Št. 144. V Ljubljani, četrtek dne 27. junija 1918. Leto II. V 1 Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, za po) leta K 18-—, za četrt leta K 9’—, za mesec K 3—. Za Nemčijo celo ieto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 14 vinarjev. Avstrijska državna kriza. Ako ostane ministrski predsednik vitez Seidler. se bf>de baje odločilo tekom današnjega dne. Sedaj se je izreklo celo predsedstvo državne zveze avstrijske industrije s tem, da je sklenilo, zahtevati, naj se državni zbor čim najhitreje skliče. V prvi vrsti so prehranjevalne razmere, ki potrebujejo brezobzirnega razpravljanja v polni luči pred javnostjo. Industrija ima tudi željo, da spravi v državnem zboru na razgovor čimdalje ne-znosnejše težave, katerim je izpostavljena in ki morajo voditi do resne nevarnosti njenih neznansko važnih nalog v vojni. Končno mora biti državnemu zboru dana Prilika, da uveljavi svoj ustavodajni vpliv glede reda pri velikih notranje- in zunanjepolitičnih problemih, ki čakajo razrešitve. Sedaj podo mnogoštevilni nemškonacionalni poslar«-ci' katere podpirajo industrialci, prišli v nemalo zadrego, ravnotako 'tudi nemško-meščansiko časopisje, odvisno 0tl denarja tovarnarjev. Na Dunaju se vzdržuje vest, da je dosedanji poljedelski minister grof Sylva Tarouca določen kot nasledek Seidlerjer. Bukareški mir v nemšt^ em rajhstagu V nemškem rajhstagu jc predložila vlada poslancem v razpravo rumunsko mirovno pogodbo, ki je bila povod ' roči debati. Najvažnejše in najzanimivejše govore pri-uašarno na tern mestu predvsem zato, ker nam karakterju jejo oficielno Nemčijo. Mnogo izjav je sicer cenzura ^ Pobelila, pripustila pa je v objavo naslednje odlomke ■•■>vorov: Konservativni aneksionist grof VVest.irp je dejal: Kar nas je približalo miru, ni bilo socialno-demokratično 'nirovno delo, ampak so bili uspehi našega orožja. Mirovna pogodba prinaša našim zaveznikom vrsto uspe-*'0v> ki jj]| pozdravljamo tudi mi. Ogrska pridobi ž njo ^•000 kvadratnih kilometrov zemlje; to odgovarja vc-likosti Alzacije-Lorene. Upamo, da se ne bo več zgodilo. da bi sc razumevale izjave avstrijskih državnikov tako, kot da bi prihajal za Nemčijo v poštev le mir 'lrez aneksij. Manj zadovoljiva je rešitev vprašanja Do-busdže za Bolgarsko. Mali narodi naj bi se bili iz te vojne naučili, da, kogar Anglija hrani, od te hrane umre. ^a srno sklenili mir s sedanjim kraljem, ni niti v interesu dežele, niti v interesu naših prihodnjih odnošajev do te dežele. Rumunija sc mora odločiti, da tudi v notranjosti pomede s strašno korupcijo, ki jo je strmoglavila v vojno. Oni ministri, ki so napovedali vojno, bi morali pred sodišče. Da smo se odrekli vojni odškodnini, moramo obžalovati. Dogme o miru brez odškodnin bi se bili morali otresti, kakor se je otresla Avstrtv. Ogrska dogme o miru brez aneksij. Prav v tem primeru bi bila vojna odškodnina kaj na mestu. Židovsko vprašanje bi bilo treba obravnavati kot notranje ru-munsko vprašanje. Zahtevati enakopravnost za 2ide ni bilo ravno v nemškem interesu. Enako aneksionistični narodni liberalni poslanec dr. Stresermann je izjavil: Izkušnje, ki jih imamo danes z Rumunijo in Italijo, so dokazale, da zveze vbodoče nc smejo biti več tajne pogodbe med dinastijami in držav, niki. Upravičene zahteve Dulgarije glede Dobrudže bi bil moral rešiti že ta mirovni sklep. Kar se tiče kralja, soglašam z grofom VVestarpom. Tudi kralj po božji