Leto 1885. 107 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XIII. —Izdan in razposlan dne 16. aprila 1885. 39. Dogovor od 9. avgusta 1883, med vlado Njegovega cesarskega in kraljevskega apostolskega Veličanstva in vlado Njegovega Veličanstva kralja italijanskega zarad uredbe ribarstva po Gardskem jezeru. fSklenen v Rivi na Gardskem jezeru dne 9. avgusta 1883, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjen v Miirzstegu dne 31. decembra 1884 in v pritrdilih izmenjan z llalijo v Rimu dne 23. januvarja 1885.) Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Sla-voniae, Galiciae, Lodomeriae el Illyriae; Arehidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inlerioris Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc. Quum a Plenipotentiario Re^iminis Nostri atque illo Regis Italiae ad °rdinandum piscatum in laeu Benaco eonventio die nona mensis Augusti anni 1883 Rivae inita et signata fuit, tenoris sequentis: (Blovnibsb.) 22 Izvornih. Allo scopo di regolare con disposi-zioni uniformi l’esercizio della pešca nelle acque del lago di Garda ed in quelle da esso dipendenti, il Governo di Sua Maestà I. e R. Apostolica ed il Governo di Sua Maestà il Rè d’Italia hanno nominati a propij delegati: Il Governo di Sua Maestà I. e R. Apostolica il Signor Alberto nobile de Rungg, Cavaliere dell’ordine Imperiale di Leopoldo, I. R. Consigliere Aulico, ed il Governo diSua Maestà ilRè il Signor Dr. Pietro Pavesi, Cavaliere dell’ or-dine dei S. S. Maurizio e Lazzaro, Pro-fessore di Zoologia nella R. Università di Pavia, i quali si sono riuniti in Riva sul Garda e dopo essersi comunicati i loro poteri e averli trovati in buona e débita forma; preso per base la convenzione prelimi-nare conclusa allô scopo sopra indicato il 25 febbrajo 1881 ; riservata la ratifica dei rispettivi Governi sono addivenuti alla stipulazione dei seguenti articoli. Articolo 1. Le presenti disposizioni riguardano il Lago di Garda, tutti i suoi affluenti diretti, particolarmente il Sarca a par-tire dal ponte aile Sarclie e l’emissario Mineio da Peschiera all’atttiale confine della provincia di Mantova. Articolo 2. La legislazione interna di ciascuna parte stabilisée a chi spetti il diritto di pesca nelle acque indicate all’articolo precedente. I diritti di pesca privati vanno soggetti, in quanto al loro eser-cizio, aile prcscrizioni portate dalla presente convenzione. Prevod. Da se vršba ribjega lova po Gardskem jezeru in po vodovji zavisnem od tega jezera uredi s soglasnimi določili, imenovali sta vlada Njegovega cesarskega in kraljevskega apostolskega Veličanstva in pa vlada Njegovega Veličanstva kralja italijanskega za svoja pooblaščenca: Vlada Njegovega cesarskega in kraljevskega apostolskega Veličanstva gospoda Alberta plem. Rungg, viteza cesarskega reda Leopoldovega, c. kr. dvornega svetovalca in vlada Njegovega Veličanstva kralja gospoda Dr. Petra Pavesi, viteza reda Sv. Sv. Mavricija in Lazara, profesorja zoologije na kraljevskem vseučilišči v Paviji, katera sta sestala se v Rivi na Gardskem jezeru ter podavši eden drugemu vsak svoje v dobri in pravšni obliki najdeno pooblastilo, in vzevši za pod-logo preliminarni dogovor ukrenen v gori omenjeno svrho dne 25. febru-varja 1881, pod pridržkom odobrenja svojih dotičnih vlad domenila se o naslednjih členili: Člen 1. Pričujoča določila imajo v oziru Gardsko jezero, vse neposrednje dotoke njegove, sosebno reko Sarko od mosta „alle Sarche“ počenši, in odtok Mincie od Peskjere do zdanje meje Mantovske provincije. Člen 2. Notranje zakonodavstvo vsake stranke določa, komu pristoji pravica, loviti ribe po vodovji imenovanem v poprejšnjem