229. ite«.
poiMiina plačana v gotovini.
H Liubilsni, v pnafideliek 10. oktobra 1021,
fffggr p©sa«feea«a &iav. L
Lelo V.
»ha Ja raaen neeieli En »razmikov vsak dan ob 18. ur« «*©pe!c?ne.
Drednistvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
dopise frankirati in pod-pisati, sicer se jih ne pri-ttbei. Rokopise se ne vrača.
0gla3i: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'— Pii večjem naročilu popust.
diasilo jugcslcv. scciiaEne * densoferatitne stranke.
Telefonska št. 312,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480,
Reklamacije za liat so poštnine proste.
Upravništvo je v L ubijani, Frančiškanska ulica št. 6 L,
Učite! 'ska tiskarna.
Zahtevamo popolno univerzo v Ljubljani!
Univerzo SHS — pet fakultet le priznala narodna skupščina septembra 1919. leta. To je torej zakon, ki ga sme izpremeniti le parlament. Ako ie sedaj ministrski svet sklenil — pod pretvezo zmanšanja državnega bidžeta — da ukine tehnično in medicinsko fakulteto v Ljubljani, je to očividno kršenje ustave.
Več kot dovolj jasno je. da izgovor o štedenju. ne more in ne sme opravičiti ukinienja gori omenjenih fakultet in navsezadnje m_orda celo cele ljubljanske unverze. ki si jo je slovenski narod po mukepolnem trudu priboril. Ljudstvu omogočujmo izobrazbo doma! Stedite gospodje, ne Dri ljudski izobrazbi, temveč pri mi-liarizmu. pri dosedanjem škandaloz-ned državnem gospodarstvu!
Zahtevamo v Ljubljani popolno univerzo z vsemi petimi fakultetami! Ljubljanska univerza ima vse predpogoje za lepo In naglo, uspevanje. Seveda, če se ii ne meče polena pod noge. ‘kakor doslej!
Ukinjenje dveh fakultet ie nedvomno škandal, ki upliva slabo tudi v inozemstvu in ki kruto žali čuv-stva in krati pravice vseh Slovencev. Tega nai se vlada zaveda ter naj nemudoma nele prekliče svojo namero temveč naj z vsemi sredstvi še pospeši vsestranski razvoj Viublianske univerze, kar ie predvsem njena dolžnost! Naj tudi nikar ne prikrajšale zagrebške univerze!
Tehnična in medicinska fakulteta v Ljubliani sta na potu najlepšega Drocvitania in neodpustljiv greh bi bil. če bi se ju ukinilo! Zadnja ima v prosekturi deželne bolnišnice svoj anatomični in fiziološki institut, ima dograieno novo poslopje za anato-mične in siziološk.e vaje 5 prostorov za znanstveno delo profesorjev in asistentov, en prostor za mikroško-Piranie. kleti, kjer bo etabliran kemični zavod in eno moderno predavalnico za 170 slušteljev. V nadzid-nem nadstropju nad staro prosektu-ro stoji fakulteti 7 prostorov na razpolago. Letos zapušča krog 60 me-dicincev s položenim prvim rigoro-zom Ljubljano, da nadaljuje svoje Študije v inozemstvu. Fakultetni zavodi. v kolikor so potrebni za študijsko dobo dveh let do prvega ri-goroza. uamreč anatomični. fiziološki in histološko - embriološki zavod bi bili z oaobreniem proračuna za leto 1921—22 v vsakem oziru vseskozi opremljeni tako da bi odpadel v Pribodnem bidžetnem letu vsak izredni kredit in bi stalo vzdrževanje fakultete v tem obsegu, kakor ie sedaj. državo le Pol miiiiona kron na leto!
K poglavju o zaščiti dela.
i Konec.)
Proračun za leto 1921—22 predvideva 391.000 kron rednih in 3 milijone krcn izrednih izdatkov.
Ti zadnji pa notranjo opremo novo zgrajenega paviljona (mobilije, auditorium za predavalnico, omare itd.), za kompletiranje znanstvenih aparatov in učnih pripomočkov in za nabavo strokovne biblioteke. S to vsoto bi bilo torej zadoščeno vsem potrebam dobro in vsestransko urejenih institutov in bi izhajala medicinska fakulteta v tem obsegu s pol milijona kronami letno!
2 ukinjenjem fakultete bi pa obratno utrpela država znatno škodo. Novozgrajeni anatomično- fiziološki zavod z že. naročeno notranjo opremo in deloma že naročenimi instrumenti bi ostal neuporabljen in neuporaben torzo. Dragi znanstveni aparati in drugi učni pripomočki, s katerimi razpolaga fakulteta že sedaj. bi ostali neizrabljeni, ker ie zagrebška fakulteta z njimi že preskrbljena. Fakuleta ima veliko število mikroskopov, mikrotomov. barvil, steklovine in z lastnim trudom izdelanih anatomskih preparatov.
Ko bo urejen novi paviljon bo nudila med. fakulteta v Ljubliani prostora za 100—150 slušateljev v enem letniku. Sedaj jih je inskribiranih približno 80. Vsi ti dijaki, večinoma ro-ieni vsi v Sloveniji, tretjina od teh v Ljubljani, kjer Imajp svoje roditelje, bodo po ukinjenju fakultete primorani oditi v inozemstvo, ker zagrebška fakulteta ie prenapolnjena.
