVA.S na Osti 20. julija 2c v ZA(iOnjlJ ali rcj/OL/črrč: usi.: ogoi/či mi s / / KINO PROGRAM TRBOVLJE - Delavski dom 10.9 ob 17.00 in 19.00 V zadnjem trenutku (psiho triler) 11.9. - 14.9. ob 17.00 in 19.00 Ne reci mami da smo sami (komedija za mladino) 15.9. - 17.9. Papež mora um-reti(komedija)toinčetob 17.00 in 19.00, sre ob 19.00 < 18.9. do 21.9. Kralj Mamba (glasbeni film), pc in pon ob 19.00, sob in ned ob 17.00 in 19.00 22.9. - 24.9. Jekleni konjički (akcijski film), to in čet ob 17.00 in 19.00 uri sre ob 19.00 uri ZAGORJE - Delavski dom 9.9 - 13.9 Free Jack (fantastika), če. in pet. ob 19.00, so. in ned. ob 18.00 12.9: -15.9 Doktor (drama), so. in ned. ob 20.00, pon. in to. ob 19.00 16.9. - 20.9. Obračun v malem Tokiju (akcijski film) sre., čet. in pet. ob 19.00 so. in ned. ob 20.00 19.9. - 21.9. Komandos iz predmestja (akcijski film), so. in ned. oblS.OO, pon. in to. ob 19.00 22.9. - 24.9. ob 19.00 Operacija pašteta (akcijski film) HRASTNIK - Delavski dom 10.9. ob 19.00 Doktor (drama) 12.9. - 14.9. Ne reci mami da smo sami (komedija), so. in ned. ob 17.00 in 19.00 16.9. -17.9. ob 19.00 Vampirski motocikl (trillcr) 19.9. -21.9. kichncbet (pustolovski), so. in pon. ob 19.00, ned. ob 17.00 19.9. - 20.9. Srčna dama (drama) so. ob 17.00, ned. ob 19.00 23.9. - 24.9. ob 19.00 Vonj golega telesa ( am. erotika) IZLETI 10. septembra izlet planinske skupine Društva upokojencev Trbovlje na Bohor 12. septembra bo na Lisci srečanje zasavskih planincev 12. septembra organizira PD Trbovlje izlet na Raduho 13. septembra bo planinski pohod na Mrzlico in Kum v okviru slovenske akcije Teden športa Slovenija,92 SREČANJA 19. septembra bo na Mrzlici srečanje delovnih ljudi iz Revirjev in Savinjske doline KONCERTI Sredi septembra bo Mešani pevski zbor Svoboda II pripravil koncert narodnih in umetnih pesmi na Šmarni gori. EX TEMPORE V dneh 19. in 20. septembra bo likovna skupina Relik, Trbovlje, organizirala tradicionalno srečanje ljubiteljev likovnikov na Ex tempore 92 v Trbovljah. SREČANJE GLEDALIŠČ NA PODEŽELJU Sobota 19. septembra: 10.00 Gledališka skupina Šmarje SAP, F.S. Finžgar: Veriga, Dvorana posvetnega društva Čemšenik 12.00 - Amatersko gledališče DPD Svoboda Loška dolina, VDOVA ROŠLINKA, Dvorana DPD Svoboda Kisovec 15.00 - Gledališka skupina Domovina OSP, Peter Petrovič: VOZEL, Dvorana Doma Svoboda Elektroelement Izlake (kinodvorana) 18.00 - KUD Pušča, Romani Union -Zveza Romov, Murska Sobota, Jožek Hrovat: Legenda, Dvorana Združenega doma KPD Mlinšc 20.00 - Kulturno društvo Josip Jurčič, Muljava - Josip Jurčič - Deseti brat, Medijski grad - predstava na prostem - Izlake ŽURI Diskoteka Slovenija - Ribče: 11.9. gostuje v diskoteki skupina Agropop Ribče: 18.9. 1992 bo v diskoteki Slovenija gostovala skupina Ringišpil ŠPORT NOGOMET Trbovlje: Oria Rudar - Medvode (19.9. ob 16.30 uri) (2. SNI.) Zagorje: Zagorje Elektroelement -Mura (12.9. ob 16.30) (SNI.) Naša bodočnost V trboveljski porodnišnici se je od 14. avgusta do 3. septembra rodilo 38 otrok. 14. avgust: Urška Bcnegalija, hči Simona (Litija); 16. avgust: Zulejma Burgič, sin (begunski center Hrastnik), Vesna Milanovič, hči Alja (Trbovlje), Rozalija Šarkezi, sin Danijel (Zagorje); 17. avgust: Anica Petek, sin Boštjan (Zagorje); 18. avgust: Blanka Šmit, sin Tim (Zagorje); 20. avgust: Irena Oblak, hči Urška (Radeče), Metka Šink, sin Rožle (Zagorje); 21. avgust: Zineta Šahbegovič, hči Adisa (begunski center Hrastnik), Marija Sajovic, sin Andrej (Hrastnik), Slavi Lavrin, hči Nada (Zagorje); 22. avgust: Ivica Jeretina, hči Špela (Zagorje), Karmen Košir, sin Boštjan (Hrastnik), Slavica Žonta, hči Monika (Laško), En-isa Osmanovič, sin Anel (begunski center Trbovlje); 23. avgust: Lolica Tahiraj, hči Jasmina (Hrastnik); 24. avgust: Vesna Kožar, sin Žiga (Sevnica), Milka Grašinar, sin Roki (Zagorje), Maja Prašnikar, sin Matija (Zagorje); 25. avgust: Jasmina Sotenšek, hči Ula (Zagorje), Klavdija Dornik, hči Sara (Litija): 26. avgust: Marinka Kovač, hči Lucij-(Zagorje), Savina Prašnikar, sin Jak (Zagorje); 27. avgust: Slavica Povše, hči Ursula (Hrastnik), Andreja Trkulja, sin Domen (Laško); 28. avgust: Fatima Delič, sin Rusmir (Zagorje); 29. avgust: Kaneta Biščič, sin (Trbovlje); 30. avgust: Andreja Medved, sin Miha (Radeče), Simona Žibret, sin Domen (Hrastnik); 31. avgust: Mojca Anzeljc, sin Jure (Zagorje); 1. september: Melita Drobne, hči Martina (Zagorje), Anica Gregorčič, sin Jože (Laže), Ljudmila Prek, sin Luka (Zagorje), Jolanda Čančer, sin Jernej (Trbovlje); 2. september: Alenka Tunjič, sin Mark (Zagorje), Maja Butkovič, hči Nika (Trbovlje), Mojca Lendcro, hči Nastja (Trbovlje); 3. september: Katica Horvat, sin Aleksander (Celje). Iskreno čestitamo Lidija Pa jo imamo! Zasavsko Shirley Mac S Laine. Lidija Asta živi in dela v Ljubljani I (zadnje leto v Rakitni) že več kot trinajst S let. Toda korenine so naše. Do vpisa na fakulteto je bila doma v Hrastniku in nekaj časa na Dolu. Rojena je v Celju. Tako kot slavna igralka v svojih Iskanjih, je Lidija spregovorila o duhovnosti, ki sodobnega človeka vedno bolj zanima. Razkriva nam stvari, o katerih se je včasih govorilo le v zaprtih ezoteričnih krogih. Želi, da bi knjigo razumeli tudi tisti, ki so brez kakršnegakoli predznanja, zato piše namenoma poenostavljeno. Predstavlja svoje otroštvo, razgrinja odnose do najbližjih, kar ji je pomagalo prodreti vse globlje v svojo podzavest. Opisuje svoja iskanja in vprašanja. V veliko pomoč ji je modrec Koot Hoomi in Aleš, življenjski spremljevalec. Ljudje, ki so knjigo brali, imajo različna mnenja. Nekateri so zmedeni, saj jim podira ustaljena pravila, drugačnega življenja pa niso pripravljeni sprejeti. Drugim se zdi, daje ubesedila njihove poglede na življenjska sporočila. Na primer: ne obsojajte sebe in drugih. Trosite ljubezen in dobili jo boste nazaj. Zaupajte v svojo moč kreacije in seji predajte. Tretji dvomijo, daje avtorica zaradi duhovnih vaj samoizpovedi zares osvobojena. Ne manjka tistih, ki se 1 zgražajo ali naslajajo nad opisi znancev. ! Lidije vse to seveda ne bo ganilo. Prišla je do spoznanja, da vsi, ki pišejo ali govorijo o drugih, govorijo o sebi. Kajti človek vedno dela, govori, pojasnjuje le sebi. Kdor se bo lotil branja, si bo z Lidijino zgodbo pomagal razjasniti svojo. Knjiga Lidija je izšla v samozaložbi v sodelovanju z društvom YAM, ki združuje ljudi za zdravo in duhovno prebujeno življenje. Skrbijo in spoštujejo okolje in sočloveka. Vse drugo ni tako pomembno. Funči Moljk Na Madžarskem z Japonci Lani je MPZ Vesna prvič zastopal Slovenijo na svetovnem festivalu mladinskega petja v japonskem Ilamamatsuju. Ostal je lep spomin in navezala so se prijateljstva. Želja, da se ponovno srečajo, se je mladim pevcem izpolnila že 21. avgusta letos. Japonski zbor High School iz Hama-matsuja, ki je gostoval na Madžarskem, je tja povabil tudi Vesnanc. Zagorjani bi se morali srečati še z madžarskim dekliškim zborom Budapest, s katerim že vrsto let prijateljujejo, vendar so dekleta odšla na turnejo v Kanado, pozdravili so jih le predstavniki. "Pesem je most, ki različnosti spaja..." Tako je bilo tudi na skupnem koncertu, ki je potekal na prostem v manjšem madžarskem turističnem mestu Sz.cndandrc blizu Budimpešte. Japonci so številno naključno občinstvo očarali tudi s svojimi narodnimi nošami in plesom pa seveda s petjem, ki je polnil prostor z njihovo tradicionalno, orientalsko umirjenostjo. '1'udi naši pevci so navdušili. Še zlasti so občinstvo presenetili z moderno izvedbo pesmi Lojzeta Lebiča "Urok". Na koncu so vsi skupaj madžarski državni praznik proslavili s pesmijo "Ib a Smtill World" v japonščini. Na žalost je bilo za druženje z japonskim zborom malo časa, saj jc zaradi slabe organizacije propadla Podeželska gledališča V septembru bo prvo srečanje podeželskih gledališč, ki jih bo gostila občina Zagorje. Dve soboti se bo v dvoranah po okolici Zagorja zbralo okoli 250 igralcev desetih gledaliških skupin z različnih koncev naše dežele. Vaško gledališče nastaja med prebivalci posameznih vasi ali zaselkov, raste iz potrebe po kulturnem udejstvovanju, po druženju. Ustvarjalci pripravljajo predstave tako na prostem kot v preprostih dvoranah. Program v večini namenjajo sovaščanom in prebivalcem okoliških krajev. Ta družbena kulturna dejavnost je bila v preteklosti gotovo bolj živa kot danes. Judi prebivalci Zasavja se gotovo spominjajo, koliko predstav so znale ponuditi domače gledališke skupine. Tovrstna srečanja v okviru Linhartovega srečanja in pod pokroviteljstvom ZKO Slovenije, so primeren način, da vrnemo ljubezen do domačega gledališča. Žal Zasavci ne bodo med nastopajočimi, lahko pa bomo uživali ob lepi domači besedi, ki jo bodo predstavile gostujoče skupine. Predstave bodo v dvoranah v okolici Zagorja. Nastopili bodo: Zveza Romov, gledališče iz Muljave, Gledališka skupina Šmarje SAP, Gledališka skupina KD Podtabor, KUD Franc Žiberna iz Povirja, KUD France Koblar iz Železnikov, KD Mislinja, DPD Svoboda iz Loške doline, Lutkovna skupina OŠ iz Gornjega Senika v Porabju. Festivalski del bo obogatil strokovni simpozij na temo Gledališče na podeželju. Ivana Laharnar večerna zabava. Namesto zabave si je bilo prijetno ogledati nekatere znamenitosti madžarskega glavnega mesta. Pevci so se prepričali, da je Budimpešta, na bregovih Donave, šc zlasti ponoči, res čudovito mesto. Vesna jc japonske prijatelje povabil k sebi v goste, saj zdaj že verjamejo, da v Sloveniji na srečo res ni več vojne. Če ne prej, sc bosta zbora srečala na svetovnem mladinskem festivalu, ki bo ponovno leta 1994 na Japonskem. Vcsnani so tja že uradno