Posamezna številka Din L
St. 157.
V Ljubljani, v četrtek 17. julija 1924«
Poituina v gotovini.
Leto 1»
<W8f>
□ "...     —□
* •
l	Izhaja	vsak	dan popoldne,	j
f	Mesečna	naročnina:	I
1 V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
Neodvisen političen list ?
0-
%	U'
Uredništvo: WoIfova ulica fit.1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
1 Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	*
1
I
t
Ne pretiravajte.
Soboten žalosten dogodek pred pošto je hotelo naše strankarsko časopisje temeljito izrabiti. Ker pa dogodek sam *a to ni nudil dovoli materiala, so si naši listi pomagali s tem, da so si potreben material izmislili sami.
Kot prvi je nastopil v tem oziru »Slovenski Narod«, ki je poročal v pon-deljek začudeni Ljubljani o razsežni komunistični zaroti, ki da je hotela streljati po ljubljanskih ulicah meščane kot zajce. Neverjetno je, kako divno fantazijo je v tem pogledu razvil starikavi »Slovenski Narod«. Cele čete boljševističnih udarnikov je videl že »Slovenski Narod«, kako naskakujejo Ljubljano in more mirne meščane.
Pa senzacija se »Slovenskemu Narodu« ni obnesla in počasi je prišla resnica na dan in »Slovenski Narod« je moral po vrsti zanikati svoje vesti. Kljub temu pa »Slovenski Narod« še vedno ni zakopal svoje izmišljotine popolnoma in še vedno bi hotel kovati iz sobotnega dogodka političen kapital In nič boljši od »Slovenskega Naroda« ni »Slovenec«. Tudi on je hotel izkoristiti kri padlega v svoje politične namene, tudi on si ji izmislil za to potreben material. Če bi ostal »Slovenec« samo na polju objektivnega poročevalca, bi mu štela javnost njegov nastop celo v dobro. Toda »Slovenec« se ni mogel premagati in mesto kot objektiven poročevalec je nastopil kot navaden klerikalen strastnež.
Navada »Slovenskega Naroda« je, da so vsega krivi klerikalci. Navada »Slovenca« pa je, da so vsega krivi liberalci, oziroma v zadnjem času dr. Žerjav. In tako se je spozabil »Slovenec« do gorostasne trditve, da je bil spopad pred pošto čisto premišljen in aranžiran samo zato, da se prestraši ljubljanske meščane in se jih prepriča, da je demokratska stranka vsled svojega energičnega nastopa proti komunistom rešiteljica države, čudimo se samo še, da ni poročal »Slovenec« še to, da se je dal Zadravec namenoma ubiti in da so komunisti bili pred pošto Po navodilu demokratov. Tako bi bila sraešnost kronana.
Vsa stvar pa ni le smešna, temveč tudi škodljiva in sramotna, zato rečemo: Nehajte s pretiravanji, nehajte z izkoriščevanjem krvi nesrečnih žrtev.
Tudi v našem lastnem interesu! ♦Slovenski Narod« je s svojim smešnim Pretiravanjem pomagal ravno komunistom, ki morejo zdaj pokazati, kako se 0 njih laže. In »Slovenec« je s svojim neresnim pretiravanjem samo utrdil v SDS stališče dr. Žerjava.
Soboten dogodek je jasen, da ne tfiore biti bolj. Pravi njegovi krivci so tisti, ki razvnemajo strasti in ki dajejo Potuho onim, ki z nasiljem posegajo v Politično borbo. To pa sta zakrivila »Slovenski Narod« in »Slovenec«. Zato naj oba lepo molčita in naj najpreje prenehata s špekulacijami na ljudsko strast!
Propagiranje os vete se mora v našem Časopisju nehati, prav tako pa se F»a nehati tisto pavšalno sumničenje. K-akor piše »Slovenec« včasih o Orju-naših, je škandal, zlasti še, ker je »Slovenec« sam priznal, da je med njimi ®°lno idealnih ljudi.
Konec pa mora biti tudi tisti nekri-nosti, ki je prevladala v zadnjem ča-Su v našem Časopisju. Po »Slovencu« so vsakega incidenta, vsakega dogod-
i.a /)?naši že naprej krivi, po demokratskih listih pa so že naprej v vsakem žiru nedolžni. Ampak na svetu še ni
Kii° ®rgan'zacUe iz samih angelov in ni lo še tako zločinske tolpe, da bi v Jej sedeli sami hudiči. Zato ne pretirajte in bodite objektivni!
Končno je resnica vendarle več ko s’yan'cars^i interesi in na račun Ijud-fc,®. iV! n^k°. nihče koval političnega Pitala! To je javnost po sobotnem godku jasno povedala, zakaj hujska-V(uj1® »vnost sita in zato tudi pretira-
Nič drugega ko navadna hujskarija •o namreč pretiravanja, kakršna smo “onveh po soboti in zato nehajte z nji-*>v©li jih ie bilo!
Krali v Beogradu.
Kralj je prišel opoldne. — Pašič poda danes ostavko.
Beograd, 16. julija. Politična situacija v Beogradu je oživela s prihodom kralja. Danes točno ob 11. uri dopoldne se je pripeljal kralj s spremstvom v Beograd v dvornem vlaku. Kralj je izstopil na topčiderskem kolodvoru. Na kolodvoru je pričakovalo kralja več novinarjev, med njimi tudi Vaš dopisnik, minister notranjih del Srskič in prometni minister Popovič. Ministrom, ki so pozdravili kralja na kolodvoru, je kralj izjavil, da se počuti bolje s svojim zdravjem. Kralj se je nato odpeljal v spremstvu prvega adjutanta generala Hadžiča po topčiderski cesti v dvor. Za njim so se odpeljali tudi ministri in drugi. Ostalo spremstvo je izstopilo na beograjskem kolodvoru.
Beograd, 16. julija. Po prihodu Njegovega Veličanstva kralja je bila sklicana konferenca vlade. Pred konferenco so zborovali samostojni demokrati pri Pribičeviču in radikali v klubu. Na konferenci je vse pripravljeno za daljno akcijo pri kroni. Pričakuje se, da bo kralj še popoldne pozval v avdijen-co predsednika narodne skupščine g. Ljubo Jovanoviča in ministrskega predsednika g. Pašiča. Slednja sta že za av-dijenco pripravljena. Radikali izjavljajo, da bo g. Pašič podal danes ostavko vlade. Zvečer se mora vršiti plenarna seja ministrskega sveta v dvoru.
. Pred reSStviio krize.
Kralj se vrne najbrž še danes v Beograd. — Kronski svet. — Po rešitvi
krize se vrne kralj na Bledi.
Beograd, "16. julija. Neki član vlade je izjavil vašemu dopisniku, da bo kralj prišel v Beograd še danes. Takoj po prihodu kralja bo sprejet v avdijen-co predsednik narodne skupščine gosp. Ljuba Jovanovič, nato pa ministrski predsednik g. Pašič. Pozneje bo najbrž na dvoru kronski svet. Minister je dalje izjavil vašemu dopisniku, da bo konzultacija, seja, ostavka vlade in razvoj situacije trajalo le malo časa. Kralj se bo po končanih konzultacijah odpeljal na Bled.
Beograd, 16. julija. Politična situacija v Beogradu je sedaj popolnoma mirna v znamenju pričakovanja razvoja'krize, ki bo nastopil z ozdravljenjem kralja. Veliko senzacijo vzbujajo v Beogradu malo verjetne vesti iz inozemstva, kakor n. pr. uboj Radiča v Moskvi itd. Pri nacijonalnem in opozi-cijonalnem bloku ne vzbujajo ta vprašanja nobenega zanimanja.
Beograd, 16. julija. Včeraj ministrski predsednik Pašič ni do večera nič konferiral z ministri. Želja vlade je, da se sedanja situacija popolnoma umiri in da prestane razburjenje duhov, tako da bo kralj po svojem prihodu v Beograd našel popolnoma mirno situacijo. Na ta način bi se lažje dalo dobiti volilni mandat.
Posvetovanja ministrskega predsednika.
Beograd, 16. julija. Gosp. Pašič je včeraj dolgo konferiral z g. Mate Drinkovičem o politični situaciji. Gosp. Drinkovič je obvestil g. Pašiča o režimu na Hrvatskem in o stanju in jaz-položenju naroda.
Beograd, 16. julija. Ministrski predsednik g. Pašič je sinoči dolgo konferiral z vojnim ministrom generalom Pešičem ter nato odšel na izprehod v Topčider.
Krvava borba z razbojniki w Kosovski Mitroviči.
Beograd, 16. julija. V Beograd je dospela vest iz Kosovske Mitroviče, da je tam dne 14. t. m. prišlo do spopada med razbojniki ter vojaškimi in žendarmerijskimi zasledovalnimi oddelki. Pred nekolike dnevi je znani voditelj roparjev Azem-beg prišel v selo Galico z roparji, da> proslavi bajram. O tem je bil obveščen kosovski veliki župan Janko Spasojevič, ki je s komandantom artiljerijskega polka polkovnikom Stojanovičem in s komandantom pešadij-skega polka podpolkovnikom Veličem z več četami in eno baterijo obkolil Galico. Azem-bega so pozvali naj se preda,1 ali ta je pričakal delegate z ognjem. Razvila se je krvava borba, ki je
trajala vse do popoldne 15. t. m. Azem-beg je poskusil nekolikokrat prodreti s svo.imi četami, pa ni imel uspeha. Sedaj pa je izobesil belo zastavo in ko so naši otvoriii ogenj, je skočil iz kule obenem z eno četo in skušal prodreti skozi naše vrste. Toda naša vojska je pobila vse ki so prišli iz kule in menijo, da je pn tej priliki padel celo sam Azem-be?. Vendar ta vest še ni potrjena. Naši imajo 17 mrtvih in 15 težko ranjenih, po večini žendarmov in vojakov. Roparji pa imajo 150 mrtvih in mnogo ranjenih. Po prvih poročilih imajo roparji oGi< mrtvih. Danes se bo vršil preg’ed mrtvih, da se ugotovi, ali je Azem-beg med njimi.
Pogajanja z Avsftrijo.
Beograd, 16. julija. Na konferenci, ki sta jo imela naš zunanji minister dr. Ninčič in avstrijski kancelar dr. Seipel na Dunaju, je bilo sklenjeno, da prično 1. septembra pogajanja med našo in avstrijsko vlado za rešitev obmejnih in gospodarskih vprašanj. Pogajanja se bodo vršila v Beogradu.
Beograd, 16. julija. Ker je trgovinska pogodba z Italijo sklenjena, bo sedaj naša vlada pričela s pripravami za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo. V zvezi s tem je tudi odhod g. Ninčiča na Dunaj. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo bo vodila ista delegacija, ki ie vodila trgovinska pogajanja z Italijo. Delegati bodo tekom prihodnjih dni odpotovali v Zagreb in v Ljubljano, da se posvetujejo s tamkajšnjimi gospodarskimi krogi o njihovih željah glede trgovinske pogodbe z Avstrijo. Trgovinska pogajanja z Avstrijo se bodo vršila v Sim-meringu.
RAZPRAVA O KONZULARNI KONVENCIJI.
Beograd, 16. julija. Včeraj se je pričela razprava o konzularnih konvencijah z Italijo. Razprava se danes nadaliuie.
Sporazum glede Zadra
Beograd, 16. julija. Ministrstvo zunanjih poslov je dobilo poročilo, da je naša in italijanska komisija, ki je v Zadru reševala probleme, ki so nastali z odcepitvijo Zadra od našega ozemlja, dovršila svoje delo in da je bil v glavnem dosežen sporazum v vseh spornih vprašanjih, zlasti glede vprašanja pokrajinskega kreditnega zavoda. Komisija bo nadaljevala delo v Splitu.
PRIPRAVE OPOZICIJE.
Beograd, 16. julija. Opozicija je razburjena radi prihoda kralja. Jutri pričakujejo prihod predstavnikov opozicije iz Ljubljane, Zagreba in Sarajeva. Takoj se bo vršila seja opozicije in konzultacije v dvoru. V narodni skupščini je danes radi tega zelo živahno.
ODOBRITEV ARETACIJE BEOGRAJSKIH KOMUNISTOV.
Beograd, 16. julija. Prvoinstau-čno sodišče v Beogradu je odobrilo odredbo beograjske mestne uprave, da se zapreta znana kqmunista Kosta Novakovič in Nikola Stefanovič, faktor tiskarne A. Š. a. d., ki je tiskala brošuro »Makedonija Makedoncem«.
Londonska konferenca.
PRED OTVORITVIJO LONDONSKE KONFERENCE. Pogoji za posojilo Nemčiji
London, 15. julija. Mednarodna konferenca bo jutri otvorjena s kratkim pozdravnim govorom Mac Donal-da. Nato bo po vsej verjetnosti izvoljen jjododbor, da se določi točen dnevni red. Izvoljen bo tudi finančni odbor, ki bo proučil vprašanje posojila Nemčiji in pa* poročilo o Davvesovem načrtu. Mac Donald in ameriški poslanik sta po daljšem posvetovanju o pogojili posojila Nemčiji po informaciji Daily Telegrapha določila sledeče pogoje: 1. Točna izvršitev Dawesovega načrta.
2.	Nemčija mora svojo dobro voljo dokazati. 3. Brezpogojna prioriteta obrestim posojila pred vsemi ostalimi obvezami Nemčije. 4. Plačevanja obresti se ne sme pod nobenim pogojem prekiniti. 5. Nepristransko sodišče bo ugotovilo vse morebitne pregreške Nemčije. 6. Sankcije se smejo izvesti samo s privoljenjem vseh sil in zastopnika posojilodajalcev.
