THE oldest and most popular slovenian newspaper in united states oe America.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero h narod — za prarico in resnico — od boja «fo zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU(
S. B DRUŽBE SVf MOHORJA K CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
najstarejši in najbolj priljubljen. slovenski
list v združenih državah ameriških.
ŠTEV. (No.) 151.
CHICAGO, ILL., PETEK, 6. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUS T 6, 1926
LETNIK XXXV
KnezošKof jeglič v Brtdgeportu.-Vec Mi v premgokopBi.
KNEZOŠKOF DR. A. B. JEGLIČ IN DRUGI GOSTJE SLAVNOSTNO SPREJETI V BRIDGEPORTU, CONN. — KNE-ZOŠKOF POHVALI VRLE BRIDGEPORČANE. — TA-. KEGA SLOVESNEGA DNEVA SLOVENCI V BRIDGEPORTU ŠE NISO IMELI.
Poroča Rev. M. J. Golob.
Bridgeport, Conn. (Izv.) — Na skrajnem vzhodu Združenih držav je mala slovenska naselbina, obstoječa v pretežni večini iz prekmurskih in me-djimurskih Slovencev. To je bir la poslednja postaja, kjer se je prevzvišeni vladika vstavil na svojem ameriškem potovanju. Težko smo čakali dneva, ko pride slovenski škof obiskat našo faro in to še tembolj, ker se je prihod vsled nepričakovanih ovir za dva dni zakasnil. V četrtek, 29. julija je gosp. škof zjutraj okoli devete ure v spremstvu Rev. Bogoviča, Rev. Markeža, Rev. Žužeka in Rev. Kerubina Begelj zasedel avto, katerega je Mr. Mertel iz Ridgefield, N. J., dal na razpolago in ga spretno vozil proti Bridgeportu. Iz Bridgeporta se je nekako poldrugo uro pozneje peljal sprejemni odbor na štirih avtomobilih zaželjenim Sostorti nasproti.
Okoli dvanajste ure je zvon cerkve sv. Križa zapel pozdrav došlim gostom in nazna-
o. o
Prihodu visokega gosta. Od ust do ust je šlo: "gospod piispek" so prišli. — Popoldne smo si o-gledali. mesto, ki je znamenito Po svojih vrtovih in se zato naziva "Park City." Bridgeport je primeroma za svojo velikost največje industrijalno mesto. Ob času svetovne vojske se je tu izdelovalo največ vojne mu-nicije. Tedaj se je postavila največja tovarna na svetu, znana pod imenom Remington Arms Co.; po vojski pa je bila preurejena, da se zdaj namesto municije v njej izdelujejo razni električni izdelki.
Zvečer okoli 7. ure se je cela župnija zbrala pred cerkvijo in župniščem. V slovesni procesiji so farani v spremstvu dvanajstih duhovnikov spremili g. škofa v lepo okinčano cerkev. Mogočno ie zadonela s kora pesem "Ecce sacerdos magnus" (glejte velikega duhovnika!).
V	skoro eno uro trajajočem govoru je mil. g. škof z njemu lastno živahnostjo in gorečnostjo vernikom priporočal praktično krščansko življenje, kot podlago in vir prave sreče in blaženosti za čas in večnost. Napolnjena cerkev je z napeto pazljivostjo sledila besedam visokega govornika.
Po govoru je sledil blagoslov s presv. Rešnjim Telesom.
Kmalu po cerkvenem opravilu se je vršil slavnostni banket
V	počast g. škofa in njegovega spremstva. Razun domačega župnika, duuštvenega predsednika Horvat Jožefa in deklice Veronike Horvat, ki je!s pozdravom izročila g. škofu šopek cvetlic, je pozdravil visoke goste tudi mestni župan v imenu mesta Bridgeport. Gospod škof je kot zadnji govornik na kratko orisal namen svoje ameriške ceste, podal svoje skušnje, ki jih je doživel, povedal, da je videl mnogo lepih mest in krajev, ali vendar nobenega lepšega od svoje domovine, ka-
(Dalje na 4. strani.)
ILLINOMI PREMOGARJl ZAČNEJO Z DELOM.
.......................■■'MHIIIHi'n|iinniiiniMiriitl;ii'ntHiJitnrniiilit'inmiini'llil[Hi[t'il[tiiitilitiiiiinittiiiirii''ii'''''.........
Saline County Coal korporaci-ja naznanja, da bo začela z obratovanjem. — V splošnem se obeta, da se bo delo na vsej črti odprlo.
Harrisburg, iU. — Veselo poročilo prihaja za nremogar-ske delavce v državi Illinois, namreč na jugu, kier se nahajajo premogovniki. Salina County Coal korporacija naznanja, da bo začel.a z obratovanjem v rovu štev. 3, kjer bo dobilo dela kakih 600 pre-mogarjev, ki so počivali že več kot pet mesecev.
Rov štev. 2 omenjene kom-panije v Ledford, ki je oddaljen pet, milj proti jugu, se tudi pripravlja, da bo istega odprla, ravno tako veselo poročilo prihaja od Wasson Co.al kompanije v rovih štev. 1 in 2, kj^.r so tudi pre.mogarji dolge počitnice, bodo začeli z delom.
V splošnem poročajo, da se bo delo odprlo po vseh i 111-nojških premogovnikih.
un^uuuMiiirniiiiiiuifiitiiiinMiiiutuminuvjiiumu •..■...tm»nmmn.............mmmm.ii
Slovo in javna zahvala.
Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost, da se zahvaliva slovenskemu odboru za evharistični kongres v Chicagi za izredno požrtvovalno delo za pripravo in sijajno izvršitev tega shoda in za vso ljubeznivo skrb ves čas najinega bivanja v Ameriki. Presrčni sprejemi od vseh slovenskih duhovnikov in naših globoko vernih rojakov nama bodo ostali v hvaležnem spominu. Bog poplačaj v obilni meri vsem, ki so nama dobrote izkazali. Sv. Terezija, mala cvetka, ki jo Ame-rikanci tako zaupno častite, naj siplje cvetje obilnih milosti in božjega blagoslova na Vas. Pod varstvom svete Družine in sv. Angelov varihov živite veselo in napredujte od dne do dne v sveti ljubezni do Boga in do bližnjega. Poslavljamo se od Vas telesno, toda ostanemo združeni v molitvi s trdnim upanjem, da se kot dobri otroci za večno snidemo v nebeški domovini pri Očetu.
Dr. Anton Bonaventurci Jeglič
škof ljubljanski.
Dr. Ivan Franjo Gnidovec
škof skopljanski.
Iz Jugoslaviie
m** __________
S ŠTAJERSKEGA POROČA JO O SILNI SLABI LETINI; ŽITO TROHNI, LJUDSTVO JE ZELO PRIZADETO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
nirniiiniiiiniiinii
rniiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiimiii.iimiinrr t
..luiiiiniiiniiiiiiiiiif
niMiimimmiimmiMminiiimimiiiiimnimmiiiiiiiMmiiiiiitH^
SLOVENEC SE JE USTRELIL.
Ker je zgubil delo v ructniku,
si je pognal krogljo v glavo.
Ely, Minn. — Tukaj se je dogodil žalosten slučaj zadnji pondcljsk večer. John Merkun oče Išestih otrok si je vzel življenje s tem, da si ji pognal krogljo v glavo. Obupal je, ker je baje za vselej zgubil delo v železnem rudniku. U-strelil se je okrog 9. ure zvečer. Umrl je 6 ur pozneje. Pokojni je bil član štireh društev. Zapušča soprogo in 6 ne-dorastlih otrok.
INDUSTRIJA V RUSIJI PROPADA.
KRIŽEM SVETA.
TRUPLO NAJDENO V VODNJAKU.
La Grange, 111. — V nekem zapuščenem vodnjaku na 100. Ave. in 93. cesti, v občini Pa-los, so našli truplo okrog 35 let starega moškega. Neznani zločinci so svojo žrtev ustrelili. Da bi izbrisali sled, so na truplo navezali kamenja in je vrgli v vodnjak. Kdo je nesrečnež, ni znano.
POTRES V TOKIO.
Tokio, Japonsko. — V toi-ek zjutraj so občutili v Tokio močne potresne sunke. Večina prebivalcev je zapustilo svoja do-movja in odšlo na prosto. Poročilo pravi, da je bil to eden najhujših potresov od januarja leta 1924.
— New York, N. Y. — Drzni tatovi so vdrli v galerijo umetnin Jackson Higgsa, na 5. Ave.
odnesli dragocenosti v vrednosti $1,000,000.
Trotzky zahteva pripoznanje dolgov. — Komunistična stranka nazaduje, njen program je neizvedljiv. — Stare komisarje odpuščajo in nastavljajo nove.
Riga, Latvia. — Mnogo se je pisalo o komunizmu takoj v začetku, ko je sovjetska vlada zagospodovala v Rusiji. Večina je obsodila komunističen program kot neizvedljiv, kar se je kmalo pokazalo, da jc resnica. Pomalem so popuščali tovarne izročali v roke privatnikov, sedaj pa tudi popuščajo pri. kmetih in jim daje-1 jo proste roke. Toraj resnica je, da gre komunizem rakovo pot.
Sovjetska vlada je v velikih skrbeh za obstanek. Stare komisarje odpušča, na njih mesto nastavlja nove. Ti stari, pa še znajo biti vladi nevarni, iz maščevanja bodo hujskali proti režimu, ali pa se udinjali skupini rdečkarjev, ki tudi spodkopavajo tla sedanjemu režimu.
Do sedanjega razkola v stranki je prišlo največ radi tega, ker Trotzky zahteva od , vlade, da bi pripoznala dolgove, pa tudi ker zahtevajo voditelji, tako poroča komisar Nikolaj Bukharin, da bi se u-blažilo stroge naredbe boljševizma glede poljedelcev in se jim dala prilika po svoje se razviti. Po sedanjih razmerah postajajo kmetje od dne do dne siromašnejši; izvoz deželnih pridelkov je zelo nazadoval. Sprejeta je bila nedavno nova naredba, po kateri je dana prilika kmetu, da za svoje pridelke dobi primerno ceno, s katerim denarjem potem kupi obleko in druge potrebščine, ki pa so v Rusiji zelo drage.
Komisar Bukharin prizna, da industrija v Rusiji propada. Zato se je gori navedena naredba vpeljala, da se oživi izvoz in reši industrijo težke krize.
Veliko je tudi nasprotstvo proti Trotzky-ju, .ker po mnenju nekaterih voditeljev stranke, on odpira vrata tujemu kapitalu.
—	Dallas, Tex. — Dan Moody je zmagal pri primarnih volitvah za nominacijo za mesto guvernerja v državi Texas. Večine ima 944 glasov.
—	Chicago, 111. — Petindvajset lastnikov avtomobilov je puščalo svoja vozila čez noč zunaj pred svojimi hišami, in sicer na Drexel Blvd. od" 4t>. do 48, ceste. Neki sovražnik avtomobilov je pa v torek ponoči na vseh avtomobilih prerezal gumije.
—	Angora, Turčija. — V glavnem mestu Turčije se je pričel proces proti 47 Turkom, ki so obdolženi izdajstva. Za razpravo vlada veliko zanimanje.
- London, Anglija. — V tu-kajšnem Hyde parku je vse živo gosenic, kaj tacega še ne pomnijo. Na vse mogoče načine golazen uničujejo.
—	Rim, Italija. — Andrew Mellon, zakladničarski tajnik Zedinjenih držav, se nahaja v Rimu; izjayil pa je, da ne bo obiskal Mussolinija ali finančnega ministra Volpija, ker njegov obisk je popolnoma osebna zadeva.
—	Winnipeg, Manitoba. — Mr. in Mrs. G. H. Groelich iz Cincinnati, O., sta se za nekoliko časa ustavila tukaj, nahajajoč se na "zlatem" ženitovanj-skem potovanju z avtomobilom. Bila sta več tednov na potu. — Stara sta po 74 let.
—	Onawa, Iowa. — Sodnik Robert Munger je obsodil Char-lesa Pickforda, starega 25 let, na 25 let ječe radi bančnega ropa. Njegov tovariš, 191etni visokošolec Taylor, je pa dobil 10 let ječe, ker je vozil z avtom roparja na njegovih roparskih pohodih.
—	Kansas City, Mo. — Ban-diti so s svojim avtom prisilili blagajničarja John Haqsama-na, da je s svojim avtom pristal ob cesti, kjer so ga oropali in odšli s plenom $10,000.
—	Chicago, 111. — Bomba je eksplodirala pod porčem lesene hiše na 2145 W. Erie cesti. Poškodovala je poslopje, ranila lastnika, Mr. P. Ruzzo-ja in ženo ter tri otroke. Sumijo bivšega lastnika hiše, od kojega je Ruzzo kupil poslopje pred 14. dnevi, pri kupčiji pa je prišlo do nesporazuma.
POINCAREJEV NAČRT SPREJET,
Premier Poincare zmaguje na celi črti. — Novi davki na izkaznice tujcev. — Francoski dolgovni pakt z Anglijo in Ameriko se mora ratificirati.
Stanje letine na Štajerskem.
Vse razne žitne vrste so zrele šele na pol in ne samo poležane od viharjev, ampak trdno zasidrane. Poležano žito, ki že trohni vsled preobilne vlage, je porastfel razni plevel, za kojega bujnost je deževje kakor nalašč, tako visoko, da je mnogo višji nego žito. Zelo slaba žetev, kolikor jo pač bo, pa tudi radi poležanja močno otež-kočena.
Koruza je bila v nižjih legah dolgo časa pod vodo in povsod, kjer je bila poplavljena, je pritlikava, rumenkasta in si sploh ne bo več opomogla.
Krompirja bo precej pridelalo letos edino Dravsko polje, ki ima močno pnodnato zemljo, katere niso uničevalno premočili niti letošnji nalivi. Dravskemu polju škoduje glede krompirjevega pridelka le suša in ne mokrota.
Vinogradi so po večini že od-cveteli. Z nastopom vsaj deloma toplejših dni sta se pojavila
godilo potem med obema, ni znano. Nenadoma je potegnil Radovanič samokres in ustrelil. Krogla je zadela delavko v roko. Prestrašena ženska je suroveža milo prosila, naj jo pusti pri življenju, toda zločinec je oddal nanjo brezsi'čno še en strel, nakar se je Rozjra-nova zgrudila takoj mrtva na tla. Morilec je po zločinu pobegnil proti Zagrebu, kjer so ga orožniki zgrabili še isto noč in izročili sodišču.
ŠIROM JUGOSLAVIJE. Samomor v blaznosti. — V
osješki bolnici se je zdravil A. Blagovi, trgovec. Večkrat se mu je omračil um. Dne 9. julija je naenkrat skočil na okno in se Vrgel iz prvega nadstropja na tla. Bil je pri priči mrtev.
Karambol. — Na postaji Za-baj se je zaletel novosadski o-sebni vlak v drug osebni vlak. Pri tem je bilo več oseb ranjenih.
Pariz, Francija. — Premier
Poincare vlada v Franciji z železno roko. Zaupanje v njega je veliko, kar je v splošno korist, kajti le na ta način, da se voditelju ne meče polena pod noge je mogoče priti do napredka. Novi finančni program Poincarej.a, po katerem namerava rešiti Francijo poloma, je bil sprejet v poslanski zbornici, pa tudi z veliko večino v senatu in je postal zakon. Ko se je v senatu glasovalo za sprejem novega programa, se je pokazala moč Poincarejia, kajti je bil sprejet z rezultatom, 250 proti 13.
Velika poneverba v novosad-
po štajerskih vinogradih poleg skI hipotekami banki. V No-trsnega črva peronospowa in^voiP SMi«	hino-oi
plesnoba: Letošnji izdatki za nika tamkajšnje Srbske hipo-
galico in Žveplo so ogromni in brez pravega upanja za zajezitev bolezni. j
Obupen je poldžaj štajerskih čebelarjev. V letošnjem poletju čebele radi vednega deževja sploh ne morejo na pašo, amp.ak se jim mora polagati.
-o-
Roparski umor železniškega uradnika. Osijek, 13. julija. — Snoči je bil zavratno umorjen blagajnik osiješke železniške postaje Reicherer. Morilec mu je zadal štiri vbode z ostro pilo in so ga
našli ležečega s pilo zadrto v Novi finančni načrt, ki je bil prsih. Blagajna je oškodovana
tekarne banke — ŽSletneg.a Saliha Smajiloviča, ki je v zadnjih mesecih poneveril nad 150.000 Din bančnega denar-, j a.
Honorarji duhovnikom za poučevanje veronauku na osnovnih šolah ukinjeni. Iz Bel-grada poročajo, da finančno ministrstvo ustavi izplačilo honorarjev vsem duhovnikom, ki dosedaj poučevali veronauk na osnovnih šolah'. Veronauk bodo poslej poučevali učitelji do-tičnih osnovnih šol, tako slove poročilo. Ta odlok pa se ne nanaša na one duhovnike, ki so bili imenovani za stalne u
sprejet in postal zakon, je no- za 300.000 dinarjev. Grozni atelje. — Duhovniki seveda
vo breme za davkoplačevavce, roparski umor je vzbudil po prizadeti bodo tudi oni, ki ne vsem mestu veliko razburjenja, plačujejo davkov, plačujejo Iz Zagreba so bili takoj odpo-pa visoke cene za življenske slani detektivi, da raziščejo in gospodarske potrebščine, slučaj in izslede napadalce.