Potrebnost, reelnost In živliensko sposobnost ljubljanske medicinke fakultete ie bil uvidel tudi bivši šef zdravstvenega odseka za Slovenijo dr. Ivan Oražen, ki je zapustil vse svoje premoženje v znesku 15 milijonov kron medicinski fakulteti v svrho otvorjenja akademskega doma za medicince v Ljubljani.
Že najbližja bodočnost bo pokazala, da so v naši državi potrebne tri medicinske fakultete, ako nai ne postanejo vsi velikopotezni načrti mi-nistrstv zdravja v svrho zboljšanja sanitarnih razmer v kraljevini udarec v vodo.
Napaka, ki jo namerava zagrešiti ministrski svet. nai se takoj popravi! Ce pa ministrski svet tega ne bi storil, mora odločiti parlament! Državni proračun pa na vsak način pred parlament!
*
Včerajšnji list »Jutro« preklicuje vest o opustitvi fakultet. Informirani smo pa. da ima kljub temu vlada tako namero. Zadnje poročilo torej je le politična »finta«.
O	potrebi in koristi zaščite mladoletnih je skoroda odveč obširno govoriti, ker je le-ta Še posebno nujna ne-le. da se s skrajšanim delovnim časom zaščiti mladina pred prevelikim izkoriščanjem od strani delodajalcev. da se vzdrži pri zdravju, temveč tudi zato. da se ii proži prilika obiskov strokovnih nadaljevalnih šo. kurzov itd. Pod poglavje zaščite mladoletnih spada še posebej skrb za smotreno po potrebah urejeno in organizirano stročno in Šte-vilčno vzgojo mladoletnih. Mladolet- 1 ne delavce (pa tudi ženske) delodajalci še posebno radi jemljejo v delo. ker so cenejše delovne moči in se dajo tudi bolje izkoriščati. Poznam slučaje, da moister dela samo z vajenci; zposleni so ti reveži od ranega jutra do pozne noči. vsi izmučeni so in Izmozgani; poznam pa tudi slučaje. da morajo vajenci opravljati vse različne domače posle med delavnim časom. Tu je treba torei še celo vse temeljitejše zaščite dela. ki varui vajenca kot učečo se mladino! Potrebna je regulacija vajeniškega sistema. Skrajša naj se delovni čas za mladoletne, preskrbi oa jim nadaljevalne šole. Ce dr. Žerjav pravi, da bi ob uvedbi 6 urnega dela za vajence »umirali« mesto dveh štirje vajenci pri svojem moistru. se laska le obrtnikom. Zakai pa »umirajo« da ponovim ta izraz?! Ce se bo uvedel skrajšani delovni čas. nam naš cvet, mladina, ne bo že ves pohabljen in bolehen, zapustil kot pomočnik svojega mojstra. In če se bo pri moistru lahko učilo zato več vajencev. moremo to le pozdravljati, da si ustvarimo več kvalificiranih delavcev! Pri zaščiti mladoletnih pa bi se zakon moral ozirati tudi na to, da prepreči produciranje prevelikega števila kvalificirančev v posameznih strokah. Tako se n. pr. v ključavničarstvu izuči toliko maso vajencev, da ti pozneje, ko so že izučeni. ostanejo brezposelni itd.
Dr. Žerjav hoče s svojimi predlogi »reševati« obrtništvo! V obrtni-, štvu naj se dela po 10 ur na dan, oz.
\ naj se mojstrom sploh dovoli, da ali s prošnjo na pristojno oblast, ali pa sploh z navadnim pismenim dogovorom z delojemalcem določajo sami delovni čas!. Vsakdo ve. da ka-
pitalist hoče izkoriščati delovno moč in ie potemtakem jasno, da bodo delodajalci vsi zahtevali dovolitve za podaljšanje delovnega časa in da bi planili kakor gladni volkovi na dovoljene svobodne dogovore o delovnem času. Toda ali ej potem to kaka zaščita dela?!
Materijelno odvisen delojemalec bo — posebno še v dobi splošne gospodarske krize, kakor jo imamo n. pr. danes — naravnost prisiljen, da se ukloni delodajalcu, da sklene ž njim dogovor za daljši delavni čas, če noče ostati brez vsakršnega zaslužka. In dr. Žerjav imenuje zahtevo socialistov po uvedbi splošnega osemurnega delovnika pretiranost in zahteva, naj se po posameznih podjetjih šele zdravniško dokaže izraba delovne moči preko normale v osem. deset ali dvanajsturnem delu, da se dovoli osemurni ali šestuml delovni čas! Kake nerednosti pa bi nastale s takim zdravniškim dokazovanjem za vsako posamezno podjetje!! Obrtništvo bi tudi samo mnogo trpelo, če bi se uvedel zanj 10 urjii ali 12 urni delovni čas. ker bi za isti ali na še boljši zaslužek šel vsak delavec rajši v inditstrijalno podietje. Usluga, s katero se misli dr. Žerjav navezati na lastnike, je torei kai slaba! Reševati obrtništvo s tem, da se mu dovoljuje intenzivnejše izkoriščanje delavpa in vajenca s tem, da se obrništvu olajša eksistenca z davčnimi olajšavami ali s podobnim, pač ni upravičeno m ie znak pristranosti In nenaklonjenosti delavstvu.