členu. Zasebne pravice ri-barstva podstojé, kar se tiče njihove vršbe, propisom ustanovljenim v pričujočem dogovoru. Articolo 3. Nelle concession! d’acqua a seopo industriale ed agrario, allorquando gli interessi della pesca sieno predominant!, le Autorità competenti potranno prescribe quanto valga adimpedire die acque inquinate di materie nocevoli ai pešci vengano riversate nel Lago di Garda o suoi affiuenti ed emissario, e far prati-care convenienti passaggi per il pešce Helle cliiuse e nei salti d’acqua. Il Governo di Sua Maesta L e R. Apost. si riserva in questo riguardo piena libertà d’ azione fino a ehe la propria legislazione interna non abbia stabilito 1 rapporti tra il diritto di pesca ed altri diritti d’acqua. Articolo 4. È vietato d’occupare a scopo di pesca il fondo e le spiaggie del Lago con roste e simili opere stabili sub-acque, all’infuori delle fascinate. È pure vietato di prosciugare stagni e di deviare o prosciugare corsi d’ acqua a scopo di pesca. Articolo 5. È vietato d’ adoperare nei corsi d’ ac-9ua ed alle loro foci nel Lago apparecchi fissi o mobili di pesca, ehe impedisoano d passaggio del pesce per più della caetà della larghezza della corrente, Qtisurata ad angolo retto dalla riva. La distanza tra due di questi apparecchi impiegati simultaneamente sulla tûedesima riva o sulle due rive opposte n°n potrà essere inferiore al doppio dello sviluppo del più. grande di essi. Nulla è mutato nelle disposizioni vigenti per quanto riflette il diritto di pesca nella chiusa del Sarca. Ölen 3. Pristojna oblastva smejo, kadar in kjer so koristi iz ribarstva pretežne, podeljujoč pravice do vode za obrtne in poljedelske svrhe, zaukazovati, kar bode treba, da se v Gardsko jezero, njegove dotoke ali njegov odtok ne dovajajo vode, ki bi bile onesnažene s tvarinami za ribe kvarljivimi, tudi smejo narejati, da se v zatvornicah in slapovih vzdržujejo primerna prehajališča za ribe. Vlada Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva pridržuje si v tem oziru polno svobodo dotle, dokler njeno lastno notranje zakonodavstvo ne ustanovi za trdno razmerja med ribarsko pravico in drugimi pravicami do vode. Člen 4. Prepovedano je, jezersko dno in bregove zarad ribjega lova zastavljati s ka-menitimi gradnjami ali podobnimi stalnimi podvodnimi napravami — izimši protje ali vejnike. Dalje je prepovedano zarad ribjega lova tomune ali vodotoke osuŠati ali pa vodo le-teh odvajati. ölen 5. Prepovedano je, v vodotokih in na njih ustji v jezero rabiti take trdne ali premične naprave za ribji lov, ki bi branile ribam prehod za več nego polovico širine vodotoka, mereč jo v pravo-kotu s brega. Razdalja ali naraznost med dvema takima napravama, ki bi na istem bregu ali na obeh nasprotnih bregovih bili hkrat nameščeni, ne sme biti manja od dvojne dolgosti, ki jo ima večja izmed njiju. Določila, veljajoča v oziru na ribarsko pravico na jezu reke Sarke, ne izpre-minjajo se v ničemer. Vendar je vrŠba 22* Durante il periodo dal primo novembre a tutto dicembre 1’ esercizio della pešca in essa è perb soggetto al divieto generale stabilito nell’articolo 12 per la trota. Articolo 6. È vietato di adoperare e collocare nelle acque reti ed ordigni da pešca ad una distanza minore di 20 metri dalle scale di monta, dai graticci degli opificj e dallo sbocco dei canali, dalle ehiuse o cateratte, e dai salti d’acqua. Articolo 7. È vietato di pescare con ogni sorta di reti a strascico con sacco, tirate da terra o da barche fisse od ancorate, ehe necessariamente sconvolgono il fondo delle acque, in particolare con 1 u d r i o n e, arcagna, argano del ferro, pitor-nia, strigiara, brazzolo, aola rolo