Tudi tujci niso izvzeti, kajti	-o-
Poinoare namerava obdavčiti	Umor v Bregani.
vsakega, ki pride v Francijo. V Bregani se je dogodil dne Ceno izkaznic za tujce name- 10. m. m. ob 12:30 popoldne rava zvišati, na ta način bo zločin, ki je povzročil med pre-prišlo veliko tujega kapitala v biv.alstvom veliko razburjenje
in silno ogorčenje. Delavec
francoske roke.
Glede ratificiranja francoskega dolga Angliji in Zed. drž., je rekel Poincare, da bo pakt preložil ministrom' v podpis. Ne bo pa vprašal v poslanski zbornici za zaupnico,	_
temveč pakt bo predložil in1
zahteval, da se istega ratifici-! MELLONA SOVRAŽIJO, KER ra. Doslej je Poincare ju vse še NE MORE USUŠITI AMERIKE
Franc Radovanič je na samoti pri gozdu v zasedi pričakoval tovarniško delavko Pavlo Roz-jan. Cim je nič hudega sluteča Rozjanova prišla mimo, je sko-| čil Radovanič k njej. Kaj se je
zaradi bore dinarjev, ki so jih' dobivali za poučevanje vero-nauka na ljudskih šolah, ni da bi jokali; kaj pa poreko starši k šolski vzgoji brez duhovnika, je pa drugo vprašanje.
Umrla je v tukajšnji,bolnici gospa Terezija Mayerseidel, obče spoštovana gostilničarka v Mariboru.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO itd.
uspelo, najbrže mu bo fudi to. -o-
KONTRAKTOR, OCE SEDMIH OTROK, USTRELJEN.
Washington, D. C. — Liga za forsiranje prohibicijske postave v Philadelphiji, se silno hu-duje nad Mellonom, ki ni v stanu usušiti Amerike. Vodstvo gori imenovane lige je poslalo
Chicago, 111. — Morris Mar kowitz, star 55 let, oče sedmih | na organizacije in nekatere po-otrok, je bil pri delu napaden • sameznike pisma, v katerih ob-in ustreljen. Umrl je kmalu na-'soja metodo, po kateri forsira to v bolnišnici. Poročilo pravi,' Mellon prohibicijsko postavo, da ga je usmrtil neki unijski:— pravijo, da je za nič. Tudi agept, ker je najel za delo ne-J predsednika Coolidgea hočejo unijske delavce. Priča umoru nahujskati proti Mellonu. Su
je bilb večje število delavcev, ki so po sliki spoznali morilca,
hači se najbolj boje tega, ker ee splošno po Uniji trdi, ida bi
Roy Tagnerja, unijskega agen-.bilo najbolje, ako bi se Volta. —	i i steadov zakon razveljavil.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka { Izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire ima včeraj poli-ljžkli po teh-le cenah:
506 Din__I 9.43
1,000 "__I 18.60 ~>
2,500 " _$ 46.25
5,000 " _9 92.00
10,000 " _1183.00
r*.	^ ^	■ |
100 lir ..............................$ 4.05
200 lir ..............................$ 7.75
500 lir __________________________.„$18.50
1000 lir .............................$35.75 j
Pri večjih svotah poseben popuat
PoStnina j« t teh cenah ž« vračunana.
Zaradi nestalnostl cen J« nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajna so cene dneva, ko denar aprejmemo.
Nakazila a« Izvršujejo po polti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
PUma in poSiljke naslovit« tufl )
ZAKRAJ5EK & CESARK 455 W. 42nd ST., NEW YORK. IV, T,

Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1821.'
Izhaja vsak da« razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto ..................................„..$.5.00
Za pol leta ____________________________________ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto .................................. 6.00
Za pol leta ....................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Mon day, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication oflice:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:.
•or one year ....................................$5.00
7or half a year_______________________________."„. 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year __________________________________ 6.00
For half a year .........................3.00
P0,Z0R:—Številka P°le& Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pdl pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Kakoršni možje -- take besede!
Žalostno je za vsak časopis, če komu očita kaj takega, kar nikoli ne more dokazati. Žalibog, da imamo ameriški Slovenci med seboj list, ki je močno nadarjen s temi lastnostmi.
Nowyorlki liberalni "Narobe T,as," katerega urejuje baje neki nikdar trezni človek, prinaša skoro dnevno stvari, pri katerih se okajenega čečkača skero pri vsaki besedi lahko za jezik prime, da laže in namenoma obrekuje.
Ker je ta liberalni list zadnje čase tako gorostasno lagal, smo ga parkrat kreplo ožigosali zato. Slovenci smo sicer potrpežljivi ljudje, ali da bi nas kar tako-le, sleherni dan kak okajeni brezverec z lažjo pital, tega pa ne trpimo. Zato smo zlasti, ko se je n«wycrški liberalni list tako grdo na celem zlagal proti Mr. Martinu Kremesecu in mu podtikal stvari, s katerimi on nikdar v zvezi ni bil, krepko nastopili in smo okajenega urednika "Narobe Basa" temeljito razkrinkali. Potegnili smo z njega ovčjo obleko, da ga .' trod lahko videl v vsej njegovi primitivnosti. Mož in njegovi kompanjoni so bili v ne-mali zadregi. Skakali so zdaj tja, zdaj sfern. A mi smo jih krepko držali in jih še. držimo kot grde lažnjivce, ki namenoma rojakom po naselbinah blatijo in kradejo dobro in pošteno ime.^ To jih kajpada zelo jezi in te velike jeze ne morejo potolažiti ne z italijansko čorbo, se manj pa z novoizmišljenimi lažmi.	a
Kakor klepetulja je prišel urednik "Narobe Basa" te dni in pravi na vse, za kar smo ga prijeli krepko za, jezik in ga še držimo: "So is your old man . . ." — Taka pisava pokazuje, da je bil urednik, ko je to zapisal, temeljito okajen.
Taka okajena pisava le pokazuje, da, kakoršni možje so okreg liberalnega trobila, take so njih besede.
Mi pribijamo pred vso slovensko javnostjo, da je newyor-ško liberalno trobilo grdo lagalo, ko se je na celem lagalo proti Mr. Martina Kremesecu, mnogokrat proti Mr. AntoifU in še drugim lajikom, da niti ne omenjamo, kako grdo in kolikokrat go lagali proti več slovenskim duhovnikom. Kaki kvan-tarski izreki tu vam nič ne pomagajo. Vi ste lažnjtvd, ker ste # lagali! In dokler tega, kar $te lagali, ne prekličete, toliko ča-' sa se vas bodo pošteni ljudje ogibali vsepovsod.
Tudi jokajoča trditev okajenega urednika "Narobe Basa," da jih mi ntapadamo, je neutemeljena. Kličemo na pričo javnost, da naj prelista vse naše letnike. Kdor hoče, se lahko prepriča. Prelista naj naše letnike in pa vaše, pa bo videl, da vse napade ste vodili vi. mi pa smo vodili obrambo. Kdor'ko-
zenih v inozemstvu 70 do 80 milijard mark, in sicer največ v svojih lastnih kolonijah. Njen letiii dohodek od tega naloženega kapitala cenijo na 4200 milijonov mark. Samo Unija je dolgovala Angliji 15 do 15 milijard mark.
Francija je imela pred vojno v inozemstvu kapitala za 47 milijard frankov, dolžna pa je bila 7 do 8 milijard. 10 odst. francoskega kapitala je bilo naloženo v lastnih kolonijah, največ (15 milijard) pa v Rusiji in Turčiji.
Nemčija je imela kapitala v inozemstvu za 25 milijard mark.
s številnimi nastopi prihodnji ( jesen in zimo na našem slovenskem dramatičnem odru.
Pozdravljam vse čitatelje in čitateljice Amer. Slovenca tu in v stari domovini! O priliki se še oglasim. . Naročnik A. S.
Dogodki k novice iz Slovenije.

Važne so bile tudi Belgija, Holandija in Švica. Severnoameriške Združene države so bile večji dolžnik kakor upnik;
Po vojni so razmere drugačne. Sedanje naložbe Anglije cenijo na GO do 70 milijard; toda d duos je zelo majhen. Po "Economistu" je bil donos 1. 1924. samo 25 milijonov funtov (pred vojno 185 milijonov!).
Francija je izgubila v Rusiji in Turčiji vse. Njen inozemski kapital znaša približno 15 milijard frankov.
Nemčija pravzaprav sedaj nima več kapitala v inozemstvu. Tudi belgijski kapital je zelo padel, medtem ko carski in liolandski delež postal še nekoliko večji.
Pred vojno je imela vsa Evropa naloženih kapitalij za 150 milijard mark, sedaj pa samo 80 milijard mark. Ravno
P tom> da j-e- evropski kapital utrpel take izgube, se je povzpela Amerika.
Unija je bila pred vojno dolžna Evropi 20 milijard mark sedaj pa je dolžna Evropa Uniji 10 do 15 milijard mark. lii vsako leto mora računati Unija, če se urede vsi evropski dolgovi, na dohodek v znesku 1 milijarde mark. Skupno cenijo inozemske obresti Unije na tri milijarde mark.
je svi-
Q DELAVSKIH RAZMERAH [plače za 5c na uro. Kompanije V CHICAGI.	pa zuhtevo enostavno odklanja-
Chicago, 111. jo in trdijo, ako pri sedanjih
Cenjeni g. urednik: — Iz našega milijonskega mesta se zelo malo poroča, kakšne delavske razmere vladajo tukaj. I11 vendar nas delavce to najbolj zanima.
V velikem mestu kot je Chicago, se posledice delne brezposelnosti ne poznajo niti ne občutijo tako hitro kot po manjših mestih, kjer obratuje morda le ene vrste industrija. I Tukaj je 11a stotine tovaren, (velikih in malih, in nekatere stalno obratujejo, nekatere pa tudi ne. Zato s^jtiUdl delavcem, ako v enem kraju nehajo delati, nudi prilika dobiti delo drugje, kar v malih naselbinah, kjer so le ena ali dve tovarne, to ni mogoče.
... V sedanjem poletnem času so najbolj zaposleni stavbinski delavci, zidarji, tesarji, mizarji, pleskarji in dr. Ti tudi jako dobro služijo, kar seveda morajo,
rigira laži drugih, ta menda ne napada. In kaj drugega mo- dl^ZaŠ™ remo mi, kakor vsak dan korigirati vas na vaših grdih in umazanih lažeh!
Razumemo, vi se hudujete, ker vas ne pustimo, da bi lagali. Še bolj pa je vam hudo, ker vam javnost obrača hrbet. A vqpga ste si krivi sami. Javnost ni danes več zaslepljena, da bi vse verjela, kar ji bo kak liberalni žurnal natrobil, pa naj bo resnica ali ne. Z vašimi grdimi klevetami si narod sami odbijate in si z njimi pospešujete svoj žalostni konec.
-o--
-n.
Svetovni trg nekdaj in sedaj.
Vloge na svetovnem trgu kapitala so se od vojne sem znatno izpremenile. Združene države Severne Amerike, ki so bile pred vojno dolžnik Evrope za vsoto 12 do 18 milijard zlatih "mark, so postale upnik.
morajo nadomestiti z boljšim zaslužkom poleti, kar zgube po zimi. Precej živahen obrat je v poletnih dneh tudi po avtomobilskih garažah. Po garažah je zaslužek po sposobnosti in izurjenosti mehanika. Najnižji imajo po 40c na uro, srednji mehaniki imajo od 60 do 85c na uro, mojstri pa imajo od 85e do $1.10 na uro.
Stalno delo se v Chicago težko dobi, ker taki prostori so vsi zavzeti.
Prav sedaj se vrše pogajanja med delavci poulične in nadu-
razmerah to store, tedaj mora poulična železnica v Chicagi napovedati bankrot. To vprašanje še ni rešeno in se ne ve kdaj bo. Obe stranki sta pristali na arbitražo, ki ima odločiti pri tem sporu.
Chicaški Slovenci se tudi pridno gibljemo na vseh poljih. Zlasti je v tem letu opažati veliko agilnost med našimi društvi. Katoliška društva so pridobila v tem letu skupaj več kot 200 novjh udov. I11 agitacija se pridno vrši naprej. Posebno se pridno gibljejo pri Slov. podporni družbi sv. Mohorja. Ne odjenjajo prej, dokler jih ne bo 500 pod Mohorjevo zastavo, tako izpovedujejo nekateri člani.
Koncem tega meseca pa priredi slovenska župnija sv. Štefana, kakor se je čulo oznanilo zadnjo nedeljo, veliki bazar zunaj na prostem, to je okrog slovenske šole in cerkve. Ker je prostor zato kot nalašč pripraven, bo gotovo tudi dober rezultat.
Pri nemški fari je tak bazar v teku te dni in prav izborilo delajo. Udeležba občinstva je vedno povoljna, kadar je bazar v obratu. Upati je, da bo tudi pri nas tako. Treba je le napraviti dobro reklamo, pa bo prišlo občinstvo na naš bazar.
Kot se čuje se člani našega Slov. Dram. Kluba že pridno pripravljajo za prihodnjo sezono. Klub je sedaj preorganizi-ran in je opaziti v njegovih vr-
SPOMINI NA OBISK V LEAD-VILLE.
Salida, Colo.
Cenjeno uredništvo: — Prosim, dovolite mi malo prostora v nam priljubljenem listu Am. Slovencu. Imam poročati od znane slovenske naselbine v Leadville, Colo.
Dne 25. julija sem se podal na obisk v omenjeno mestece, ki leži visoko v državi Colorado. V mesto sem prišel baš v trenotku, ko je s stolpa sem pošiljal mile glasove zvon slovenske cerkve sv. Jožefa. Vabil je k sv. maši. Moja želja se je spolnila, bil sem pri sv. maši in' si ogledal hišo božjo, kamor zahajajo naši rojaki iz leadvillske naselbine.
Cerkev sv. Jožefa je krasna stavba. Ko stopim notri, vidim tri lepe oltarje. Veliki oltar je nekaj krasnega; pod oltarjem v sredi je lepa podoba, ki pred-stavlja zadnjo večerjo. Res, za čestitati je zavednim Leadvill-čanom, da so si postavili tako krasen božji hram na čast sv. Jožefu.
Slišal sem tudi pridigo č. g. župnika Father Trunka. Kako lep poduk daje častiti gospod svojim faranom. On je res pravi boritelj za pravice katoliške vere, njegovo "Pisano polje" v Amer. Slovencu je nekaj, kar bi moglo oči odpreti slehernemu zapeljanemu rojaku, ki je že -a eno nogo v brezverskem taboi-u in čita brezverske liste, ki sramotijo sveto Cerkev, duhovnike in katoličane sploh.
Obiskal sem tudi tajnika društva "Planinski Bratje," Mr. Jos. Moharja. Na tem mestu se dragemu rojaku prav lepo zahvaljujem za sprejem in postrežbo. ^ Z delom gre tukaj bolj slabi. Kar se tiče drmri h novic v tej naselbini, jih je malo.
Na koncu mojega dopisa? pozdravljam vse čitatelje tega lista, zlasti sobrate in sosestre ZSZ., č. g. Trunku pa želim veliko napredka na "Pisanem polju-" Štefan Vučinac. --o-
Velika slavnost v Radovičih.
V nedeljo 18. m. m. je bila v Radovičih pri Metliki izred na slovesnost .Blagoslovljena je bila lična nova javna kapela, ki stoji sredi zelenih njiv ob robu prijazne vasice. Dogodek priča, da še živi med našim ljudstvom vera očetov. Ravno pred 25 leti je na tem prostoru dal postaviti domačin g. Markd Vajda lično kapelico v čast karmelski Materi božji: Ta je sedaj prezbiterij nove večjo kapele. Stroški za zidavo in 0-pravo so bili seveda ogromni, a prava požrtvovalnost in navdušenje je pod vodstvom g. Vaj-de vse premagalo. Za nedeljo so kapelo okinčali kar najlepše .Slovesno pritrkavanje v sosednih cerkvah, izredno lepo vreme in ogromna udeležba ljudstva, vse to je pripomoglo, da se je slovesnost kar najlep-v še izvršila. Obred blagoslovitve in slovesno sv. mašo je ob asi-tenci domačina vlč. g. M. Štu-larja in domače duhovščine imel vlč. g. dekan iz Suhora Jakob Pavlovčič. Slavnostni govor je pa govoril zunaj pred fcapelo g. kaplan Alitor Vovk. Vsem v veselje je bila navzoča tudi blaga dobrotnica domačinka, ki se je par dni preje vrnila za nekaj časa iz Amerike. Po slovesnih večernicah jih je bilo sprejetih 54 v karmel-sko bratovščino. Dokler bo naše ljudstvo še tako požrtvovalno za č.ašt božjo,, se nam pač ni treba bati nobenih verskih sovražnikov.
moč, na požrtvovalne farane in naklonjene sosede. Dobrega Boga pa prosimo, da nam 0-budi še veliko' dobrotnikov, da bomo mogli postaviti lep in častitljiv hram božji.
Iz Dravske doline.
Župnijo Remšnik tik ob avstrijski meji je obiskala te dni zelo občutna toča. Remšnik je že radi hribovitosti precej siromašen in sedaj ga je še udaril korohač toče. Cesto iz Bi •ezna na Ribnico je deževje razdrlo 120 m na dolgo. Okrajni zastop mariborski bo imel obilo posla, preden bo škodo zopet popravil. Ob cesti teče Lenarčičeva železnica, po kateri se prevaža iz kamnoloma na postajo Brezno granit. Ta ozkotirni železniški tir so zasuli plazovi na več mestih.
nečak
Šmarjetčajii zidajo cerkev.