Glupost In demogogijo nai kapitalistični gospodje, ki si nadevajo vse mogoče napredne, patriotične in rodoljubne naslove, ne Imenujejo socialističnih zahtev po uredbi splošnega 8urnega delavnika in po uvedbi šestumega dela za mladoletne, pač pa nai s! rajši ogledajo sadove svojega pametnega gospodrjenja, ki že nihn samim dela sive lase!
Naloga delavstva je. da se odločno postavi v bran za . svoje svete pravice, za svojo eksistenco! Podpirajmo svoje zastopnike v parlamentu z neumorno agitacijo in z organiziranjem proletarskih falang. S tern si bomo ustvarili tudi svoje trdnjave za bodoče boje s kapitalizmom, ki nas še čakajo!
Zvezni delegacifski zbor „Svobode“.
Centralni odbor delavske izobraževalne zveze »Svobode« sklicuje redni letni zvezni delegacijski zbor »Svobode«, k se bo vršil dne 30. in 31. oktobra 1921. leta. Začetek zbo-
ra dne 30. oktobra t. Lob 9. uri zjutraj v mestni posvetovalnici v Ljubljani.
Za ta delegacijski zbor je določil centralni odboj sledeči dnevni red;
1. Otvoritev zbora.
2. Verificiranje mandatov.
3. Poročilo cetralnega odbora:
a) Poročilo predsednika;
b) poročilo, tajnika;
c) poročilo blagajnika;
čl poročilo nadzorstva.
4. Poročila odsekov:
a) Poročilo propagand, in izobr.i
b) poročilo dramatičnega;
c) poročlo pevskega in glasbene*
ga;
Č) poročilo abstinenčnega;
d) ooročilo telovadnega!
e) ooročolo športnega;
f) poročilo šahovskega;
g) poročilo mladinskega;
h) šenstvo.
5. Volitev novega zvezlnega na* čelstva in kontrole.
6. Sklepanje v prijavljalnih pred* logih in pritožbah.
7. Slučajnosti.
Vse zvezine podružnice nai se n« na podlagi pravil pripravijo za ta ob* čni zbor.
Centralni odbor s. d. I. z. »Svobode«.
Izjava učiteljstva obrtno-nadaljevalnih šol.
Da se Izognemo napačnemu tolmačenju vzrokov, ie katerih se ne morelo zopet letos o tvoriti obrtno - nadaljevalne šole m prerademu povdarjanju, da so honorarji učiteljstva vzrok neotvorltve, podala učiteljstvo sledečo Izjavo:
lPouk na obrtno - nadaljevalnih Šolah ni najlažji, posebno ne sedaj, ko 1« učiteljstvo ovirano glede učnih pripomočkov, s katerimi se do skrajnosti hrani, pa tud! zaradi učencev, ki Imajo tako rasttč-no predizobrazbo.
2. Učiteljstvo Je polnoštevilno pripravljeno prevzeti tudi pouk obrtno - nadaljevalnega šolstva, kljub temu, da se mora z tem odreči svojemu zaposlenju drugje* kjer hna boljši zaslužek in nedeljskem« prostemu času. Trditev, da se učiteljstvo brani poučevanja obrtnih vajencev, ni resnična!
3. Edina zahteva učiteljstva je ta, dai se učne ure honorirajo sorazmerno z narastkom draginje t. j. v Istem razmerju z predvojnim honorarjem, kakor so narasle življenske potrebščine. Učiteljstvo zahteva za vsako uro 10 dinarjev, za nedeljske ure pa po običajnem tarifu nedeljskih pristojbin dvojno t j, 20 dinarjev za uro. V enakem razmerju naj se zviša tudi vodstvena nagrada po številu razredov.
4. Do teh zahtev so prisilile učiteljstvo draginiske razmere, silen pritisk in narastek življenskih potrebščin: hišni posestniki so zvišali pristojbino za stanovanja za 400%; obrtniki so zvišali svoje tarife zaradi povišanja delavnih ur delavcem, kt ne delajo pod 30 K za uro; trgovci so zvišali blago do 100%; živila se pa naravnost z velikimi skoki draže dan na dan. Ob sebi umevno, da učiteljstvo ne bo pustilo svojega dela plačevati v naravnost sramotnem razmerju do teh poviškov In ne s tem svojega dela podcenjevati, posebno ne, če se povprečno računa na uro za vsakega učenca eno krono in najsi jo plača potem
LISTEK.
H. Mann — Ivan Albreht:
SIROMAKI.
«
Roman.
(Dalje.)