povabljeni. Svet jc res majhen, še posebej, če ga druži glasba. Mija Južinu ZABEL.r.iiO Hrastnik Pevke Z Dola, ki jih vodi ElzaJakšič, so že pričele z vajami. Sestajajo se dvakrat tedensko ob 19. uri na šoli Dol - ob ponedeljkih in četrtkih. Intenzivne vaje načrtujejo konec septembra v Bohinju. Vabijo nove glasove. Brez pretiranega razmišljanja se odločite vse, ki nosite v sebi željo po petju. Zatiranje takih želja škoduje. Vpis v hrastniško glasbeno Šolo je letos večji kot lani - lani 148 gojencev, letos 170. Vsem niti niso mogli ustreči, ker so oddelki klavirja zasedeni. Novost je oddelek Yamaha šole. F.M. Trbovlje Letošnji Ex tempore 92 Trbovlje (že deseti) bodo člani Relika izpeljali v soboto in nedeljo 19. in 20. septembra. Prijave sprejema Relik, Trbovlje, Trg Svobode 1 la. Pričakujejo okoli 25 udeležencev, od tega polovico domačih, ostali pa bodo iz drugih slovenskih likovnih središč. Mešani pevski zbor Svobode II je začel z vajami. Sredi septembra bodo nastopili na Šmarni gori, kamor jih je povabil Miha Ledinek, priljubljeni šmarnogorski gostilničar, po rodu Trboveljčan. Konec septembra pridejo v Trbovlje na povabilo MePZ Svobode II pevci MePZ Avgust Pavel iz Gornjega Senika v Porabju. Prvega septembra so odprli razstavo del slikarja Žarka Vrezca iz Ljubljane v Galeriji DD Trbovlje. Umetnika je predstavil predstavnik organizatorja ZKO Trbovlje Stašo Butk-ovič, večer pa popestrili Zarjani pod vodstvom Alberta Ivančiča. Umetnik razstavlja 20 večjih del v akrilu. V drugi polovici avgusta jc potekal slikarski Ex tempore "Impolca". Organizirala sta ga Dom upokojencev in oskrbovancev Impolca pri Sevnici ter Relik, vodil pa odbor pod vodstvom Franca Imperla, namestnika ministra za zdravstvo RS, v strokovni žiriji pa sta sodelovala še akademski slikar Janez Knez in Zinka Turnšek. Srečanja se je udeležilo večje število likovnikov. V začetku septembra so pričeli z vajami in pripravami na javne nastope kulturniki vseh društev v Trbovljah. Vsi vabijo medse nove pevce, igralce, godbenike, plesalce, likovnike in druge. T.L. Zagorje Vsako leto MPZ Vesna povabi medse nove pevke in pevce. Preteklo soboto so v Delavskem domu pripravili avdicijo. Morda je med mladimi Zagorjani še kaj tistih, ki za avdicijo niso vedeli, pa radi pojejo. Na preizkušnjo še lahko pridejo. Vesna ima vaje ob sobotah dopoldan v zagorskem delavskem domu. Konec avgusta je Zagorski oktet gostoval v Nestelbachu v Avstriji, kjer je ponovno navdušil. Pevci se pripravljajo na koncert ob 15 obletnici delovanja. Koncert bo 24. oktobra v zagorskem delavskem domu, nastopal bo še mešani zbor iz Nestel-bacha in oktet iz Šoštanja. Odbor za pripravo jubileja vodi direktor TEVE Varnosti Borut Drnovšek. Oktet bo izdal tudi kaseto. V okviru Ljubljanskega poletnega festivala je 29. avgusta Pihalni orkester Svea iz Zagorja nastopil v Križankah skupaj z Vladom Kreslinom, Beltinško bando, Borisom Cavazzo in Radem Šer-bedžijem. Godbeniki so obiskovalce še kako navdušili. Delavski dom iz Zagorja pripravlja program gledališkega abonmaja. V tej sezoni bo pet predstav, kot je to že v navadi, o posameznih predstavah se še dogovarjajo. Sezona naj bi sc začela konec oktobra. Vigred in Delavski dom iz Zagorja pripravljata za Zasavje novo ponudbo. V večje kraje po Sloveniji bodo peljali obiskovalce tistih predstav, ki ne bodo gostovale izven matičnega gledališča. Velik projekt bo Kralj Lear v Cankarjevem domu, zanimive so predstave Borštnikovega srečanja v Mariboru, v Celju bo Herman Celjskina prostem, načrtujejo tudi ogled drugih predstav. I.L. S Kolumbom v Kisovec DPM in Knjižnica iz Zagorja ( Vlasta Šribar in Milena Garantini) sta se pridružila mednarodnemu kvizu Kolumb in doba odkritij, ki je potekal pod pokroviteljstvom Unesca. Že tretje leto se tekmovanje po svetu začenja okoli 10. maja na Dan knjige (istega dne leta 1933 so namreč v Mainzu v Nemčiji zažgali vse knjige, ki takratni oblasti niso bile všeč). Je vzpodbuda za branje in raziskovanje s pomočjo knjižničnega gradiva in vsaka tovrstna prebrana knjiga se šteje v bralno značko. Naši osnovnošolci so se pridružili šolarjem iz desetih evropskih držav in se pet stoletij po odkritju Amerike z nagradnim kvizom potegovali za Kolumbovo nagradno potovanje v nezano. Na Dan zlatih knjig ( 17.9.) bo odpotovala odkriti še nezani svet sedmošolka Maja Ocepek iz Kisovca, ki je bila nad žrebom presenečena, saj je bila konkurenca velika. Nagrada jo je vzpodbudila še za raziskovanje ostalih področij, saj se je vpisala k zboru Vesna. Baje, če si uspešen, tudi z njimi lahko vidiš kak košček sveta. P.R. Mladi umetniki Pod vodstvom akademskega slikarja Nikolaja Beerà se je letos drugič v Poletni likovni šoli v Medijskih Toplicah zbralo enajst nadebudnežev iz vseh koncev Slovenije, ki so za teden dni