Anglija, ki je začela kapital "izvažati" že v dvajsetih le- "fj1® žoIeznice' Železničarji jstah več novih moči. Ptfčako-tih preteklega stoletja, je imela neposredno pred vojno nalo- >Za °V
ajo, da se jim povišajo (vati je, da nas bodo presenetili
Požar v Tremarjih pri Celju.
V soboto 17. julija popoldne proti četrti uri je nastal pri po-sestnikj^po domače Ivovaču na Tremarjih precej obsežen požar. V njegovi hiši stanujejo neki najemniki, kojih- otroci so med igro iz neprevidnosti povzročili ogenj, ki je upepelil tri gospodarska poslopja. Stanovanjsko poslopje je.k sreči ostalo nedotaknjeno. Pri tem požaru se je posebno izkazala celjska požarna bramba, ki se je s svojo novo autobrizgalno kar najuspešneje borila z ognjem. Požar je povzročil posestniku veliko škodo. Zgorel je ves letošnji pridelek in vsa zaloga vina. Živino pa so še pravočasno rešili.
Pred leti je bila naša 'farna cerkev manjša kakoi; slapŠka podružnica. Torej je bilo nujno potrebno, da se poveča stara cerkev ali pa zgradi nova. Zato se je že lotil dela pokojni g. župnik Andrej Zaman, ki je bil zelo vnet za čast in lepoto tiše božje. Sezidal je nov pre-sbiterij in čez 60 m visok zvonik, tfiS.fo na.fjpp&i na wknr Do-, -lenjskem. Pokojni gospod je nameraval sezidati ' vso farno cerkev, pa mu to ni uspelo, ker mu merodajne stare avstrijske oblasti niso šle na roko in so mu naravnost nasprotovale. Sedanji g. župnik se je zavzel, da nadaljuje započeto delo
Stric srebrnomašnik -novomašnik.
V nedeljo 25. julija so imeli v Selcih na Gorenjskem redko dvojno slavnost. Zjutraj je i-mel v selški cerkvi Rev. Vence! Šolar profesor iz Št. Bede College, Peru, 111. srebrno mašo, njegov nečak Rev. John Šolar, ki je imel letos novomašo v Waukcganu, pa je imel ob 10. uri dopoldne isti dan tudi novo mašo v selški cerkvi. Selški župljani so se baš ponosni čutili za t.a dan!
Iz Jezerskega.
Dne 14. julija se je v tukajšnjih gozdovih pri sekanju hlodov, ponovno in težko ponesrečil delavec Mat. Cvirn; zlomilo mu je levo nogo nad stopalom. Značilno je, da si je isti, po vojnem času, pri tem težkem delu že v tretjič zlomil levo nogo. Ubogi ponesrečenec je tembolj obžalovanja in pomilovanja vreden, ker je oče še nedoraslih otrok. Nesrečni družini odkrito sožalje.
-o--
Nesreča na Mariborski železniški uradnik Černič se je peljal v spremstvu načelnika delavnic v Mariboru g. Dolkowskega ^ generalni direkciji v Belgrad. Na postaji Čaprag je g. Černič izstopil. Ker pa je vlak postal le za trenutek, je hotel brzo vsto-
svojega prednika in š pomočjo piti, pa mu je spodrsnilo in je za dobro stvar vnetih faranov prišel pod vlak. Kolesa so mu dozidat cerkev. Par let so se vr- zagrabila desno roko in mu jo šile priprave. Letos smo pa Že odrezala. Poškodbe je dobil tu-dobili zidarje in delavce, ki se' di na glavi. Življenje, ponesre-
pridno gibljejo na odrih, sami domačini. Delo vodi naš goriški rojak g. Špacapan iz Renč. Imenovani je)postavil na
So, cenca se še vedno v nevarnosti.
Nesreče pri spravljanju lesa.
V Zrečah pri Konjicah so po-Dolenjskem že več! cerkva, šol dirali posestnik Franc Verčnik in dl-ugih pomembnih stavb. I in njegova dva sina v gozdu Kakor povsod, tudi pri nas vo- smreke. Ko so potem na strmini di delo v-splošno zadovoljstvo, j prežagali plohe, se je eden zv.a-Pri zgradbi sodelujejo skoro lil v dolino. Verčnik je odskočil vsi farani z veliko vnemo. Ne-! pred valečim se plohom, pri kateri so darovali les, drugi tem pa se je spodtaknil, padel napravljali kamen, kopaji pe- ter udaril s tako silo z glavo sek, dovažali potrebne stvari ob kamen, da mu je počila lo-itd. Čaka nas še obilo truda in1 banja. Obležal je mrtev. Rajni dela. Tega se pa ne ustrašimo,1 .ie bil obče spoštovan mož in ker se zanašamo na božjo po-| občinski odbornik. x
Rev. B. Ambrožič:
ŽARKOMET, M1STER1J SMRTI EN ŠE KAJ.
Ampak, ljuba žarke notarska znanost, to je ravno: carrt jc pa lo vedno misterij, skrivnost!!
In ker je in bo po Žarkometovi trditvi vsrff nekaj časa še ostal .1 skrivnost, se nam zdi mnogo bolj varno, da mfelimo o smrti tako, kot nas uči naša vera, ne pa tako, kot sanjari sanjavi Zarkomet. Nasi'veri ni edi-hi dokaz odgovor: Boš videl, £0 umreš. Ima dovolj drugih dokazov. Todia če bi tu , nobenega ne imela, bi bilo bolj varno iti za njo ko za Žarkometom, ki svojo trditev podpira edino z globokim upanjem, da bo nekoč v bližnji ali daljni bodočnosti začela znanost obujati mrtve, Nak, gospod Zarkomet, ti "dokazi" pa že ne spadajo v muzej, k večjemu — v "rumpelkamro!"
"Navidezna smrt."	0
Žarkomet očita vernim ljudem, da ne
verjamejo, da bi kdo mrtvih zopet oživel. Ce bi jim pa Zarkomet s prstom pokazal takega človeka, bi ugovarjali, češ: samo na videz je bil mrtev ...
Pa se je Žarkomet nekoliko zmotil, ker ni mislil dalje ko do špice svojega peresa.
Mi radi verujemo in še celo druge tako učimo, da so prav pravi mrliči zopet oživeli. Celo taki, ki so bili že po par dni, ne samo 24 ur mrtvi. Ampak nekaj drugega je pri tem drugače, namreč takih mrličev ni obudila k zopetnem življenju nobena znanost, temveč to je storil Bog, ki je vsemogočen. Cuj, Žarkomet, mi ne trdimo, da se bo to zgodilo, če bo šlo po sreči, čez nekaj let, desetletij ali stoletij, mi vemo, da je to že zdavnaj bilo!
Kristus je obudil k življenju najmanj tri resnično mrtve, nazadnje pa še samega sebe. Seveda to ni bilo po nikaki "znanosti," ker On je bil vse kaj drugega nego znanstvenik v navadnem pomenu besede. Ostane torej dvoje: ali so to čudeži, ali pa sploh res ni. Mi pravimo: čudeži so. Pravimo zato, ker se vse tako lepo ujema z ostalimi poročili zgodovine in nauki naše vere. — Žar--
--j
komet in njegove baže svet se čudežev boji kot nekdo križa, zato pravi: vse skupaj ni nič res!
In ko bi Žarkomet pomislil, koliko so nasprotniki Kristusovih čudežev že namazali "mrtvih črk" o "navidezni smrti" Kristusovi in o "navidezni smrti" onih treh evan-geljskih obujencev, ki jim je Kristus vrnil življenje, bi menda malo počakal z očitkom, da mi operiramo z "navidezno smrtjo." In prav v imenu tiste znanosti, ki sama obuja mrtve ali jih vsaj v kratkem bo, se je vodil boj in se še vodi zoper ona evan-geljska poročila, češ, to je — nemogoče!
Nesrečna "znanost," kako se moraš dati slepo izrabljati za vsakogar, ki te vzame v najem, pa magari bije s teboj po tebi sami! Toda, hvala Bogu, to je le žarkometska znanost,'ki obrača svoj plašč po vseh vetrovih. Je še druga znanost, ki ni odvisna od vetra, in tisti je ime — resnica.
Tudi ta v imenu znanosti.
Ko sem bral duhovitosti gospoda Žarko-meta, sem se spomnil, kako je nekoč prepri-
čan Spiritist "znanstveno' umrjočnost duše.
dokazoval ne-
Špiritizcm ni iznajdba naše vere. Sploh trdi sam o sebi, da ni vera, temveč znanost. In špirit i - em občuje z duhovi, z dušami, ki so se ločile od teles. Zmagoslavno se bahajo špiritisti, da so znanstveno dokazali, da je duša neumrjoča. Vera sicer trdi isto, toda dokazov nima. Slučajno je zadela pravo, je prišla na to, je sicer njena stvar, toda ona samo veruje — to je pa premalo. Špi-ritizem ne veruje, ampak ve! Doznal je znanstveno! Zato je špiritizem toliko vzvišen nad vero, kolikor je vzvišena nad vero — veda!
Ponosne besede! In v zanosu svojega navdušenja nad lastno imenitnostjo Se je tisti znanstveni Spiritist tako-le razkoračil nad cerkvijo, ki uči v nesmrtnost verovati:
"Sedaj nastopa špiritizem. Ne samo, da nesmrtnost uči, ampak on tudi navaja — in to prav posebno — jasne dokaze za to. Tako je postala cerkev odveč in milijarde, ki jih cerkev vsako leto požre, se lahko pora-
bijo v boljše namene. Religija in krščanstvo ostaneta neokrnjena, odpravljeni bosta pa konfesija in teologija . . ki sta neprestano prinašali človeštvu neizrečeno veliko zla. Cerkev je zakrivila s svojo onemoglostjo nevarno velikošt materializma."
Zarkomet bo gotovo vesel, da je tudi prepričan špiritist na cerkev hud. Malo bolj nerodno je pa to, da sam trdi nekaj čisto drugega kot naš Žarkomet. Oba pa zatrjujeta svoje prepričanje v imenu —- znanosti! Človek bi sedaj rad vedel, jeli to ena in ista znanost, ki sama sebe bije po ustih, ali je pa znanosti .več. Ce jih je pa več, naj -nam pa gospodje, ki se trudijo zoper nas v potu svojega obraza, najprej povedo, katera znanost je ta prava, in naj nam dokažejo, da marširajo v boj pod zastavo prave znanosti. Dokler tega ne store, dokler se bodo njihovi izsledki tako čudovito — tepli, ostane, vsa njihova znanost zgolj žarkome-tarska, ki pušča "tisoč generacij" brez dokazov in brez tolažbe umirati. No, pred tako znanostjo pa res vera in cerkev ne bosta vztrepetali!
* (Dalje prih.)
"AMERIKANSKl SLOVENEC''
Romunsko-italijanska pogodba.
JASNO JE, DA HOČE ITALIJA DOBITI BALKAN POD
SVOJ UPLIV.
Rumunski ministrski predsednik general Averescu namerava v kratkem posetiti Italijo in se sestati z Mussolinijem. Ob tej priliki se sklene formalno prijateljska in zavezniška pogodba med Rumunijo in Italijo.
Za časa poprejšnjih vlad med obema državama odnošaji niso bili slabi, ali vendar ne preveč prisrčni. Odkar je na krmilu general Averescu, se je stvar pričela spreminjati. Vna-nji minister Miteleneu je takoj v prvih dneh novega režima objavil, da bo nova vlada stremela za tem, da sklene pogodbo z Italijo. Ali tako pogodbo je imela v načrtu že Bratiano-va vlada, le da jo je padec prehitel. Pričetek tesnejših odno-šajev med Rumunijo in Italijo pod Averescjom tedaj ni načelno različna vnanja politika v primeri z Bratianovo, marveč je le njeno nadaljevanje.
O podrobnostih nove rumun-sko-italijanske pogodbe še ni objavljenega ničesar; iz komentarjev — kolikor seveda se sme soditi po njih — se kaže, d.a bo to pogodba, kakor so običajne v novejši dobi med državami v našem sosedstvu, kakor je h. pr. jugoslovensko-italijanska ali češkoslovaško-italijanska. Zdi se, da je povsem upravičena domneva, da pogodba drugačnih določb ne bo obsegala.
Vendar bi bilo napačno, ako ne bi hoteli videti, k,ako se trudi Italija ,da. .igra na Balkanu čim vplivnejšo vlogo in kako se pri tem' skuša opirati baš na Rumunijo. O priliki zadnje blejske konference so na-glašali nekateri komentarji, kako se v zadnji dobi Rumuni-ja trudi, da zavzame na Balkanskem polotoku nekako prvenstveno vlogo; tako je pisala n. pr. osobito dunajska "Neue Freie Presse." Težnja Rumunije, dobiti namesto Jugoslavije zastopstvo Male an-tante v Svetu Zveze narodov, je do neke mere potrdila vesti o hegemonističnih aspiracijah bukareške politike. Toda samo do neke mere. Zakaj vloga Rumunije' na Balkanu nima osnove za hegemonijo, oziroma he-gemonistične cilje. Rumunija je izrazito periferna balkanska država. Še več, Rumunija se komaj more zvati balkanska; velik del njenih provinc leži v predelu, ki spada že,v srednjo Evropo, še večji del pripada vzhodni Evropi; le z Dobrudžo ima balkansko deželo v posesti. Na Balkan jo veže njena zgodovina; odtod so prihajali
POLETNO VESELJE MLADINE V WASHINGTONU.
za Rumune najusodnejši dogodki, pod nadoblastjo Turčije, velike balkanske države, se je nahajal glavni del Rumunije dolga stoletja. Zato se lahko reče, da je po mnogih uredbah, po kulturni in politični tradiciji Rumunija ipak balkanska država. Na Balkan mora biti radi sosedstva nemirne Bolgarije obrnjen velik del rumunske politične pozornosti. Toda poglavitni njeni politični interesi jo silijo, da se briga v prvi vrsti z,a vzhodnoevropsko politično situacijo, kar se izraža najbolj v rumunsko-polj-ski zvezi, predstavljajoči zaščitno pogodbo proti ruski o-pasnosti. Prav tako je važna za njo situacija v srednji Evropi, kjer jo ščiti zveza Male antante.
V teh razmerah za Rumunijo zveza z Italijo ne more biti osnova njeni vnanji politiki, marveč le opora poleg drugih zvez, le njih izpopolnitev. Ng. balkanskem polotoku pa bi se Rumunija kljub temu, da je lega za tako vlogo, ne usposablja, mogla lastiti hegemo-nistično pozicijo — baš radi italijanske podpore in podpi-hovanja rimskih državnikov, ki seveda niso zadovoljni z našo balkansko močjo. V Buka-reštu so si lahko v svesti, da bi jih v Rimu vedno podpirali, kadar bi v balkanski politiki zastopali stališče naperjeno zoper nas.
Ali Rumuniji ne moremo pripisovati toliko nespameti — beseda je prav umestna — da bi se hoteli spreti z nami samo Italiji na ljubo. Da, res, ko so tudi težave razmejitve v Bana-tu že domala pozabljene, ni globlje segajočih nasprotij med nami in Rumuni in jih tudi v bližnji bodočnosti ne more biti. Na drugi strani med Italijo in Rumunijo ni zadosti interesnih skupnosti, ki bi dovoljevali slednji, da zamenja italijansko zavezništvo za naše. V Bukareštu si menda od italijanske pomoči obetajo sporazum v besarabskem problemu. Koliko je avtentičnega na teh vesteh, je težko reči; znano pa je, da Italija ni hotela pristati na rumunsko tezo o Besarabi-ji, kar ji omogoča zares posredovati med Rusijo in Rumunijo. Kolik pa bi bil uspeh, je odvisno v prvi vrsti od tega, do katere mere so pripravljeni v Bukareštu napraviti koncesijo ruskemu stališču.
Zdi se, da se more rumunska vnanja politika danes gibati samo v tem okviru.
Pismo iz Trsta.
Slika predstavlja del pročelja Union postaje v Washingtonu, ki se nahaja ob umetnem jezeru, v katerem se nahaja na sredi oKlumbov spomenik, okrog katerega se otroci vedno igrajo in v vročih dneh skačejo v vodo.
SUROVI NASTOPI ITALIJANSKIH FAŠISTOV.— UGANJA-JO NEČLOVEŠKE STVARI NAD VSEMI, KI NE TRO-* BIJO V NJIH ROG.
TEDENSKI RAZGOVORI POD VAŠKO LIPO.
Priobčuje: Albin Jazbec.
Sprememba španske diktature.
DIKTATOR PRIMO DE) RIVERA ČUTI, DA DIKTATURA NE BO OSTALA.
Kar je bilo doslej le predmet pritajenih razgovorov, je prišlo sedaj tudi v vladi do resnega razmotrivanja. Primo de Rivera čuti, da diktatua v sedanji obliki brez vsakega ljudskega zastopstva ne bo obstala. Hoče pa diktator za vsako ceno preprečiti, da bi v ljudsko zastopstvo prišle politične osebnosti prejšnjih parlamentarnih strank, ker čuti, da bi bilo tedaj konec njegove oblasti. O velikem govoru pred zbranimi zastopniki Union Pa-triotica je Primo de Rivera objavil, da misli vstvariti reprezentativno zbornico, ki bi sicer ne imela nikakih funkcij zakonodajnega zbora; pa bi zastopala vse stanove v državi in bi bila posvetovalen organ in podpora vlade. Pripravljalna dela za novo zbornico so že zelo dozorela in v nekaterih mesecih bo mogoče načrt udejstviti.