Lo n d o n, 16. julija. Londonska konferenca je bila danes otvorjena. Včeraj sta prispela v London francoski ministrski predsednik Herriot in
belgijski ministrski predsednik Iheunis s številnim spremstvom. Na kolodvor# Victoria ju je pričakoval ministrski predsednik Mac Donald v spremstvu visokih diplomatskih funkcionarjev. Pri prihodu je izjavil francoski ministrski predsednik Herriot novinarjem: »Moj pozdrav angleškemu narodu je doka* mojega prijateljstva in spoštovanja. Prišel sem na konferenco z največjimi na-dami in želim, da se ne vrnem praznih rok.«
AMERIKA KOT OPAZOVALEC NA LONDONSKI KONFERENCI.
Pariz, 16. julija. Državni podtai? nik Hughes je odpotoval v soboto v Evropo. Pred svojim odhodom je Izjavil časnikarjem, da nima njegovo potovanje službenega značaja. V Londonu ostane do 28. julija. Londonske konference se ne bo osebno udeležil Pač pa bo v ozkih stikih z ameriškim po? slanikom, ki bo prisostvoval konferenci kot opazovalec. Iz Londona odid* Hughes v Pariz.
Dr. Ninžii o priznanju sovietske Rušile
Dunaj, 16. julija. Ob priliki sprejema v jugoslovenskem poslaništvu je imel dr. Ninčič daljši govor, v katerem je tudi omenil razmerje Jugoslavije do Rusije. Dejal je, da je osebno za priznanje Rusije de iure. Res ie dalje, da je večina Jugoslovenov za priznanje Rusije, toda na drugi strani je enako res, da se mnogi boje, da bi potem narasla komunistična agitacija. Glavno je, da se v tem vprašanju ne izvrši nobeno
prenagljenje. Ugoden trenutek za priznanje Rusije bo prišel sam od sebe. Dr. Ninčič se je zavaroval proti temu, kakor da bi se Jugoslavija mešala v ruske zadeve. Jugoslavija ni nikoli prir poznala Wrangla, temveč je samo podpirala revne ruske begunce. Na nek? vprašanje je odgovoril dr. Ninčič, da nima ničesar proti temu, če ostane Radič v Moskvi, da bi bil pa takoj aretiran, če bi se povrnil v Jugoslavijo.
Seja demokratskega kluba.
Beograd, 16. julija. Včeraj je bil zbran demokratski klub in je ob tej priliki diskutiral o agitacijah med narodom. Na mnogih mestih izjavljajo, da naj se zopet vzpostavi stara samostojna radikalna stranka, ki tvori danes sestavni del demokratov. Gosp. Davido-vič je v klubu izjavil, da bo pozval, ako ne pride kralj v Beograd, šefe grup na sejo in da ni nikakih izgledov, da bi g. Pašič dobil volilno vlado.
SKORAJŠNJI ODHOD KRALJA V ITALIJO.
Z a g r e b, 16. julija. Današnje »Novosti« poročajo, da se v dobro informiranih beograjskih krogih govori, da so s sklenitvijo jugoslovensko-italiianske-ga dogovora premagane zadnje ovire za poset našega kralja v Italijo. Ta po-set je bil že dogovorjen o priliki rimskega dogovora. Po zatrdilu nekaterih bi se imel ta poset izvršiti v najbližjih dneh.
RAZMEJITEV Z ITALIJO BO SKORAJ REŠENA.
B e.o g r a d, 16. julija. Ker so bila trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo ugodno zaključena, se govori, da bo v kratkem rešeno vprašanje ju-goslovensko-italijanskih mej. Italijani so to vprašanje zavlačevali vsled tega, da so mogli z mejnimi popustitvami doseči ugodnosti pri trgovinski pogodbi. Sedaj je ta vzrok odpadel in zato se bo razmejitev v kratkem izvršila.
IZPLAČEVANJE INVALIDNINE.
Beograd, 16. julija. Finančni minister g. Stojadinovič je včeraj ukazal vsem finančnim upravam, naj prično z izplačevanjem invalidnine. Za prvi čas je odrejeno, da se izplača 2 milijona dinarjev.
PREPOVEDANO KOMUNISTIČNO
ZBOROVANJE V BEOGRADU.
Beograd, 16. julija. Včeraj ob 7. uri zvečer bi se moralo vršiti v Beogradu protestno zborovanje nezavisne delavske stranke Jugoslavije pri »S?a-vinji«. Policija, ki je bila o tem še pravočasno obveščena, je zborovanie prepovedala.
Položaj Cankova se maje.
Beograd, 16. julija. Položaj v Bolgariji postaja vsak dan bolj zamotan. Vlada g. Cankova dobiva v parlamentarnih krogih vedno več nasprotnikov. Kralj Boris je pomagal Cankovu, da se je vzdržal na vladi; uvedel je akcijo, da se stvori koncentracijska vlada. Toda sedaj, ko se maje ja Cankovu tla, je že prekasno. Radi tega se bo v prihodnjih dneh vršil v Sofiji kronski svet, ki bo rešil to vprašanje. Toda zelo malo verjetno je, da se bo mogU stvoriti koncentracijska vlada.
DR. SMODLAKA V BEOGRADU.
Beograd, 16. julija. V Belgrad je prispel iz Zagreba dr. Smodlaka, naš poslanik v Vatikanu, in se je dalje časa razgovarjal z g. Davidovičera. Sinoči pa je dolgo konferiral s predsednikom narodne skupščine g. Ljubo Jovanovičem. Prihod dr. Smodlake je imel političen značaj, a g. Ljuba Jovanovič izjavlja, da je bil sestanek le prijateljski in informativen.
VRENJE V ALBANIJI.
Beograd, 16. julija. Sprememba režima je zelo poživila akcijo kosovskega komiteta. Bajram Cur in Ahmed beg Prištinac delujeta sedaj brez vseh ovir proti Jugoslaviji. Po najnovejšem sporazumu s Todorom Aleksandrovim bodo vsi v najkrajšem času podvzeli veliko akcijo proti naši državi. Ta akcija bi imela biti letos posebno krvava.
Borzna poročila.
Trstu 16. jufcja. (Današnja predi**z*.) Beograd *27.45—27.50, London 141-161, New Yoik 23.20-23.30, PariB 119-122. Du. uaj 330, Curih 422.5-425.
London, 16. MJ&a. (Današnja i/.to-borza.) Beograd 370. Trat 101.25, New Vork 436, Pam 84.90, Praga 174.76. Im<utf
310.000,	Curki 23.95.
Boo c rad, 16. (ulila. Duuaj O.HV* oo 0.1166. Nrw Yw* 84J6--84.70, P«rts 440, London 570-370.6, Mttas 36&5-M3.7& Praga 249.60-281. Curih J5.35~15.40, Am (tartani 13.14, Brneti
■ rlh, M. Hitita, tkesad toS.
i.95, N»w York 54$, Pr.gr KUS. Dmai riATM
28J0, London 25.9
Mac Donald pred angl. parlamentom
Na zadnji seji angieškega parlamenta; kateri je prisostvoval tudi abesinski prestolonaslednik z velikim spremstvom ter ves diplomatski zbor, je prišlo do velike politične debate, ki jo je pričel Asquith.
Najpreje je čestital Mac Donaldu, da se mu je posrečilo zasigurati londonsko konferenco. Povdarjal je, da je treba voditi debato tako, da bodo zastopniki Velike Britanije na konferenci v vsakem oziru veljali kot zastopniki veliko-britanskega naroda. Ne more se pa strinjati s tem, da se je po vojni nadomestilo diplomatsko občevanje preko poslanikov z raznimi izjavami ministrskih predsednikov pri čaju ali na železniških postajah. To ni niti tajna diplomacija, niti javna, temveč združuje v sebi vse napake ene in druge. Ta nova diplomacija je ustvarila nov jezile, ki je pa nejasen. Zahteva od ministrskega predsednikai, da določno pove, kako si razlaga vprašanje varnosti. Za svojo osebo je Asguith prepričan, da je enostranska zagotovitev angleške pomoči nemogoča. Anglija more vojaško poma* gati samo v okviru Zveze narodov in prevzeti bi mogla le obvezo, da se postavi na stran tistega, proti kateremu so bile kršene določbe Zveze narodov. Potrebno pa je, da se razširi interpretacija § 10 tako, da bo Francija zasigura-na.
Za njim je govoril Baldwin, vodja konservativcev.
Kritikova! je metode Mac Donalda^ ki je razdražil občutljivost Francije, ko je brez potrebe napadel suvereno stališče reparacijske komisije. Taka politika ni samo nespametna proti Franciji, temveč tudi proti Nemčiji. Poročilo Da-wesa je za Nemčijo tako ugodno, da se sme pričakovati, da ga bo Nemčija brez ugovorov sprejela. Po tem poročilu bi bila nemška valuta stabilizirana določene bi bile metode za odplačevanje nemških reparacij, ki pomenijo v primeru z Avstrijo in Madžarsko naravnost minimum poseganja v nemško suverenost. Poleg tega je določeno, da se vrši odplačevanje reparacij po gospodarskem indeksu blagostanja, tako da se ne bi mogla siliti Nemčija k plačilom, ki bi bila v nasprotju z gospodarsko pametjo.
Baldwin je izjavil, da se strinja s predlogom Asquitha, da se ima varnostno vprašanje rešiti preko Zveze narodov. Ha j\vin vpraša m iskr>li'.g? pie l-sednika, če je preskrbljeno, da ne bo Nemčija v slučaiu da dobi -10 milijonov funtov podojila), z nizkimi davki ogrožala interese angleške industrije. Nemška industrija mora nositi ista bremena ko angleška.
Nato je govoril Ramsay Mac Donald.
Konservativna stranka nima pravice očitati njemu diplomatske nespretnosti, ker je bilo že v Bonar Lawovem načrtu predvideno nadomestilo reparacij s posebno nadzorstveno oblastjo. Na tem predlogu je vztrajal v interesu kontinuitete angleške politike. Ramsay Mac Donald je nato povdarjal, da gre ssdaj v prvi vrsti za to, da se najde one garancije, ki bi omogočile kapitalistom Anglije, Amerike, Holandske in, kakor upa tudi Francije, da vlože svoj denar v gospodarsko obnovo Nemčije.
Francija bo s tem zadovoljna, da sodeluje Amerikanec ali kak drug zaveznik z natančno opisanimi pravicami kot zaupnik upnikov pri ugotovitvi nemškega neizpoinjenja mirovnih obvez. Finančni strokovnjaki bedo pritegnjeni k londonski konferenci zato, da razpravljajo o onih garancijah, ki jih bo zahtevala mednarodna financa, da more nemško posojilo z uspehom propagirati.
Angleška vlada ne namerava na londonski konferenci zahtevati sankcije za slučaj nemškega neizpolnjenja obvez. Ravno tako se v nobenem slučaju ne bo razpravljalo o izpremembi ključa za razdelitev nemških reparacij, kakor jc bil določen na konferenci Spaa. Tudi se ne namerava razpravljati o varnostnem vprašanju. More pa zagotoviti Asquithu, da se popolnoma strinja z njegovim mnenjem, da je treba zasigu-rati evropski mir potom splošnega dogovora vseh drž-av v okviru Zveze narodov. To mnenje ni samo načelo angleške vlade, temveč je zadobilo trdne prijatelje tudi v Franciji. Visoka vojaška oseba (mislil je na generala Nollet) je dejala angleškemu ministrskemu predsedniku sledeče: »Francoski varnostni problem ni problem enostranskega zavarovanja Francije, temveč, to je problem splošnega zavarovanja evropskega miru.« To mnenje pomeni prvi korak na poti k svetovnemu miru.
V nadaljnem tokv debate je povzel besedo Chamberlain in imel v imenu konservativne stranke naravnost senzacionalen govor.
Utis Mac Donaldovega govora je bil slab in konservativna stranka mora zahtevati, da usvoji delavska vlada sledeča načela kot smernice svoje zunanje politike.
1. Vztrajanje na Versajskem mirovnem dogovoru in vseh drugih z njim zvezanih dogovorov. (Medklic: Ali tudi porenskega dogovora? Chamberlain: Da, ravno tega v prvi vrsti!)
2. Vztrajanje na načelu, da je antanta kardinalna točka angleške politike, ker so zavezniki ravnotako pripravljeni smatrati ohranitev antante za kardinalno točko svoje politike.
3. Ce je Nemčija pripravljena lojalno izpolnitev Davvesovega načrta postaviti v osredje svoje politike, mora Anglija odgovoriti nato s tem, da jamči integriteto nemškega ozemlja in zagotovi Nemčiji vstop v Zvezo narodov kot polnopravnemu članu.
4. Skupen nastop Anglije z Ameriko v vseh vprašanjih.
Da bi se zagotovil sprejem nemškega posojila s strani ameriških finančnikov in da bi se Nemčiji olajšal sprejem Dawesovega načrta, priporoča konservativna stranka, da nadzira izvršitev Dawesovega poročila poseben odsek strokovn:akov, ki ga postavi reparacij-ska komisija.
Ce vodi Anglija tako brezprimerno širokogrudno politiko proti premaganemu nasprotniku, tedaj mora Nemčija s tem računati, da bi imela v slučaju, da bi zlohotno prekršila svoje obvezno-stU proti sebi tesno združeno Francijo in Anglijo, ki bi imeli skupen interes, da prisilita premaganko, da popravi škodo, ki jo je povzročila.
Finski vzorčni selem.
Radičeve knjige razstavljene v ruskem oddelka.
Ruski list »Rul« priobčuje interesanten popis finskega vzorčnega semnja* ki je bil te dni otvorjen v Heisingforsu. Sejem je manjši ko druga leta, toda posebno zanimiv, ker se je sejma udeležila tudi sovjetska Rusija. Ruski paviljon, precej obsežen, je poln obiskovalcev. Kupcev je sicer le malo. ker so Finci praktični ljudje in vedo. da je vsaka trgovina s sovjetsko Rusijo nemogoča.. Toda zato pa je tem več radovednežev.