milosti je odgovoren pred zgodovini;. Naš strah ni prazen, če poudarjamo, da utegne postati Bukarešt ob stari dinastiji novo ententino gnezdo. O miru brez odškodnin pa pri miru z Rumunijo v praksi ni govora. Neodvisni socialni demokrat poslanec Ledebour je izzval pravcato ogorčenje in velikansko jezo pri koit. servativcih in drugih reakcionarcih s svojim govorom. Dejal je med drugim: Obžalujem, da ni razložil državni tajnik vodilnih državnih načel nemške vlade že pri mirovnih pogajanjih. Tudi mi smo mnenja, da more priti pogodba pred komisijo, ker je treba revidirati še mnogo vprašanj mirovnega sklepa, predvsem gospodarskih vprašanj. Naš protest proti pogodbi sloni na dejstvu, da ta mir ni mir sporazuma, ampak je mir, ki ste ga vsilili z zlorabo svoje moči potlačenemu sovražniku, in ki je obenem tudi direktno aneksionističen. O tem, naj-li postane Dobrudža bulgarska, pa menimo, da ima odločevati njeno prebivalstvo. Ravno to velja tudi za Besarabijo. Diplomati za zelenimi mizami glede odločitve niso merodajni. Enakopravnost v mirovni pogodbi ni dovolj jasno precizirana; niti vse krščanske sekte nc bi uživale glasom pogodbe enakopravje; tako na pr. tudi ne sekta, ki ji pripada bivši državni kancler Miciiaelis. Tudt 2idi niso deležni popolne enakosti. Ta nasprotja je treba odstraniti, še pred ratifikacijo mirovnega sklepa. Posi. grof VVestarp obžaluje, da je bila sklenjena ta pogodba z dinastijo Hohenzollercev — v Rumuniji. Menimo, da povzročajo dinastije povsod nesreče. V nemškem rajhstagu se bo obračunalo z dinastijami, ki so privedle nemški narod z napačno politiko v pogubo. Z Hohen- zoilerci v Rumuniji začenjamo, druge bodo sledile. (Nemir na desni). Napeljali ste na to, grof Wes‘tarp, navajam le posledice vaše zahteve. Nočemo kaznovati tujih narodov, nočemo vtikati v mirovne pogodbe maščevalnosti, hočemo le mir in prijateljstvo z vsemi narodi. Te dozdaj sklenjene mirovne pogodbe so le začasne pogodbe, ki imajo v sebi kali novih vojen. Ne zanašamo se na vlade, temveč računamo na to, da bodo prevzeli narodi iniciativo ter ustvarili trajen socialistični mir. Iz Prage 24. jun'ija l‘)18. V Pragi je hudo pomanjkanje. Pripovedujejo, da je deželni predsednik obljubil, da pride te dni 100 vagonov moke iz Nemčije ter 30 vagonov zgodnjega krompirja iz Ogrske. Pripovedujejo tudi, da se bo na jesen izvršilo rajoniranje v Pragi, tako, da ne bo več »nastavljanja«, da bo vsajc dobil, kar mu gre glasom izkaznic. —■ Tudi na severnem Češkem je enako hudo, če ne še hujše kot v Pragi. Posl. Seliger je telegrafiral ministrskemu predsedniku, da v nemškem delu Češke prihodnje dni ne bo ne kruha, ne moke in ne krompirja... Tudi Pizenj strada! V tem času se zelo neprijetno občuti postopanje zastopnika Češke kmečke stranke posl. dr. Viškovskega v poslednji seji prehranjevalnega sveta. Ta gospod je predlagal, da se naj z ozirom na poljske tatvine ustanove posebni stražm organi, ki bi imeli uradni značaj in zadostno eksekutivno moč. Utemeljeval je svoj predlog s tem, da dosedanji nadzorovalni organi niso za to službo, ker se_ celo sami nagibljejo k tatvinam. Tudi vojaki niso pripravni. Pač pa naj bodo te straže sestavljene i/. kmetov (!)samih... Zastopnik čeških kmetov je na Dunaju, na tistem protičeškem Dunaju, proti češkemu revnemu ljudstvu, zahteval posebno pomoč! Kogar bi se dobilo na ptuji njivi, bumf z njim v ječo! Vsak prepirček s stražnikom, ki