Iz diktator j evih izvajanj je mogoče posneti, da bodo v novo zbornico prišli predvsem zastopniki imenovane Union
Patriotica, trgovskih in gospodarskih društev, stanovskih korporacij in mestnih občin. Vlada ne bo izdala nobenih zakonov, o katerih ne bi zbornica poprej povedala svoje mnenje.
Vendar bo vlada tudi v bodoče odgovorna samo kralju. Zbornica ne bo imela nikakega vpliva na sestavo vlade in ne bo mogla izražati zaupanja oz. nezaupanja napram kabinetu. Vendar bo zbornica ventil za javnost in špansko ljudstvo se bo zopet zbudilo k javnemu u-dejstvovanju, ki je med tremi leti diktature popolnoma počli valo.
Kako brezbrižna je postala španska javnost za vsa politična vprašanja, kaže že dejstvo, da diktatorjeva napoved ni vzbudila prav nikakega zanimanja. Ljudstvo si zbornice in zastopstva prav nič ne želi in se v očigled volitev ne razburja. Le športne in zabavne prireditve ga zanimajo.
Vprašanje je torej, ali se bo
Tedni potekajo hitro eden za drugim. Zopet smo se zbrali skupaj pod senco vaške lipe, da se nekoliko pogovorimo. — Dragi sosedje, ves katoliški svet danes govori o nesrečni Mehiki. Odpadniki od katoliške vere — janičarji, so s svojo zlobnostjo napotili predsednika Mehike, da je izdal krivično naredbo za preganjanje katoličanov. Sosedje, za trenotek pomislimo na trpljenje vernega ljudstva, katerega je pretežna večina v Mehiki, ko so jih s silo vojaki tirali iz cerkev — da, celo streljali so nanje. Padle so žrtve; ni pa še konec, š.e bodo padale. Toda sosedje, zgodovina nas uči, da so razpadla mogočna cesarstva in kraljestva— padajo vlade in še bodo padale, toda katoliška Cerkev stoji in bo stala — ker je nepremagljiva.
* * *
Sosedje, gotovo ste že čitali, da obstoji mednarodni urad dela. Imenovani urad je obdrža-val v Ženevi meseca junija svojo osmo letno konferenco. Pogovorimo se nekoliko o najvažnejših točkah tega zborovanja.
Takoj v začetku konference se je pokazalo, da ne vlada nič kaj prijateljsko razmerje med zastopniki delodajalcev in delavskimi delegati. Delodajalci so se trudili, da bi onemogočili s svojim postopanjem delo konference, kar jim je deloma u-spelo, pa tudi, da bi ne prišlo do plodonosnih rezultatov.
Poročilo ravnatelja o delu u-rada je . bilo vsestransko in je tvorilo snov za temeljito disku-zijo skoraj 1 teden. Pogovorimo se nekoliko o najvažnejših točkah ravnateljevega poročila: Gospodarski razvoj v Ameriki kaže velik napredek, na katerem imajo tudi delavci svoj delež. Kajti njihove plače so veliko višje od plač evropejskih tovarišev: V Aziji, Avstraliji in južni Afriki se je kapitalistično gospodarstvo tudi visoko dvignilo, predvsem v Indiji in Japonski. Nasprotno pa je prišla v veliko krizo stara evropejska industrija, katera je imela nekdaj monopol, nad kontinenti. Sedaj zaostaja v tehniki in fi-nancielno. Posledica te spremembe in krize je velika brezposelnost v evropskih državah s stalno valuto.
Poglejmo, kakšno je razmerje delavstva do urada dela. A-
diktatorju posrečilo novo zbornico brez kakih incidentov poklicati v življenje. Trenotno je diktatorjeva pozicija zelo močna. On je zmagovalec v Maroku. Posrečilo se mu je, da je spravil proračun v ravnovesje in utrdil mednarodno pozicijo Španije. Ni torej zadrega, ki sili k izpremembi vrhovne u-prave, ampak le prepričanje, da je diktatura v sedanji obliki izpolnila svojo nalogo in napredek zahteva nekaj novega.
zijski kontinent vidi v uradu dela svoj ideal. V Evropi je pa sledeče razmerje: komunisti prezirajo urad; ' fašisti, kateri se hvalijo, da imajo organiziranih 2 in pol milijona delavcev, nimajo teženj, da bi reševali probleme na mednarodni podlagi. Vsak narod naj se sam pobriga za prospeh svoje industrije in za dobrobit svojega delavstva. Fašisti trdijo, da niso uživali italijanski delavci še nikoli toliko socialne zaščite, kakor jo imajo sedaj!
Splošno mnenje je, da se ne sme delo mednarodnega urada dela niti precenjevati niti podcenjevati. Ta organ ni in ne more biti borbena organizacija. Ta svetovni parlament ima nesporne moralne, gospodarske in podučne vrednosti in kot takega morajo vzdrževati delavski
pokreti celega sveta.
* * *
Dragi sosedie. gotovo je že marsikateri od vas premišljeval, kako se godi bivšemu nemškemu cesarju, od kar ni več vladar. Prepričan sem, da ni nobenega med vami, ki bi si mislil, da mu gre slabo, ali, da trpi celo pomanjkanje. Res je, nič mu ne manjka, dasi tudi nima več cesarstva, a pri vsem tem trpi duševno^ — prej na čelu mogočnega cesarstva, sedaj pa navaden meščan. Poglejmo pa, koliko je že on dobil po vojni. Najprvo mu je poslala nemška vlada v jeseni leta 1919. v Doorn nad 40 milijonov mark, to je, recimo v dinarjih okoli 500,000,000. Nadalje so mu nakazali do majnika 1921. 32 milijonov mark iz takozvanega kraljevega domačega zaklada. V Doorn so mu poslali tudi ves osebni nakit, ves zlati in srebrni zaklad, razen kronskih predmetov. Od 1. januarja 1924. se izplačuje generalnemu pooblaščencu nekdanje pruske kraljeve hiše na mesec 50,000 zlatih mark. K temu pridejo še druge dajatve. V prvi vrsti poglejmo, kakšne penzije dobivajo nekateri člani kraljevske hiše. Princ Heinrich dobiva 17,000 mark penzije, princ Eitel Friedrich 10,000 mark. In tako naprej. Iz teh podatkov, dragi sosedje, vidimo, da se bivšemu nemškemu cesarju in članom njegove hiše ne godi ravno slabo.
sedje, 29. julija je minulo 12 |let, odkar je padel prvi strel v svetovni vojni. Dvanajsto leto je pa našlo države, med njimi tudi Zedinjene države v konte-stu za oboroževanje in pripravljanje za bodoče vojne. Vpitje onih, ki si žele klanja, duši mili glas onih, ki želijo — mir na zemlji. Večina je pri slednjih, a prvi so silnejši. Še vedno pa, dasiravno pravijo, da smo na višku civilizacije, močnejši vladajo nad šibkejšimi.
Poglejmo sosedje, koliko krvavih žuljev — denarja gre letno za "obrambo domovine." Velika Britanija je na prvem mestu za oboroževanje in potroši letno za armado in moi'-narico 573 milijonov dolarjev. Na drugem mestu je Francija, ki stoji na robu finančnega poloma, a vendar izda letno povprečno 225 milijonov dolarjev za oboroževanje; Zedinjene države pa 554 milijonov do-lai'jev. Italija izda več letno za vojne priprave, kakor Nemčija, Japonska več kakor sovjetska
ivuoija,	jjiiu«- jicv ACotu
mesto. Vse to znači, da države, ena kakor druga, le bolj zaupajo nabasani puški, kakor pogodbam in obljubam. Sosedje, jtrajni mir na svetu bo — a ne brez krvoprelitja -— kakor je nekoč rekel v svetovni vojni Wilson : "Mir za vsako ceno,tudi če se moramo zanj bojevati."
* * :|c
Sosedje, poslovimo se zopet za teden dni; Bog daj, da bi nam prihodnji teden prinesel ;kaj bolj razveseljivega, kar bi bilo predmet pogovorov pod našo lipo, do tedaj pa — Bog vas živi!
ZVEZA NARODNIH MANJŠIN V NEMČIJI.
Dragi sosedje, kdo od nas ne obsoja vojno in se ne zgraža nad vsemi, ki direktno ali indi-rektno napeljujejo na to, da bi se zopet klali. Slišimo, da se u-stanavljajo društva, ki si nadevajo nalogo vplivati na mero-dajnih mestih za preprečenje vojen in zbližati vse narode tako, da bi se namesto sovražili — ljubili. Težka naloga je to. Ni jih izučila svetovna vojna— sosed se boji soseda, zato se o-borožuje, oboroževanje pa izziva vojno. Tako smo danes, ka-,kor smo bili vedno, v nevarnosti, da izbruhne nova vojna. So-
Posebna spomenica predložena državnemu kancelarju.
Zveza narodnih manjšin v Nemčiji, v kateri so se združili Poljaki, Lužiški Srbi, Litavci, Danci in Frizi, je izročila nedavno nemškemu kanclerju spomenico, v kateri ti narodi zahtevajo, naj bi se zakon jasno glasil, da imajo pripadniki narodnih manjšin iste pravice kakor Nemci, da uradi in uradniki ne smejo žaliti pripadnikov manjšin zaradi rabe njih materinščine in da društveno življenje manjšine ne sme biti namenoma omejeno. Zahtevajo tudi, da se ustanovi poseben manjšinski urad, ki bi se imel baviti s težnjami manjšin. Za 113. člen državne ustave se vlada ni zmenila; sicer se pa ta člen tako nejasno glasi, da ga je oholi Prus rabil celo proti tistim, v čijih obrambo je imel služiti. S pripadniki manjšin so postopali kakor z državljani drugega reda, a proti žalitvam uradov so bile manjšine doslej brez moči. ■<— Ni dobro poslušati samo eno plat zvona. Šele potem moremo soditi, kako se godi manjšinam v nemških deželah, ko smo slišali tudi glas manjšine.
Novo fašistovsko junaštvo.—
Italijanski minister za notranje zadeve, Federzoni, je pred kratkim obiskal južno Tirolsko. Ob tej priliki se je zbralo na Tirolskem vse polno fašistov od vseh strani. Ko je bil minister v Bocnu, so zlezli fašisti na ravno zrele črešnje po vrtovih in njivah bocenskih kmetov, ne da bi prosili koga za dovoljenje. Dva hlapca sta se jima uprla. Nastal je prepir in pretep. — Eden hlapcev je srečno ušel, drugi, 201etni Amort, pa se je postavil po robu. Toda sam proti mnogim jim ni bil kos. Bili so po njem z bikovimi- žilami. Ko je ves krvav padel na tla, so ga zvezali za noge in za noge obesili na drevo z glavo navzdol in bili po njem, dokler ni med strašnimi bolečinami izdihnil. Eden mučiteljev je pa še razgrnil pod nesrečneža kis časopisa, češ, da "ni potrebno, da pomaže nemška kri sveto italijansko zemljo." Ko so mučitelji videli, da njih žrtev ne da več znake življenja, so pustili mrtvo truplo na drevesu viseti in so zbežali. Neka dekla je vse to videla in je dogodek javila ka-rabinjerjem. Cez pol ure sta prišla na lice mesta dva policaja in sta odpeljala deklo na daljna zasliševanja in so jo izpustili šele čez dva dneva. Ponoči so mrtvega vzeli z drevesa in neznano kam odpeljali. Gotovo je le to, da na bocen-skem pokopališču ni bil zakopan. Časopisi so dobili ukaz, da o dogodku ne smejo nič pisati. Ko je vest o tem "kulturnem in patriotičnem činu fašistov" prišla preko meje v Avstrijo, je tam zopet zavladalo veliko razburjenje, posebno v Inomostu.
Še o našem šolstvu. — Razpravi o naši šolski mizeriji v | rimskem parlamentu, nn kateri
priliki je govoril s tako velikim uspehom slov. poslanec dr. Besednjak in pri kateri se je pokazal v vsej svoji odurrtosti in krivičnosti zlasti po govoru naučnega ministra Fedelija, fa-šistovski imperializem, je sledila razprava o istem predmetu tudi v senatu. Z našim slovenskim šolstvom se je bavil senator Morpurgo, Žid iz Vidma, ki je rekel, da popolnoma odobrava raznarodovalno šolsko politiko sedanje vlade v novih pokrajinah. On se čudi, zakaj se je s tako politiko sploh toliko časa čakalo in zakaj niso že prejšnje vlade storile svojo dolžnost. Za vzgled je postavil beneške Slovence, ki so takoj, ko so 1. 1866 prišli pod Italijo, radostno sprejeli italijanske šole in so danes navdušeni Italijani in so bili v zadnji vojski najboljši vojaki in iz njihovih vrst se rekrutirajo še danes najboljši in najbolj zanesljivi ka-rabinjerji. — Veliko je resnice na teh zadnjih besedah židovskega senatorja. Toda pomisliti je treba, da se je takrat uklju-čilo v italijanske meje del slov. naroda, ki je bil narodno nezaveden. Toda današnji Slovenci v Italiji se živo zavedajo ne samo svoje narodnosti, ampak tudi svoje kulture, nadvredno-sti, posebno če se primerjajo z Italijani gotovih pokrajin, kjer je 50 odstotkov' analfabetov. Italija bo imela z nami trd posel in ne vemo, če res bo utegnila vse poitalijančiti. Sramotno pa je vendar kljub vsemu, da so se dali beneški Slovenci Italijanom tako pod peto, ki so pokvarili tudi njih nrav, kajti v zadnji vojski niso bili samo dobri vojaki, ampak tudi dobri špijoni. Ali smo res Slovenci zato na svetu, da smo dobri samo tujcem za hlapce?!
V jugoslovanski skupščini se
nas je spomnil posl. SLS Fran Smodej, ko je bila na razpravi trgovska pogodba z Italijo. Ta pogodba je izglasovana, dasi
ima po zatrdilih opozicionalnih poslancev Italija mnogo Več koristi kot Jugoslavija. Glasovali so zanjo tudi radičevci, čeprav so jo njihovi časopisi strastno napadali in so se radičevci prej širokoustili, da ne bodo zanjo glasovali. Zakaj da jugoslovanska vlada vedno in vedno popušča napram Italiji, to je vsem ljudem uganka. Ko bi le hotela nastopiti malo energičneje, pa bi pridobila ne samo zase, ampak tudi za nas bi se dalo kaj iztisniti. Zato je ugotovitev poslanca Smodeja, da se pri teh konvencijah ni prav nULraču-nalo s težnjami in željami naših rojakov v Italiji, na mestu. Poslanci nimajo nobene prilike, da bi se med štirimi očmi raz-govarjali z zunanjim ministrom o raznih vprašanjih, o željah tisočih slovenske manjšine v Italiji, ker se v Jugoslaviji vodi tajna zunanja politika. Tako je tožil poslanec Smodej, ko je nato popisaval zlasti krivice na šolskem polju. Zato vpraša: kaj je vlada storila, posebno pri teh konvencijah, ki se smatrajo kot nadaljevanje prijateljstva z Italijo? Nič ni storila, dragi g. poslantec, Vaša vlada za nas, in ker ni nič storila in ker nič ne stori, zato jo mi Slovenci v Italiji pred vso slovansko javnostjo obdolžujemo, da leži glavna krivda na njej, če se nam tako slabo godi.
V Milanu so prišli na sled strašnemu zločinu. Mlad gim-nazijalec je umoril pred dvema mesecema lastno mater. Ubito mater je nato stisnil v kovčeg in jo pustil gniti. Ko je mati že bila mrtva, je povabil v stanovanje razne malopridne ženske in moške in je ž njimi popival. Ker jo pa ni mož ubite žene, ki pa je že mnogo let ločen od nje,
^	on e*	irt	t? M -AVJ«
— - — ^ * ggJMM m V*j JV	W* . ,.„■..
stanovanje, da vidi, kaj je ž njo. Ko je odprl vrata, mu je udaril strašen smrad nasproti. Poklicali so policijo, ki je našla, kot rečeno, ubogo žrtev vso stlačeno in stisnjeno v kovčegu. Ker pa ni mož ubite žene, ki pred dalj časa svojo mater, je bila ta že v takem stanu, da jo je bilo težko spoznati. Morilec je zbežal. Zadnje vesti pravijo, da se je policiji že posrečilo ga prijeti.
Najnovejša prepoved.— Vse, kar je slovensko, žali nežna italijanska ušesa. V zadnjem času so začeli zabranjevati pod kaznijo fantom po vaseh, da ne smejo peti slovenskih pesmi. Preganjajo tudi, kakor smo že javili, vse tiste, o katerih do-znajo, da uče otroke doma Citati in pisati slovensko. Ali morete verjeti, bratje onkraj morja, da je to res in da se to godi v kulturni (?) državi v 20. stoletju?
ŠIROM JUGOSLAVIJE.
Pašičeva bolezen. — Iz Karlovih varov poročajo, da se Pašičevo stanje ni zboljšalo. Pašič ne samo, da ne bo mogel voditi stranke in politike, ampak bo sploh moral opustiti vsako zasledovanje političnih dogodkov.