Zdai so luči v tovarni pogasnile in se p.rižgale po kasarnah, tam ob kraju V kantini. Od tam ie prihajal hrup Delavec Karol Balrich pa je tiho stal pri oknu v svoji sobi 101 delavske hiše B. je videl pred seboj isto kakor posestnik vile Klinkorum In ie premišljal, tudi on. o svetu, ki ga ie obdajal. Seve, mnogoteri hrup v hiši sami. z desne. leve. zgoraj in spodaj ie izdaleka prekričal njegove misli na bolj oddalieno. Kroginkrog sebe je čul. kadar je ob nedeljah počival in zdai zvečer, predno je zaspal prepir, poljube, razgovore o denarju in hrani, pretepanje otok. je čul skozi odmevajočo in drhtečo hišo vse. kar se je dogajalo, kar je bilo življenje ljudi in kar že ni bilo
več življenje • njih zadnje ječanje, njih stok za slovo. Ali češče od umiranja ie čul porajanje. Tedaj si ie zatrjeval. kakor mu je pač bilo tisti večer nri srcu:	»Zopet	en mož za
delavske bataljone«, ali pa: »Hess-ling se iahko smeji: spet en bedak.«
Kajti delavec Balrich je videl, spričo vseh razmer, v osebi generalnega ravnatelja [Icsslinga najvišji namen in zadnji rezultat živlienje krog sebe. vseh teh naporov, razburjanj in bolečin — in ne samo tehle tu. Brez ozira na Gauzenfeld. je mesto, kakor je bilo. je delalo za bogataša in je životarilo le potom njega. Zemlja sama se ie vrtela naj-brže le krog njemu enakih. Njemu na ljubo vojaštvo; In celo kralj pravzaprav njegov norec. Tega si je vzdržaval. on pa ie zaslužil. Na denarju je bilo ležeče.
»Ce bi bilo ležeče na denarju,« ie dejal profesor pri svojem oknu, »potem bi tale Hessling po pravici stisnil prilike mojega življenja na ono nizko stopnjo, kjer omedlevajo njegovi plačani sužnji. — medtem ko
on sam —.« Za gozdom je stanoval on sam. Nad dolino ki io ie bil pozidal, nad siromaštvom in nadlogo, toda zavarovan pred vonjem in pogledom njunim, za lastnim gozdom na zelenem holmu, v svoji svetli, od rož ožarjeni vili »Višini« ie domoval vedrega srca s ponositimi svojci lastnik. povzročitelj in izkoriščevalec vse te socijalne umazanije. Beseda ie i>adla. Dva prijatelja sta prišla h Klinkorumu in zdravnik dr. Heuten-fel kakor tudi konzistoriialni svetnik Zillich sta ponovila besedo. Čim višja je omika tem bolj razvit je soci-talni čut - - in ž njim rahločutnost za izzivanje kapitala, to protestiranje najrazsipnejšega razkošja tik poleg igrokaza bede,, to drvenje avtomobilov mimo razdedinjenih, to tulenje piščali.
Sestri delavca Balricha je zgoraj prisolil Dinkl, njen mož. klofuto, ki je odmevala do semkaj, ona sama Pa je pretepala otroke Ko so se vsi dovolj nakričali in sosedie dovolj nasmejali, se je s kričavim glasom
i	lotila večerne molitve. Karol Bal-
rich je mislil še vedno: »Na denarju je ležeče.« Tu je spodaj na levi Her-bersdurfer široko nategnil svojo harmoniko. In Balrich je zdajci opazil, da ne pride z mislijo dalje. Težko je zaznati kaj razločnega o resničnem teku sveta, o njegovih odnošajih in zakonih. Govorniki na shodih govore iz daljne daljave; da bi jih mogli razumeti drugače nego z občutkom našega gnjeva, bi se morali prebiti do tja. kjer so oni po večini bili že ob rojstvu. In kako zdaj še priti do tolike omike?
Gospodje v profesorjevi sobi so mrmrali:	»Zgradbo električne že-
leznice v Gauzenfeld je opovrgel. Boii se občevanja sveta z njegovo dolino solz. ne želi vpogledov in je zoper to. da bi njegovi ljudje prepogosto ponavljali obiske v mestu, pri syoiih sodrugih. na shodih. Ob nedeljah jih hoče usiliti v svojo kantino. Kakor .v getu * hoče. da bi se
* Geto (ghetto) — židovski del mesta. Židje se ženijo le med seboj.
Op. prev.
plodili, da bi ostalo njemu do zadnjega vse. kar so in kar zmorejo. Naj kdo Pogleda posledice! Kar se mene tiče. mi je znano, da telesne poškodbe v Gauzenfeldu za mnogo odstotkov prekašajo ostale naše. Nihče naj se ne čudi. če nekoč mene, Klinkoruma najdeio zjutraj v luži krvi! Da nisem taJk mož reda, kot sem. znal bi najti mesto, kjer bi sa dalo prijeti javnost.« •— No. mrmra* joči izobraženci so pri novi stekle* nici vina celo sprožili vprašanje, da li je mož s povprečnimi dohodki, to* da z. izvestpo duševno višino, s svo* jim bitjem in sirečo res navezan na sedaj obstoječe razmere. Ko je bila steklenica prazna, so videli pred seboj vse najhujše, katastrofo, konec sveta. »Vidim,« ie vzkliknil Klinko-rum. v objemu duhov. »Vidim, da bo vstal nekdo in se bo maščeval za* me!« — In pri tem je bolj krepko sedel v kot.
(Dalje priln)
Blran 2.
NAPREJ.
Stev. 229
obrtnik, trgovec ali pa država. Tudi ni sorazmerno to honoriranje s plačo, ki jo dobiva ročni delavec za uro.