e valanchera. È vietato di pescare nei corsi d’acqua con rè de scanno e partisino, uonche con fiocina. Articolo 8. È pure vietato l’uso della dirliu-dana dai primo settembre fino a tutto aprile. Articolo 9. È vietato di adoperare per la pesca materie esplosive corne dinamite e pol-vere pirica e materie stupefacienti, sof-foranti, corrosive e velenose corne eoccolo di levante, noce vomica, calce, f'uligine e simili. Articolo 10. I pesci delle seguenti specie non pos-sono essere pescati, detenuti, messi in vendita e venduti, se nella loro lun-ghezza totale non liauno raggiunte le inisure qui appresso indicate: ribjega lova ondukaj od prvega novembra do konca decembra meseca podvržena splošni v členu 12 gledé postrv ustanovljeni prepovedi. člen 6. Prepovedano je rabiti in nameščati v vodovji mreže in ribarske priprave bliže nego 20 metrov od vzhodnih gredic, od grabelj, in prevalov kanalskih, od jezov ali zatvornic in od slapov. Člen 7. Prepovedano je ribe loviti s ka keršnimi koli mrežami na vlak z vrečo, ki morajo neogibno razriti in razbroditi vodovje iz dna, naj se mreže vlačijo z brega ali s pritrjenimi ali zakotvenimi barkami, sosebno pa z mrežami, ki se ondukaj imenujejo ludrione, arcagna, argano del ferro, pitornia, strigiaria, brazzolo, aolarolo, in valanchera. Z mrežami imenovanimi ré de scanno in partisino in tako tudi z ostmi ne smejo se v tekočih vodah ribe loviti. člen 8. Dalje je prepovedano od 1. septembra do konca aprila rabiti odično vrvco imenovano dirlindana. člen 9. Prepovedano je uporabljati pri ribjem lovu razletljive tvarine, kakor sosebno dinamit in strelni prah (smodnik), dalje sredstva omotična ali mamilua, dušilna, razjedna in otrovna, kakeršna so: ribolovne jagode, bljuvača, vapno, saje in podobne reči. Člen 10. Ribe naslednjih vrst ne smejo loviti, drža,ti, na prodaj ponujati in prodajati, ako — merjene po vsi svoji dolgosti — niso dosegle tu niže stoječe mere, namreč: Anguilla centimetri quaranta (40), Trota di Lago ) centimetri trenta Regina (Bulbero) J (30), Trota di fiume, Carpione, Temolo, Tiuca, Pešce Persico, centimetri quin-dici (15), Alosa (Agone, Sardena, Scarabine) centimetri dieci (10), Tutte le altre specie, centimetri cinque (5). Articolo 11. È vietata la pešca e la veudita di pešci freschi delle seguenti specie: Trota e carpione in novembre e di-cembre ; Temolo (Thy m a 1 lus vu lg ari s) in uiarzo; Pešce Persico in maggio; Tinea e Regina (Bulbero) in giugno; Alosa (Agone, Sardena) dal 15 iuaggio al 15 giugno. I divieti anzidetti non sono estensi-bili alla vendita dei pešci provenienti dai vi vaj pri vati, purchè sieno accom-pagnati da certificati dell’autorità co-tuunale comprovanti la loro provenienza c quantità. Mancando tali certificati saranno con-siderati come oggetto di eontravveu-zione. Articolo 12. In quel tratti di fiume e di lago, in cui la pešca della trota e del carpione abbia un’ importanza prevalente e loro torni necessario questo modo di tutela pûtrà l’autorità competente, d’accordo con quella deü’altra parte, proibire nei ûiesi di novembre e dicembre ogni specie di pešca. Articolo 13. Sono vietate in ogni tempo la pesca c la vendita del fregolo di pesce. jegulja Štirideset (40) centimetrov; jezerska postrv ) trideset (30) cen-karp \ ti m etrov; rečna postrv j glavatica (Fario carpia Heckrl) ' petnajst (15) cen- lipan I timetrov; H \ ostriž (okun) čepa ali majeva riba (Agone, Sardena, Scarabine) deset (10) centimetrov; vse druge vrste pet (5) centimetrov. Člen 11. Prepovedana je lovlja in prodaja svežili (frisnih) rib katere izmed naslednjih vrst, namreč: Postrv in glavatica meseca novembra in decembra ; lipan (Thymallus vulgaris) meseca marcija; ostriž meseca maja; linj in karp meseca junija ; čepa (Agone, Sardena) od 15. maja do 15. junija. Le-te prepovedi ne raztezajo se na prodajo rib izvirajočih iz kakega zaseb nega ribnika, če jih spremlja svedočba občinskega oblastva, ki jim potrjuje izvir in množino. Kjer takih potrduic ni, šteje se prodaja za prestopek. člen 12. Gledé onih kosov ali prostorov reke in jezera, v katerih je lovlja postrvi in glavatic pretežne važnosti ter potrebuje te zaščite ali obrane, sme pristojno oblastvo v porazumu z dotičnim oblastvom druge stranke vsako ribjo-lovljo v mesecih novembru in decembru prepovedati. Člen 13. Ribje ikre loviti in prodajati prepovedano je vsak čas. A rticolo 14. Le due parti eonlraenti procure-ranno dovunque sia possibile, previo comune accordo e nella misura da sta-bilirsi, di facilitare il ripopolamento delle aeque contemplate daU’articolo 1 mediante la disseminazione d’ uova e d’ avannotti di specie di pešci riconos-ciute come preziose od utili. Art i col o 15. Esse favoriranno pure la istituzione di stabilimenti di pescicoltura artificiale, e le autorità competenti delle due parti potranno accordare loro i seguenti favori : a) La facoltà di pescare e di adoperare per la nutrizione dei pesci contenuti ■ negli stabilimenti avannotti ed in generale pesci non aventi le dimension! prescritte nell’articolo 10. Que8ti pesci non potranno essere venduti, nè utilizzati per altro scopo. b) La facoltà di pescare in tempo proi-bito le specie designate all’arti-colo 11. La concessione sarà subordinata a condizioni tendenti ad impedire i possi-bili abusi. Articolo 16. È vietato d’introdurre nuove specie di pesci nelle acque, a cui si applicano la presenti disposizioni, senza Fespressa e concorde autorizzazione di entrambe le parti eontraenti. Esse si accorderanno onde prendere tutti gli altri provvedimenti necessarj per proteggere le specie nuovamente in-trodotte nelle dette acque. Articolo 17. Per agevolare le rieerche scieutitiche sugli animali acquatici, le autorità competenti potranno accordare licenze spo- člen 14. Obe stranki pogodnici bosta si kolikor bode mogoče — poprej po-razumevši se in v meri, ki se ima določiti, prizadevali, da se bodo v členu 1 imenovanim vodam ložje podrejale ribe in za tega delj posevala jajca in zalega dragih ali koristnih rib. Člen 15. Oni bosta tudi pogodovali naprave za umetno ribjo rejo in obojostranska pristojna oblastva bodo smela tem napravam podeljevati naslednje polaksice: a) Dovoljenje, mlade ribe in sploh ribe, ki še niso dosegle mer, ustanovljenih v členu 10, loviti in v krmo dajati ribam v taki napravi vzre-janim. Take ribe ne smejo se ni prodajati ni porabljati za kak drug namen, nego se je bas povedalo. b) Dovoljenje, v členu 11 povedane ribje vrste loviti v času prepovedi. Dovoljenje bodi zavisno od uvetov merečih v odvračanje kake zle rabe Člen 16. V vode, na katere se uporabljajo pričujoči propisi, ne smejo se brez izrecnega in soglasnega dopuščenja obeh strank pogodnic dajati nove vrste rib. Oni se domenita, da se poskrbi vse ono, kar je neogibno potrebno v ohrano novih ribjih vrst, vdjanih v omenjene vode. Člen 17. Pristojna oblastva smejo v polajše-vanje znanstvenega izsledovanja gledé povodnih živali podeljevati posebne ciali intese a sospendere temporaria-mente a favore di persone determinate le disposizioni degli artieoli 10, 11, 12 e 13. Articolo 18. Ciascuna delle due parti contraenti determinerà quali sieno gli ufficiali od agenti a cui nel rispettivo torritorio saranno affidate la sorveglianza della pešca e 1’accertamento delle relative contravvenzioni. Tali ufficiali