Angleška mornarica v Splitu. — Angleškemu brodovju je Split priredil prisrčen sprejem. Admiral Wiskerhauser je priredil angleškim gostom na čast banket. Prisostvovalo je skupno 23 angleških častnikov.
5 let ječe je dobil belgrajski 20 letni mladenič Živoin Mač-vanski-Garič, ker je umoril svoje dekle Ljubivo Brinovec rodom iz Dolenjske. Imela bi se poročiti, a stariši Živojina niso dovolili. Sklenila sta, da gresta v smrt.. Živojina je najprvo z nožem zaklal Ljubico, tudi sebi je prizadjal težke poškodbe, a vendar je okreval.
KNEZOŠKOF DR. A. B. JEGLIČ V BRIDGEPORTU.
(Nadaljevanje 1. strani.)
mor ga vleče srce. Priporočal je zbi-anim, naj bodo dobri državljani ameriški, naj pa tudi ne pozabijo lepe zemlje, kjer so preživeli vesela in srečna leta prve mladosti. Naj svojim v Ameriki rojenim otrokom pripovedujejo o lepoti slovenske dežele, pa tudi učijo sladki materin jezik. Povdarjal je, naj se držijo vzornih katoliških organizacij, katere so tako urejene, da skrbijo za gmotno in moralno dobro svojih članov.
Burno ploskanje, ki je sledilo škofovemu govoru je bilo priča, da so govorjene besede vsem globoko segle v srce. Po govorih se je razvila prijetna domača zabava. Pridne kuharice so pripravile vsem okusno večerjo, hitri natakarji so pa skrbeli, da nismo trpeli žeje. Kdor pa bi rad vedel, s kako pijačo smo žejo odganjali, ta pa naj kar v Bridgeport pride vprašat. Vmes so se pa večkrat oglasili pevci in pevke cerkvenega zbora. Le neizprosna ura je kazila praznično razpoloženje;, predno srno pričakovali, je kazala, da je treba iti domov, se odpočiti za prihodnji dan.
Naslednje jutro so g. škof in spremljajoči jih duhovniki opravili sv. maše in kmalu po zajtrku je Mr. Mertel pripravil zopet svojega železnega konja, ki je odpeljal drage goste po drugi cesti nazaj v New York, da tam pripravijo potrebno za odhod v domovino.
Prevzvišeni g. vladika je bil vidno ganjen nad prisrčnim sprejemom, kar je sam izrazil rekoč: Doživel sem večje in bogatejše sprejeme po velikih naselbinah, nisem pa doživel bolj prisrčnega, kakor ste mi ga vi
pripravili. Vidim, da vse prihaja iz vašega dobrega srca. Bodite zagotovljeni, da bom tudi jaz hranil hvaležen spomin na vas v svojem srcu.
Slovenci v Bridgeport smo ponosni na tako pohvalo.
-o-
ZRAKOPLOV PADEL V VODO; DVA MRTVA.
Rim, Italija. — Priredili so velike demonstracije Maj. Gen. Umberto Nobile-ju, članu A-mundsen - Ellsworth'ove polarne ekspedicije, pri katerih pa ni izostala smrtna nesreča. Vodilni zrakoplov EN-2 je šel nasproti parniku, na katerem se je bližal domovini Nobile. Nesreča je pa hotela, da je oclle-tel vijak irt se zapičil v platno balona, nakar je začel zrakoplov padati in je treščil v vodo. Dva od moštva sta bila takoj mrtva, več jih je bilo pa ranjenih in rešenih iz valov.
Bedford, Anglija. — Od tu-jkaj poročajo, da so prišli/trije 'potniki, nahajajoči se v košari j pod balonom ob življenje, ker ,se je košara utrgala in padla ina zemljo.
NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIKI.
4'Knjigarna Amerikanski Slovenec'
1849 WES1 22nd STREET, CHICAGO, ILL.

''immmu
v/M/mii>
ZALOGA MOLITVENI-KOV, RAZNIH POVESTI IN POUČNIH KNJIG..
POVESTI IN ROBANI.
V-
>DE6" V CH!
"RODEO" V CHICAGI.
Chicago, 111. — Od 14, do 22. avgusta se bodo videli dvakrat na dan na Soldiers' Field v Grand parku "cowboys," ki bodo izvajali vratolomne točke na konjih in lovili bike na laso, kakor to delajo na zapadu. Za to prireditev je pripravljenih več sto glav živine; za najboljše, jezdece in metalce laso je določenih $35,000 nagrade. -p-
Kdor naroči knjige "Goriške Mohorjeve Družbe," pomaga slovenskemu kulturnemu podjetju na Goriškem. Knjige stanejo samo $1.00 s poštnino.

ZDRUŽENIH KU8AŠKIH KOZAKOV, ZBOR IN UKRAJINSKI "LYSENKO'S KOR CERKVE SV. NIKOLAJA POD OSEBNIM VODSTVOM SERGEI SOKOLOFF-A IZ DRŽAVNEGA KONSERVATO-RIJA V MOSKVI, KI SE BO VRŠIL V
soboto, 7. avgusta 1926
ob 8. uri zvečer
V CHOPIN SCHOOL ASSEMBLY HALL, Rice St. in Western Ave., Chicago, 111.
1 blok severno od Chicago Ave.
0-0-0090000-000
P It 0 C R A M L
Kuban Cossacks Chorus.
The Polar Star....................................M. J. Glinka
The Legend About Christ.......P. J. Tchaikovsky
The Peasant's Party......N. A. Rimsky-Korsakoff
The Night, from opera ''Demon"....A. Rubinstein They Danced" ............................O. Nizankovsky
1.
9

II.
The Ukrainian "Lysenko's" Mixed Choir
Combined with Kuban Cossacks Chorus. "Bandura," Potpourri .......................-G. Davidovsky
lit
Kuban Cossacks Chorus. 1. Kobza, Potpourri ..................... -G. Davidovsky
IV.
The Ukrainian "Lysenko's" Mixed Choir.
Combined with Kuban Cossacks Chorus. "Ukraina" ............................................G."Davidovsky
Tiketi na prodaj: 2009 in 2406 W. Chicago Ave., in pri vratih pred koncertom.
Phone«; 2S75 in 2743.
Auto® Memaatlefa & S©sa
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L- 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, taste in ženitovanjv — Cene strnemvL
.80
.45
.35
.45
.65
.50
.25
.40
.50
.35
50
.45
.60
.30
.45
.75
.45
.60
50
Agitator. Roman. Janko Kerstnik Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju. Popis zanimivih doživljajev raziskoval«
cev severa .....................................
Barvaste črepinje. Zbirka več
^ kratkih povesti ..............................
< Bele noči.—Mali junak. Romana.
/ Dostojevski ...................................50
J Bitka pri Visu leta 1866. Črtica
iz avstr. zgodovine ......................
Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng.
Gangl ...........................................>..
Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih poljan, v dveh delih.
Vsak del po ..................................
Cesar Maks in Mehika. Doživljaji
Avstrijcev v Meksiki ................
Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me-
rimee ..............................................65
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenj;} ...............................75
Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pre- ^
trcsljiva povest .............................75
Čujte nas. R-. Vrabl. Kratke, zelo
podučne zgodbice .......;.................25
Detela, zbrani spisi. 1. z v. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše,
veseloigra .......................................70
Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v
treh dejanjih ..................................
Don Kišot iz La Manche. Pustolovski doživljaji ..........................
Duh v Kentervillu. Angl. pravljica ................................................
Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve povesti s podeželskega življenja Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov.... Furij. Burna novela iz mladeniče-
vega-življenja .................................75
Glad. Knut Hamsun. Roman........ 1.25
Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70
po Krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50
Golobovi. Novela s podeželskega
življenja ........................................ 1.25
Gospodarica sveta. Avanturističen roman ......................................
Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ....................
Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza.
Starogrška pravljica ....................
Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.... Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv... 2.50 Izdajavec. F. V. Slemcnik. Zgodovinska povest iz turških časov Iz dni trpljenja. Andrej Rape.
Kratke povesti ..............................
Izlet g. Broučka v XV. stoletje,
Svat.op.lufe Čeh .............................!
Iz življenja za življenje. Kratke,
r poučne gonMt"'(.........MK.... wW
Jagode. J- Stritar. Knjiga za odrazilo mladino ...............................50
Jan Marija Plojhar. Ronton ........ 1.50
Jaromil. Češka narodna »ravljica .30 Jernač Zmagoval.. H. Sienkie-wicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika ....................................
Juan Miseria. P. L. Coloma. Španska povest ......................................
Junakinja iz Štajra. Povest iz bo- I
ja med katol. in prot. vero........ 1.50
Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman ................................ 1.00
Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po .............................................. 1.00
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova
. ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata.
5.	z.vezek: Sosedov sin. — Sin kipctskega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tueomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Ta-tenbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec in učitelj.—Veronika Deseniška.
Kako sem se jaz likal. Jak. Ale-. šovec. Povest slovenskega trpina. 1., 2. in 3. del skupno.............. 1.25
Kapetanova hči. A. S. Puškin.
Ruska povest ................................ 1.00
Kazan, volčji pes. J. O. Curwood.
Kanadski roman .......................... 1.00
| Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode ............. ................................ i.oo
z gore.
8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina. '
16.	zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdf>. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata.— Različni sestri.
Krištof Kolumb ali odkritje Amt-
rike. Zanimiv zgod. roman........
Krivec. Jos. Kostanjevec. Roman
iz podeželskega življenja ..........
Križev pot. Roman češkega duhovnika .......................................... 1.20
Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest
iz ljubljanskega življenja ..........
Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod
drobnogledom ..............................
Mali klatež. Mark Twain. Povest
iz resničnega življenja ................
Mali lord. Povest iz angleškega
sveta z zelo napeto vsebino........
Mati božja dobrega sveta. Povest
iž časov turških bojev ................
Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več
kratkih povesti ............................
Mladi gozdar. Izviren roman ......
Mladi samotar. Krištof Šmid. Doživljaji mladega dečka ..............
Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja ......
Mrtvo mesto. V srce segajoča po-
60
.50
.50
.75
.60
.90
.45
.50 .45
.35
.70
Pravljice Iztoka. Iv. Vuk................75
Pravljice. Wilde..............................50
Prihajač. Dr. Fr. Detela. Zanimiva povest (jz kmet.sk. življ...........
Pripovesti o Petru Velikem ........
Pri stricu. Ivo Trošt. Povest iz
kmetskega življenja ....................
Proti Avstriji. Dr. Ljud. Pivko. ' Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji.
1. in 2. zvezek. Vsak po............
Prst božji. Dr. J. A. Keller. Resnične dogodbe ..............................
Ptički brez gnezda. Fr. Milčinski.
Ljubljanska povest ......................
Rablji. Fr. Bevk. Črtice iz trenot-
kov trpljenja .......................................75
Ribičev sin. Pravljica ..................
Sanguis Martyrum. Louis Ber-traiidi Povest iz prvih časov krščanstva ........................................
Siesto e Šesto. Povest iz italijanskih Abrucev ................................
Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest.......................................
Slike. Ks. Meško. Zbirka kratkih,
zanimivih črtic ............................
Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja.
Korotanske povesti .....................75
Smrt pred hišo. Fr. Bevk. Roman .55 Sorodstvo v prvem členu. Vovest .45 Spake. Dr. N. Korun. Kratke, vesele dogodbice ............................. 1.00
Stezosledec. Povest iz ameriškega
življenja ........................................
Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela Kmetska povest
.45 .75
.45
.30
35
.45
25
.60
.30
.50
1.00
.35
Zločin v Orcivalu E. Gaborian. i seloigra v enem dejanju ............
Roman .............................................75 Ljudski oder. 1. zvezek: Lovski
.75
50
.35
.35
.30
.10
vest .................................................. 1-00 Svetobor. P. Bohinjec. Povest iz
I Na negotovih potih. Poučna pov. .30' _ konca 11. stoletja.
Na različnih potih. Povest za
dečke od 11. do 14 .leta..............
Narod, ki izumira. Zanimivosti iz življenja in običajev Eskimov.... Narodna biblioteka.
7.	snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ...............30
8.	in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ..............................
12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ................
20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše
.50
Šopek samotarke. Manica Komar
.35 _ nova. Kratke povestice...........
| Štiri leta v ruskem ujetništvu. '.25 Jos.Grdina. Doživljaji vojnega
ujetnika. -............................................. 2.50
Šumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine in pravljice
iz mariborske okolice ................
Taras Buljba. Povest iz Rusije.. .45 Tarzan in svet. E. R. Burroughs.
Roman............................................. 1.00
Tarzanov -sin. E. R. Burroughs.
Roman........................................... 1.00
Tarzanove živali. E. R. Burroughs Roman............................................. 1.C0
.30
Poučna povest ...............................30 Tatič. Fr. Bevk. Povest samoob-
21. snopič: Boj s prirodo.
Treskova Uršika ...........................30
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pcsjakova. S srce
segajoč roman ...............................45
35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ..............30
36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Audrejčkpv Jože.
toženca .........................................
Tiho jezero. Povesti. za slovensko mladino. ..................................
Tik za fronto. D. Feigel,. Kratke
črtice, vesele vsebine ................
Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. Frid. Žolna. Domorodne
hudomušnice.................................
I Trenotki oddiha. Več zanimivih povesti.............................................
Zmisel smrti. Pavel Bourget.
Franc, povest izza svet. vojne Znamenje štirih. A. Conan Doyle.
Londonska povest.......................
Z ognjem in mečem. H. Sienkie-\vicz.. Povest iz daviiih dni s
slikami...........................................
Zvonarjeva hči. E. Miller. Povest Živ pokopan. A. Bennet. Povest..
ZA MLADINO. Angelček, otrokom prijatelj, voditelj- in učitelj...............................
Belokranjske otroške pesmi. Božo Radič.........................................
Bob za mladi zob. Cvetko Golar.
Pesmi za mladino.......................
Božični darovi. Rud. Vrabl. —
Kratke povestice.........................
Dane. A. Rape. Mična povestica. Da ste mi zdravi, dragi otroci. Dr.
Iv. Robida. Poučne povesti.....
Dedek je pravil. J. Slapšak. Napete pravljice. ..............................
Kokošji rod. Jos. Ribičič. Zanimive poučne basni.....................
Kralj zlate reke. John Ruskin.
Pravljica. ......................................
Lešniki. J/)s. Stritar. Knjiga za
odrastlo mladino.........................
Mali Ave Maria. List za slovensko ameriško mladino...............
Martin Krpan z Vrha. Fr. Levstik. Pripovedka s slikami.......
Mladim srcem. Ks. Meško. Zbirka povesti. 2. in 3. zv. Vsak po go, Obnovljeni Vrtec. Poučna mla-
] dinska knjifca s slikami.............
Orlič. Mladinski list.....................
Prigode čebelice Maje.' W. Bon-
sels. Roman za deco ..................
Robinson Crusoe. Daniel De Foe.
Povest za mladino.................... 1.00
Robinson starši. Povest z barva-
nimi slikami...................................
Slepi slavčki. Karel Širok. Kratke, zanimive povestice.............
Tolovaj Mataj. Fr. Milčinski. Zanimive pravljice...........................
Vitomilcva železnica. Jos. Kor-
ban. Povest...................................
Volk spokornik. K s. Meško. Povesti. ................................................
Vrtec. C 'asopis s podobami za
slov. mladino. ..............................
Zgledi bogoljubnih otrok. Ant. Kržič. 1., 2. in 3. del. Vsak po
tat. Ljudska igra v petih dejanjih. — Erazem Predjamski
| (m.) Igra v petih dejanjih........
.35 Lokalna železnica. Komedija v
I treh dejanjih ........'.......................
Lornjon. Igra v enem dejanju.... 3.50 Marija Stuart. Fr. Schiller. Tra-
.65 ! gedija v petih dejanjih ..............
Marta. Opera v štirih dejanjih.... Martin Krpan. Frank Govekar.
Dram, pripovedka v 5 dej........
Mati. Ks. Meško. Dramatska slika v treh dejanjih ......................
Mati svetega veselja. Silv. Sar-denko. Skrivnost vstajenja v 5
dramatskih slikah .......................
Mefistofeles. Opera v 4 dejanjih .25 Miklavž prihaja. Dr. Iv. Lah. .45
.60
.25
.75
.75
Trije prizori .................................
Miklova Zala. M. Bajuk. Igra v
petih dejanjih .............................
Modra ptica. M. Maeterlinck. Ča-.451 robna pravljica v šestih deja-
I njih (12 slikah) ............................
.20 ( Mogočni prstan. Fr. Milčinski.
Narodna pravljica v 4 dej.........
.40 ' Na krivih potih (ž). Igra v pc-
| tih dejanjih ....................................
.45 Navaden človek. Br. Gj. Nušič.
I Šala v treh dejanjih ....................
Nedeljske ure na društv. odrih. Silv. Sardenko .........•.....................
1.	Nevesta z Libanona. 3 dra-matske slike.
2.	Ženin iz Nazareta. Slavo-spev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v dveh dejanjih (ž).
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
Nižava. Muzikalna drama s predigro v dveh dejanjih......................
Noč na Hmeljniku. Dr. Iv. Lah.
Igra v treh dejanjih ..................
Ob vojski. Dr. J. Ev. Krek. Igro-
kaz v 4 slikah ................................
Oder. Zbirka gledaliških iger, 13. zv. — Popek. Veseloigra v enem dejanju. — Bogatin in
smrt. Igra v 1 dejanju ............