Najbolje je v ruskem paviljonu zastopan knjižni oddelek. Iz strahu pred lokalno cenzuro so bile najbolj pikantne komunistične knjige izpuščene. Tako manjkajo »navodila« za svetovno in za finsko revolucijo. Tudi od protiverskih knjig so najbolj brezbožne knjige izpuščene. Toda zato so v celoti zastopane vse »znanstvene« knjige o Ljeninizmu in marksizmi1.. Tu je Buharin s svojo »Abecedo komunizma«, o kaiteri je dejal znameniti ruski učenjak na svojem predavanju, da je najbolj neumna knjiga na svetu. Ne manjkajo seveda dela Zinovjeva, Trockega, Klare Jetkin, Lu-načarskega in drugih. »Celo poslednja iznajdba komunistične mode — nerazumljivo besedorečje Radiča ne manjka.« Radič je torej oticijelno prevzet v število sovjetskih klasikov. (Gospod Maček sedaj menda vendar ne bo skušal govoriti, da ni postal Radič komunist. Ali pa so morebiti na Hrvatskem v resnici taki naivneži, ki mislijo, da bo Radič vlekel ruske boljševike, svetovne mojstre v farbanju?)
Čeprav ne tako popolni, ko književni oddelek, pa so zanimivi tudi drugi oddelki razstave. Seveda v drugem ošini. Zdo interesantni so izdelki iz mamutove kosti. So to lični izdelki z umetniško vrednostjo, toda izdelani ie pred
vojno. Žalosten utis dela miza. na kateri so razstavljeni kipi poganskih bogov. Nad njimi je napis: Iz Eremitala* pod vsakim kipom pa je napisano: Na prodaj. Rusija se razprodaja...
V izobilju so razstavljeni žito in poljski pridelki: rž, pšenica, ječmen, oves, koruza, grah, fižol, proso itd. Zna* čilno za komunistične razstavljalce je sledeča nesramnost. Razstavljen je diagram o razvitku galoš v Rusiji. Cela gora teh galoš je. Toda slika je iz leta 1913 in boljševiki, računajoč na lahkovernost Fincev so vseeno razstavili sliko, kajti Finci cirilice itak ne poznajo.
Vsakodnevno razkladanje sovjetskih bogastev je vedno spremljano z brezkončnimi propagandnimi točkami. Pri tem se je pripetil sledeči zanimivi dogodek.
Finska kuharica* ki je bila za časa revolucije v Rusiji si je ogledovala krožnik s portretom Njega — Ljenina. Na krožniku je bil napis: Kdor ne dela, naj ne jel Tedaj reče kuharica:
»Tako! Zelo dobro! Kdor ne dela, naj ne je! Ampak zakaj sem jaz leta 1920 delaila v Petrogradu ko črna živina in vendar toliko, da nisem lakote umrla. Komunisti pa niso ničesar delali in vendar so bili vedno siti, presiti.«
Vse se je zasmejalo. Komunisti pa so zaprosili, da se »nezavedno« kuharico odstrani.
Nekdo od obiskovalcev, tujec, je zelo pazljivo opazoval vsako razstavljeno stvar, zlasti pa kožuhe, kipe iz Eremi-taža, dragocenosti in slično. Nakrat reče:
»Vse to je zelo zanimivo in tudi razstavljeno v redu. Toda zakaj ni pod vsako razstavljeno stvarjo napis: To je ukradeno tu in pri tem?«
Tudi njega so naprosili, da gre za kuharico.
Pipa, smeli in politika.
(Od našega pariškega dopisnika.)
Vsak francoski novinar-krorn’st je že napisal vsaj en bolj ali manj duhovit članek v Herrlotovi pipi za tobak. Posebno v trenutku, ko se ]e sin proletarskega »petit gros-a« združil v salonih Chequer-jev s parfumom highlifa, niso bile stavljene izlivom lepih žumalistovskih duš nobene meje več. Potem sta sedla oh ' premierja na zeleno trato, In francoski poročevalec, ki ie od daleč gledal, je zatrjeval na vse pretege, da ni mogel hrusta Herriota ni.ti skozi kukalo več spoznati: V tako gost oblak dima ga je njegov »kadilski tovariš« zavil.
Danes biva Macdonald v Parizu, in ravno isti poročevalci opažajo s strahom, da se v nasprotju z Londonom povsod strogo pazi na diplomatske forme. Spričo tega ne prerokujejo nič dobrega:	Za cukreki
pride bič — oboje seveda za Francijo in Herriota. Dostojanstvo Francje Je Dadlo že tako nizko, da se da njen odgovorni zastopnik izrabljati Angležem za pravcate lakajske posle. Evo dobesedno, kar je F.cleir-jev sotrudnik opazil:	»Proti	osmi uri sta
stopila premljerja iz biroja ministrskega predsednika. Macdonald je bi docela miren, dočim je bil Herriot razburjen ter je imel rdeče oči. Vzel ga je pod pazduho, laskal se mu je in izkazoval mu je tisoč pozornosti. Povedel ga je do malega perona pred orseiskim kolodvorom, kjer Je čakal avto angleškega poslaništva. V prednostni pozi sta se izpostavila magnezijske-mu ognju fotografov, potem je hotel Mac-donald vstopiti v voz. V tem trenutku se je podal Herriot na rob perona ter je sam odprl vrata voza. Držal je vrata ne samo tako dolgo, da je Macdonald vstopil, marveč je počakal, da sta se plasirala v notranjosti voza še angleški poslanik in državni podtajnik sir Eyre Crewe, ki sta bila ostala v ministrstvu.
Zbog pomanjkanja resnih bojevnikov pošilja nacljonalni blok celo armado humoristov zoper Herriota in njegove prijatelje, nedvomno v svesti sl, da v Franclji smešnost preje umor! nego katerakoli druga bolezen. Clement Vautel, sicer čisto pameten mož, ki napiše vsak dan »film« za
Pariz, meseca julija.
»Journal«, je naprimer omenil, da je Herriot — ko je obiskal svoj mali rojstni kraj SaTnt-Pouange pri Troyezu, tam na krajih svoje zorne mladosti — vsak dan trikrat pretakal nežne solze. S tem je podan tema: Clement Vautel, o katerem je znano, da daje vsak dan v svoji kroniki izraza pristno francoskemu »bonsensu«, zdravi človeški pameti, ugotavlja, da znameniti možje, veliki politiki, upravniki države, diplomati itd. ne smejo jokati. ,
Nihče ne more imeti pred takim možem več rešpekta. Kot vzor v tem oziru se navaja seveda Poincare: »Nikdar nobene solze na njegovem hladnem obrazu!« vzklika Vautel poln občudovanja. Žal pa pozablja pripomniti, da se je Po'ncarž tu pa tam smejal, kar istotako škoduje spoštovanju. Na primer takrat, ko je korakal z aincTl-kanskim poslanikom skozi mesto rrrtvih pred Verdunom ...
Ne da se utajiti, da ta »humoristična propaganda« zoper Herriota, kakor se zdi sicer smešna, vendar napravi na široko javnost svoj utrs. Ni je večje nevarnosti za francoskega ministrskega predsednika, kakor popularnost, pridobljena na .»ličen način. Ona masa, ki o politiki ne razume ničesar, jo smatra za zelo resno zadevo. Do zadnjega kabineta Poincere je bil običaj, da niti najintimnejši prijatelji novih ministrov le-teh niso smeli več »tikati«. Sedaj hočejo nadomestiti elito z »bongarcniz-mom« in uvesti pipo v bogato okrašene salone Ouai d’Orseja. V tem tiči nevarnost, ki je ne smemo podcenjevati. Pred približno enim letom se Je hotel pariški poslanec Charles B“mhardt na ta način »počlovečiti« in postati popularen, da ie nastopal v kabaretih kot političen konferensijč. Eksperiment je pa imel ravno nasprotni uspeh: Bernhardt, čigar izvolitev je veljala za sigurno. Je dne 11. maja sijajno propadel... V Parizu imajo može, ki se smejejo radi, toda v zbomioo jih ne pošljejo. Konvent, ki Je še dandanes šola francoskih politikov, se ni nikdar smejal. Ni bilo bolj nepremične maske, kakor Je b'la Robespierova ir. ona njegovega učenca Napoleona Bonaparta.
Angleško-ruska pogaiania.
Rusi so pričeli popuščati in tako je dosežen sporazum že v celi vrsti vprašanj. Tako glede sklenitve trgovinske pogodbe, dovoljenja, da smejo angleške ribiške ladje ribariti v ruskih vodah in glede sporazuma v prejšnjih dogovorih. Na drugi strani pa so sovjeti dosegli, da je njihova vlada priznana de iure, vsled česar imajo pravico do vsega ruskega v Londonu deponiranega denarja, katerega je okoli 20 milijonov funtov (okoli 7200 milijonov dinarjev). Največje težkoče pa prizadeva vprašanje priznanja ruskih dolgov. Predvsem gre za one angleške upnike, ki posedujejo državna posojila, železniške obligacije in druge zadolžnice. V vsem dolguje Rusija angleškim upnikom okoli 40 milij. funtov. Komunisti so sicer pripravlje ni te dolgove pripoznati, toda po zgledu Nemčije so pripravljeni plačati le 25 odstotkov. Prvotno so ponujali samo
15 odstotkov, ker se pa Angleži nato sploh niso hoteli pogajati, so Rusi dodali 10 odstotkov. Angleži pa še vedno niso s tem zadovoljni. Drugo važno vprašanje tvorijo industrijska podjetja* ki so bila v Rusiji zgrajena z angleškim kapitalom. Ruska delegacija je izjavila, da bi zaenkrat pripoznala svoj dolg samo za podjetja!, ki so danes Rusiji v korist. Založila bi za ta podjetja 10 milijonov funtov in dala podjetjem potrebne koncesije, da morejo dalje vršiti svoje delo. Mali vlagatelji in rentniki, ki so izgubili vse svoje premoženje naj bi dobili 5 milijonov funtov, toda šele po 20. letih. Sovjeti pa bi poleg tega resigni-rali na vse zahteve, do katerih bi imeli pravico vsled angleškega vmešavanja v ruske razmere. Poleg tega zahtevajo Rusi večje posojilo. Ce ne bi mogli dobiti tega v denarju, bi se zadovoljili, da ga dobe v blagu.
Poljska in Mala antanta.
O tem vprašanju se je izjavil dobro poučen poljski diplomat sledeče:
Organično je Poljska z Malo antanto zvezana: Z Romunije ima Poljska zvezno pogodbo, ki sloni na naših skupnih interesih proti Rusiji. Priznati moramo, da stoji Mala antanta proti ostalim velesilam v mnogih vprašanjih kot enota in da imamo mi veliko skupnih točk z Malo antanto. Splol; se je razvila nekaka tradicija, da nastopamo skupno.
Razmerje Poljske do Čehoslovaške je halo dolgo časa slabo. Spominjam na tešinsko vprašanje, na prepoved Ceho-siovaške, da bi se oa;a vojjie Poljske z Rusijo dostavljala municija preko češkega ozemlja na Poljsko, je omeniti tudi Javorinsko vprašanje. Vse to je motilo odnošaje s Cehoslovaško. Ti so danes še popolnoma nerazviti. Trgovinska pogodba s Cehoslovaško še ni sklenjena, čeprav je predstavljala Poljska za Cehoslovaško važen trg. Vprašanle trgovinske pogodbe bo naj-brže v najkrajšem času rešeno. Imenovanje dr. Fiedlerja za čehoslovaškega
poslanika v Varšavi in imenovanje novega poljskega poslanika v Pragi je znak nove prijateljske ere, ki je nastopila med Cehoslovaško in Poljsko.
* Poljsko - romunsko razmerje je določeno v zvezni pogodbi. Politični gospodarski in vojaški interesi Poljske in Romunije postajajo vedno ožji. Med obema državama ni niti najmanjšega nasprotja. Ze zemljepisna lega sili obe državi, da zasledujeta isto zunanjo politiko.
Tudi poljsko - jugoslovenskih odno-šajev ne moti nobeno sporno vprašanje. Odkar je sklenjen Italijansko - jugoslo-venski dogovor, so odpadle tudi poslednje ovire. Zato postajajo odnošaji vedno bolj prijateljski. Edina senca je različno naziranje na rusko vprašanje.
Naši odnošaji do Madžarske so zelo prijateljski in tradidonelni. Na Poljskem je velika skupina, ki deluje za zbližanje Poljske k Madžarski. Pripomniti pa moram, da se ne bi nikdar spustila Poljska v razpravo o madžarskih mirovnih pogovorih.
Armada Francije.
V »Seoolu« razpravlja Coirado Zoli o organizaciji francoske armade. Zlasti ga pa zanima takozvana »Arniče fron-tiere«, obmejna armada. Po mnenju francoskega generalnega štaba mora sloneti organizacija francoske mirovne vojske na načelu, da je Francija v vsakem trenutku v stanu ustvariti na desnem bregu Rena trdno bojno fronto* ki je podlaga za mobilizacijo naroda. To je naloga obmejne armade. Ona mora preprečiti ali vsaj otežkočiti mobili-zacijo nemške armade, zavarovaiti deželo pred vpadom sovražnika in pridobiti tako franooskemu narodu čas, da mirno in v redu dovrši mobilizacijo. Bojna frontna armada obstoji iz obmejne armade in silam, ki se v prvem tre-notku mobilizirajo.
Obmejna armada šteje 32 divizij, vsaka obstoječa iz 5 infanterijskih polkov, pet artUjerijskih skupin in iz tako-zvanih »rfeserves gčnčrales«, ki jih tvorijo specialne tehnične čete. Te divizije P« so razdeljene na vso deželo. Divizije* stoječe blizu meje, so močno mešane s črnimi vojaki. Po dve diviziji tvorijo en kor. Pet korov, po dve diviziji, od katerih je ena divizija mešana (s čr*
nimi vojaki), -je stacioniranih v Mecu Nancyju, Besa neonu, Lyonu in Marseillu. Ostali kori se nahajajo v Lillu, Parizu, Bordeauxu, v Rouen-u, Rennes, Orlčansu, Toursu in Clerrnont Ferrandu. Trije kori, vsak z eno mešano divizijo Pa stoje v Strassburgu in ti kori tvorijo takozvano rensko armado.