5. Učiteljstvo konštatira, da se celo obrtniki branijo prevzeti strokovni pouk na teh šolah za ta honorar in stavijo višje lahteve za uro ter prepuščajo pouk s tem honorarjem učiteljstvu, in raje delajo v tem času doma, ker več zaslužijo.
6. Učiteljstvo Sinatra pouk na obrt-no-uadaljevalnih šolah za nadure, ki jih ima :elo ročni delavec plačane po dvojnem tarifu, profesorji dobe za nadure po 80 K; torej je učiteljstvo pokazalo dovolj dobre volje omogočiti pouk na obrtno - nadaljevalnih šolah in je celo za ure v delavnikih postavilo navadni tarif, pod običajnim honoriranjem nadur in s tem tudi nedeljske ure ni mogoče šteti kot dvojni tarif.
Naj pokažejo še prizadeti faktorji toliko dobre volje!
MINISTRSKI SVET.
LDU. Belgrad, 7. okt. Na današnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o proračunu ministrstev za Došto in notranja dela. Nato se je sklepalo o rekočih poslih. Izdana je bila naiedba. da se vloži pri madžarski vladi protest proti temu. da se tamkaj naši rojaki silijo vstopati v madžarske sole. Na koncu seie se ie govorilo tudi o upravi Rdečega križa.
DELO ZAKONODAJNEGA ODSEKA.
LDU. Belgrad, 8. okt. Danes dopoldne je bila seia pododbora zakonodajnega odseka, na kateri se je razpravljalo o centralni upravi, o državnem svetu in o upravnem sodišču. Na tei seji se je končalo razpravljanje o zakonu glede centralne uprave. Razpravljalo se je o onih točkah, ki so bile odgpdene. Nadalje se je ukinila institucija osebnih tajnikov ministrov, o katerih je govor v členu 15. o civilni upravi. Odbor je sprejel zakon, razpravljati je poslej sa.mo še o nekaterih prehodnih na-redbah. o katerih pa še ni mogoče sklepati, ker še niso izdelane. Kakor hitro bo minister za ustavotvorno skupščino in izenačenje zakonov pripravil prihodnje naredbe. bo takoj, najbrže že v torek, sklicana seja sekcije.
UMIK BANKOKRATOV.
LDU. Zagreb. 8. okt. »Jutarnji list« poroča iz Belgrada: Iz dobro informiranega vira se doznava. da bo koncesija konzorcija »Omnium Serbe« vsekakor prišla pred parlament. Pred parlament mora priti, ker je pri tem angažiran državni kapital in ker se razen tega ž njo dovoljuje eksploatacija več naših naravnih bogastev, posebno vodnih moči v Bosni.
Z ALBANSKE MEJE. i
LDU. Belgrad.. 8. okt. Na albansko mejo so došla naša oiačenja in zavzela določene pozicije. Albanci so to uvideli in morda so ravno zato zadnje dni tako mirni. Naša ojače-nja na albanski meji so tolika, da bo gotovo odbit vsak albanski napad.
NEMŠKA VOJNA ODŠKODNINA.
LDU Beograd, 7. okt. Naša komisija
v	Nemčiji, ki ima nalogo sprejemati vojno odškodnino, je prejelo doslej od nemške vlade 6500 konj. Dobiti Ima še 4500 konj. Izgleda, da bodo koncem tega meseca te dajatve končane.
POVODENJ V RUSIJI.
LDU Helsingfors, 8. okt. Po vesteh, ki so došle semkaj, so napravile dolgo deževje in nevihte veliko opustošenje v nekaterih ruskih krajih. Voda stoji ponekod po osem čevljev nad normalo. Več krajev je uničenih, nekaj mest pod vodo in tudi nekaj človeških žrtev je bilo.
IZ GLADUJOČE RUSIJE.
LDU Moskva, 8. okt. V nekem okraju gubernije Samara se 90% prebivalstva preživlja s surogati. Zaradi gladovanja umre zelo mnogo ljudi. V 40 vaseh umre dnevno štiri do pet oseb vsled lakote. Prebivalstvo okraja Kalanakov se preživlja s travo. Američani so v Samari organizirali prehrano 10.000 najpotrebnejših otrok.
LDU Moskva, 8. okt. Vlada namerava iz pokrajin, kjer je lakota, preseliti 173.500 otrok. Gubernije, kjer ni bilo slabe žetve, so izjavile, da prevzamejo v oskrbo 81.700 otrok. Doslej je bilo odpravljenih 3156 otrok.
ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIF V AVSTR A JI IN NEMČIJI.
LDU. Belgrad, 5. okt. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dobilo od naših konzulatov v Nemčiji in Nemški Avstriji naznanila, da se uveljavijo v obeh državah nove železniške tarife. Avstrijske tarife za prevoz blaga bodo zvišane za 30 do 50%. v Nemčiji pa na 30%.
Politične vesti.