Okrutna šala. Igra v štirih dejanjih ......................:.........................
Oporoka lukovškega graščaka.
Veseloigra v 1 dejanju ..............
Orlici in drugi tiči. Igra za mladino v 3 dejanjih ........................
1.00
.95
.25
.75 .05
.75
.40
.45
.45 .10
.75 .15
.50
.75
.50 .20
.35
.60
.50
.50 .20 .75 .50
60
.85
.45
85'
.75
.45
.95	— m — zaznamovane igre samo Otroški oder. Igrice za mladino.,
moške vloge, z — ž —, samo ženske; Palček Potep. A. Pajme. Prav-
.80 brez vsakega zaznamka so mešane 1 ljična igra v 3 dejanjih ..............
vloge.) 1 Peterčkove poslednje sanje. Pav. Afričanka. Opera v petih dejanjih .35 Golia. Božična povest v 4 slik. .65 Andrej Hofer, tirolski junak. — Pikova dama. Opera v 3 dejanjih Ljudska igra v 5. dejanjih........50 in 7 slikah .......................................
Velezanimiva povest .....................75 Tri povesti grofa Leva Tolstega:
39.	snopič: Solnce in senca,
Jos. Bedenek. Gorenjska povest
40.	snopič: Svitoslav. Burna
Iz ruščine. .30 Troje angelskih češčenj. Dr. Jos. Vošnjak. Kmetska povest.........
.40
.35
povest Slovenca .............................30 Tujski promet. Dr. Fr. Detela.
.35.
.50
43. snopič: Edip na Kolonu.
Sofoklej. Starogrška drama......
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ....................................
58.	snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca
59.	snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože
60.	snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske-ga življenja ..................................
Narodne pripovedke. 1. zvezek:
Dominicus .....................................35
Narodne pripovedke. .4. zvezek:
Dominicus ...................................40
Narodne pripovedke in pravljice.
Dolenjska povest......................... 1.00
.30 Tunel. B. Kellermann. Zelo napet roman. .................................. 1.25
.30 Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap-I šak. Zgodovinska povest iz
I turških časov................................65
.30 Valerija ali zmagoslavni izhod iz
katakomb. Zgodov. povest....... 1.00
.30 Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov.
5.	knjiga. — Lux in feriebris lu-lucet. — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz groba. Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva husarja.
6.	knjiga. — Črtice z ogljem.— Ta tretja. — Poroka po pomoti.............................................
.30
40' Azazel. Iv. Pregelj. Žalna igra v
. šririh dejanjih..................;..........
Bedak Pavlek. Fr. Bevk. Zbirka
otroških iger.................................
Begunka. Fr. Detela. Drama v
treh dejanjih.................................
Beneški trgovec. W. Shakespeare.
Igrokaz v 5. dejanjih.................
Bratski spor. Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih.............
Burke.in šaljivi prizori. — Čaro-dejna brivnica. — Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad, (m) — Vedež. — Poboljšana trmoglavka, (ž) — Luknja v namiznem prtu. (ž) — Ženin Miha. (m) — Zamorec. (m) — Junaki, (m) — Trije učenjaki, (ni) — Opeharjeni Žid. (m) — Izgubljena stava, (ni) — Čudna kupčija, (m).... Čarostrelec. Romantična opera v
.60
1 Ploha. Vesela vaška igra v treh
.50 deianjih ....................................
I Po dvanajstih letih. Ljudska igra
.50 v štirih dejanjih ..........................
I Pogodba. Dr. Ivo. Čcsnik. Burka
.40 s petjem v dveh dejanjih..........
I Poljub. Prostonarodna opera v 2
.50 dejanjih ..........................................
| Poslednji mož. F. X. Svoboda.
.60 Veseloigra v 3 dejanjih..............
Potopljeni zvon. Dramatska bajka
v 5. dejanjih.............................J......
Precijoza. Igrokaz v štirih dejanjih .....,............................................
Prešeren, misterij slovenstva. Ivo
Sever. Eno dejanje........................
Proslava sv. Cirila in Metoda. — Modrost, (m) Prizor iz Cirilo-ve. mladosti. — Smrt sv. Cirila, . blagovestnika. (m) — Domov. .75 (ž) Dramatska slika v enem I dejanju ............................................
S. Sekolov .....................................35 Vera. Olga Waldova. Roman iz
Naseljenci. Ameriška povest .........35 ruščine. .........................................
Naša leta. M. Pugelj. Zbirka krat- i Viljem Hauffove pravljice. — Fr.
kili povesti ...................................... 1.00 Nedeljko........................................
Naše življenje. Ks. Meško. Črti- i V libijski puščavi. A. Conan Doy-
.75 le. Roman.....................................
| V oklopnjaku okoli sveta. Robert
.40
ce iz življenja ..............................
Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja......
Na valovih južnega morja. Pripovedka ......................................
Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič.
Povest ...........................................
Nihilist. Iz ruskega življenja ........
Obiski. Izidor Cankar. Slike iz
.60
.75
.45
.60
75
Krafft. !. in 2. del; vsak del po i V petih letih okrog sveta. Josip .35 Lavtižar. Doživljaji avstrijske- \
| ga ujetnika................................... l.GO
.50 V Petrograd. L. Stiasny. Poto-
.40 pisne črtice. ;..................................75
I Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. .25
značajev naših pisateljev .......... 1.25 V tujih službah. A. Jirasek. Po-
Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 vest iz češčine. ............................
treh dejanjih.................................20 Puščavnikov zvonček. Komična
Če sta dva. Šala v 1 dejanju.......35 opera v treh dejanjih..
Ks, Meško,
1002 — N. CHICAGO, ST.
JOLIET, ILL,
Kralj gora. Edm. About.' Francoska povest ............„.'................... 1.00 Poslednji dnevi Pompejev.
Ob tihih večerih,
Kratke črtice ..........t.................
Oče naš. Povest mladeniča ...........
Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica ...............................
Oglenica, aji hudobija in nedolžnost. Povc.st ..................................
Paberki iz Roža. Iv. Albreht. Pripovedke , ........................................
Pastirjeva nevesta. Cvetko Golar.
Zbirka zabavnih povesti ..........
Patria. Povest iz irske junaš. dobe Perpetua, ali afrikanski mučenci.
Povest iz 3. stol. po Kr.............
Petelinov Janez. Jak. Alešovec.
Poučna povest ............■'•...............
Podobe iz sanj. Ivan Cankar. Kratke slike iz časov svetovne
vojne...............................................
Pod svobodnim solncem. F. S. Finžgar. Krasna povest iz zgodovine naših pradedov. 1. in 2.
del, skupno .............................
Pol litra vipavca. D. Feigel. —
Kratke, vesele dogodbice......... 1.00
Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda .................50
Ro-
.95
Vzori in boji. Jože Debevc. Po-
1.00 pis dijaškega življenja............. 1.50
.75 Zabavna knjižnica, XXIV. zve-! zek. — Zločinci. — Madež. — .45 Mojster Roba. — Mladih zani-i karnežev lastni živolopiši. Ze-
.35 lo zanimive povestice. .....'..-........75
i Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič.
.25
.50 .30
.45
.85
.60
2.50
i
Kratka povest o Antikristu. Slika	man. 1. in 2. del skupno............ 2.00
iz prihodnjosti ...............................30 Po strani klobuk. D. Feigel.
I Kresalo duhov. P. A. Shechan.	Kratke črtice vesele vsebino.....75
S Roman iz irskega življenja ........ 1.00 Povestice. Rabindranath Tagore .35
i Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek .65 Povesti in slike. Ks: Meško.
L zvezek: Ljudevit Hrastar.	Kratke povesti .............................45
! — Golobči*. Pravljice. Fr. Milčinski. Po slo-i 7. zvezek: Jagnje. — Starček	venskih narod, pesmih ...............90
Zgodovinska povest iz ribniške
doline ....................................... 1.00
Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka
povest..............................................50
Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz
petega stol. po Kristusu............85
Za milijoni. A. K. Green. Zelo
zanimiv roman............................75
Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2.
del. Vsak del po............................ 1.25
Zaročenca. A. Mauzoni. Milanska
povest iz 17. stoletja................ 3.00
Zbirka narodnih pripovedk. J. P.
Planinski. 1. in 2. zv. Vsak po .35 Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi-
Krilan .............................................
Zgodba o nevidnem človeku. H.
G. Wells........................................50
Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr. Milčinski.................................-......60
Zgodbe Napoleonovega huzarja.
- A. Conan Doyle. Zanimiv roman iz jjanco_skih časov........... 1.50
Zgodbe zdravnika Muznika. Iv.
Pregelj. Zgodov. povest .............55
Zgodovinske anekdote. Dr. V. Sa-rabon. 1., 2. in 3. z v. Vsak po .35
Črne maske. L. Andrejev. Žalo-
igra v petih slikah ......................
Diletanski oder. M. Skrbinšek
Poučna navodila igralcem.......
Divji lovec. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dej.....
Dom. Janez J aleji. Drama v štirih dejanjih...................................
Edda, Jos. YVeilen. Drama v štirih dejanjih...................................
Gledališke igrice. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik.' — Konvencionelne laži.—; Prve tri igre za moške, četrta
za mešane vloge.........................
Gorenjski slavček. Lirična komična opera v 2. dejanjih.............
Gospa z morja. Henrik Ibsen.
Igra v petih dejanjih...................
Hlapec Jernej in njegova pravica. Iv. Cankar. 9 slik................
Hudič. Triglavanski. Komedija iz
jugoslovanske politike ................
Janko in Metka. Bajna igra v
treh slikah..............-....................
Jenufa. — Opera iz moravskega
kmetskega življenja.....................
Kajn. Fr. Bevk. Drama v treh
dejanjih........................................r.
Kakšen gospod — tak sluga. — Burka iz vojaškega življenja v
enem dejanju...............................
Kamposteljski romarji. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dej.........
K mamici. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dej.i... Kolajna. Veseloigra v enem dej. .30 Kralj Lear. W. Shakespeare. —
Žaloigra v 5. dejanjih................. 1.00
Kralj Ma'tjaz. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v petih slikah............................. ....
Krivoprisežnik. Atizeiigruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah).............................
Revizor. N. Vas. Gogolj. Komedi-
.55 v 5. dejanjih..................................
| Romantične duše. Iv. Cankar.
.45 Dramat. slika v 3. dej.................
I Rože ob poti. Iv. Robida. Dram-
.35
.75
.20
.30
.20
.75
.50
.20
.20
.20
.75
35
35
.05
.25
.20 .30 .30
.55
.75
.40
.05 .40
.25
.50
.25
.35
.45 .30 .20 .60 .75 .15 .45
.50
.25
.75
.65
.65
.75
.50 .75
Lažizdravnika. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2
dejanjih .....'.......:...........................
Lepa maska. E. Navinšek. Navodila igralcem o šminkanju........
Ljubosumnost. Lad- Novak. Ve-
.75
.45
.25
ska pesnitev v 5. slikah..............
Sen kresne noči. Shakespeare.
Drama v 5. dejanjih....................
Sfinga. E. Gangl. Drama .v štirih
dejanjih ..........................................
Sin. E. Gangl. Drama v 4. dej... Slovanska knjižnica, snopič 73-74. Strahomer. Iv. Bcnko. Izvirna romantiška igra v 5. dej. — Mlada Zora. Roniantiški igrokaz v 3. dejanjih.............................75
Slovenski oder. — Pri kapeliti. — Čarovnica. — Baby je bolan .—
Kmet in vrag..................................30
Sovražnik žensk. Enodejanska šala...............................................30
Srenja. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih....................................65
Stari in mladi. Ant. Medved.
Ljudska igra v 4. dejanjih...........35
Šolski oder. 1. zvezek. Povodni mož. Igrica za mladino v treh dej. — Božična pravljica. Otroška igra v treh slikah...................35
2.	zvezek. Čudežne gosli. Pripovedka s plesom in petjem v
3.	dej. — Ali vino ali vodo. Če»-tyerogovor zdržnika, pivca, pijanca in njegove žene...................25
Tajnost. Komična opera v treh
dejanjih............................................20
Testament. Iv. Roman. Ljudska
drama v 4. 'Sejanjih.......................60
Tihotapec. M. Bajuk. Ljudska
igra v 5 .dejanjih...........................60
Trubadur. Opera v 4. dejanjih.....45
Učiteljica. Dario Niccodcmi. Komedija v 3 dejanjih.......................35
Ujetniki carevne. Veseloigra v 2
dejanjih............................................15
Umetnost in narava. Veseloigra
v 4. dejanjih....;........................50
Užitkarji. Al. Remec. Kmečka ž.a-lpigra v 3. dejanjih.......................20
V boju za poklic. Igra v 3. dej......50
Vojska in mir. Melodram v treh deiai\iib, .................................. -45
\
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah Severne Amerike
Ferry, tam kjer pristaja "ferry* iz Ellis Islanda.
V zvezi s temi novimi odredbami so nekoliko spremenili tiskovino (Form 631), ki se rabi za prošnje za "permit." Na koncu tiskovine se nahaja se-znam vseh priseljeniških uracil dov v Združenih državah in prosilec mora navesti onega izmed njih, kamor želi, da se poš-Inkor- V drž. Ill JJe njegov "permit." Vsak pro-
sv. Družine |
SEDEŽ■ JOLIET ILL inkor. v drž. Pa. silec bo najbolj vedel, kak urad
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." .mu je najbolj pri roki. Oni ni
oZi^FoBioi,	Vsiljen iz5rat* Si llaJbliŽji
Predsednik..............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Jolict, 111. U™d> ^^	V 0nem T^
I. podpredsednik.....JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. slu> navedenem V seznamu, ki
II. podpredsednik... J03. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. je Zanj najbolj primerno.
Glavni tajnik................... JOS SLAPNIČAR 311 Summit St., Joliet, 111. VS0 prosilce treba opozoriti,
Zapisnikar............................1AUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. .	.	. . . •
Blagajnik............................SIMON SIIETINA, 1013 N. Chicago St., Jolict, 111. aa morajo rabiti novo tiskovino
Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. Za prošnjo; stara tiskovina ni
NADZORNI ODBOR: ^ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111.
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUICEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111.
bivališče, nahaja v Združenih državah; 4. da, ako je predolgo odložil svoj povratek v Zdr. države, je to storil vsled nujnih in tehtnih razlogov.
Prva točka je zlasti važna. Ako konzul nima dokumentarnega dokaza, da je inozemee bil poprej zakonito pripuščen v Združene države, oziroma ako
natančne poizvedbe ga niso ra sam pisati direktno general-
veljavnost poteče — generalnemu priseljeniškemu komisarju v Washingtonu, priloživši pristojbino $3. Ako ima dober razlog za to podaljšanje, mu generalni priseljeniški komisar navadno brez drugega podaljša rok. Ta prošnja se ne more vložiti potom ameriškega konzulata v inozemstvu; inozemee mo-
prepričale o resničnosti inozem-čeve navedbe, on mu ne bo izdal izvenkvotne priseljeniške vize. Povračujoči se priseljenci so bili pridržani na priseljeniških postajah ali pa zavrnjeni največ radi tega, ker se ni moglo dokazati, da so bili poprej zakonito pripuščeni. Zato so a-meriški konzuli zlasti strogi v tem pogledu.
Cim dalje inozemee ostane v

več* dobra".-
Ob tej priliki priobčujomo
tudi dva druga članka o povrat- •	j. j. , ,. .
, .	. , inozemstvu, tem boli natančno.
J£u v Ameriko po začasni odsot- . __• „ r. i , ,
,.	, ,. v so poizvedbe konzula glede res-
nosti; pravne posledice začasne I J • • .. V,. ., .
, .. .. Z „ ničnosti omenjenih stinh točk. odsotnosti in permita niso V i	ti- ^
v. v , v. . v -,	Kakor se zdi, splosna praksa je
širšemu občinstvu se vedno po-
Do dne 31. decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $41,161.41.
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško aH žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16, do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. -
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.
Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. *
ROJAKI, PRISTOPAJTE K" DRUŽBI SV. DRUŽINE!
Važne informacije za inozemske izletnike.
NOVE ODREDBE GLEDE POVRATNEGA DOVOLJENJA.
Oni tukaj nastanjeni inozem- ; prošnje, in uradnik mu izboči ci, ki hočejo iti na obisk v. stari j"permit."
kraj, si morajo od ameriške pri- j Ako pa prosilec ho£b ali mo_ seljeniške oblasti priskrbeti ta-1 odpotovati pred rešitvijo kozvam permit to reenter ! pr0§nje. t. j. predno mu
(povratno dovoljenje). ?n*fipriseljeniška oblast izr0či "per-ljeniška oblast poizve, da-li je ■ it>„ tedaj naj ge on ])oda na prosilec zakonitim potom pri- prlseljeniSki urad in prin6. Šel v Združene dišave, in mu >se g seboj svojo sliko na meh. izda "permit." Kdor dobi tak ,kem papirjU) sUčno oni, ki jo je "permit," ne potrebuje drugih I ^ svoji prošnji> kakor tu-
dolcumentov za povratek v 'd; potrdilo s strani priseljeniške "" VT'. r„ „ Združene države, niti mu hi	:______„•........tt vratek)- Te "permits izdaje
polnOma jasne.
Zato priporočujemo te članke zlasti pažnji izletnikov v stari kraj.
Dokument za povratek v Ameriko po začasni odsotnosti.