Od 32 divizij je devet divizij mešanih s črnimi vojaki* to je, v vsaki diviziji se nahaja polk črnih vojakov. To dejstvo dokazuje, da je francoski generalni štab že izvršil popolno zj edin jen je domačih čet s kolonialnimi. Kdor hoče v polnem obsegu preceniti vojaško moč Francije, ta mora računati s številom prebivalstva Franclje in njenih kolonij, z 98 milijoni ljudi. V vojni more zato postaviti Francija nič manj ko 8 milijonov vojakov in je tako Francija danes prva vojaška sila.
O obsegu splošnih rezerv se ne more danes določno govoriti. Pisatelj misli, da obstoje te iz 13 bataljonov strojnih pušk, 60 polkov artiljerije, 20 polkov tankov in 120 letalskih eskadrilj. Vse te enote je šteti seveda le kot kadrske, ki morejo v slučaju mobilizacije takoj stvoriti nove polke.
Politične vesti.
= Vesti o umoru Radiča v Moskvi. Sofijska sKpoha« je prinesla pred nekoliko dnevi vest, d* je list »Poslednija Izvestija*, ki izhaja v Revalu. poročal v svo;i 163. številki. di. je bil Radič v Moskvi ubit od nekega Hrvata Bakiča. Atentator Bakič je streljal na Radiča iz mitraljeze, a pri zaslišanju je izjavil, da je ubil Radiča radi tega, ker ;e izda! hrvatski narod in ga prodal tretji komunistični internacionali. Dalje poročajo »Poslednija Izvestija«, da bo Bakič ustreljen. Toda sama sofijska »Epoha« to vest demantuje. Istotako so tudi v Beogradu sprejeli to vest z veliko rezervo in jo smatrajo za navadno novinarsko raco.
= Bolgarska demantira... Bolgarski dopisni urad kategorično demantira vesti, ko da bi bili Grki na Bolgarskem preganjani. No'benemu Grku se ni skrivil niti las. Enako je neresn čno, da bi izbruhnili v okolici Burgasa nemiri V vsej Bolgarski je po-polen miT in bolgarska vlada se trudi, da bi zagotovila vsem narodnostnim manjšinam njih pravice. (Ali jih mar še nimajo, da je trud potreben? Op. ur.)
= Zaključek praškega sestanka. Po veliki recepciji pri dr. Benešu v zgodovinski! španski dvorani na praškem gradu je bila zaključena konferenca Male antante z izletom v Lane. letno bivališče predsednika Masaryka. Vsi trije ministri, v spremstvu svojih žen so odšli: v Lane v avtomobilu. Po poti so bili povsodi od prebivalstva prisrčno pozdravljeni. Postavljeni 30 bili slavoloki, povsodi so bile deputacije Sokolov, dotorovoljcev. šolske mladine In prebivalstva. Ko Je videl rumunski zunanji minister te prisrčne ovacije, je vzkliknil: »Sedaj vidim, da ima Mala antanta v resnici korenine v narodu!« Okoli druge ure popoldne so prišli gostje v Lano, kjer >'m je priredil predsednik Masaryk obed, katerega so s« udeležili: dr. Ntačlč. dr. Beneš, dr. Duca ta njih žene, jugcslovenskl poslanik Nešlč, ru-munski poslanik Hijott, predsednika parlamenta in senata Tomašek ta Donat, pomočnik dT. N’nčiča Panta Gavrilovfč, beograjski poslanik šeba, čehoslovaški poslanik v Bukarešti Veverka, kancelar dr. SamaJ, predsednikova hči dr. Aliče Masaryk ta svetnik poslanstva Jan Masaryk. Po obedu je imel predsednik Masaryk daljši političen pdgovor z dr. Duco in dr. 'Nlnčičem. Nato pa so sedi' gostje v travo In razvila se je prisrčna zabava. Po povratku Iz Lane je bila v stari malteški palači na praški M alf Strani recepcija pri jOKOslovenskem poslaniku Nešiču. Recepcije se je udeležila med drugimi tudi jugoelovenska kolonija. Z recepcijo Je bila praška konferenca zaključena in drugi dan je odpotoval dr. Ninčlč na Dunaj.
= O vstopu Madžarske v Malo antanto se je izrazil minister dr. Ninčld dopisniku »Az Esta« sledeče: Ideja enotne Srednje Evrope obstoji v resnici, Ce je za njeno	uresničitev	potrebno samo to,	da
vstopj	Madžarska	v Malo antanto,	potem
bi po mojem mnenju pač vsakdo pozdravil, če bi	Madžarska čim preje storila	ta	ko-
rak V principu ni nobenega zadržka za sprejem Madžarske v Malo antanto. Toda čim bolj se razširi kaka zveza, tem bolj postanejo rahle vezi, ki jo družijo. Za sedaj bi bilo še preuranjeno govoriti o tako širokem razširjenju Male antante. Najvažnejša vprašanja evropske politike, kakor repara-cijsko vprašanje, vprašanje vstopa Nemčije v Zvezo narodov, priključitev Rusije v evropsko politiko	in gospodarstvo,	so	še
vedno nerešeni problemi. Do rešitve teh vprašanj je potreben organ, ki skrbi za mir Srednje Evrope. To nalogo danes Mala antanta brezdvomno izpolnjuje. Predpogoji za gospodarsko in politično sodelovanje Madžarske In Jugoslavije so spoštovanje medsebojnih dogovorov, odkritosrčna demokracija in opustitev nevarne prestižne politike.
~ Pred pomlrlenjem v Maroku. Upor Marokancev proti Spancem se bliža svojemu koncu. Španci so obljubili, da bodo odpoklicali vse svoje vojaštvo In da ne bodo pustili nobenega vojaka v Maroku. Prepustili bodo Marokancem, da s svojimi lastnimi vojaškimi močmi vzdrže red in mir. Protektorat Španije nad Marokom naj bi bil za Maroko vir civilizacije in blagostanja. Predno pa bodo Španci' odposlali svojo vojsko iz Maroka, bodo po lastni izjavi še temeljito obračunali z vsemi vstašl in uporniki. Tako nekako je govoril predsednik dl* rektorija Primo de Rivera glavarjem maro-kanskih plemen, ki so na strani Špancev, ter jih pozval, da naj vplivajo na pomlr-jenje duhov. Ce pa bodo Španci tudi res odšli, kadar se vrne v deželo mir, je seveda veliko vprašanje. Sicer pa imamo v zgodovini dovolj dokazov, da Imajo »civilizirane« države kolonije samo zato, da jim prodajajo kulturo.
= Nemci v Rusiji So dobili od sovjetov samoupravo svojih občin v Jekateri* noslavu, ob Donecu ta pri Odesi.
Slovanski svet.
POLJSKA.
Jugoslovaiil-akademlkl v Krakovem aa
Poljskem.
Kljub precejšnji draginji Je v minulem šolskem letu študiralo v Krakovem na Poljskem precejšnje število naših državljanov ta sicer 25 medicincev (med temi 7 Slovencev), 4 upodabljajoči umetniki ta 8 montanl-stov. — V začetku Julija t. 1. so kot prvi Jugoslovani položili z odličnimi uspehi in-ženjerske izpite na visoki poljedelski in sicer 3 Slovenci (gg. Inž. Bogdan Vovk — najmlajši sin ugledne In gostoljubne rodbine Antona Vovka z Bleda, Inž. Frani0 Potočnik iz Dovjega in inž. France Mežan z Bleda) in Srb g. inž. Sredoie Subotič i* Čačka v Srbiji. — Mladim absolventom iskreno častitamo! — Radi velike draginie se bo prihodnje Šolsko leto na Poljskem število dijakov iz Jugoslavije zmanjšalo-ker bo večina prisiljena vrniti se v svrho nadaljevanja študij osoblto na Češko (PH* branu Praga) ta v Avstrijo (Oradec).
RUSIJA.
O lakoti ne puste pisati. Po naročita Političnega oddelka je bilo predlagano vsem sovjetskim listom, da pišejo o lakoti In ne-žetvi samo to, kar jim bo sporočila oflcj)«*" na Izvozna komisija osrednje upratfe. En*' ko je časopisom naročeno, da pošljejo vso korespondenco, ki bi Jo v tej stvairi prejeli-imenovani komisiji.
Lakota — agitacija za stranko. Na J*>’
slednjem zasedanju centralnega odbora munistov Ukrajine je bilo sklenjeno, da J« treba lakoto strankarsko izrabiti. V zv«£ s tem Je treba dati nepremožnim komu stom posebne predujme, oziroma da ti morejo pravočasno nakupiti mo***
•Stran 3.
Dnevne vesli.
oaSe Javnost nepojmljivega. »Razbili so lo j8 ?‘etno hrvatsko kraljestvo, odtrgali *m c,m kos narodnega ozemlja In ga izro-»«u.i.^Vencem. da Dntuičiio na$ dohr? hr-
Na Izmišljeni meji.
Vaed6lj° sem prišel čisto slučajno na *«olsko prireditev v Središču ob Dravi, recisce ob Dravi je lep in velik trg, ki je veiiw	avstrijskih časih slovel po svoji
d, *Y nar°dni zavednosti in naprednosti, je ooenem tudi zadnja »slovenska obmejna« ton« L3 Dravi. Nekaj sto korakov n?? vzhodu se že nahaja »meja«, za ka-ilh t v. »hrvatski narod«. V nekdanjih ča-Jeltia 1 o ta »meia« zelo važna, kajti ni tadi * ‘Slovencev« od »Hrvatov«, ampak le L'Avstfii° od Ogrske. Naše ujedinjenje {n meio porušilo in jo degradiralo na , »avno upravno mejo, vidovdanska ki	®la Še dalje In je Medjimurje,
marl na“ala onkraj te meje, sploh pridelila ni	P°litično-samoupravni oblasti,
srno. ne to sPl0h politične meje onkraj n i5Ea Središča torej ni več in to je 1* Jat ere mlad°letne In priletne starce ^ž£-V _’varme2janskih dana« nekaj straš-
J®, na f Sl
^ediirnurski narodi' Proč od Srbije! pubiiL, X2tska mirotvorna čovečanska re-»Varm • 'a^o so zakričali starci iz časov 1» »v<f«lansl{to dana«, ki jim je bila ta me-SiihfLv stabo] prošlosti, kakor Kitajcem San * j Ali Kitajci so sklenili, kakor ftejo avno čitall, da se zid krog »nebe-pHhliifocarstva«, ki je v ostalem danes reto se 'y Poruši’ naši zagrebški »Kitajci« pa Sedii«,	ob	saml misli na rušenje
A? e meje pri Središču, fe .J13 rnela v narodnem oziru pri Sre-i«V 6n obstoja? En sam obisk teh krasitve n,53® P056,4 središke sokolske prire-btio d» i pfePriča, da te meje nikdar ni ttnškiTr, e !,n nikdar ne bo. Med »slo-* Sredllčanom In »hrvatsklm« Ma-|ta{ nn, n.e našel nikdar noben etno-^oven«liua)Inan^e razlike. Od Maribora po Dravo «1 norica h doli do izliva Mure v dialekt ?,*Pvor* povsod en in isti »prleški« tiboru m i , na svojem Izhodlščtf' pri Ma-lilivu 5 P bolf »slovenski«, pri koncu, ob NarocfoJ i re!{ pa 11,310 bolj »hrvatskl«. »i	. I^lkovne meje tu absolutno
fazbif lilIn kdor bi jo hotel postaviti, bi »ke nevP10 enotno telo, k* se brez žlvljen-ne da razbiti. Štajerski In **°v*nskp . Prle*{i se nis0 nikdar delili v avstriis](,, ‘n hrvatske, niso nikdar, tudi v ®eje n,i Jn ogrskih časih ne, priznavali drug r' Središču. Prijateljsko so hodili orgam,, “fugemu, se medsebojno zabavali, la rnA-„,aH> navduševali in tudi kupčevali VedtiA.	Središče je bilo Medjimurcem
rairi^ niihov kraj in Čakovec in celo Va-hov? sta bili tudi našim Prlekom dve nji-tiiHi •nesti. Tja so pošiljali v srednje šole svojo mladino.
Ii> Včeraj
sem sedel na sokolskem vese-«etn prostoru in ogledoval to naše »slo-
Ihi in »hrvatsko« ljudstvo, kako se je fcffno pozdravljalo In zabavalo. Tako se ^mejo samo ljudje, ki se smatrajo za ikunS<am,° skuPno družino. In tudi peli so to PaJ* Medjimurci in naši. In tako je vedle’ Dn, M?ki Priredttvi- Naši Prleki nikdar vara?H? io ob*skati prireditve v Čakovcu, ®ridietr7	in drugod na	»oni strani«, oni pa
v SrpHiM Pet^ na vsako	narodno prireditev
!£e’ °.rmož in celo v Ptuj. Govoril v°r' »d 'n dobil kratek, iskren odgo-Wnr„,a, ml smo eno!« — »Zakaj ste po-•tni mu Priključitvi k mariborski oblasti?« *Dr<jtrm v?ra^a*- »Pa mi nismo proti; nato le nLi!11. cel° no2emo pod Zagreb; proti »Oni tr,	er' čakovški	čifuti, bivši madža-
*D nemčurjl!«
N EBrl^^d Slovenci in Hrvati ni! En ln fena	nivi tu to tam. Meja je le izmi-
gh stoWi!i!no Postavljena po tujcih v tem-• rVati i c robstva, prav tako kakor med n JR SrbL Zato pa proč s temi me-■j* uroc 2 ostanki žalostne preteklosti !n ^Ha«! s starci lz časov »varmegjansklh Styriacus.