od agenti potranno in ogni tempo visitare i batelli da pešca e i luoghi di deposito e di vendita del pešce. Articolo 19. Ciascuna delle due parti contraenti procurerà, che mediante la propria legis-lazione interna vengano in modo possi-bilmente simile fissate le penalità per le varie contravvenzioni ed i casi in cui si debba procedere al sequestro od alla confisca dei corpi dei reati per le mfrazioni accertate nel rispettivo terri-torio. Articolo 20. Ciascuna delle due parti contraenti prenderà i provvedimenti necessarj per mettere in esecuzione sul proprio terri-torio le presenti disposizioni. Articolo 21. Le due parti contraenti si comuni-cheranno a vicenda le prescrizioni rila-sciatein esecuzione'jdi questa convenzione, 1 provvedimenti di maggioreimportanza concernenti la pesca nolle acque contemplate neir articolo 1 e disporranno, °he le rispettive autorità s’informino reciprocamente d’ogni emergenza, ehe potesse avéré rilovante importanza per pe8cicoltura. Articolo 22. La presente convenzione, ratificata ^al rispettivi governi nel più breve dovolbe, vsled katerih propisi členov 10, 11, 12 in 13 časno za neke določene osebe časno svojo veljavo izgubč. Ölen 18. Vsaka izmed obeh strank pogodnic določi organe, katerim se v dotičnem okrogu izroči nadzor ribarstva in zagotovitev dotičnih prestopkov. Le-ti organi bodo vsak čas smeli preiskati ribarske ladjice in prostorije, kjer se ribe hranijo in prodajč. Ölen 19. Vsaka izmed obeh strank pogodnic bode si prizadevala, po svojem lastnem notranjem zakonodavstvu — kolikor bi se dalo — enakomerno določiti, katere kazni naj se postavijo na različne prestopke in v katerih slučajih bi bilo predmete v dotičnem državnem ozemlji po-istinjonih prestopkov zaseči ali izreči, da so propali. Člen 20. Vsaka izmed obeh strank pogodnic naredi, česar bode potreba, da se bodo pričujoča določila v lastnem ozemlji zvrsevala. Člen 21. Obe stranki pogodnici bosta ena drugi priobčevali propise v izvod tega dogovora izdane in tehtovitejse poskrbe gledé ribarstva po vodovji imenovanem v členu 1, ter ukazovali, da si bodo obojostranska oblastva vsak prigodek, ki bi utegnil imeti znatno pomembo za ribjo rejo, na znanje dajala. Člen 22. Pričujoči dogovor, čim ga dotični vladi pritrdita v najkrajši mogoči dobi. tempo ehe sarà possibile, avrà vigore fino al termine di quell’ anno in cui l’una o l’altra delle due Parti contraenti ne avrà denunciata la cessazione, conehè dalla denuncia alla cessazione non de-eorra un termine minore di tre mesi. bode imel moč do konca onega leta, v katerem bi ga ena ali druga stranka pogodnica odpovedala, a vsekakor ne bodi čas, ki poteče med odpovedjo in koncem njegove veljavnosti, krajši od treh mesecev. Fatto in doppio originale in Riva sul Garda addi 9 agosto 1883. Izdano v dvojnem izvorniku v Rivi na Gardskem jezeru, dne 9. avgusta 1883. Rungg m. p. Pavesi m. p. Rungg s. r. Pavesi s. r. Nos visis et perpensis conventionis hujus stipulationibus, illas ratas gratasque habere profitemur, Verbo Nostro Caesareo et Regio spondentes Nos ea quae in illis continentur fideliter executioni mandaturos esse. In quorum fidem, majusque robur praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus, sigilloque Nostro appresso muniri jussimus. Dabantur in Milrzsleg die trigesima prima mensis Decembris anno Domini millesimo oetingentesimo octogesimo quarto, Regnorum Nostrorum trigesimo septimo. / Franciscus Josephus m. p. Gustavus Comes a Kâlnoky m. p. Ad mandatum Sacrae Caesareae et Regiae Apostolicae Majestatis propnu10 Adolphus de Plason m. p. Consiliarius Section«. S tem se razglaša predstoječi dogovor, bodoč da sta va-nj