+ Naše novinarstvo se zavzema za žrive madžarske krščanske kanallje. Jugoslovansko novinarsko udruženje je poslalo zvezi narodov protestno noto radi najnovejšega zločina Horthyjeve strahovlade, ki je obsodila na smrt znanega novinarja Pavla Kerija, urednika opozicio-nalnega lista »Az Est-a«, Naši novinarji zahtevajo od Zveze narodov, naj napravi potrebne korake, da se končajo grozodejstva madžarskega reakcionarnega režima in se Pavel Keri, ki ni zagrešil drugega zločina kot tega, da je vedno zagovarjal človečanske ideje, ponovno hi javno sodi pod kontrolo vsega civil'-iranega sveta. Madžarske sodnije so namreč: Kerija tako sodile, da so mu odvzele vsako pravico do priziva. Mislimo, da bi že bil enkrat čas, da se pošteni svet zgane in napravi konec vsem podobnim zverinskim sistemom, kakor vladajo danes na Madžarskem pod zaščito rimskega plašča ali v Italiji, kjer šovinistične buržoazija z bombami in ognjem uničuje delavstvo in drugojezični živelj, ali kjerkoli. Smo ali nismo predvsem ljudje?
+ Občinske volitve na Bolgarskem
pomenijo veliki udarec za komuniste, ki so zelo, zelo izgubili na svoii moči. Razen v par večjih mestih niso nikjer dosegli tiste večine, kakor so jo imeli prej in kar je najbolj žalostno, je to, da so šli vsi njiho-
vi	izgubljeni glasovi za meščanske stranke in predvsem zelene agrarne. Tako je pač, kjer se hoče obdržati demagogija, ki noče ničesar slišati o kaki pametni, najmanj pa organizirani socialistični politiki!
+ Predsednik Masaryk je sklical češkoslovaško narodno skupščino na jesensko zasedanje za 18. oktober.
+ Sovjetske čete so, poročajo verodostojne vesti, zavzele Vladivostok v vzhodni Sibiriji ob Tihem oceanu po težkem boju z belimi gardami. Voditelji teh slednjih so še srečno utekli. Na drugi strani poročajo, da namerava Japonska definitivno zapustiti Sibirijo, če ji Vzhodnosibirska republika popusti še drugo polovico otoka Sahalina. Vendar pa zahteva Japonska še neke pravice za ribolov ob Kamčatki in Anmrju in je vzela obsežne dele ruskega ozemlja za 30 let v »najem«.
Dnevne vesti.
Delavska zbornica v Ljubljani. Organizacija delavcev in zasebnih nameščencev v območju pokrajinske uprave za Slovenijo morajo predložiti oddelku za socialno skrbstvo do 15. t. m. seznam kandidatov za začasno delavsko zbornico, katere naloga je sestaviti statut za definitivno delavsko zbornico. Da bodo zastopane vse strokovne skupine, ki pridejo pri zbornici v poštev, se izvolijo kandidati na občnih zborih posameznih strokovnih skupin, ali če bi se to iz važnih razlogov ne moglo zgoditi, določi kandidate odbor strokovne skupine v pravilno sklicani in sklepčni se-
ji. Tako bodo zastopane pri sklepanju o
zborničnem statutu vse panoge delavcev kakor tudi zasebnih nameščencev.
Obletnica koroškega plebiscita. Danes je minulo eno leto po znanem koroškem plebiscitu, ki je izpadel žalostno za Jugoslavijo po krivdi odločujočih faktorjev.
Demonstracije visokošolcev. V soboto dopoldne so ljubljanski visokošolcj imeli protesten shod na univerzi, kjer so sklenili odločen protest proti ukinjenju medicinske in tehnične fakultete v Ljubljani. Po shodu so se v demonstracijskem Iz-prevodu podali h kraljevemu namestniku g. Iv. Hribarju, in vročili spomenico. Akademiki trdno pričakujejo, da se ukinjenje ne bo izvedlo.
Akademikom! Pozivamo vse tovariše, ki reflektirajo na Akademski dom (prejšnji hote! Triglav), da vlože t ozadevne prošnje najkasneje do incl. 11. t. m. Prošnje je vlagati centralnemu odboru podpornega društva jugoslovanskih akademikov na predpisanih fonnlarjih, ki se dobe v tajništvu podpornega društva jug. akademikov v Ljubljani (v prostorih akad. menze v Marijanišču). Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo. — Odbor podpornega društva jugoslovanskih akademikov.
Bežeči atentatorji. Juhasz in Nikolič, ki sta zaprta v belgrajski ječi radi atentata na regenta sta skušala pobegniti. Juhasz je s pomočjo nekega orodja, ki ga je našel na dvorišču, prepilil svoje okovje, pomagal tudi Nikoliču in potem sta skupaj pobegnila čez kaznilniški zid. Vendar pa so ju žandarji še isti dan prijeli, ko sta hotela preplavati Donavo, da pobegneta na Madžarsko.
Vsi ljubljanski hišni posestniki se poživljajo, da do 30. novembra 1921, vložijo pri davčni administraciji po predpisani tiskovini izkaz vseh v hiši stanujočih oseb, urejen po stanovanjskih oziroma poslovnih lokalih. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
Vse carinarnice, ki so v naši državi odveč, je odločil finančni minister, se ukinejo. Da bi vsaj ukinil tudi šikanacije, ki bodo po ostalih carinarnicah res odveč!
Rim - Zagreb. V kratkem se prično pogajanje za upostavitev direktne železniške proge med Rimom in Zagrebom.