K«.	»Jugoslovenskl
r brzojavni udanostni pozdrav j,	Matice	v Ljubljani je pre-
Juffnoi v,adlmlr Ravnihar kot predsed-v <lot,.,Slov*ns^ Matice iz kraljeve plsar-b*111® ^ospodine! Prljatno dlrnut Izja-Podnesenim n ime Jugoslo-u Ljubljani, prlllkom dru-3stv0 ?? ua[toskog zbora. Njegovo Veli* E snicimo * blagovoleo je narediti, da se 5lL2ahv^«l^0*.2*)ora izrazi Njegova Iskre-0i JZ* • d* Sefa Kabineta puno-_ T^tar Jankovič 1. r.«
^ s. “t#ori«v zavod v Sloveni)!. V
n« Slm,me.rava otvorlti Pasteurjev za-n?Vatl šef ue? 1°. Za vodjo zavoda bo Ime-r^enien „bakteriološke postaje. Zavod bo rf^tski irny.„?rvI..vrsti profilaktlčnl in tera-i.ivalskp fc,‘)i *todi kakor tudi zatira-Bla^ ohn? ? ine. Zdravniška pomoč v tfr UKr,°Iel°sti po steklini bo brez-*er)evih une osebe bodo nastanjene v
barakoi,	->n
6ors Proti	1	ne°dvisnemu	glasl-
ietM^arodni n«!	‘.H	zato	ne	zaslužl	Pod-
tev ifhaiati ie v«iV!l ie mogel z°Pet prl-^oiin Satneznlkn« naitežilh osebnih žr-S&S tudi avn^/ft0 nai stori svojo v«rn.nJk«. Zahaklte 1 P°dPira »Narodni e’ k* imajo »NornJ1*) X gostllne ta ka-jd_-- Insnftt* rodnl Dnevnik«
"SSS, ®tol«trstva narodnega
^ar aa pri inšpektor? eD,ega “radnega rjaio na razpis v ,n,‘ ,InteresentI se Ho Kolonlzacits t , adnem listu«. Slll^k]Ita,1|e 2adn]ihe]mioJe*bI10 2akl)uče-L*lletta x«ie večinoma j« 23 vojvo-
!^d^' .^to^trstvo agrani(.V,L 2emHa raz-.v01io”? odobrilo	reforme	le	na-
1?V° Veli Juino sfbijo^Drln D£! t0 razde*
N v 5HT,grVPo kolonistov IMVKmtoistr-^ okrožja To i?X* ^ bodo r&2de*
?JS	od.
i	"»	«pr«va
Q«v«r'“« at
VaiU«	sffi	pa Dad^lule”
Ljubljana, 16. julija.
— Geodetska šola. Po micijativi f'n;tnč-nega ministra bo to jesen otvorjena v Beogradu državna geodetska šola. V ta namen je odobren kredit v znesku 900.000 I)in.
— Družbi sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani je nakazala tvrdka Iv. Perdan v Ljub-ljaniznesek 10.280 Din in sicer prispevek od družbinih vžigalic znaša 9280 Din, prispevek družbinega čaja pa 1000 Din. Družba se lepo zahvaljuje gori imenovani tvrdki za tako lepo vsoto, obenem pa poziva vse Slovence, da rabijo vedno le C. M. vžigalice, katere prinašajo naši obramben! šolski organizaciji tako lepe prispevke.
— Moška Č. M. podružnica v Krškem je poslala glavni družbi znesek ‘'■OO Din kot čisti dohodek kresnega večera, ki ga je priredila moška podružnica na čast sv. Cirila in Metoda dne 4. julija t 1. Marljivi podružnici, ki je na tako lep način proslavila praznik slovanskih blagovestnikov, iskrena zahvala!
— Ženska ientjakobsko-trnovska C. M. podružnica v Ljubljani je naknadno izročila družbi znesek 210.75 Din, katerega je nabrala gna. Kantetova v proslavo 70 letnice g. župnika Vrhovnika. Iskrena hvala!
— Malarija v Beogradu. Pretekli teden je v Beogradu obolelo na malariji 345 oseb, med temi veliko otrok. Zdravstvena oblast je podvzela potrebne mere, da se ta nevarna bolezen uduši, zlasti pri otrocih, ki imajo slab organizem In kaj lahko podležejo tej mrzlični bolezni.
— Velikanski požar pri Kaschauu. V Wal!endorfu pri Kaschauu je Izbruhnil v neki baraki, kjer so pekli kruh, požar. Ogenj se je z neverjetno naglico razširil in v najkrajšem času je bilo 100 hiš v piame-nu. Le 20 procentov hiš cele vasi Je ostalo nepoškodovanih. Pri velikanskem požaru, ki Je trajal ^ ur, je zgubila življenje neka žena In dva otroka. Zgorelo Je veliko število živine.
— Popoln mesečni mrk bodo opazovali dne 14 avgusta na Dunaju. Za Dunaj Izide ta dan mesec ob 19. uri 2 min. Mrk se prične ob 19. url 31 minut. Popolna potemnitev meseca nastopi ob 20. uri 31 minut. Konec mrka bo ob 23. url 3 min. Na dunajski univerzitetni zvezdami bodo dne 14. in 15. avgusta s povečano intenzivnostjo opazovali nebo.
— Nezgoda parnika »Gflda«. Kakih 15 milj od Brindisija se je pripetila parniku »Gilda«, ki je last paroplovne družbe »Cosu-lich«, nezgoda. Med nastalim viharjem je parnik Izgubil vijak. Kapitan je radio-brzo-javno zaprosil za pomoč. Kmalu nato je zavlekel vlačilec »Teseo« parnik v pristanišče.
— Velika železniška nesreča. Dne 13. t. m. se je odpeljalo z vlakom iz Lugana 84 Izletnikov, ki so bili namenjeni do Lo-carna. Tu so sedli na poseben vlak, ki ie Ime! 2 vagona. Blizu Domodossole pada proga precej strmo v ovinkih navzdol. Naenkrat je zdrčal vlak z izredno brzino ln je na nekem ovinku skočil s tira, speljanega po 2 metra visokem nasipu. 2elezniški vozovi so bili popolnoma razbiti. Izpod ruševin so Izvlekli 1 žensko mrtvo, a 45 izletnikov je ranjenih. Ranjenci so bili prepeljani v avtomobilih v Domodossolo.
— Nedeljski izletniki, pozor! Prosto-vo mo gasilno društvo Skocijan pri Turjaku vabi na veliko vrtno veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. na senčnatem vrtu Franca Peterlina v Škocijanu. Za vsestransko zabavo je preskrbljeno. Užitek krasnega izleta bo venčala izborna postrežba s pristnimi vini ter z mrzlimi in gorkimi Jedili.
„ Kako s°dli° na Cetinju? Neki orožnik Popovič je služboval na Cetinju In se zaljubil v neko lepo Črnogorko, s katero se je kmalu tudi .zaročil. Med tem pa je bil premeščen v Cevo in je moral ženitev odgoditi za pozneje. V tistem času pa se je zagledal v Popovičevo nevesto neki bogat Črnogorec, ki se je vrnil iz Amerike. Deklica se je polakomnila denarja In pristala na to, da se z bogatim Amerikancem zaroči. Kmalu pa se Je skesala in odšla za Popovičem. Amerikanec ji je sledil In jo najel v Cevu ravno, ko Je bila sama doma. Prigovarjal JI je, naj postane njegova žena in naj se vrne domov, toda ona ga je odbila. Razjarjeni Črnogorec potegne revolver In ustreli dekleta. Ko se je Popovič vrnil in našel svojo nevesto mrtvo, je takoj osumil gospodinjo, da je ona vsega kriva In,Lsil.nein ogorčer,!u Jo ie ubil. Okrožno sod Šče Je zato prisodilo orožniku Popoviču 18 let robije, kar pomeni v Črni gori pač teče drugega, kakor pri nas 18 let težke
,, , — Naše železnice. Dne 1. julija t 1 ie Stel naš železniški vozni park 1707 lokomotiv normalnega tira, 405 ozkega tira, a Iz-ven prometa 1007 lokomotiv. Vagonov je bilo v prometu 250.096 normalnega, a 16.087 ozKega tira; izven prometa je bilo 4860 vagonov.
— Smrtni skok skozi okno. V Rimu Je m dni sklenila samomor neka 27 letna Oiula Menichiello. Nedavno ji je umrl njen 4 letni sinček, kar jo Je tako potrlo, da s| je hotela vzeti življenje. Ponoči, ko Je mož spal, le v sami srajci skočila skozi okno. Pri tem Pa se Je nataknila na neki drog od zastave tako nesrečno, da se ji Je špičasti drog globoko zadrl v vrat, se zlomil ln samomorilka le obležala na ulici z odlomljenim kosom droga v vratu.
— Tragedija sedemletne deklice. Na beogr. policijo je prišla včeraj uradn. beogr. sod., gospa Jel. Ivanovič. S seboj je privedla svoio sedemletno hčerko in povedala sledečo zgodbo; Njenega moža so Internirali Madžari. Od tedaj nima nobene vesti ta ne ve, če Je živ ali mrtev. Da prehrani sebe In otroka, je zato nastopila službo pri beograjskem sodišču. Ker Je bila veliko v službi, se naravno za deklico ni mogla dosti brigati. Pred par dnevi je nenadoma opazila, da je deklica bolna. Peljala jo Je zato k zdravniku, ki je ugotovil, da je deklica spolno bolna. Tedaj je nesrečna deklica povedala resnico. Blizu njih je stanoval g. Jankovič, referent v ministrstvu za narodno zdravje. Nekoč Je povabil k sebi tri deklice in Jim obljubil sladkorja. Vsaka Je morala posamezno vstopiti v sobo. Prva je bila mala Ivanovič. Jankovič jo Je tedaj spolno zlorabil, vendar ji devištva ni mogel vzeti, kakor je ugotovil zdravnik. Pač pa Jo Je okužil. Jankovič to taji in pravi, da sploh ni spolno bolan. Vseeno je bil pridržan v zaporu.
— Strašna vročina v Mostarju. Iz Mostarja prihajajo vesti o nevzdržljlvi vročini, ki je nastopila tamkaj in dosegla 66 stopinj. Prebivalstvo ne pomni še take vročine. Mnogo ljudi je obolelo na sotauanci. Delavd, ki so težko zaposleni- padajo v ne-zavttt
— Cela družina zastrupljena z gobami
V Sarajevu znani upokojenec Urlep je vsako leto skozi 20 let nabiral gobe, ki so mu bile najpriljubljenejša jed. Te dni je zepet prinesel domov polno košarico zob, katere je njegova Žena priredila za obed. Ponoči pa je postalo naenkrat slabo najprej Uile-pu, nato njegovi ženi ta slednjič 8 ietni nečakinji. V strašnih krčih sta Urlep in nečakinja že umrla, a žena se bori s smrtjo-
— 50 Rusov umorjenih. Glasom poljskih peročil je bilo v Lvovu usmrčenih 50 Rusov, ki so bili udeleženi pri ustaji v Ukrajini. 31 Rusov je bilo obsojenih na dosmrtno prisilno delo.
— Pomoč za Amundsena. Iz krogov spremstva raziskovalca severnega tečaja, Amundsena, poročajo, da se je ponudil nek angleški bogataš Amundsenu, da financira njegov polet na severni tečaj. Tudi iz Italije in Nemčije so prišle denarne ponudbe za financiranje Amundsenovega poleta. Ker pa je letos za polet že prekasno, je izjavil Amundsen, da bo izvedel svoj nameravani polet na severni tečaj junija prihodnjega leta.
— Ozdravitev vojnih slepcev. Francoski zdravnik dr. Bonnefou je predstavil francoski Akademiji znanosti štiri invalide, ki so v vojni popolnoma oslepeli. Zdravniku se je posrečilo, da je med šestdesetimi omenjenim štirim invalidom vrnil vid skoro popolnoma. Dr. Bonnefou je izjavil, da je mogoče v teku let dovesti onim transparentnim delom očesa, ki so se smatrali za izgubljene, nove hrane ln zopet povrniti retini občutljivost za svetlobo. Akademija znanosti se sedaj peča s tem novim načinom zdravljenja.
— Znani francoski novinar umrL So-trudnik pariškega »L’oeuvre«. Robert de Jouvenel Je umrl na posledicah nevarne operacije. Izdajatelj lista, Gustav Terry. Je začel vsled tega strašno kampanjo proti kirurgu, ki Je operiral Jouvenela. Terry obtožuje kirurga naravnost umorstva, ker Je lahkomiselno operiral svojega pacijenta, dobro vedoč, da boleha na diabetesu. Francoska Javnost z velikim zanimanjem za^e-duje to polemiko.
— Dijakovo maščevanje. Neki dijak Iz Oravice v Banatu se je radi slabih uspehov sklenfl maščevati nad svojim profesorjem latinščine. Splazil se je v profesorjevo stanovanje ta postavil na mizo dinam!tno pa-trono, W Je kmalu nato eksplodirala ta poškodovala vse sobno pohištvo. Sreča, da v onem času ni bilo v stanovanju nobenega človeka. Aretirani dijak je priznal, da je hotel napraviti atentat na profesorja ki ga Je vrgel v latinščini.
Ljubljana.
1— Ukraden ročni voziček. Rudolfu Zabjaku, mesarju na Poljanski cesti št. 55, je bil ukraden rudeče pleskan ročni mlekarski voziček vreden 500 Din.
1— Tatvina v športnem klubu. Iz prostorov športnega kluba »Slovenija« v Mladinskem domu na Kodeljevem je bilo ukra-d?no 6 svitrov (športnih majic) vrednih ouu Din.
1 Tatvina mizarskega orodja. Mizar-ski mojster Karo] Modic je naznanil, da mu ie bilo iz zaklenjene delavnice pokradeno vec komadov mizarskega orodja v vrednosti 1750 Din.