bi imel uradni značaj, bi bilo »razžaljenje« javne straže!... To v času, takem kot je dandanes. Pa kmet jc ogorst! Praga potrebuje za en teden 105.000 hlebčkov kruha na podlagi polovične racije, ki jo imamo že od 28. aprila dalje. Le v mesecu maju je dobila Praga 358.526 hlebcev kruha manj kakor ji gre. — * Persekucije se nadaljujejo. »Narodni Listy« za enkrat ne bodo več izhajali. Rekurz proti odloku praške policijske oblasti jc bil zavrnjen. Celo zbor »Češke dr- TrdoglavrsežL (Konec.) Lela so tekla in tekla. Otroci Marka so postali ve>-‘k> in so odšli med svet s trebuhom za kruhom. Dečki i se učili rokodelstva in dekleti sta služili po dobrih '' šali ter si prihranili marsikaj kronic. I oda zgodilo se je nekaj, kar je obšinilo starega, kakor strela ?. jasnega. Njegov starejši sin Jožef je postal vojak. Fant je bil vitek, raven in močan. Vtaknili S;) ga k železniškemu polku, njegovega sina, katerega jc največji sovražnik železnice. In to' je Marka !;r"zno ujezilo. Ali kaj mu pomaga? Gospodje niso vpra-Nali njega za mnenje in sin je moral k svojemu polku. Mladega vojaka je od začetka mučila domotožnost. Da čas celi vse rane, je tudi Jožef pozabil na do-1aiiio. Ker je bil priden in bistroumen, so mu kmalu zvezdico. Po končanih vojaških letih mu svetuje st(>tnik, naj vstopi v železniško službo. Za pridnega ^dčastnika se že najde primerna služba. Boljše je ven-'i;"' imeti mesečno plačo v gotovih novcih in biti na "kirost preskrbljen, kakor pa hlapčevati v najlepših le-na starost stradati. Jožefu je bilo to všeč in pisal je očetu obširno pis- 1110 ‘n mu ob kratkem opisal svoje načrte. Njegov trdni ski— • - tudi dovolil to. Veseli se na skorajšnji odgovor in pozdravlja vse tisočkrat. Ko bi videli starca, ko so mu prebrali pismo?! Celo se mu je zgubančilo, kakor hudournik, njegove oči so sipale blisk in ustnici sta se mu tresli... — Zagrmelo je... To je bila sreča za Jožefa, da ga ni bilo zraven. Da, odgovoriti mu hoče, pa tako, da mu za vselej preide veselje do železnice. Marko sicer ni znal pisati, a njegova mlajša hči je znala. Morala je pisati: Ljubi Jožef! Ker Ti nekaj nameravaš, česar jaz celo svoje življenje ne dovolim, Ti dajem na znanje, da Te več ne poznam, in da ne smeš nikoli prestopiti praga moje hiše, če greš k prokl... železnici. Tvoj oče Marko Oblak. eP ic ,da postane železničar, in upa, da mu bo oče Pismo se ic kljub vsem materinim prošnjam odposlalo. Vez med očetom in sinom je bila pretrgana... Iti zopet je preteklo kaka tri leta. Zopet se je dogodilo nekaj, da je staremu zavrela kri v žilah. Želez- niškega čuvaja, katerega hiša stoji tik vasi, so prestavili in na njegovo mesto je prišel — Jožef. Ni bil sam; mlado brhko ženico in cvetočega otročička, ki je komaj začel hoditi, je pripeljal s seboj. Jožef je bil trdoglavnež, kakor njegov oče. Držal se je pisma, ki mu ga je oče pisal, in zato ni poizku- šal, da bi se spravil z očetom. Še naznanil mu ni, da je vzel pred dvema letoma v zakon pridno deklico. Sedaj pa, ko je bil v rojstnem kraju, se mu je krčilo srce ob misli, da se bo moral izogibati dobre matere, starega očeta, bratov in sester. Vrhutega ga je žena vedno prosila, naj se spravi z domačimi. Jožef se je dal preprositi in nastopil je križev pot. Kake četrt ure pozneje pride razburjen in razkačen nazaj. Oče ga je odpravil, kakor lopova in mu pokazal vrata. Staremu se je sovraštvo povečalo. Oče in