Pri licitaciji za veleprodajo tobaka v vsej kraljevini, ki bo dne 20. t. m., se bodo kot začasne kavcije sprejemala tudi garancijska pisma onih bank, katerih vplačana glavnica znaša en milijon dinarjev. (Iz uprave državnih monopolov.)
Svarilo In prošnja. V Ljubljano, pa tudi v druge kraie češče prihaja neka ženska, ki navadno govori nemško in pravi, da je iz Maribora. Izdaja se za Pavlo, priimek spreminja in prosjači pri ljudeh razne reči, najrajši denar pod pretvezo, da ji je pošel, da ga je pozabila v kupeju, in drugače z zagotovilom, da ga takoj vrne po pošti. Je pa označena oseba čisto navadna goljufica. 2e mnogo nečednih dejanj ima na hrbtu. Da ne bo kdo vsled njene vsiljivosti ali zvijače oškodovan, svarimo prizadeti občinstvo pred to osebo.
Tiskovne pomote. V članku »K poglavju o zaščiti dela« v št. 228 naj sc glasi stavek: »Tega pa noben človek . . . zanika) (ne trdil!) ne bo«; dalje: . . . »imamo industrijo, ki šepa nele vsled posledic vojne« . . ., ter: . . . »ki Idi s svojo družino prebivat pod šotore.«
Hulfurni vestnik.
Iz Trboveli. Dne 12. t. m. priredi ob 8. uri zvečer g. Zlatko Balakovič, umetnik na gosli, koncert v dvorani »Delavskega doma«. Občinstvo iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja sploh Posavja se opozarja, naj ne zamudi prilike slišati svetovnega umetnika, ki je igral.v Londonu, Parizu, Berlinu in drugimi svetovnih mestih z največjim uspehom. Na klavirju ga spremlja priljubljen domačin umetnik gosp. C. Ličar. Predprodaja vstopnic v trgovini g. J. Molla ml.
Kongres jugoslovanskih književnikov, ki se ga slovenski leposlovci udeležijo v kar največjem številu, bo dne 21. In 22. oktobra t, 1. v Zagrebu. Podpisani odbor prosi, da bi mu slovenski udeležniki čirn-prel poslali svoj priglas. Kongresu sme prisostvovati samo tisti, ki je član kakega
jugoslovanskega leposlovnega društva. — Odbor »Društva slovenskih leposlovcev«.
Sz str©&. ©rgsnlzacil€.
Mezdni boj krojaških pomočnikov v Ljubljani. Organizacija je vložila spomenico za povišanje plač na zadrugo gg. delodajalcev. Kako se bode stvar izvršila bodemo v prihodnji številki »Napreja« poročali. Opozarjamo sodr., kakor tudi zunanje krojaške pomočnike, da ne prihajajo v Ljubljano ter sprejemajo dela tu, dokler gibanje ne konča, in se našim upravičenim zahtevam ne ugodi.
Vesfraik Svotecde,
Seja centralnega odbora »Svobo-bode« se bo vršila danes ob 20. uri zvečer v tahiiških prostorih na Aleksandrovi cesti št. 5. Ker ie seja nujna in vazna, je dolžnost odbornikov, da se zanesljivo in točno udeleže.
(Gospodarstvo.
—	Ljubljanski trg. Goveje meso 28 do 34 K kg prve vrste, 20 do 26 K kg druge vrste. Telečje meso 24 K druge, 26 K prve vrste kranjska teleta. Svinjina prve vrste 44 K, druge vrste 40 K. Slanine primanjkuje; domača kranjska slanina 50 do
55 K, hrvaška mešana slanina 75 K. — Jabolka prve vrste 12 K, druge 8 K, hruške I. vrste 16 K, druge 12 K, tretje 8 K.
—	Moka št. 0 18.50, bela krušna moka 15 kron, črna krušna moka 14 K, kaša 12 K, ješprenj 12 K, otrobi 6 K, koruzna maka 12 K, koruzen zdrob 13 K, ajdova moka prve vrste 18, druge 16 K. — Luščen fižol, novi 10 K liter, čebula 8 K kg, krompir 4 krone, kislo zelje 12 K. — Špecerijsko blago: kava Portoriko 106 K, Santos 64, Rio
56 K, bel kristalni sladkor 46 K, sladkor v kockah 52 K, riž prve vrste 26 K, druge 22 K, namizno olje 62 K liter, kis 7 K vinski, 4 K navadni, sladka paprika 104 K, petrolej 18 K liter, testenine prve vrste 28 K, druge 26 K. Mestna mlekarna brzo napreduje. Učinek je trii ta, da ie došlo takoj v prvih dneh ustanovitve v mestno mlekarno iz dežele popolnoma nepotvorie-no mleko. Dne 6. oktobra je izkazovalo mleko mestne mlekarne, ki se je oddalo za konsum, celo 4% maščobe. Na željo se bo strankam dostavljajo mleko na dom, kakor hitro sprejme mlekarna zadostno število mlečnih steklenic, ki edino nudijo popolno garancijo. Začasno naj stranke jemljejo. mleko v eni izmed podružnic mestne mlekarne. Preskrba Liubtjane s krompirjem brzo napreduje in je pričakovati, da bo končana do konca oktobra. Ponudba skladišča za zimo bi bila jako dobrodošla.