1— Stanovanjske tatvine. Poštnemu kontrolorju	Janezu	Pevcu je	neznan	tat
ukradel iz predsobe stanovanja	v Sodni	ulici 131 črn	listrast	suknjič in	slamnik.	V
suknjiču je	bila tudi	listnica z	vsebino	150
dinarjev.
1— Kolo je bilo ukradeno iz dvorišča pri »bestici« Francu Dermastlja, pečarske-mu delovodji. Kolo nosi znamko »Ramler« št. 87.701 in je vredno 2000 Din,
. J— Aretacije: Ivan Berk radi tatvine, Andrej Nagode radi kaljenja nočnega miru, Ivan Hubat radi beračenja, Zakotnik Franc radi razgrajanja.
1— Policijske ovadbe od včeraj na danes: 6 tatvin, 2 kaljenja nočnega miru, 3 prekorač. polic, ure, 4 prestopki pasjega kontumaca, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 napad, 1 kužna bolezen.
1— Stanovanjski urad v Ljubljani bo vsled čiščenja uradnih prostorov v petek, dne 18. julija ln v soboto, dne 19. julija za strarke zaprt.
1— Krožek maglstratnih uradnikov daruje mesto venca na krsto blagopokojnega mag. ravnatelja v p. gospoda Ivana Vončine znesek 150 dinarjev za žensko bolnico v Ljubljani.
— Pri poiti v Dobrni pri Celju se Je
10. julija t. L otvorila telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
1—	Umrli so v Ljubljani: Ivan Babnik, poštni sluga v pok. in posestnik, 44 let. — Martin Guček, poslovodja, 60 let. —- Alojzij Lahajnar, dimnikar, 68 let.
Maribor.
— Poskušen samomor. Albin P., muzik
vojaške godbe se je včeraj popoddne o le sil na neko drevo na poti proti Kamnici Ljudje, M so njegov čin opazili, so sporočili to dr. Smidererju. ki se je ravno peljal mimo s kolesom. Dr. Smidererju se Je posrečilo nesrečneža zopet obuditi k življenju. Vzrok samomora ni znan.	(
— Samomor. Včeraj popoldne okrog 16. ure se je v tujski sobi hotela Kosovo ustrelil inžener Avgust Jug, rodom iz Trsta. Jug je bil do lani u služben na mariborskem magistratu, nato pa v Dalmaciji pri gradnji liške železnice. Boleha! je na melanholiji ta duševni depresiji ter je najbrž tudi v takem stanju izvrši samomor.
— Zopet samomor. V Vuzenici se je v torek zjutraj vrgel pod vlak nek 80 let stari neznanec. Ostal Je na mestu mrtev. Njegove Identitete se Se ni moglo ugotoviti.
Za kratek (as.
Moderen berač.
Gospa beraču, ki Je hrom: Kaj j« z vami? Ali niste več slep?
Berač: Ne gre, gospa. Premnogi so rol dajali samo ponarejen denar In stare tram-vaiske karte.
Starost.
Starec se ie tožtl zdravniku, da ga boli
noga.
Zdravnik: Pa to Je od starosti.
Starec: Kako od starosti? Ta druga noga je ravno toliko stara, pa me nič ne
boli.
Matematika.
— Posodite mi dvajset dinarjev.
»Ne morem, jih Imam samo petnajst.«
— Pa dobro, rol boste še pet dinarjev dolini
Gospodarstvo
Trge^mska pogodba £ Italijo.
Najvažnejša določila nove trgovinske pogodbe.
Naiše trgovinsko ministrstvo je Izdalo včeraj popoldne, kakor je naš list že poročal, ekscerpt trgovinske pogodbe z Italijo. ker je pogodba še v tisku. Glavne določbe nove trgovinske pogodbe so:
Trgovinska pogodba je sklenjena na podlagi svobode trgovinskega prometa med obema pogodbenicama. Niti ena, niti druga država ne sme Izdati uvoznih, izvoznih ali tranzitnih prepovedi, izvzemšl v štirih, v pogodbi izrecno naštetih slučajih. Take prepovedi smeta obe dTžavi izdati le gkde vojnega materijala, Iz ozirov javne varnosti, vetertaarnih ta sanitarnih ozvrov in glede predmetov državnih monopolov. Obe stranki sta si razen tega pridržali tudi pravico, da po potrebi zabranlta uvoz v’na. Pogodba daje obema pogodbenicama največje ugodnosti glede carine, za vse car n-ske formalnosti, za blagovne transporte in sploh za vse, kar je v zvezi z b’agovnim prometom. To ne velja edinole za obmejni promet in pa za slučaj eventueine carinske unije. Enako se morejo urediti tudi kontin-gentirane količine samo pod isfml j.o?ojl in za isto količino, ki je že kontingeutirana. Po pogodbeni tarifi je vezano približno 80 postavk naše tarife v korist Italije in sicer riž, južno sadje, testenine, klobuki in metalurgija; v italijanski tarifi pa je vezanih okoli 20 postavk v našo korist in sicer goveja živina ta njeni proizvodi (meso, kože) ta suhe sljive. Za nas veljajo tudi vse one odredbe vseh onih tarifnih do sodb, ki bi jih sklenila Italija tekom zadnjih let z drugimi državami. Uvedeno Je tudi posredno vezanje 1z vseh trošarn, kj se morejo vezati samo tedaj ta v toliko, v kolikor obstoje za domače blago. — Posebna veterinarska konvencija onemogoča vse zlorabe, ki bi Jih mogla napraviti ena ali druga pogodbenica radi svoje pravice zahrane uvoza živine 'm veterinarskih razlogov.
Priloge pogodbe urejujejo obmejni promet. dvolastniškl promet, pašo in gozdne služnosti V obmejnem prometu bodo veljale posamezne carinske osvoboditve za najpotrebnejšo ljudsko in živalsko hrano v malih količinah. Na posestvih, ki jih je presekala meja na dva dela, je dovoljen prost uvoz ta izvoz vsega poljedelskega inventarja ta vseh poljedelskih proizvodov teh posestev. Z odredbami o paši in gozdnih servitutih je omogočeno posestnikom ta občinam, ki jim je politična meja prestkala teritorij, da morejo še nadalje goniti živino na pašo In prezimovati iz ene države v drugo ter da morejo še nadalje sekati ta podobno v gozdih, ki so na drugi strani meje.
Vprašanje pravnega položaja podanikov ene pogodbene stranke, ki stanujejo stalno ali začasno na teritoriju druge pogodbene stranke, bo urejeno s posebno konvencijo in vsebuje trgovinska pogodba o tem le najpotrebnejša določila. Taki podaniki uživajo na teritoriju druge stranke pravico zaščite pri sodiščih ta vseh drugih javnih ob-lastvih; f.rme, ki so protokoJirane v eni državi, se priznajo kot take ozir. kot pravne osebe tudi v drugi državi. Trgovska, industrijska in slična podjetja morejo sama ali preko svojih agentov ali zastopnikov sklepati pravnoveljavne kupne ta prodajne pogodbe. Izvzeti so le krošnjarji'; pa J pa morejo naši krošnjarji iz okrajnih glavarstev Logatec ta Kočevje krošnjariti v Italiji, kakor je bilo to pred vojno v Italiji in tudi drugih državah. Vsa prometna sredstva so na razpolago podanikom druge države pod Istftni pogoji, kakor lastnim.
Ureditev brodarskega prometa obsega uporabo pristanišč ta pristaniških institucij. Brodovi ene države uživajo v drugi državi Iste pravice in ugodnost*, kakor njeni lastni brodovL Priključena jp tudi pogodba o priznanju vseh vrst priznanj o lastništvu ta pripadnosti broda, o pregledu strojev Itd. Kabotažna plovitba j.e pridržana domačemu brodarstvu. za ribolov pa ostane še nadalje v veljavi brionska konvens ja. Železniški promet bo uredila posebna železniška konvencija.
Tržna poročila.
ŽITO.
Novi Sad, 15. julija. Pšenica, nova 300. stara 325 do 332.5, koruza 242.5 do 245 moka »00« 485 do 495, »2« 430, »5« 395. »6« 365, otrobi 200. Prodanih ie odo 36 vagonov. V novi pšenici k koruzi je bHa tendenca čvrsta.	\	-
ŽIVINA.
Zagreb, 15. julija. (Letni sejem.) Do-gon je bil tako številen, da Je skoro zmanjkalo prostora na sejmišču. Tudi povpraševanje Je docela odgovarjalo ponudbi, v nekaterih vrstah blaga Je bilo celo večje od ponudbe, kar je seveda tudi vplivalo na cene. Sejma se je udeležilo tudi precej inozemskih kupcev iz Avstrije, Italije in Češkoslovaške, ki so povpraševali predvsem po boljši goveji živini. Povpraševanje inozemskih kupcev po boljšem govedu je bilo tako živahno, da je dvignilo cene živini za 1 do 2 dinarja pri kg žive teže. Tudi teleta so poskočila v ceni. V zadnjem Času se je izvažalo mnogo zaklanih telet v Avstrijo. Ponudba svinj ni bila preveč obilna, radi česar 90 tudi one v ceni nalahno poskočile. Cene so bMe sledeče (za kg žive teže; številke v oklepaju so	cene	na	zadnjem	tedenskem sejmu): Voli I. 15	do	17.5 (16	do
16.5), II. 12.5 do 14, III. 11 do 13, bosanski voli I. 12 do 13, III.	9 do 10.5,	krave I.	14
do 15, (12 do 13), II.	13 do	14,	III. 9 do	10,
krave bosanske II. 9 do 10 (65 do 8), telice I. 135 do 15 (12.5 do 13.75), II 12 do 13, teleta 15 do 18, jagnjeta 12 do 13, svinje srednje 19.75 do 20.5 (18.75 do 20), prašički do 1 leta 30 do 40. nad 1 leto 19.5 do 21. Debelih svinj sploh ni bilo. Tovorni konji 9500 do 12.000, težki tovorni 10.000 do
13.000,	vozni konji 12.000, kmetski tovorni konji 8000 do 10.000, konji za klanje 3 do 4.5 Dta za kg žive teže. Detelja 125 do 150, seno 75 do 112, slama 75 do 125 dinarjev.
X Zakon o gospodarskem svetu. Te dni bo povabil generalni tajnik beograjske industrijske zbornice dr. Popovič tajnike ljubljanske, zagrebške ta skopijanske trgovske zbornice v Beograd, da sestavijo zakonski osnutek o gospodarskem svetu.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
X Švedski veleseim. Edini od države pooblaščeni sejem v Švici se bo vršil V Goteborgu od 4. do 10. avgusta 1924.
X Dobava gonilnih jermenov. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu s» bo vršila dne 5. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave jermenov za transmisije itd. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
X Dobava bukovega oglja. Direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 5. avgusta 1924 za dobavo 100 ton bukovega oglja. Pogoji se nahajajo na vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
Sodišče.
§ 104 s. k. z.
Janko B., vodovodni inštalater, je tožen, da je razžalil magistratnega oficijala Frana Keršiča s tem, da mu je dne 23. marca na strokovnem zadružnem zborovanju očital, da je nekorektno In nepravilno ravnal. češ da ie prisilil Antona Koma, da le podpisa' Josipu Miheliču učno spričevalo, ki ga je (namreč on sam, mag. oflc. Keršič) izpisal iz delavske knjižice, ter da Je pripisal temu spričevalu, da Je bil Mihelič pri Komu tudi kot inštalater v delu.
Obtoženec Izjavi, da ni kriv. Teh besed da on ni nikdar izrekel. »Prisilil« namre* ni rekel, temveč »pozval«.
Priča dr. Kodre potrdi inkriminirane besede v smislu obtožbe, dočim pet drugih prič-obrtnikov teh besed ne more potrditi.
Državni pravdnlk predlaga obsodbo. Sklicuje se pri tem na decidirano izpovedbo ptiče dr. Kodreta, kateri sicer stoje nasproti izpovedbe pet drugih prič, ki pa niso ded* dirane.
Zagovornik dr. Ravnihar dokazuje v temeljitem plaidoyerju, da obtoženec ni kriv. Krivda niti v objektivnem oziru ni dokazana. — zakaj dr. Kodretovi izpovedbi stoji nasproti pet drugih Izpovedb, — niti v subjektivnem. Konstatira, da se je od strani mestnega magistrata podala objektivna neresnica, ker obtoženec pri Kornu ni delal tudi kot inštalater. § 104 d, s. k. t. pb dovoljuje dokaz resnice.
Sodba se glasi na globo 150 dinarjev, v slučaju neiztirljivosti na 24 ur zapora. — Ta sodba je navzoče obrtnike, ki so med posvetovanjem senata .zadevo živahno komentirali in dr. Ravniharjev govor zelo hvalili In odobravali Jako lznenadlla.
FRANCA JAVORNIK IN 400 DIN, KI SO IZGINILI OB PRILIKI DEMOLIRANJA DR. LEME2EVEGA STANOVANJA PO ORJU-NAŠIH.
Afera Je notorična ta Ime Franca Javornik, poprej širši Javnosti neznano, Je danes splošno znano. — Pri današnji obravnavi gre torej za to, Je 11 Franca Javornik ukradla onih 400 Din, ki so Izginili ob priliki demollranja dr. Lemeževega stanovanja, ali ne.
Iz obtožbe povzamemo, da Ima Franca sličen delikt že na vesti. Predkaznovana je s štirimesečno ječo zaradi hudodelstva tatvine. Dr. Lemeževl tega sicer niso vedeli, vedele so pa javne oblasti, ki imajo take stvari »v evidenci«. Zato ni čudno, da je padel sum hitro nanjo. Ta sum Je podkrepilo dejstvo, da je Franca, o kateri Je bilo znano, da Je permanentno »suha«, dala dne 2 junija ob petih popoldne, torej dan po napadu, Angeli Pipan štiri bankovce po sto dinarjev shranit in ni mogla dokazati, odkod Ima ta denar. Poleg tega so bili bankovci prav tako novi In prav tako zganjeni kakor oni, ki so izginili lz dr. Lemeževega stanovanja. Slednjič je osumljenka svoj zagovor vedno menjala, tako, da pravi obtožnica, da H ne gre prav nobena vera.