privolil1 državnega zbora obe zbornici. Na Dunaji, dne 7. aprila 1885. Taaffe s. r. Falkeiihayn s. r. 3S. Ükaz ministerstev za poljedelstvo, notranje reëi in finan» cije od 7. aprila 1885, * dogovora o uredbi ribarstva po Gardskem jezeru, ki je bil z Italijo skleuen dne 9. avgusta 1883 (Dri. zak. od 1.1885 št 37). . V izvod z Italijo sklenenega dogovora od 9. avgusta 1883 (Drž. zak. od ■ 1885 št. 37) o uredbi ribjega lova po jezeru Gardskem, ukrepajo se po zmislu eQa 20 v dogovoru naslednja določila: 1. Vode avstrijskega ozemlja, katere podpadajo členu I dogovora, naj polico deželno oblastvo posamič poizvé in ustanovi. , 2. Prepovedi v členih 7 in 8 dogovora stoječe, v tekočih vodah kadar si s°h hodi z mrežama imenovanima „ré de scanno“ in „partisino“, dalje od 1. sep-^oibra do konca aprila kjer si koli bodi z odično vrvco, ki se ji pravi „dirlin-ribe loviti, treba je uporabljati tudi gledé takih mrež, odnosno odičnih V.rve? ki bi se kak<5 z nebitnimi razlikami od prej imenovanih narejale ter bi se kako drugo ime dalo. 3. Po katerih krajih bode veljaja v členih 10 in 11 dogovora obsežena pre-P°ved, ondukaj imenovane vrste rib pod pravilno mero, odnosno o nekih časih Podajati, dalje dokod bode veljala v členu 13 izrečena prepoved, ribje ikre ®ploh prodajati, to naj politično deželno oblastvo tanje določi z ozirom na namen eüaredbe; to oblastvo ustanovi tudi obrazce spremnicam, ki jih po členu 11 Ogovora občinsko oblastvo izdaje. , 4. Kot pristojno tostransko oblastvo, ki se omenja v členih 12, 15 in 17 u°govora, naj v vseh slučajih službuje c. kr. Rivsko okrajno glavarstvo, k Njegova je tudi dolžnost, dajati kr. italijanskemu oblastvu (katero določi r> italijanska vlada) na znanje ono, kar je po poslednjem stavku člena 21 treba, r voditi predhodne razprave gledé poskrb za vnovični ribji zaplod po vodovji, P°vzdigo umetne ribje reje in morebiti v ohrambo novovloženih ribjih vrst, ki aj jih po členih 14, 15 in 16 dogovora obe vladi vkupno ukrepljeta. 5. Dokler se v členu 19 dogovora omenjena zakonita uredba kazni pre-°Pkov in propada dotičnih predmetov ne izvede, naj, kjer se ne bi uporabila ohi tta kazenska postava, prestopke propisov tega dogovora politično okrajno , astvo pristojno po kraji, kjer je bil kateri storjen, kaznjuje po ministerijalnem j. azu od 30. septembra 1857 (Drž. zak. št. 198) z globami od enega do sto gol-farjev ali z zaporom od šestih ur do štirnajstih dni. Globe gredö v ubožnični °g one občine, v kateri je bil prestopek storjen. Propada rib ali lovilnega Ja ne gre, dokler se prej omenjena zakonita uravnava ne izvede, izrekati, ^ bi ta propad imel nastopiti po kaki drugi postavi; vendar je treba premiku odvzeto prepovedano orodje, predno mu se vrne, ob krivčevem '"Xk,, ^ rabiti. ^»•»Uch ) uradoma prenarediti takö, da ga ne bode moči več na prepovedani L 6. Organi, katerih delo je v zmislu člena 18 dogovora, neposrednje vrši*1 nadzor, če se propisi o ribarstvu izpolnjujejo ali ne, ter naznanjati prestopi' katere bi opazili, so: občinska županstva, c. kr. žandarstvo, c. kr. finančna straž» in, kolikor gre za prepovedi prodajanja, tudi organi tržne ali sejmske policije. 7. Na temelji §* 11 postave od 10. junija 1869 (Drž. zak. Št. 113) ukazuje se, da je dogovor od 9. avgusta 1883, pričujoči ukaz in ustanovila po zgornjih točkah 1 in 3 deželnemu oblastvu pridržana (o vodah, o tem, dokod veljajo pre' povedi prodajanja, o obrazcih ali formularjih) razglasiti v deželnem zakoniku 2» Tirolsko-Predarelsko in v uradnih Tridentinskih novinah, naposled naj se namenu primerna sestava teh pravil in ustanovil v dotičnih občinah javno nabijejo ter tako oznanijo.