potonili v likovno igro in zadnji dan pripravili razstavo svojih del. Lara Koritnik iz Kamnika je bila tu že lani in načrtuje vpis na Likovno akademijo. Pravi, da je Miki izvrsten pedagog. Med mlajšimi obiskovalci pa je bil Maj Blatnik, sedmošolec iz Kranja: "Rad rišem ljudi in tukaj sem se veliko naučil. Spoznal sem, da so barve zame večji izziv kot črnobela tehnika. Mikije super in upam, da se naslednje leto spet vidimo." Udeleženci so pripovedovali, kako so prvič pod strokovnim vodstvom risali človeka. Nekaj domačinov je bilo namreč tako prijaznih, da so jim bili za modele. Opazili so spremembo med "notranjim" in "zunanjim" slikarstvom. "Dokler nismo odšli v naravo, so bile slike bol; statične, energija je bila drugačna. Ko pa smo odšli na Sveto goro in risali v naravi, so slike začele živeti, dobivale so drugačno obliko," je povedala Dcja Kačič, srednješolka iz Ljubljane. Mladi so spoznavali tudi sebe. Petra Radovič Košarkarski klub Zagorje Vas vabi, da si ogledate prireditev m kHarke 92 ki bo V soboto 12. septembra, na igrišču Proletarec v Zagorju PROGRAM: Ob 10.00 UTI turnir veteranskih ekip Domžal, Vrhnike in Zagorja Ob 15.00 Uri tekma med ekipo Vlade RS in zagorskimi veterani Ob 16.30 Uti tekma članske ekipe Ob 18.00 Uri zabava, igra ansambel Sončna stran 4 V primeru dežja bo prireditev v telovadnici Osnovne šole Ivan Skvarča v Zagorju. VABLJENI! •••••••••••• .*.*.■ • ••••••••• • • • • • • • • • •,.*.*.* *«#•%•• ••• • • • • • • • • • * '•*•*•*•*•*•*•*•?•*•*•*•*•*•*•*•*•"•*•"•’ • • Nedelja. Sveže septembrsko jutro. Medijske toplice. Okoli hotela je hudo živahno. Povsod mrgoli ljudi, na parkirnem prostoru je med avtomobili vseh mogočih tablic skoraj nemogoče najti parkirni prostor. Vsak drugi avto je opremljen s kolesom ali kajakom. Živahnost se počasi začne spreminjati v napetost, ki se stopnjuje do 8.ure, ko se začne prvi zasavski pentatlon. 14 kolesarjev se je podalo na okoli 30 km dolgo pot od Izlak preko Zagorja, Trbovelj nazaj v Zagorje (dvakrat). Že kmalu sta skupini ušla reprezentanta Igor Bertoncelj (Firma ■ Peter Grašič) in Jani Lampič (Koala . šport Bled). V prvem krogu sta si priborila tolikšno prednost, da sta se potem vmes še malo pogovarjala, kakšno je vreme in če ne bi počasneje vozila, da bi počakala druge. V manj kot eni uri sta si prikolesarila skoraj tri minute prednosti in s tem omogočila svojim kolegom iz ekip boljša izhodišča za nadaljevanje. Ob sodčku Unija pivovarne Union so kolesarje na železniški progi v Zagorju čakali ka-jakaši. Le-ti so se pognali v umazano in mrzlo Savo, kot da jim gre za življenje in smrt. Niso bili sami. Spremljali so jih sotekmovalci s kolesi, kar nekaj ljudi se je zbralo na mostu pri Elektrarni, največ navijačev je bilo v Hrastniku. Z ledeno Savo je najbolje opravil Gorazd Medved, zaostanek svoje ekipe za vodilnimi je s šestih minut zmanjšal na tri in pol in pripeljal ekipo Riosi iz Hrastnika na četrto mesto. Razlika med vodečo ekipo Grašič in zadnjo ekipo CRL je narasla že na dvajset minut. Vendar se naši fantje, ekipo CRL so namreč sestavljali v glavnem Zasavci, niso dali. Pogumno so se po- dali za ostalimi in jih po strminah nad Hrastnikom in Trbovljami poskušali ujeti. Nekateri so bili tako hitri,da so presenetili celo organizatorje. Ko je kombi pripeljal redarje na Kipe, sta ga meni nič tebi nič prehitela najhitrejši gorski kolesar in takoj za njim še policist na* motorju. Ne morete si misliti, kakšna blamaža! Rok Kolar je s svojo hitrostjo uspel zadržati vodilno mesto ekipe Firma Peter Grašič in predati kot prvi. Pri Gradičku v Trbovljah so že čakali gorski tekači. Napovedi, da bodo imeli v našem pentatlonu največ dela gorski tekači, so se uresničile. Vzpon na Čemšeniško planino ni majhen zalogaj. Vrstni red se je med tekom dodobra spremenil in vodilni po tretji etapi so pristali na 5.mestu. Na čelu seje pojavila ekipa Sport Lifea, ki je bila dotlej vseskozi druga. Sledil je polet jadralnih padalcev na cilj v bližini Izlak, od koder so morali s padalom vred teči do cilja na bazenu Medijskih toplic. Največ je v tej etapi pridobil Peter Slapar (Nevlje) in svoji ekipi zagotovil tretje mesto. S tem se je živ žav zopet vrnil v Medijske toplice. Zmagovalci so svojega vodjo za nagrado okopali v izlaškem bazenu, sc le simbolično polili s šampanjcem saj jim je bolj pri- jalo, da jim je močil grlo kot pa obleko. Nazadnaje so jim okrog vratu obesili še kolajne, podelili pokale in direktor Medijskih toplic Drago Butja je vsakemu v dlan stisnil kuverto. V kuvertah so bile nagrade. Vsak od njih je dobil 7-dnevni paket v hotelu Medijske toplice. Da se bodo lahko odpočili od vseh naporov. V dvoje. Barbara Kus Foto vtisi: Jože Ranzinger jr Rezultati: 1. Sport Life (Lampič, Svoljšak, Božnar, Kovačič, Lotrič 3:24.32, 2. Alpina 3:27.46, 