Obtoženka taji: Po odhodu Orjunašev je vstopila v sobo prva gospa dr. Lemeže-va, ona JI je sledila. Gospa zagleda torbico, — k! Je ležala pred napadom na postelji — na tleh poleg postelje. Torbica je bila odprta, nekaj bankovcev Je ležalo na tleh, nekaj jih je pa »ven gledalo«. Kuverta, v kateri je bil denar, je bila raztrgana. Gospa dr. Lemeževa Je denar preštela In ugotovila, da manjkajo štirje bankovci po 100 dinarjev. »Jaz prej sploh v sobi nisem bila torej je nemogoče, da bi bila denar vzela jaz.«
Priča Angela Pipan, prodajalka časopisov, Izpove, da Je prišla obtoženka, katere preje bližje sploh ni poznala — vedela Je samo, da Je služkinja in da 11 je Fani ime — dne 2. junija zjutraj k njej ter ji povedala, kaj je prejšnji dan »Orjuna« pri dr. Lemeže-vih »vse razbila«. Popoldne ob petih Je prišla zopet. Topot Je prinesla v roki 4 bankovce po 100 dinarjev. Prosila Jo je, da JI Jih shrani nakar je odšla. Cez par minut se Je Franca vrnila. Prišla Ji Je samo povedat, da ne sme nikomur ničesar omeniti o tem, da (i Je dala ta denar shranit ter je takoj zopet odšla. 2e drugi dan je prišla obtoženka zopet po shranjeni denar.
Franca Javornik taji, da bi bila priči rekla, da ne sme »noben’mu povedat«, tudi taji, da bi bila prišla že naslednji dan zopet po denar. Bilo je pač pozneje.
Priča Eliza Pipan izpove, kakor Angela Pipan.
Državni pravdnik: »Zakaj ste dali denar Angeli Pipan shranit? Mar v celem stanovanju niste našli prostora za 400 dinarjev, da ste jih morali nesti k Angeli Pipan za pol dne shranit?«
Obtoženka ne ve odgovora, Id bi državnega pravdnika zadovoljil.
Priča Mari Lemeževa, soproga dr. Le meža potrdi zagovor obtoženke glede vprašanja, če je vstopila ona pred obtoženko v sobo, v polnem obsegu. Decidirano Izjavi da Franca Javornik preje ni mogla biti v sobi Ona sama se je ob prihodu Orjune zaprla v sobo služkinje, služkinja Franca pa je bila ves	čas	v predsobi, slišala jo je natančno.	Ko	so	Orjunaši	odšli	In je priča
zapustila svoie skrivališče, so šli ona sama, njen otrok, služkinja, Starbek ln Hlebec v sobo pogledat, kaj se Je zgodilo. Ona Je vstopila prva in je torbico takoj opazila ia ugotovila, d» manjkajo štirje bankovci po sto dinarjev.
Plačo 500 dinarjev Ji Je dala šele naslednji dan proti večeru. Ta dan, nekoHko preje JI	je	dala	pač tudi	1000	dinarjev ta
trgovca	Iz	potrdila sledi,	da je	trgovec de-
nar še isti dan prejel.
Priča izpove dalje, da je obtoženka zadnje čase preživljala svojega »fanta«-or-junaša Hrovatina s hrano dr. Lemeževih, ki je hodil v klet na obed. Tudi si je obtoženka irpcsojevaia pri branjevkah denar na ime dr. Lemeža, da ga je dajala »fantu«.
Državni pravdnik razširi obtožbo na navedena fakta prod Hrovatinu pa bo po-itooal radi deležnosf tatvine, Ker bo treba v teh zadevah zaslišati kakih devet prič, se ti delikti iztočijo.
Po končanem dokaznem poslopanju povzame besedo državni pravdnik Ogoreutz. Povdarja, da ie krivda dokazana. Obtoženka je v kritičnem času posedovala več denarja, kakor ga more izkazati. — Sploh je po stari praksi popolnoma neverjetno, da bi bil denar ukradel kak vlomilec. Ta bi bil vzei ves denar, mogoče celo s kuverto vred, ne pa samo 400 Din. — Kar se tiče izpovedbe gospe Mare Lemeževe, se ta gospa najbrže moU. Naravno je, da je bila takrat zelo razburjena, zato njena pozornost ni mogla biti popolna,
Franca Javornik še vedno taji.
Sodba: Franca Javornik se od obtožbe glede tatvine 400 dinarjev oprosti.
Sodišče se namreč z ozirom na decidi-raro pričevanje gospe Lemeževe kljub vsemu ni moglo o krivdi obtoženke dovolj prepričati.
Ker so bile manjše tatvine, ki so prišle po gospe dr. Lemeževi šele danes na dan, kakor omenjeno, izločene, bo Franca radi njih drugi pot odgovarjala.
Ko je gospa dr. Lemeževa sodbo slišala, je dejala poročevalcu: »Torej je moja zasluga, da je bila oproščena? — To je plačilo za to, da je krmila svojega fanta z našo hrano...«
BIVŠI ŽUPAN DR. PERIC, NATAKARICA MARIJA KAPLANOVA, TVRDKA GIULIO MINZI IN DR. LEMEŽ
CONTRA »SLOVENSKI NAROD*.'
Kakor smo včeraj na kratko poročali, so vložene zoper odgovornega urednika »Slovenskega Naroda« kar štiri tožbe radi zanemarjanja dolžne pazljivosti.
Tožba dr. Periča se glasi:
»V dnevniku »Slovenski Narod«, št. 91, letnik 57 z dne 19. aprila t. 1., je v dnevnih Vesteh pod napisom »Komunistična propaganda in tajne organizacije v Sloveniji« notica, v kateri se najprej trdi, da širijo zadnji čas komunistični voditelji in agitatorji po vsej Sloveniji svoj evangelij in da je z ozirom na to vlada poslala vsem političnim oblastvom strog ukaz, naj vestno zasledujejo ih najstTOžje postopajo proti vsakemu komunističnemu gibanju.
Po tem uvodu nadaljuje notica dobesedno:	»Prav, kako pa se strinja s tem
ukazom, da dr. Lemež, občinski odbornik in dr. Perič, župan ljubljanski, pošilja v Trbovlje na strankarsko agitacijo podrejenega magistralnega uradnika Sedeja. Kako se to sklada s funkcijami šeja pol. oblasti I. instance in z določili službene pragmatike, ki prepoveduje uradnikom služiti strankarskim interesom s protidržavno tendenco? Tak župan kot šef urada in tak občinski odbornik, ki zlorabljata svojo oblast in uradnika za politično rovarenje, zaslužita, da jih vlada nemudoma odstavi.«
Takoj, ko sem za to notico zvedel, ki je docela izmišljena, sem napravil na dež. sodišče ovadbo in predlog na uvodno preiskavo zoper Valentina Kopitarja, odgovornega urednika »Slov. Naroda«.
Kopitar je izjavil, da članka ni čital, zato vlagam predležečo tožbo radi zanemarjanja dolžne pazljivosti.«
Marijo Kaplanovo, natakarico, je žalil »Narod« na — ženski časti. —
Zakaj toži tvrdka Olullo Minzl v Trstu, nam ni znano.
Dr. Milan Lemež se čuti žaljenega, ker ga imenuje »Narod« v članku o trboveljskih dogodkih »strahopetca«.
Toženec, ki ga zastopa dr. Tavčar, je bil pripravljen skleniti z Marijo Kaplanovo poravnavo. V vseh drugih slučajih izključi poravnavo a prioni. Ker je stavil zastopnik užaljene natakarice za pogoj poniževalno izjavo, je dr. Tavčar poravnavo odklonil in ponudil tudi za ta slučaj, kakor za ostale že a pr togi, dokaz resnice.
Glede zasebne obtožbe dr. Periča je zahteval dr. Tavčar, da se od policije pri-bavi celotni tozadevni spis. Motiviral je ta predlog s trditvijo, da je dobil Sedej takrat od mestnega magistrata mesec dni dopusta v svrho preselitve iz ene hiše v Ljubljani v drugo, in to kljub temu, da se je že pied enim letom tja preselil. Ta dopust, ki mu ga je izposloval dr. Perič, je dobil neposredno pred dogodki. Zato da je torej potrebna pribava spisa, oziroma so potrebne Informacije pri mestnem magistratu.
Zastopnik dr. Periča, dr. Jelenc in zastopnik dr. Lemeža, dr. Adlešič predlagata, »da je obdolženec obvezan po pravomočno-sti sodbe isto objaviti v smislu § 39 tisk. zak.« —
Zastopnik obdolženca prosi, da se mu dovoli 8 tedenski rok »v svrho izvedbe dokazov In da se pribavijo spisi.«
Sodnik razglasi sklep, da se mu dovoli 6 tedenski rok in se razprava preloži na nedoločen čas.
O Bastni toploti listov,
V velikih množinah nakopičeno listje dreves se vsled dihanja 'mnogokrat tako segreje, da se v lastni toploti zamori. Poskusi so n. pr. pokazali v gabrovem listju po 9 urah temperaturo 51.5 stopinj C (pri zunanji temperaturi 22 stopinj C), v listju robinije po 25 urah 51 stopinj C, hruške po 27 urah celo 59 stopinj C in to pri zunanji temperaturi 15 stopinj C. Tako visokih temperatur listi naravno ne vzdrže, temveč poginejo. Sporedni poskusi so pokazali, da visoke toplotne stopinje na zraku manj škodujejo kot v vodi. Ako denemo n. pr. list na vodo 41 stopinj C, vidimo, da postane po enem dnevu spodnja polovica lista, ki se je dotikala vode, čisto rjava in mrtva, medtem ko ostane gornja polovica, ki je mejila na zrak iste temperature, še vedno sveža in živa.
Ako hočemo videti posebno nazorno visoke temperature, ki nastajajo v nekaj časa gosto nagromadenera listju, je treba utak-niti vanj samo z barvanim etrom napolnjeno stekleno cev. Kmalu opazimo, kako eter zavre.
Kje je povzročitelj te toplote? Domnevali so, da bakteriji razkrajajo listje In se pri razkroju tvori toplota. Ali domneva se nj popolnoma obistinila. Z mikroskopičnim opazovanjem so dognali, da vsebuje sveže listje prvi dan še zelo malo bakterijev; tl torej ne morejo povzročiti visoke toplote. Pač se bakteriji v nekaj dnevih silno razmnože in tedaj se temperatura listja, ki je po prvem maksimu že padla, vnovič dvigne: toplomer pokaže drugič najvišjo možno stopinjo. To dejstvo dokazuje, da se je segrelo listje prvič iz drugega vzroka, namreč vsled lastnega dihanja.
Seveda ne dobimo pri vsaki vrsti listov istih najvišjih temperatur; ker je njihovo dihanje jačje ali slabše, so te zelo različne. Močno se segrejejo še n. pr. listi lipe 50 stopinj C, oreha 49 stopinj C, vrbe 47 stopinj C itd. Zimzeleni listi bršljana, smreke in drugih iglavcev se segrejejo v mnogo manjši meri, ker je njihovo dihanje vsled veliko daljše življenske dobe precej slabše. Malenkostno zvišanje temperature, namreč le 0.C stopinj C, so opazili pri zelju.
Izrečeno je bilo tudi mnenje, da povzroči navedena toplotna zvišanja dražljaj vsled rane, ko so bili listi odtrgani ali odrezani. Pa tudi ta domneva ni obveljala. Poskusi, ki so se vršili s celimi vejami In torej neodtrganimi Usti, so namreč pokazali Iste rezultate.
To in ono.
: Grozna nesreča v Ceiakovicih. Cela-kovice so priljubljena izletna točka Plačanov. Zadnjo nedeljo so bile še zlasti polne, ker je vroč dan privabil na tisoče Praža-nov v tamošnje rečne kopeli. Okoli tretje ure je prišel tja g. Jurij Šoti ek na svojem aeroplanu. Naredil je več kratkih letov, ki so se vsi obnesli. Na konec pa je vzel v aeroplan tri pasaiirje in izvršil ž njimi še četrti polet. Ko je bil aeroplan samo 30 metrov nad zemljo, je zadel z enim krilom v visoke topole, ki rastejo ob Labi. Pilot je vsled tega zgubil oblast nad aeroplanora in letalo je padlo v vodo. Motor je tedaj odpovedal. bencin pa se je vžgal. Sonek je pravočasno skočil iz apaTata, pasaži rji pa tega niso mogli storiti, ker so bili privezani in tako jih je zadela najstrašnejša smrt v ognju in vodi. Dva potnika sta bila mrtva, enega je bilo še mogoče rešiti težko ranjenega. Tudi pilot je težko ranjen. Na kraj nesreče je odšel takoj rešilni voz. ki je dospel že 35 minut po dogodku, čeprav so Celakovice od Prage oddaljene 26 km.
: Časnikarske neprijetnosti. Te dni so Nemci slavili dvestoletnico pesnika Klop-stocka. »Frager Presse« je objavila ob tej priliki več njegovih pesmi in na uvodnem mestu pesem, ki pa ni od Klopstocka, temveč od Claudiusa. Prav isto napako in ob isti priliki je zagrešila »Neue Freie Presse«. V klerikalni »Reichsposti« pa je zagrešila neka gospa dr. VVidmar še večji greh. Odkrila je namreč indijski nacijonalni »epos« Sakutala. Smola je le v tem, ker Sakutala sploh ni epos, temveč drama in ker je izšla že leta 1791 v nemškem prevodu. Odkritje je torej precej pozno.