Novo tovarno za pile sta ustanovila brata Kolenc na Mirni.
—> Nemčija kupuje tonažo na Švedskem, ki ji jo prav rada prodaja. Doslej so Nemci tam pokupili parnikov za 82.489 ton, sedaj so naročili še novih 30.157 ton.
O&pisl.
Celje. (Kako ščitijo obrtne oblasti delvaske pravice.) Pri tvrdki Ivo Cater. lctsna trgovina, sklepa milo-stiva Gospa Cater z delavci pogodbe za lOurno delo; kot nadure se potemtakem smatrajo one ure. ko se dela čez 10 ur na dan. Večji del se pa dela pri tej tvdki po 12-17 ur dnevno! En tak dokument kulturne sramote in kapitalistične protizakonite predrznosti je delavska organizacija predložila »Inšpekciji dela« v Celju v nujno uradovanje. Ker »Inšpekcija dela« ni storila svoje doHD nosti takoj, se je ista ovadba preložila okrajnemu glavarstvu v Celju. Na okrajnem glavarstvu se je gosp. komisar dr. Hacin izjavil, da je nekompetenten zadevo v smislu ovadbe rešiti, zato da je poklicana »Inšpekcija dela« ali pa obrtno sodišče. (Opomba uredništva: v Celju ni obrtnega sodišča). »Inšpekcija dela« je naročila delavcu, kateremu tvrdka dokumente zadržuje, da naj gre k odvetniku. Človek, kateremu
je Ivrdka 300 K plače odtegnila in nadur ni izplačala, naj poide še povili k odvetniku! Radovedni smo, zakai imamo različne obrtne oblasti in socijalno zakonodajo, naredbe m uiedbe. namenjene v zaščito delavcev?! Ce odrekajo v nujnih in potrebnih slučajih kompetenco! O zadevi se bomo še obširno bavili, po, učili bomo tudi g. ministra za socijalno politiko o tem. Mnenja smo. da če »Inšpekcije dela« nimajo nobenih pravic in moči za izvrševanje predpisov se tim naj te no-lele. če pa imajo pravico in jo ne izvršujejo, se jih nai spodi in nadomesti z drugimi, ki bodo PGkazali. da ie »inšpekcija deia« res oblast za zaščito delavcev!
Po svetu.
— Batinanie v najkulturnejši evropski državi Madžarski bodo po enoletnem neslavnem prakticiranju ta mesec ukinili. Ta način kazni je namreč zbudil veliko reakcijo v masah, ki so jo bile predvsem deležne na priporočilo tistih katoliških ve-rižnfkov in špekulantov, kateri so jo prvotno in celo na papirju sebi namenili.
— Američani in kino. Uradna statistika iz Zedinjenih držav ugotavlja, da je v ameriški Uniji krog 18.000 kinematografov* ki jih dnevno obiskuje do 20 milijonov ljudi, mož, žena in otrok. 20 milijonov — to je skoro petino vseh ameriških preb‘-valcev in ti plačajo v tak namen vsak dan po 4 milijone dolarjev!
špors.
Hašk : Ilirija. Izid včerajšnje nogometne tekme med zagrebškim prvakom Hašk in Ilirijo je 2:1 (1:1).
Planinske hoče v Savinjskih alpah so zaprte in kažejo lep napredek turistike. Letos je obiskalo Frischaufov dom na Okrešlju 1026 turistov, Korošico nad 400 in pri Piskerniku v Logarski dolini, katera koča ostane celo zimo odprta, jih je bilo nad 750. Savinjska podružnica SPD sme biti s tem obiskom zadovoljna ter ie upati, da se v prihodnjem letu število obiskovalcev za ninogo zviša. Tudi gora Urška je dosegla že lepo število 1001 obiskovalcev ter se zatvori okrog 17. t. m,
----------------------------------
11
okrajni glavar
lariti Mii rol. lili-sva
porečena
Uobllana - Bisg 20, fine 10. oktobra 1921
UNIV M E D.
ordinira redno vsak dan od pol 10. do pol 12. ure v Ljubljani, Sodna ul. 1.
Proda se 18.000-15.000 kg
lepega sena.
Več se poizve pri podpisanemu. Na pismene odgovore se ozira le, če se priloži znamka.
Jože Košir, posestnik v Gojzdu p. Tržič.
F* BRUHAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni trgs 25.
v premogovni stroki verziran, se sprejme. Gospodje, kateri so bili že pri premogolcopih zaposljeni, imajo prednost. Nastop 1. novembra 1921. Ponudbe na
Šentjanški premogovnik v Krmelju,
Dolenjsko.
I. SANDRIN LJUBLJANA.
Velika zaloga
vsakovrstnega
usnja
W na debelo.
ko*, podplatov, gonil« nih Jermenov In boksa
MESTNI TRO 6.
Kapital: 20,600 000 kron.
Rezerve okrog 6,000.000 kron.
Slovenska eskomptna banka
Ljubljana Selenburgova ulica Št. 1- Izvršuje vse bančne transakcije najlculantneje.
Podružnice: Novomesto in Rakek.
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur
Akreditivi — Borza.
Izdajalci]: Ivan Mlinar.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik; Maks Žagar«