3. Nevlje 3:36.35,4. Maraton (Rog. Slatina) 3:37.17, 5. Goldi Kamnik 3:38.16, 6. Firma Peter Grašič 3:40.03, 7. Idrija 3:44.11, 8. RIL (Jazbec, Poljan, Belec, Čarman, Pivk) 3:48.24, 9. Koala šport Bled 3:49.44, 10. Riosi Hrastnik (Smodič, Medved, Cvet, Kirn, Cvikl) 3:58.00,11. Ev-ergreeni 3:58.11, 12. Kovinotehna 4:02.55, 13. M-ZKZ Mozirje 4:04.30,14. CRL 4:18.17 (Sušnik, Stradar, Oberčkal, Motoh, Žnidar) Slovenske nogometne lige so že v polnem teku in da ne bi kaj zamudili, smo se podali na zasavska igrišča in povprašali, kaj se dogaja v naših klubih. Poglejmo najprej k našim prvoligašem članom Elektroele-menta iz Zagorja. S pripravami so začeli takoj po koncu lanske sezone, saj so morali poskrbeti za okrepitve. Novi "Zagorjani" so postali Kurež, Grčar in Razboršek, pridružil pa se jim je še mladi up Samir Balagič. Rot smo izvedeli, so morali zanj odšteti "le" borih 1500 DEM odškodnine (kar nekam malo za tako dobrega igralca !?). Ampak denar niti ni tako pomemben, važno je, da se v ekipi dobro počuti in da se dobro razumejo. Igralci pa so se priprav lotili 13.julija na Vidrgi, kjer so realizirali vseh 24 načrtovanih treningov, nadaljevali pa so na domačem igrišču. Vodstvo je bilo s pripravami zadovoljno. Igralci se med seboj dobro razumejo in njihov glavni adut so presenečenja, kijih je ekipa sposobna pripraviti.Pravi dokaz za to je bila tekma v Kranju, kjer so kot gostje osvojili obe točki. O ciljih so povedali naslednje: na koncu bi mjorali biti okoli 10. mesta in si s tem zagotoviti obstanek v prvi ligi.Poleg tega nameravajo igralce, ki so vsi amaterji, vsaj polprofesionalizirati, s čimer bi zagotovili višjo kvaliteto igre. V Trbovljah so kot po navadi optimisti. Njihov edini cilj, ki mu je vse podrejeno, je osvojitev prvega ali drugega mesta v drugi ligi in uvrstitev med najboljše. Okrepitve, organizacija in priprave, vse je težilo k temu cilju. Kar se okrepitev tiče, so nam povedali, da so se v glavnem osredotočili na to, da izgubijo čim manj igralcev. Pridobili so v glavnem mlade in perspektivne igralce, ki so se dokaj dobro vključili v ekipo. Priprave moštva so potekale v Lendavskih toplicah, kjer so prebili sedem dni, odigrali dosti tekem, s katerimi so bili zadovoljni, razen s tekmo s Studiom D, kjer so so pokazale nekatere slabosti, ki pa jih bodo počasi odpravili. V vodstvu tudi na namigovanja, da nekaj ni v redu, odgovarjajo z optimizmom. Ko sem namignila, daje v enem vikendu izgubilo vseh pet selekcij Orie Rudarja, so to pripisali spletu nesrečnih okoliščin in ne slabemu vodstvu. V današnjih časih je optimizem veliko vreden. In na koncu poglejmo še v Kisovec. Po izpadu iz druge slovenske lige je prišlo v Svobodi do velikih sprememb. V klubu so dobili novega trenerja, novo vodstvo kluba in doživel*precejšnjo zamenjavo igralcev. Klub so zapustili trije vodilni igralci, pridobili so Šinka iz Zagorja in novega vratarja iz Litije, vrnili pa so se še trije bivši igralci: Vozel, Gošte in Asmanovič. V klubu je trenutno največji problem denar, ki ga nujno potrebujejo za nakup opreme in vzdrževanje igrišča, ki je po ocenah igralcev zelo slabo. Robi Lukač in Barbara Kus t Deset let tenisa na Izlakah Asfaltno igrišče, izposojena mreža in nekaj navdušencev: Zdenko Fritz, Kramar Marjan, Miha Hild, Tomaž Kržišnik. Takšna je bila podoba teniške sekcije na Izlakah pred desetimi leti, ko so se izlaški ljubitelji tenisa organizirali. Kmalu seje z ogromno prostovoljnega dela začel razvijati športni kompleks, kakršnega poznamo danes. Tri peščena igrišča letos obiskuje okoli 90 članov teniške sekcije Izlake, pa tudsi drugi, ki jim je tenis pri srcu. Teniška sekcija Izlake že sedmo leto igra v tretji slovenski ligi. Kar ne morejo se prebiti naprej. Tu pride do izraza tudi pomankljivost sekcije. Nimajo namreč trenerja, ki bi se ukvarjal z mladimi, tako, da si pomagajo med seboj. Po besedah tajnika kluba Miha Hilda se skušajo tenisači Izlak vključiti v celovito turistično ponudbo bližnje okolice s tem, da na Izlake povabijo čimveč zanimivih in poslovno uspešnih ljudi in tako posredno pomagajo pri razvoju tenisa in splošnem razvoju Zasavja. It.K. Sergej po Leedsu Najboljši trboveljski plavalec Sergej Koncilja je letošnjo plavalno sezono zaključil z nastopom na mladinskem EP, ki je bilo iz Splita preseljeno v angleški Leeds. Čeprav se v nobenem od svojih nastopov ni uspel uvrstiti v finale (med prvih 16), je zadovoljen s svojim prvim večjim mednarodnim nastopom. "Plaval sem 400 mešano in 200 delfin. Oboje sem odplaval približno pol sekunde slabše od osebnega rekorda, vendar je treba povedati, da smo plavali v jutranjih predtekmovanjih. Za razliko od domačih tekmovanj, kjer se lahko zjutraj malo preizkušaš, je potrebno na velikih tekmovanjih že zjutraj pokazati vse, kar znaš. V popoldanskih tekmovanjih bi sc dalo še izboljšati rezultate." Kot vse kaže, so imeli podobne težave tudi ostali slovenski predstavniki, saj se nikomur ni uspelo uvrstiti v finale. Trenutno ima Sergej še počitnice, ki se naglo iztekajo, na vprašanje: "Še trenirati?" pa je dejal: "Ja, to pa!" B.K. Alpinistične novice Člani AO Planinskega društva Trbovlje, so tudi v avgustu nadaljevali z vzponi v domačih in tujih stenah. Dušan Košir se je mudil v začetku avgusta v italijanskih Dolomitih. 