Inozemee, ki je nastanjen v Združenih državah,je izvzet iz kvote, ako se povrne v Združene države po ne predolgi odsotnosti. Navadna doba te odsotnosti je šest mesecev, ali more biti tudi daljša ali krajša.—r-Tak inozemee ima na razpolago dvoje načinov, da udejstvu-jc svoj status izven kvote, z drugimi besedami, da si priskrbi dokument, ki ga vpravičuje do povratka brez ozira na kvoto. On more to storiti bodisi s tem, da se obrne k ameriškemu konzulu v inozemstvu in zaprosi za izvenkvotno priseljeniško vizo, ali pa s tem, da pred
nemu priseljeniškemu komisarju. "Permit," katerega veljavnost je potekla, ima tudi svojo vrednost. Služi namreč kot dobro dokazilo o prejšnji zakoniti pripustitvi, ko se inozemee obrne na ameriški konzulat za izvenkvotno priseljeniško vizo.
3. Inozemcu, ki ima permit, ni treba imeti nikakega opravka na ameriškem konzulatu v inozemstvu. Tako si prihranja časa, denarja in 'sitnosti.
govarjati vsem drugim določbam splošnega priseljeniškega zakona. Permit mu podeljuje izjemo, kar se tiče zakona o kvoti, nikakor pa ne, kar se tiče drugih priseljeniških predpisov. Kakor priseljenec, ki prvič prihaja v Združene države, ravno tako more inozemee tudi ob svojem povratku biti zavrnjen iz enega ali drugega razloga, radi katerih je inozem-cem po zakonu zabranjen vstop v Združene države. Kdor n. pr. ima kako nalezljivo bolezen ali je umobolen, kdor je izvršil kak zločin, ali kdor bi mogel pasti na bi^me javnega dobro-delstva, je nepripustljiv v Zdr. države, naj prvič prihaja ali pa naj se povrača tudi po par urah odsotnosti izven ožemlja Združenih držav. Ravno isto velja glede vseh drugih izključujočih določb fizičnega, mentalnega, moralnega ali ekonomičnega značaja.
Le dve izjemi veljata za po-
4. Kdor ima permit, vživa prednost, da ga ob prihodu v ameriško luko priseljeniški u-ta, da ameriški konzul ne izda-j radniki pregledajo na parniku, je izvenkvotne vize, ako je kdo tudi če potuje v tretjem razre-' vraču joče: 1. Tudi ako je ne odsoten iz Združenih držav le- du. On se izkrca takoj, čim par- pismen, se inozemcu, ki je bil
nik pristane ob pomol, ne da poprej zakonito pripuščen, domu je treba iti na priseljeniško voli vstop, ako je neprenehoma postajo. Treba pa pripomniti, stanoval v Združenih državah da, ako priseljeniški inšpektorji vsaj P.et let in ako se povrne Inozemee, tukaj nastanjen, gojijo kak dvom glede potniko- tekom'šestih mesecev po svo-ki tekom svoje odsotnosti v sta- ve pripustljivosti, ga v svrho jem odhodu. Ta šestmesečna rem kraju zaprosi za izven- daljnega pregleda odpeljejo na ' doba se ne daje podaljšati iz ni-kvotno priseljeniško vizo, mora priseljeniško postajo, naj p0-, kakega razloga. Tudi če bi se plačati navadno pristojbino za tuje v kateremkoli razredu. | permit glasil na daljšo dobo,
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
BUNGALOW, 6 sob, garaža, zaprti porč. 6003 S. Mozart St. Ph. Re-public 8795. _863-p do p
EIMHURST. Za takojšno prodajo bungalow, 6 sob, 50x200, blizu York St. in St. Charles Road,, le nekaj takoj, ostalo po možnosti. Transportacija dobra. 424 Argyle ključ 429 Argvle, M. K. Baer, 208 So. La Salle St. Ph. Wabash 0208.
•__860-p do p
BUNGALOW, 6 sob, moderno — streha fino krita, kopalna soba s ploščami, topla voda, 4922 North Kostncr Ave. Kildare 3283.
855-p do p
DVONADSTROPNA HIŠA na vogalu po 7 sob, parna toplota, vel. pisarna v pritličju. $28,000, polovico takoj. 3524 E. Grace St. 1 nadstr. __866-s do s
BUNGALOW 5 sob, v Belmont Gardens^ furnace lit., kop. soba, velik, zaprt porč, ulica hi alley tlakovana in plačano; lepo dvorišče, transpor-tacija. 4167 Marry Ave. • 882-č,p,s
BATAVIA-H1ŠA 9 sob, lota 50x150, lepa okolica, cena samo $7000. — Vprašajte E.W. Johnson, 154 Blaine • St., Batavia, 111. Ph. Batavia 1721-R.
887-p
to dni ali več, razun ako more dotičnik predložiti povsem za-dovoljujoča dokazila o vseh štirih točkah.
vizo v znesku $10. Mora imeti
5. "Permit" stane $3 in rav-1 nepismenec ne bo pripuščen,
NIZKA CRN A. Hiša 7 sob, moderno, 37}^xl25, furnace lit., sadno drevjci ulica tlakovana in plačana. Takoj mora prodati za $7000,—5024 Carmen Ave. 8<J9-p,s,t
BUNGALOW 6 sob, novo, garaža za 2 kari, tlakovano. 5731 S. Francisco Ave.	898-pdo p
potni list ali primeren doku- no toliko stane vsako podaljša-1ako sc P°v™e P« šestih mese-
to reenter'
treba imeti kaj opravka na a- radjljj-u meriškem konzulatu v inozemstvu. "Permit" mu zajamčuje, da ob svojem povratku ne do treba iti na Ellis Island, marveč ga bo priseljeniški nadzornik pregledal na samem parniku. Za prošnj9 za'"permit" služi poseben formular, ki ga je treba izpolniti in poslali general; nemu priseljeniškemu komisarju v Washingtonu skupaj s pristojbino $3.
Dosedaj je bila navada, da je priseljeniška oblast pošiljala prosilcu permit po pošti, od 1. julija pa je to prenehalo. Sedaj priseljeniška oblast le obvešča prosilca, da je bila prošnja rešena, in mu naznani, kam naj se osebno poda, da dobi svoj "permit." Dotičnik se mora nato osebno podati v označeni priseljeniški urad, kjer mu izročijo "permit," potem ko so s« prepričali o njegovi identiteti. Od sedaj naprej ne bodo pošiljali "permita" nikakemu sorodniku, prijatelju ali agentu, marveč ga^ bodo izročevali le osebno prosilcu samemu. Ko sfe priseljeniški uradnfk prepriča, da je oni, ki je prišel po "permit," ista oseba, kot ona v sliki, nalepljeni na 'permitu," potrdi to identiteto s svojim podpisom, napisanim deloma čez sliko in deloma čez dokument. Prosilec izroči uradniku listek, s katerim mu je priseljeniška oblast potrdila rešitev njegove
NIZKA CENA
lOblasti o prejemu prošnje. U
naj naznani svoj na- ; ." ,. .	. ,
,, . Immigration) v Washingtonu.
priseljeniški urad (Bureau of i	i • Ai	;Itt
slov v starem kraju. Ako prirfe-	,	.	...
t .v, , , 'i . , , . | la urad posije vsakemu, ki to
ment mesto istega. Konzul od |nje, dočim izvenkvotna prise-njega tudi lahko zahteva druge jijeniSka viza stane $10. Vsak dokumente, kakršne Zahteva 'povračujoči se priseljenec mora od drugih prosilcev za priselje- piačati glavarino (head tax), niško vizo.	naj jma "permit" ali pa prise-
Kadar inozemee, imajoč iz- jjeniško vizo. Edino izjemo, kar venkvotno priseljeniško vizo, 'SG tifie giavarine, tvorijo ino-dospe v Združene države, se 'zemski potniki, ki gredo na mora podati na priseljeniško 'obisk v Kanado, Kubo ali Me-postajo, ako potuje v tretjem hiko> inozemec, . nastanjen v F.t -tlldl" "aj potl!j(\v ;Združenih državah, ne mora
V to
poda za manj od šestih !
odhodom iz Združenih držav |kateremkolf razredu, ga bodo 'plačati giavarine, ako se \ zaprosi, da se mu izda "permit pridržali, ako so priseljeniški deželo poda za manj od še (dovoljenje za po- uradniki v dvomu, da-li je bil poprej zakonito pripuščen.
Ugodnosti "permita."
V primeri z izvenkvotno pri
mesecev.
Kaj zajamčuje "permit?"
j.ieni.sKa opias^ujue, uaje. on, . tiskovillo (Form G31)> ki seljeniško vizo, JJHnOjV ino-upravicen do perm,ta, ; Ms\nii za tozadevno profinjo^ ki zemstvu na zgoraj navedem posije istega na navedeni na- vsebu^ vsa potrebna na- način, ima "permit," izdan
slov v starem kraju
Kje se nahaja priseljeniški urad, kamor naj se prosilec poda, da dobi-Hvoj permit? Najboljše je, da se prosilec obrne
poti
vodila. Temeljna točka pri obeh postopanjih pa je ta, da inozemec mora dokazati, da je bil poprej zakonito pripuščen v Združene države.
na oni priseljeniški orad, ki jejprošnje za lzvenkvotno prise. najbližja kraju, kjer on stanu-	ijeniško vizo.
je. Priseljeniška oblast hoče
potnikom čim bolj mogoče pri- Ako se inozemec nahaja v hraniti zamude in neugodnosti.: starem kraju brez "permita" in Ako bi se vsi potniki morali po-1 bi se rad povrnil v Združene dati na priseljeniški urad v pri- države, pričakuje se od njega, stanišču, kjer se vkrcajo, — da predloži zadovoljujoča do-navadno v New Yorku, — bi se- kazila o sledečih točkah: 1. da
veda nastala gneča in zamuda. Oni, ki dobijo "permit" v New
je bil poprej zakonito pripuščen v Združene države; 2. da
Yorku, ne morajo iti ponj na je prišel v inozemstvo z name-Ellis Island, marveč na Barge | nom, da se povrne v Združene Office, ki se nahaja na South! države; 3. da se njegovo redno
pred odhodom iz Amerike, mnogo prednosti. Te so:
1. Ako oblasti ne morejo u-gotoviti, da je bil inozemec zakonito pripuščen v Združene države, ga o tem obvestijo. Inozemec, ki hoče odpotovati, tedaj prav dobro zna, kaj riskira, ako odpotuje.
, 2. Dočim "permit" navadno upravičuje do šestmesečne odsotnosti, to ni vedno tako. Prosilec more dobiti "permit" tudi i na daljšo dobo. Kasneje more ' tudi zaprositi za podaljšanje veljavnosti "permita." Imejitelj i permita, ki hoče zaprositi za 1 podaljšanje, naj pošlje svoj permit — in to pfedno njegova j
"Permit" je dokument, ki dokazuje, da je dotičnik bil poprej zakonito pripuščen v Zdr. dVžave, in mu garantira, da kvotna omejitev zanj ne bo veljala, ako se povrne tekom veljavnosti permita. To pa je tudi vse, kar permit jamči. Drugače ni permit nikako jamstvo, da bo dotičnik pripuščen v Zdr. dižave. Kajti vsak inozemec, ki vstopi v ozemlje Združenih držav, tudi če se povrne po odsotnosti enega dneva, mora od-
cih. „ i . casm
2. Inozemci, ki se po za-odsotnosti povračajo v Združene države, kjer so prebivali nepretrgoma čez sedem let, morejo biti pripuščeni po uvidevnosti (discretion) Tajnika Dela pod takimi pogoji, kakršne on predpiše.
N . ---o-
Rojak (inja), aH si že naročil knjige "Goriške Mohorjeve Družbe?" Ako ne, naroči jšh takoj in pomagaj zatiranim bratom v zasedenem ozemlju! Stanejo samo $1.00 s poštnino.
POKTŠTVO NA PRODAJ.
3 KOM. pohištva $125. ouiava $25. ši-lomr uiagajna M3, posu-ija .t>..>, stoli, svetilka, omara za posodo $25. preprspte. Richter, 0662 Kenwood Ave.	„	895-p
POHIŠTVO za celo hišo. tudi preproge 10x6 in 13x6 in 11x15. pohištvo za jed. sobo in veliko driiKCj;a, zelo po ceni. 4907 N. Bernard St.
8S8-p,s,t
STEGER UPRIGI-IT $60 ,dobro o-hranjen. Elliott, 4340 Kenmorc Ave. Buck. 1280.	894-p
POHIŠTVO za 4 sobe po ceni proda, samo skupno. L. Gallagher, 5 South Parkside Ave., 3. nadstr. Austin, 111. 1 ' " "	896-p
za zidano hišo z dvema stanovanjema blizu šole.in cerkve. Proda prileten vdovec za $3500, nekaj takoj, ostalo na vknjižbo. Vprašajte pri: K. Ropa, č,p,s , 1710 W. 21st St., Chicago.
V NAJEM
se odda pod ugodnimi pogoji v slovenski naselbini v Jolietu, 111., dobro idoča
PEKARIJA.
Peč se nahaja v njej. Ponudbe
na upravo "Amer. Slovcnca."
»»»»»»»»»»»»»»»»»iwww
"Najboljše delo za manj denarja" \
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob-, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da. bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje	»tv. »obe 204
Phone: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
ženska postrežnica
Odprto: od 9. zjutraj do 8. zvečer.
V nedeljo od 10. zjutraj do ; 12. opoludne.
Plačujte račune z čeki!
i;

JOLIET, ILL.
Plačevanje s čeki je dandanes najvarnejše plačevanje. Gotovino Vam lahko vsak čas kdo ukrade. Če Vam kdo ukrade čekovno knjižico, ne bo ž njo nič opravil.
Ce plačate s čeki Vaše račune, imate, ko dobite nazaj potom banke izplačani ček, vedno na roki potrdilo od plačanega računa.
Vložite nekaj denarja na čekovni račjiti in plačujte Vaše račune s čeki. Odprite Vaš čekovni račun na zanesljivi in varni banki, ki je:
Metropol Stati State Bank
CORNER LE A V ITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL.
HIŠA BLIZU M ARE ISLAND, pet sob, samo $3900 proti gotovini, to je $1000 ceneje, kakor če zidate. Vel. lota. DrexW 8174. ali Mrs. Hub-1h-1. 4623 Greenwood Ave. 897-p,s.,t
BUNGALOW 5 sob, ccntr. kurjava. 5210'Henderson St.	893-p,s,t
V LYONS. ILL., lota na prometnem kraju, vsi improvements, $300 takoj, ostalo mesečno .Lota za rezidenco 35x125 $200, ostalo obroke .blizu tmnsportacija. Mrs. M. Rezek, 147 Grant Ave., Brookficld, 111. 1,'h. (.11.
___«'<H-;>:s,t
FARME NA PRODAJ
20 AKR. Arcadia Gardens. Florida. Hall. 4604 N. Racine Ave. 862-p do p
20 AKR. 4 BL. do iczera v Dtmoa. Tudi farme, vel. in male, od 1. do 10 akr. prijetno za poletno bivališče. M. \V. Phillips, liridKman. Mich.
874-t do t
260 AK. neobdelane zcniljc blizu Fresno. Gal., dobra zemlja in voda. — $5000 mojega denarja v zemlji. $10,-500 vknjižbe za dva in poj leta. J. L. .. Hampton, Mc.Kittrick, Cal. 88tt-č,p,s
40 AKR. $10.00 takoj. $10.00 mesečno, dobra zemlja, bliz« mesta in obdelanih farm. Chippewa Co., Wis. — $7.50 aker, Anderson I,and Co. F.au Claire, Wis.	• 892-p
258 AKR., 4 milje od Jefferson na javni cesti v Marion okraju, Texas; 55 akr, obdelane, ostalo paša in gozd, pol milje do šole in cerkve. Nekaj takoj, ostalo na dql<fi termin. Nova hiša z novimi improvements. Voda dobra. Pišite na Navarro Investment Co., 206 W. 5th Ave., Corsicaua, Tex. __	890 p
"80 RODS LAKE FEET," 61 akr., največ drevje, hiša 6 sob, porč, furnace lit. elektrika vodovod klet za sadje, hlev, kokošnjak, krava, 2 teleta, konji, pripravno za poletno bivališče, 4 poletne koče, 11 čolnov, pohnilje ob vodi. $8750. L. Kenny, 637 S. Dearborn St.	889-p,s,t
UGODNA PRILIKA
"GRAVEL AND SAND PIT" PODJETJE
z modernimi efektr. stroji. Tukaj se da napraviti denar. Pridite pogledati, nahaja se v Outagamie County, Wis. Vredno $45,000, se dobi za $3().0()0.—
CONFECTION FRY in Ice Cream Parlor, magazinee, cigars, drobnarije .daleč naokoli nobene konkurence, dobra kupčija ,nizki rent, dolga pogodba .1001 N. Springfield Ave.
883-č.p,s
DELO SLUŽBE.
DELO DOBIJO "Cabinet makers," tovarna za pohištvo. Vprašajte pri: ED. ROOS CO., 7300 Harrison St., Forest Park, 111. (Metropolitan Elevated Kit. do Hannah Ave. postaje.)
870-s do s
ŽENSKE ZA DELO V TOVARNI ZA BARVE—"SAN D PAPERING." 886-čdoč VPRAŠAJTE: HE Y WOOD-W A KEF fELD CO. 2647 ARTHINGTON ST.