: Parnik napaden od morskih razbojnikov. Po poročilu iz Halifaxa je bil blizu Newyersey napaden od morskih razbojnikov francoski parnik »Milhausen«. Roparji so pobrali za pol milijona dolarjev alkohola. Po poročilih policije je bil od morskih roparjev napaden še drug parnik. Roparji so kapitana ubili, njegovo truplo zagnali v vodo in nato pobrali za 250.000 dolarjev alkohola.
: Umor prostitutke. 29 letni čevljarski pomočnik Anton Jelen je obiskal v petek ponoči v Gradcu neko javno hišo in šel s prostitutko Strobl v sobo. Nakrat so zadoneli Iz sobe obupni klici na pomoč. Ko so ljudje vdrli v sobo, se jim je nudil strašen prizor. Strobl je imela na vratu tri zijajoče rane. Poleg tega več ran po nogah In prsih. Glava ji je bila skoraj odrezana. Na steni
je slonel morilec s čevljarskim noze roki, popolnoma apatičen.	Najprej spio
hotel ničesar izpovedati.	Pozneje jeJ'
da je umorjenko tako ljubil, da urez sploh živeti ni mogel. To	sc je pa iz	.
kot laž, ker Jelen Stroblove preje P . poznal ni. Nato je govoril, da se je usmrtiti. Tudi to se je izkazalo kot laz. jetno je, da je ubil Jelen prostitutko sti. Ko so privedli Jelena na uhco, I I občinstvo tako ogorčeno, da ga ie ,iia linčati. Policija je to le s težavo preP .
Ni pa mogla ubraniti, da je bU Jelen pretepen in da je zadobil več tezm škodb.	_	...
: Dijaki zažgali Messino. Poro«« že, da je izbruhnil v Messini ve'1®”..« požar. Kakor se sedaj poroča, so zaIfVer # žar dijaki, ki so se hoteli maščevati, bili profesorji'strogi.'.Vsled silrtega v um je požar od gimnazije hitro razširil n < nje lesene hiše in jih upepelil 245. Ma ^ petsto ljudi je vsled tega brez stre ^ požaru je bilo ranjenih tudi trideset Vsa ta škoda, vse te nesreče vsled ^ ki se ne uče in se potem hočejo mas — nad nedolžnim poslopjem.
smo
Kar Vi hočete
to je Elzafluid. To pravo sredstvo, katero preže«®. bolečine. Poizkusna P£sy/ „ cmv 28'-. Lekarnar E*.® bica Donja, Elzatrg 357, Hrv ,
«9
Ste n kol
najboljše sredstvo proti stenicam. GIaVn^' g Drogerija A. KANC, Ljubljana. Židovsk*^^-—____________
m
dobavlja
DRUŽBA ILIRW
LJUBLJANA Kralja Patra«
Telefon štev. 220	.
Plačilo tudi na obr°^e
55
Up m m	EDGAR RKT BURROUGHSI mm	
RKr/® Jrm	SIN OPICE.	
Ko se je Jane Porter obrnila in se namerila proti domu se je vznemirila, ko je videla dim gozdnega požara tako blizu. Kmalu pa se je njena bojazen spremenila v velik strah, ker so plameni že pretili odrezati ji pot domov.
Končno je bila prisiljena umakniti se v goščavo in se obrniti proti zapadu, da bi obšla ognjeno morje.
Brzo je uvidela, da se ji to ne bo posrečilo. Preostajala ji je še edina rešitev, da se vrne na cesto in zbeži proti jugu, proti mestu.
Dvajset minut, ki jih je rabila, da je prišla na cesto, pa je zadostovalo, da je padla tudi ta možnost rešitve v vodo. Tekla je sicer lep kos po cesti navzdol, pa je morala obstati, ker je vzkipel pred njo nov zid plamenov. Plameneč jezik se je stegnil pol milje daleč iz glavnega ognjišča in objel ozki cestni pas s svojim poginom.
Jane Porter se je uverila, da bi bilo odveč iskati še enkrat zavetja v goščavi. Bila je prepričana, da bo tekom par minut ves prostor med severnim in južnim sovražnikom zalila žgoča masa valujočih plamenov.
Mirno je pokleknila deklica v cestni prah in molila k svojemu stvarniku, da bi ji dal toliko moči, da bi junaško pretrpela svojo usodo in da bi bili vsaj njen oče in njeni prijatelji rešeni smrti v plamenih.
Za svojo rešitev ni molila, ker je vedela, da je vsako upanje prepozno.
Naenkrat je čula, kako jo nekdo glasno kliče po gozdu: Jane! Jane Porter! Glas je bil močan in jasen, toda čuden.
»Tu!« je odgovorila, »tu! Na cesti.«
Tedaj je zagledala na drevju postavo, ki se je * veverično spretnostjo vihtela od veje do veje.
Sunek vetra jo je zagrnil v oblak dima, da ni mogla več videti moža, ki je hitel k njej; toda naenkrat je čutila, kako jo je objela močna roka. Potem jo je nekdo odnesel in čula je le šum vetra in pokanje vej.
Odprla je oči.
Globoko pod njo je bilo grmovje in trda zemlja. Okrog nje pa šumeče vejevje.
Orjaška postava, ki jo je nesla, se je spenjala od veje do veje in Jani Porter se je zdelo, kakor bi v sanjah doživljala to, kar je nekoč v daljni afri-kanski džungli resnično doživela.
DPDZflRjRmD
naše cen), čitatelje, naročnike in somišljenike y Mariboru, da se naša podružnica naha-v Gosposki ulici §t. 37,
V Celiu pa v Razlagovi ul. 11.
O, če bi le bil to isti mož, ki jo je takrat nesel skozi gozd! Toda saj to ni bilo mogoče...
Toda kdo na svetu bi bil tako močan in spreten, kakor mož, ki jo je nosil sedaj?
Skrivaj mu je pogledala v obraz, ki je bil tako blizu njenega in presenečena rahlo kriknila. — On je bil.
»Mož moj!« je zašepetala. Ne, saj to je le vročični sen, ki mu sledi smrt.
Bržkone je govorila na glas, ker je v očeh, ki so jo pogledale, vzplamtel smehljaj.
»Da, vaš mož, Jane Porter, vaš divji pragozdni mož, ki je prišel iz džungle po svojo tovarišico — po ženo, — ki mu je ušla,« je pristavil skoro grenko.
»Saj nisem ušla,« je šepetala. »Privolila sem k odhodu šele potem, ko smo že en teden čakali, da se vrnete.«
Zdaj sta pustila ognjeno morje za seboj in se vrnila proti jasi, kjer se je orjak zopet spustil na zemljo.
Drug poleg drugega sta šla proti koči. Veter je pihal v drugo smer in ogenj se je polegel.
»Zakaj se niste takrat vrnili?« je vprašala.
»Stregel sem d’ Arnotu; bil je težko ranjen.
»Ah, saj sem vedela,« je vzkliknila.
»Govorili so, da ste se vrnili k črncem; da ste njihov.«
On se je smejal.
»Toda vi jim niste verjela, Jane?«
»Ne! Kako naj vas imenujem? Kdo ste?«
»Ko ste me spoznali sem bil Tarzan pri opicah.«
»Tarzan pri opicah!« Je zaklicala. »Torej je bil vaš tudi oni list, ki sem odgovorila nanj, predno sem odšla?«
»Da; od koga ste mislili, da je?«
»Nisem vedela; mislila sem si Ie, da ne more biti vaš, ker je bil angleško pisan in niste vi razumeli nobenega jezika.«
On se je zopet zasmejal.
»Dolgo bi vam moral pripovedovati, če bi vam hotel vse razjasniti; napisal sem, česar nisem znal povedati, ker nisem takrat znal nobenega jezika. D’ Arnot je stvar še bolj pokvaril, ker me je naučil francoščine mesto angleščine, ki sem jo znal brati in pisati.«
Pojdite,« je dejal, ko sta prišla k njegovemu vozu, »skočite sem noter, da poiščeva vašega očeta. On in drugi so le malo pred nama.«
Ko sta se peljala, je dejal:
»V vašem pismu Tarzanu ste pisali, da ljubite nekega drugega. S tem ste mislila mene?«
»Priznavam,« je odvrnila ona priprosto.
»Toda v Baltimoru — kako sem vas tam iskal! Dejali so mi, da ste mogoče že poročena. Da je prišel neki mož, z imenom Canler, ki postane vaš mož. Je res?«
»Da.«
»Ga ljubite?«
»Ne.«
»Ljubite mene?«
Zakrila si je z rokami lice.
»Obljubljena sem drugemu. Ne morem vam odgovoriti Tarzan!« je vzkliknila.
»Tudi to je odgovor. In sedaj mi povejte, zakaj se hočete omožiti z nekom, ki ga ne ljubite?«
»Moj oče mu je dolžan veliko vsoto.«
Naenkrat se je spomnil Tarzan pisma, ki je bral, imena Robert Canler in v pismu omenjene skrbi, ki Je takrat ni mogel razumeti.
Smehljal se je.
»Če bi vaš oče ne izgubil zaklada, bi ne bili prisiljeni, izpolniti obljubo napram temu gospodu Canlerju.«
»Lahko bi ga prosila, da me odveže besede.«
»In če odkloni.«
»Obljubila sem mu.«
Trenutek je molčal. Voz je vratolomno drvil po vegasti cesti, ker je na njuni desnici pretil ogenj
FRANC CERAR,
družba s o. s. v Domžalah pri Ljubljani tovarna
slamnikov In klobukov
zaloga v Celju, Gosposka t.
Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ul. 5. na dvor. Kovačič StTršan.
Obvestilo.
Krojaška delavnica3. Kvas-a se preseli koncem julija v Florjansko
ul. 3, ter se priporoča za nadaljno naklonjenost.
Lap, trn
premog
s4—5000kalorij, franko Ormož tona & Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna družba z o. ?. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1.
0O0000000
•G009QQQCiX509Q9QQQCDQQQGQQGXDGi
Dokazano je, da je naš domači izdelek
izborne in izdatne kakovosti-vsled česar ni treba kupovati tujih izdelkov temveč vsaka šted-ljiva gospodinja naj zahteva
Izrecno le KOLINSKO cikorijo.
•e0®e0e®e000®exsoo0®e)gx!)®eee©o
in bi se veter zopet lahko obrnil, potem bi J® gradil ogenj edino pot.	.
Končno sta bila mimo nevarnega kraja zan ni vozil več tako naglo.
»Če bi ga vprašal jaz?« je menil Tarzan' ^
»Težko, da bi ugodil želji tujca,« je ac£^j ;» klica, »posebno če bi me dotični sam hotel fl*1
odvri
ženo.«
»Terkop pa je ugodil,« je mračno Tarzan.	,
Jane Porter se je stresla in boječe P0*, v«' orjaško postavo, ki je sedela poleg nje, ker’ tfji, dela, da misli veliko človeško opico, ki )° J da je rešil njo iz njenih krempljev.	^
»Tu ni afrikanska džungla,« je dejala. ^ 1 uplj> noben divjak več. Ste gentleman in ta hladnokrvno drugih ljudi.«	.	.u( I*
»V svojem srcu sem še zmirom div) rekel tiho, kakor bi govoril s samim seboj-Potem sta oba molčala nekaj časa.
Končno je vprašal:	^
»Jane Porter! Bi me vzeli za moža, & prosti?«
:: HALI OGLA/I
V ttiino Mm
se sprejemajo rabljene britvice (Giiette, Mem itd.) v drogeriji ADRIJA, Šetenburgova ulica 5.
ki je vešč montaže Francisovih turbin, generatorjev, transformatorjev, daljnovodov visoke napetosti in motorjev išče za centralo v Zireh ing. A. Štebi, Ljubljana. Dunajska e. 1 /IV.
slivovko, sadjevec dolje borovničevec priporoča trgovcem in gostilničarjem po ugodni ceni Andrej Zorc, žganjarna Posa-vec. p. Podnart.____________________
s posebnim vhodom, v mestu, se odda dvema gospodoma. Naslov pri upravi lista.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem o t v o r 11
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico,
r. «. t o. s.
ki posluto v novopreurejenlh prostorih v Ljubljani, Mestni tre štev. 6.
Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% do 10%, ter Jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje turi' višje po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema ceslje in Inkaso faktur.
Ml
v Ljubljani, Poljanska c. št. 12 (nasproti gimnazije) in se tem potom priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršujem tudi gorske in lovske čevlje. MAKSIM JEŽEK, čevljarski mojster. ____________________
došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, me.listku, Ljub-lajna.___
Hi stol (C
se proda. Cena	što*'1
terlin, Trnovskipjj*
r+°!i
Bdsendorferjev se p*jto o*’ po dogovoru. P°QUtl,
Zoi9, Brdo pri Kr«j!l>
\nm.+
zmožen reprezent*8’’; letno prakso v	t&L*
portni stroki z	,k><
cami perfektno *mo kega, srbohrvatskeg £r*°
nemškega, italij•»***>#<*
sega in angleškega^ . *J|
tudi češkega in ^ dober knjigovodja ,,„ov9v!i
išče namešČenja
tfgp5*
ali denarnem
i ..j*
so prosi pod
Aloma Compitnjr.
poskusili z mftlit!L„dit* u*° našem listu ? N« *»n>
nosti cene in uspe a.
tvrdke ..Kmetec njen, primeren *» no ali restavracijo *	^
proda. Naslovpove“P -
n
17 let stara, revnih, a poštenih starišev želi vstopiti v kako trgovino kot učenka. Hrana in »tanovanjo v hiši. CenJ. dopiae pod ..Učenka" na upravo lista.
izvežbana v vseh delih pri gospodinjstvu išče sluibe kot gospodinja. Službo bi nastopila takoj, najraje v Ljubljani. Ponudb« a* upr.llata pod „TakfT*
Prvovrstni
prempgf
sssssfcr
dobav'^
Dom. ČebjJ