1. avgusta je z Danico Pirnuš iz Kranja plezal v Marmoladi, smer Via Ombrello, težavnostna stopnja VI-. 2. avgusta sta plezala v steni iste gore v smeri Via Tomas-son, IV+. 4. avgusta sta plezala s Silvom Maurijem v Treh Cinah, v Gasinovi smeri, VI- AO. 5. avgusta sta Košir in Pirnuševa plezala v Treh Cinah v Preussovi smeri- poči, V-IV +. 6. avgusta sta ta dva plezalca plezala ponovno v treh Cinah v Dibonovem razu, IV-I11.7. avgusta je Košir plezal s Pirnuševo v Treh Cinah v Fehermannovem kaminu, V+/IV/V. 22. avgusta sta se mudila Dušan Košir in Miro Kokole, oba iz AO PD Trbovlje, v steni Šit v Tamarju. Uspešijo sta preplezala smer JLA /Jaz ljubim Alpe), z visoko težavnostno stopnjo VI A2/V+. T.L. REZULTATI NOGOMET SNL: 2. kolo: Nafta-Elektroele- ment 3:0; Nafta: Veselič, Balantič, Horvat (Požgaj), Novak, Baša, Drvarič, Šabjan, Hra-nilovič, Bubek (Graj), Utroša, Herceg. EE: Hace, Kurež, Buovski, Brečko, Borštnar, Žibert, Grčar, Kern, Žlak, Petrušič, Balagič (Grden); Strelci: 1:0 Hranilovič, 2:0 Šabjan, 3:0 Herceg; 3. kolo: Elektroelement-Železničar 3:1; EE: Hace, Kurež, Buovski, Brečko (Šink), Borštnar, Žibert, Grčar, Žlak (Gošte), Perušič, Balagič. Železničar: Du-karič, Najvirt, Žibert, Uršič, Korda (Štravs), Hecl, Valantan (Onič), Kravt, Kokol, Zimet, Breznik; Strelci: 1:0 Petrušič, 2:0 Kern, 3:0 Kern (11 m), 3:1 Kokol; 4. kolo: Steklar-:Elektroelement 0:0 Steklar: Kuraj, Zdovc, Neskič, Korajžija, Valjavec, Marguč, Valek (Bek), Horvat, Brundič, Kidrič (Šmid), Krklec. EE: Hace, Grešak, Buovski, Brečko, Borštnar, Žibret, Grčar, Kern, Žlak (Hadžič), Petrušič, Balagič. 2. SNL: 2. kolo: Domžale-Oria Rudar 3:0. Domžale: Stjepanovič, Pergar, Lovrič (St. Pctkičič), Deisinger, Sl. Petkičič, Hegler, Hojs, M. Cvijanovič, Dimic, Zajc, Radeljak (P. Cvijanovič). Oria: Mudrinič, Jesih, Kic, Barič, Kapetanovič, Rižner, Sotenšek, Brdik, Haralovič (Agatič), Vastič, Breznikar. Strelci: 1:0 - Sl. Petkičič (11 m), 2:0 - St. Petkičič, 3:0 - Dimic; 3. kolo: Oria Rudar-Primorje 3:2 (1:1) Oria: Mudrinič, Jesih, Kic, Barič, Štok, Kapetanovič, Sotenšek, Brdik (Rižner), Holešek, Breznikar, Kitič (Vasetič). Primorje: Ržek, Krečič, Maton, Dergar, Bratina, Mulahmetovič, Lučič, Fegič, Čermelj, Adžič, Batajnjski. Strelci: 1:0 Kapetanovič, 1:1 Adžič, 2:1 Holešek, 3:1 Holešek, 3:2 Fegic. 3.SNL: Svoboda - Brda 1:0 (Uranič), Svoboda - Zarica 2:0 (Šink, Vozelj) ROKOMET Prijateljske tekme: Oninikom - Krško 38:18, Oinnikom - Karlovac 22:25, Tapi -Piran 14:8, Silex Samobor - Tapi 17:12, Sasa ri - Tapi 22:13, Lokomotiva - Tapi 23:9, Mlinotest - Tapi 26:16 Ix)vrekov memorial - Sevnica: Dobova -Zaščita 17:12, Sevnica - Velenje 13:14, Sevnica - Zaščita 18:15, Velenje - Dobova 10:4. 1. Velenje, 2. Dobova, 3. Sevnica, 4. Zaščita ATLETIKA Gorski tek - DP: članice: 1. Vivod, 2. Ani Živko (Rudar Trbovlje) BALINANJE 2. liga vzh: Zarja - Partizan Trbovlje 14:3 KAJAK Solkan - PION. POKAL: K-l ml. dečki: 1. Pečnik (Hrastnik), 2. Šerme, 3. Terdič (oba Raš.); st. dečki: 1. Fišner (Hrastnik), 2. Lazar, 3. Kavs (oba SE) MALI NOGOMET l.liga: LMUHY:MERLL5:0, RUD-NIK:ČOLNIŠE 2:5 (pritožba Rudnika), INŽ.ŠARBEK:PSTUHI-KLUB MESEČINA 9:2, ŠKOTLGOSTIŠČE PIRNAT 2:3, ŠD MLINŠE:MLADI ORLI 2:1, TRGOVINA REPOVŽ:IZLAKE 3:0 2.liga: TEVE VARNOST:ŠD PRA-PREČE 3:1, CNEILL:TOPLIČANI VET -ERANI 3:1, ŠENTLAMBERT:ŠD KOTREDEŽ-TRG. ČEVELJČEK 1:0, VESN:ZLATOROGI-ULTRA 0:2, UDARNIK- MBP:ANTIMON 1:1, ŠD MLINŠE II: AUTO KBM 1:1 3. liga: DREAM TEAM:ŠPAROVČEK 1:2, SI P O REX: AKUMULATOR 8:0, J ASTREBLTALCI 6:3, PITONI: BULDOŽER 1:0, IZLAK F. VET-ERANLNLP 2:0, GOSTIŠČE MAČEK:HORS 1:1, ELEKTROELE-MENT:TIRNA 0:4 Športni CIK CAK V teku je akcija Teden športa Slovenija 92. v njej sodelujejo tudi zasavski športniki. Tako npr. vabita PD Trbovlje in PD Kum- Trbovlje, v nedeljo, 13. septembra na pohod na Mrzlico in na Kum. Zasavski rokometni klubi se vneto pripravljajo na začetek prvenstva. Ženske, starejše deklice, kadeti in moški v 3. ligi bodo prvo kolo odigrali že 19. septembra, moški prvo in drugoligaši pa 3. oktobra. Vsi zasavski klubi so bili na nekajdnevnih pripravah. Rokometašice TAPI Zagorja v Umagu, kadeti Zaščite Zagorja v Kokarjah, moška ekipa TKI Hrastnika na Kalu, Omnikom Rudar na Lisci, prav tja bodo danes odpotovali tudi igralci Zaščite Zagorja. Omnikom Rudar bo imel v novi sezoni