DELO DOBIJO MOULDERS. MACHINE PLATE SQUEEZERS. — VPRAŠAJTE: 1760 DIVERSEY PARKWAY.
885-č,p,s,t
Rojak(inja), ali si že naročil knjige "Goriške Mohorjeve Družbe?" Ako ne, naroči jih takoj in pomagaj zatiramm bratom v zasedenem ozemlju! jStanejo samo $1.00 s poštnino.
Tudi dobro delo.	.— "Moj klerk me je prosil za ^.................
"Danes sem pa tudi jaz storil jpovišanje plače, ker drugače se j dobro delo," reče trgovec ko ne more poročiti, pa sem mu I j|f sede za mizo h kosilu. — "Pck isto odklonil."	|
vej no, dragec, kaj pa si sto-	-o- f	l «
ril?" radovedno vpraša ženica. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" , J_
PISAWG PO LIE j
-- J. M. Trunk.-
..............................L
"GOSPOD LISEC'
POVEST. ~ '
Spisal Dr. Fr. D.
Bomača trgOTfisa za Domače potrebščine
Vrata se odpro in: ' Dober dan, strijček!" pozdi'avila je Vrbana Liščeva sestra Lenka in postavila na mizo pokrito skledo, iz katere je prijetno dišalo. "Brat in svakinja Vas pozdravljata; popoldne prideta sama. Jaz pa sem Vam prinesla majhen prigrizek," govorila je prijazno, pomagala mu skloniti se, zrahljala blazino in podložila mu jo pod hrbet.
"Kako me ima vse rado !" zdihnil je starec, ko mu je podajala Lenka žlico, da zajme. Kovačeva se nista hotela več muditi.
"Ali je zgovorjeno?" dejal je Kovač in prijel za kljuko.
"Če se ne premislim, naj pa bo," kimal je Vrban, tako da sta prišla Kovača prav nejevoljna domov in menila, da ima nemara gospod Lisec sleparsko roko vmes in da on zalezuje neumnega starca; zakaj bi mu sicer tako stregel!
Vrban pa je hvaležen zaužival, kar mu je bila prinesla Lenka. Vmes sta se prijazno pomenkovala o Kovačevi snubitvi.
"Take reči Vas vznemirjajo, strijček," hu-'d oval a se je Lenka. "Vsaj med boleznijo naj bi Vaš pri miru pustili ljudje! Ampak zapomnite si, strijček, kaj Vam vedno pravi moj brat: ne prenaglite se; naglicskrii dobra."
"Ne bom se," zatrjeval je Vrban in odložil žlico. "Bog ti povrni, Lenka! Pozdravi mi gospoda Lisca 1"
Lenka je poravnala rjuho, stlačila konec odeje pod žimnico in se poslovila. Vrban pa se je obrnil na drugo stran in začel premišljevati, če ga ni bil okanil Kovač. Premotila ga je Jerica, ki je prišla vprašat, kaj naj mu skuha za kosilo.
"Oh, nič, nič!" tožil je strijc; "saj ne morem nič jesti. Kar boš skuhala za družico, tega prinesi meni nekoliko, na krožniku; posebej ni treba kuhati nič. Hlapca naj drva žagata popoldne, dekla naj pa omane korenje, da pride s poti, in potlej naj prede, da ne bo postopala brez dela. — Kaj pa še stojiš?"
naglil sem se, to je gotovo. Gospod Lisec ima prav; on je moj jedini prijatelj .Dobro, da se nisem še zavezal. A brez gospoda Lisca ne storim nič.", Preštel je še jedenkrat, kaj si je bil pridržal,'in prestrašil se, ker ni bilo vmes Dolge njive, največje in najrodovitnejše, ki bi nosila najemnine sto goldinarjer. Urno je zgrabil palico ob postelji in jel tolči ob tla, da bi priklical Jerico. Ta se je oglasila precej in urno pjritekla misleč, d;j je strijc uslišal njeno prošnjo. Vrban je povedal, da so se dogovarjali s Kovačevimi o ženitvi.
"Saj se nič ne mudi," dejala je Jerica naglo in mela si predpasnik.
"Ampak Kovačevim se mudi, da tako silijo. Jaz sem obljubil skoro polovico posestva izročiti tebi iz gole dobrote, katere nisi vredna, ker vedno misliš na lišp in razveseljeva-nje. A zarekel sem se bil in zmotil, da doboš tudi Dolgo njivo. Toda te njive ne dam. Skoči zatorej h Kovačevim in reci, da Dolge njive ne."
Jerica se je branila sitnega posla in vprašala v skrbeh, če je že sklenjena pogodba.
"Ne. še. Ampak Kovač ne sme misliti, da sem jaz tak tepec. Kaj me hočete spraviti na beraško palico? Ti poslušaj pa pojdi!"
"Deklo bom poslala," dejala je Jerica in skočila iz izbe, da bi se izognila daljšemu razgovoru. Upala je, da se razbije Kovačeva pogodba ob strijčevi skoposti. Ne da bi črtila Franceta ; «i zdelo se ji je, da se drži, kakor bi ji skazal veliko milost, če jo vzame za ženo; žalilo jo je tudi, da poprašujejo Kovačevi samo stri j ca, nje pa nič; kakor da ne bi imela nič besede. Strijcu bi morala še hvalo vedeti in Kovačeve tolažiti,'ker jim je dota premajhna. Bridko je čutila svojo široščino in tem gorečnejše še oklenila onega, ki je ni razžalil in osramotil z zopernim barantanjem, kateremu bode v zakonu tovaršica in gospodinja, ne pa dekla.
Zvečer je prišel Tone v kljub metežu na dvorišče in ona mu j6 pripovedovala, kaj da
se plete, in tolažila ga, da se strijc gotovo še i premisli. "Kaj pa, če se ne bo!" dejal je To- j ne ves pobit. "Veš kaj, Jerica? Nič se ne meniva za strijca. Dobila bova kje kaj v najem, ker jaz imam lepo doto."
"A jaz nimam brez strijca nič," potožila je ona, "in ne morem storiti brez stri j če ve volje nič. Priberačiti pa tudi nečem nikamor."
"Oh, ne govori tako!" ustavljal jo je on. "Oba bova delala in dobro se nama bo godilo. Ti ne veš, kako sem1 jaz priden."
Začulo se je trkanje v strijčevi izbi.
"Strijc kliče," šepnila .ie Jeriča. "Zdrav, Tone! Hvala ti, da si prišel."
"Počakaj še malo, Jerica."
"Ne, ne smem. Prišla me bo klicat dekla, in noč^m, da bi naju tu dobila."
"Jaz se ne bojim nikogar."
"Ne, ne. Pojdi, Tone! Kovačevi so hudi nate in lehko ti kaj štore."
FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, III.
Phones: Canal 6188; Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912.,
M JK	ALASKA
I] iPfilllli| plp^'Tll	OMARE ZA LED
m y§§| , i	ne morete dobiti bolj-
m I	še ,pa tudi ne cenejše.
■^Szxns "	I J ■
mm - r Od $15.00 naprej.
-H83®	S
I I J Ijvti';	Naše omare za led
rffl	i so znotraj prevlečene
fl j	s korkovino, kar za-
j_... .........II 1 držuje toploto — to
^W-r-aJ II..T 7 1 jjh pomeni, da veliko
prihranite na ledu in {sr5^^^^	jedila ostanejo dalje
časa sveža.
POSEBNA CENA $69.50
za emajlirano peč, hikjer ceneje. Druge Vrste od $35.00 na-' prej.
Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se!
Naše zveze s staro domovino
'■' '	" vse'1 denarnih zade-Y) i)	va'' s0 neprekosljive-v^.iMIinffas^g&a,- ,	Vi živite lahko kjerkoli	li širom Združenih Dr-™ jj	ž;iv in vendar je vam HR	mogoče poslati denar v P	stari kraj potom naše ;i	banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi jj	prišli sami osebno na
E3 ba"ko.
[fin NAŠE CENE SO PO |1 DNEVNEM KURZU.
|Pi! ter podvržene spra-g®j membi, toda zmerne in s-_ | poštene. Denar pošlje-mo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski pošti ali pa v čekih (draftu), plačljivih po ta-mošnjih bankah.
POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj li ti žive v k^ki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče.
Vsi na'ši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade.
Kapital- in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar.
"Krošnjar Štefan je prišel in ponuja blago prav po ceni. Kupite mi za jedno krilo in za dva predpasnika; kar nič nimam obleči."
"Kaj ti pride na misel! Nobeno kmetsko dekle nima toliko obleke kakor ti. Ali hočeš hoditi okrog kakor gospa? Nečimernost je velik greh, in krošnjarji so skušnjave za žensko nečimernost. Kar gre naj Štefan."
"Ne more dalje v takem vremenu. In tako lepo in trpežno/blago ima, in prodaja prav po ceni, pravi da v izgubo, samo da kaj proda."
"In ti mu verjameš? Kader imajo otroci denar, imajo krošnjarji semenj. Gre naj!"
Jerica je šla in starec je nadaljeval svoje premišljevanje. Računil je, koliko mu še o-stane, če se omoži Jerica, in dozdevalo se mu je, da si je pridržal premalo. "Ta Kovač, ta je zvit," si je dejal. "S sladko besedo premoti človeka, da bi prodal samega sebe. Pre-
silili
................................ i ...................'•"•'VM^iJM-i^tL
rdfečo kravato, ako mi dokaže, kdaj sem se jaz v glavne odbornike SNPJ. zaganjal. Zdi se mi, da je golo in suho tam, kjer
rdeči nageljni — životarijo. '
* , * •!*
Dvakrat prišito drži.
Tako bo pač mislil Mr. Joseph Presterl, Collinwood, O., ki zopet poudari z vsem poudarkom : "Ni naš namen voditi boja proti cerkvi kot taki, pač pa pobijamo . . ." Besede slišim, a manjka mi vere, vere, ker se dejstva z besedami ne strinjajo. Stavim, da bo stvar še parkrat prišita, držala pa ne bo, ker ni resnična. Ali naj vam
citiram Proletarca? * *
Hvaležno kvitiram.
Ko sem jaz pred nedavnim omenil, da g. Moleku v neki reči prav dam, je to priznanje brisktno odklonil, in decidira-no izjavil, da mu je ljubše, če mu ne dam prav. To je njegova stvar. Moja stvar pa je, da hvaležno sprejmem, ako kdo izreče kako priznanje, toraj tudi sprejmem od g. Moleka, saj butara je tako že dosti težka, "ko ne poznam ne miru ne ljubezni," in bi stvar z nehvaležnost-jo še bolj pobutaril. Toraj kvitiram priznanje, da "mu je ušla ena resnična." Ta resnična je: "Utopije si delajo ljudje sami." Vesel vzklikne g. Molele "Kdo drugi, kakor ljudje so naredili utopijo nebes!"
Da, tudi vi ste ljudje, in vi hočete narediti iz krščanskih nebes — utopijo, zato tajite Krista kot zgodovinsko osebnost, sploh osebnega Boga, a i naših nebes se ne drži prav no-jbena utopistična ^loveška pri-imes, ker slonijo na zgodovinskem krščanstvu in razodetju.
To je splošno važno, drugo o kvalifikaciji za nebesa, ker ni miru (vaš rdeči nagelj .ie v prejšnji številki imenoval mene pohajkovača?) in ni ljubezni" in "se jih brani z vsemi šti-Kimi," pa pripustimo onemu, ki bo kvalifikacijo pregledal in pretresel, sam pa vem, da bo huda predla.
LOUTS STRITAR
te priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohi-itve eb času selitev in vse kar •pada v to stroke.
Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
Vsi znajo misliti, a . . .
Vsi okoli naprednih listov se ponašajo, da znajo misliti, z možgani misliti, samostojno misliti, prosto misliti . . . in čudo bi bilo, ko bi se kot "thinker" ne postavljal tudi Mr. Richard Zavertnik, ker izobrazbo vsaj ima.
V svoji razpravi o "free-thought" v št. 140. Prosvete govori nekaj o "ointment found in the articles of Ave Maria, Amerikanski Slovenec, Edinost |(?) and Delavska Slovenija," s katerim si baje nekateri člani ("prostomiselne" jednote nama-žejo svoje misli, potem o ske-bih, štrajkih, o oblasti, vladarjih, hudem in dobrem, hudih in dobrih, o usmiljenem Bogu . . . in ker drugi o takih-le stvareh drugače mislijo, kakor je nje-fflui f)f»f', »'zA-iVA-frer "I wouftf swallow these doctrines myself if I were not endowed with a thing that is called a 'thinker,." Drugi toraj imajo malo take robe (thing), ki se imenuje mislec, on jo ima, in zato malo drugače misli, a tako je pri tem "thinker," kakor tudi pri mnogih drugih, ki se s to robo ponašajo, zopet ona roba, namreč, ali tudi prav mislijo. That's the question.
* * sle
Ni tako suho na starih pašnikih.
Rdeči nagelj, Mt. Clemens, Mich., pravi v Žarkometu, da se "Trunk, Črne In njim podobni pohajkovači zaganjajo v gl. odbornike SNPJ., ker iščejo novih pašnikov, ko so stari že goli." Glede moje malenkosti mu povem, da meni stari pašnik popolnoma zadostuje in ni prav nič gol, tako da mu kupim še
J0LIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,	JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir ___Joseph Dunda, pomožni kasir_
Razprodaja novih knjig*
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Illinois in državi Kansas naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zstopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati knjige naše knjigarne.
Mr. Kurnik je pooblaščen pobirati naročnino za liste "Amerikanski Slovenec" in "Ave Maria."
Vsem ga najtopleje priporočamo in obenem prosimo vse rojake in naročnike, da mu grejo na roko pri njegovem težavnem delovanju za katoliški tisk.
Uprava Amer. Slovenca.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in \ 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC!
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
Na tej razprodaji se nudi našim rojakm v Ameriki izvanredna .prilika, dobiti po posebni ceni štiri jako zanimive knjige:
1.	"KRI MUČENIKOV." Interesantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu,
ki pripoveduje o kristjanih in njih mukah............................ 60c
2.	"SOCIALNA ČITANKA" vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati.................... 45c
3.	"NEVESTA IZ KORINJA" je zanimiva slovenska kmečka povest........ 25c
Skupaj..................$1.30
NAZNANJAM
Slovencem in bratom Hrvatom, da pridem zopet v okolico Jo-liet in Chicago, kjer jim boni' nudil fino grozdje, lastnega pridelka, cene bodo primerne, j Zanesljivo se obrnite z naročilom na John Jelenicha, 1210 Elizabeth St., Joliet, 111. Grozdje bo zrelo od 7 do 10 dni prej, kakor pa je bilo druga leta. Do svidenja
FRANK STEFANIGH
R. 1, Box 230 Fresno, Calif.
t-P
KDOR NAROČI VSE TRI SKUPAJ, PLAČA SAMO IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO ŠE VELIKI KOLEDAR MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORISTNIH, ZANIMIVIH IN PODUČNIH SPISOV.
Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi.	j|i
Naročilom je priložiti l^ine^ Order ali bančni draft.	gj
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"	|j
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL. ||
mpy/agjjHHPiHH
Hudiča ni, škrat pa je.
Hudiča so naredili samo far- 1 ji, se pridušujejo svobodomisel- 1 ci okoli Glasu Svobode. Tudi 1 škrati so sad ljudske domišlji- ' je, v tem jim farji ne delajo nobenih težkoč, a neki škrat, namreč tiskarski škrat, se je pa le zglasil v svobodomiselni ti- ; skarni. V Glasu Svobode je tiskano na strani 3. št. 50.: "V 1 Chicagu naj bi bil ustanovljen ! glavni odbor in ta naj bi se in-formiral pri Free Mason Grand Lodge, če bi bili oni pripravljeni, dati nam Slovencem' poslovnico in čarter za ustano- 1 vitev — protizidarskega reda za Slovence . . ." Šmentani I škrat.
Dalje: ". . . nihče vam tega ne brani. Svobodna vam pot. Ali nikar ne podpirajte tega, kar nameravajo zgraditi iskre- ' ni in navdušeni ljudje . . .," to 1 je svobodomiselci. Hudiča ni, 1 niti ni kakih škratov, a tiskar- ' ski pa so.	j
I ROJAKOM V |
I WAPKEGAH-NOBTH CHICAGO jj
Priporočam svojo trgovino z mešanim j f/	\	blagom in obuvali. V zalogi imam vsako-
P H TRsjaT »	vrstne obleke .vsakovrstno spodnjo oble- ij
^ II	H	ko "Cooper's Underwear," srajce za praz- 4]
tj WWTj^^M	nike in za na delo, klobuke in sploh vso j
P y^sSxkWBSe	opravo za celo družino.
Pridite ini prepričajte se, da je pri na« Jt	imfr	dobro blago, zmerne cene in ista postrei- •ij
l*	iffifflrav	ha kakpr kjerkoli drugje.	tf
j,	Se priporočam v naklonjenost
J* m§k FRANK OPEKA i
fc §	trgovina z mešanim blagom ^
^pj	502—10th ST., WAUKEGAN, ILL.
Ik J^JLJk* dCkJtuJLO^JLJIuJluJLJL Jl'JIu Jc. jIc. JIc. Jc. Jc. Jk. dc. Jc. Jfc, Jb
DR. T p. KONOPA zdravPn0?6DNSRG IN
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. ArmitaKc 614S. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326