štiri novince - Voglarja, Senico, Sečkega in Juga. Admir Jašarevič je namreč dobil ugodno ponudbo iz Italije in zapustil Trboveljčane. Te dni poteka prestopni rok za tujce in Slovence, ki se vračajo iz tujine. Bo morda še prišlo do kakšnega zanimivega prestopa? Teniški klub Rudar je pripravil klubski turnir, na katerem je nastopilo 24 igralcev. V finalu je po kar treh urah in 20 minutah borbe Peter Golob ugnal Tonija Možica z 1:6, 4:6, 6:4, 7:6, 6:3. AK Rudar je izvedel finalno tekmovanje letošnje pionirske atletske šole. Ob odsotnosti Zupana in Juvančičeve so bili najuspešnejši Borčilo, Košec in Hasanovič pri dečkih ter Ružničeva, Kurnikova in Tomovičeva pri deklicah. Hrastniški kajakaš Ivan Poljan nadaljuje s serijo uspehov. Pred dnevi je na reki Soči z veliko prednostjo osvojil naslov državnega mladinskega prvaka v spustu. Nogometaši Svobode iz Kisovca so sijajno začeli prvenstvo v 3. ligi. v uvodnih dveh nastopih so premagali Brda (1:0) in Zarico (2:0) in prevzeli vodstvo na lestvici. Hrastniška ZTKO je ostala brez sekretarja. Dosedanji Robert Halzer je odšel na novo delovno mesto. Zaposlil sc je kot profesor telesne vzgoje na trboveljski srednji strojni šoli, kjer je zamenjal prof. Janija Pajka, ki od novega šolskega leta naprej poučuje na gimnaziji. Kdo pa bo zamenjal Robija? Kolesarska sekcija Partizana Trbovlje prireja 2. kolesarski vzpon na "zasavski Triglav" Kum. Start bo 20. septembra ob 10. uri na Železniški postaji v Trbovljah. Startnina je 300 SIT, kolesarji bodo prejeli spominsko majico, malico in okrepčilo na Dobovcu in v Lontovžu. Najboljše čakajo medalje in pokale. Dolžina proge je 10 km, višinska razlika 1000 metrov. Srečanje zasavskih planincev bo v soboto, 12. septembra na Lisci (947 m). Na srečanju bo slavnostni govornik Andrej Brvar, predsednik PZS, zvrstile se bodo razne športne in družabne igre. Izlet na Lisco bodo organizirala vsa zasavska planinska društva. Tudi tokratno srečanje sodi v okvir dneva slovenskih planincev. PROMET V vsem .Zasavju so ob začetku pouka poskrbeli za varovanje otrok na poti v Solo. Policajem so pomagali tudi pionirji prometniki in odrasli, nove so označbe na cestah, v šoli pa so mladino opozorili na najbolj varne poti v šolo. V prvih šolskih dneh tako v Zasavju ni bilo prometnih nesreč, v katerih bi bili udeleženi otroci. Vendar - začetna vnema in previdnost bo sčasoma popustila, kontrole na cestah ne bodo več tako stroge, zato je še kako na mestu opozorilo, da šolsko leto ne traja le prvih nekaj dni. Še bolje: otroci so na cesti prav vsak dan v letu, ne le na začetku šolskega leta. Dobro bi bilo to tudi upoštevati. V zadnjih treh tednih je bilo v Zasavju nekaj nesreč: 16. avgusta je F.I. zaradi neprimerne hitrosti pri TKI Hrastnik zapeljal iz spolzke ceste preko travnate površine v potok Boben. Vozilo je bilo uničeno, voznik jo je odnesel brez poškodb. 25. avgusta je na Dolski cesti vozilo, ki ga je vozil Z.M., pričelo zanašati. Zapeljal je na levo in trčil v avto, ki ga je vozil voznik z istimi inicialkami Z.M. Zabeležili so le materialno škodo, hujših poškodb ni bilo. 27. avgusta ob 20.30 uri je J.G. iz Zagorja vozil preveč po sredini vozišča in na Prešernovi v Zagorju oplazil nasproti vozečo lancio voznika M.Č. Škoda 30 tisoč tolarjev. J.G. bodo prijavili sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola, M.Č. pa ovadili tožilstvu, ker se je fizično lotil J.G. 28. avgusta je kolesar vozil navzdol mimo Medica bara, popustile so zavore, pripeljal je na prednostno cesto ter direktno trčil v kolesarja, ki se je pripeljal iz Trga svobode. Oba sta jo odnesla brez hujših poškodb, kršitelj pa bo prijavljen zaradi izsiljevanja prednosti. 5. septembra ob 6.55 uri je A.Š. iz Zagorja vozil iz Mlinš proti Razpotju. Približno 500 metrov pred od- cepom za Kolovrat je zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal po strmem nasipu v potok. Voznik jo je odnesel s praskami, škodo ocenjujejo na 50 tisoč tolarjev. Goljufa V Trbovljah sta T.S. in A.B. pobirala prostovolje prispevke za begunce. Napravila sta spiske in s staro izkaznico aktivista Rdečega križa hodila po hišah. Vse bi bilo v redu, če pobranega denarja ne bi zapravila za hrano in pijačo. Ne za begunce, zase. 29. avgusta so "humanitarni akciji” naredili konec policaji. Tujec kradel bencin Na 16. avgust ponoči so prijeli tujca M.M., kije kradel iz rezervoarja parkiranega vozila v bližini Rudnika Trbovlje bencin. Policaji so ugotovili, da je M.M. kradel bencin zato, da bi ga natočil v prav tako ukradeno vozilo. Odkrili so tudi, da je neupravičeno vstopil v tuje stanovanje. Odpeljali so ga k preiskovalnemu sodniku. Našel je kost Š.F. je našel v gozdu Jelenca v Hrastniku okostje in menil, da gre za kost človeške roke. Medicinski strokovnjak je ugotovil, da gre za okostje domače živali in "strahotnega” odkritja je bilo konec. Kuril je v gozdu Z.J. je 22. avgusta pripeljal v gozd blizu Podmeje stare trame od ostrešja. Tam jih je kljub močni suši zakuril. Ogenj je ogrožal okoliško drevje, ki je celo zagorelo. Gasilci so ogenj pogasili, Z.J. pa se bo pogovoril s sodnikom za prekrške. Kradejo kot srake V Hrastniku so spet beležili nekaj manjših tatvin, ki pa so za lastnike ukradenega lahko precej neprijetne. Tako je neznanee konce julija vlomil v manjši vikend B.F. in mu iz kleti odnesel več steklenic in zaboj alkoholnih pijač. Prav tako konec julija je nekdo vlomil v klet stanovanjskega bloka na Logu in odnesel različne predmete. Konec avgusta pa so vlomili v trgovino v Naselju Aleša Kaple. Odnesli so večjo količino blaga in denarja. Policisti so storilca odkrili in ugotovili, da sta ukraden denar hitro zapravila. Predmete, kupljene z ukradenim denarjem, so zasegli. AUFBIKS Vroče noči in dnevi se počasi umikajo. Morda bo razbeljenih glav sedaj kaj manj. Vseeno pa se ne bojimo, da bi nam zmanjkalo gradiva za našo rubriko, na katero je vsake toliko časa kakšen odziv. Npr. takšen: ni res, da sem onega po gobcu. Hudiči, narobe pišete. Jaz že nisem tak. Res nisem po gobcu Janeza, kot ste zapisali, ampak Jožeta... Razburjeni so bili sosedje 2. septembra, ko so slišali v stolpnici na Trgu revolucije živalsko kričanje. Policistom so povedali, da nekdo pretepa žensko, ki močno kriči. Seveda so možje postave urno odhiteli na kraj kričanja. Ugotovili so, da sta v stanovanju fank in dekle vadila gledališko vlogo. Ogledali so si torej predpremiero in se malo kulturno izobrazili. Težko je, če ostaneš brez čika. Stasten kadilec se je že tako tresel brez cigaret, da je 28. avgusta vlomil v gostišče v Hrastniku in odnesel 200 štek cigaret. Če vidite kje preveč dima, pokličite policaje, ker zasvojenca še vedno iščejo. N.S. se ga je, takole med ku-marati, malo nažgal. Natakarica v lokalu v Hrastniku je bila tega 18. avgusta nič kaj prijazne volje in ubogega N.S. je podila domov. Celo policaje je poklicala in ti so ga opozorili. N.S. jo je mahnil domov, med potjo pa ga je notranji glas spet obrnil in vrnil sc je nazaj, ter natakarici povedal, kaj si misli o njej. Papir vsega tega ne prenese. Med rožcami napojeni rogovilež se je ohladil na primernem mestuvpolicijki postaji. CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI »v° 1. ČESTITKA •.Uit» T* ■■ tekst Z «X VWA Z ? eno skladbo ob delavnikih eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih , tekst z dvema skladbama ob nedeljah kot nova enota 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio TYbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam — rv-F—-■ -j * ™ j- i> ™ .j .im... ^ petka, ob sredah in ponedeljkih pa Se dve na obisk Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od uri dlje. Kljub temu, da to že veste in dafpt takega pri roki, zato v tej Številki ZASAV0& začenjamo oddajati ob 14.00 in ' ' na sporedu vsak dan, razen ob pa pripravljamo ob 17.30. Ob zdaj poglejmo, kakSen je tedenski čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45, vas pret ponedeljkih: c oddajo o kulturi, torek je večidel Ttammtaifm za vse, predvsem za one, ki ST»# 4 ; program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) dni od pol Štirih do Štirih prenašamo oddajo 14.30 m 1330 (ali 18.45). Širše informacije čez Čestitke in želje pa po 13.00 uri. Ob p> ’’ in ob ned tikih (18.Ì ..Ob m 'C— ob delZnh^M^******* Od enih pa do šestih odddjmjjm---------, ....... nato horoskop in zanimivosti. Ob\j4.45, lS.45~in 16. gostu ali dogodku in vašim glasbe. 22-056. Glasba za vsako uho in vsako razp. Za pester, aktualen, kontakten in kvalitet sodelavci radia. med llM in 1100. Ó nedelji kasneje, ,ave, osmrtnice in druge EPP storitve so ! 8.30; 9.4S;\0.45; 12.30 in 12.45 uri ).% sobotah (18.00) in nedeljah pol sedmih bntaktna (tokrat nas tudi se odpravimo kam sobota in nedelja sta osmo uro zjutraj in Ureditvah, izletih, glasujete tedna, ob enajstih in ob fEPP blok 12.45 prvem delu želje in čestitke, Yaja. V zadnji dajemo prostor i.OO uri na naš telefon (0601) zorjev. se za vas trudijo naši novinarji in RADIJSKI POZDRAV, SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! /O ljubljanska I Celje - skladišče D-Per 6/1992 5000006275,15 COBI SS o UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta, zmage 33, Zagorje ob Savi Nepreklicna naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek mesto........ .................... postna St........... ulica......................... telefon............. datum........................ lastnoročni podpis. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po zagotovljeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zagotovljeni ceni v začetku polletja.