sin sta se izogibala že od daleč. Tako je tekel mesec za mesecem. Nenavadno snega bogata zima se je bližala h koncu. Solnčni žarki so tajali sneg in topel veter jim je pridno pomagal. Majhni potoki nastajajo in teko po bregu in tuintam se prikaže črna pega — zemlja. Voda se nabira in naraste v celo reko. Od dne do dne narašča voda, trga pečine in drevesa ter jih odnaša s seboj. Proga je pokvarjena na več krajih in izpodkopana, promet za dalje časa ustavljen. Razni mostiči so bili porušeni in treba bo dokaj časa, da se popravi škoda. Voda še vedno narašča. Martina Oblaka se polasti neizmerno veselje. Njegov najhujši sovražnik bo uničen. Njegova želja je bila, da železnica izgine popolnoma z zemlje. Ko bi mu kdo rekel, da bo še rešitelj nekaterih železniških uslužbencev, bi ga raztrgal od jeze. In vendar je prišlo tako! Nekega jutra poči glas: »Vsled narasle vode je železniški čuvaj Jožef v veliki nevarnosti. Nič več ne more zapustiti svoje hiše.« žavnopravne stranke«, ki bi se imel te dni vršiti v Pragi, so prepovedali... Tudi pesniku Ivo Vojnoviču, ki jc od praških slavnosti] sem tu bival, so namignili na policiji, da naj zapusti zlato stovežato Prago... Da shode sistematično prepovedujejo, to se razume. Človek se nehote vprašuje: kaj mislijo s tem doseči. * 28. septembra t. 1. in naslednje dni se bo vršil strankini zbor češkoslovanske soc. demokratične stranke. Glavni urednik »Prava Lidu« sodrug Stivin je napisa! že par člankov z ozirom na ta zbor. Strankina javnpst ga napeto pričakuje. Je tudi več principielnili stvari rešiti. Ugnezdilo se je zadnje čase v nji marsikaj, kar ni prav. Na zborovanjih se volijo častna predsedstva, poslanec Habermann sprejema častno občanstvo mest in trgov. Razmerje do češke socialistične stranke je treba razjasniti. 21. in 22. t. m. je o vsem tem že razpravljal širši strankini izvrševalni odbor na seji, ki je trajala dva dni. Obvestilo vsem pripadnikom in članom socialdemokratične stranke v Zagorju in okolici. Od takrat, ko je sklicala Slovenska ljudska stranka sporazumno z narodno napredno stranko v Trbovljah rnanifestacijski shod za ujedinjenje vseh južnih Slovanov, na kateri je bila tudi povabljena socialno-demokratična stranka, se dogajajo nepoštenosti od narodno napredne stranke, ki si nadene te dni novo ime jugoslovanska demokratična stranka, s tem, da dopoveduje našim članom, da bo to stranka, V katero se naj združijo vsi Slovenci.. Do te agitacije pa je pripomoglo pristašem tia-rodno-napredne stranke to, ker je bil shod v Trbovljah prepovedan in ni mogel zastopnik naše stranke pojasniti na shodu stališče naše stranke, bodisi napram obema meščanskima strankama, bodisi glede ujedinjenja južnih Slovanov na sploh. Pač pa je zastopnik socialno-demo-kratične stranke potem, vko se je ljudstvu naznanilo, da shoda ne bo, na zaupnem sestanku dne 19. maja, kjer so bile vse tri stranke zastopane po svojih zaupnikih, preciziral stališče naše stranke napram deklaraciji kakor tudi izjavil, da o združitvi bodisi v političnem ali gospodarskem oziru ne more biti govora. Združitev je popolnoma izključena, skupno delovanje pa je le tako mogoče, če se skliče vnovič shod ter se zjedinijo na skupno resolucijo glede jugoslovanskega ujedinjenja. Skleniti se more skupna resolucija, če obsega res bistvene zahteve in odgovarja predmetu ter načelom naše stranke. Obsegati ne more taka resolucija zahval jugoslovanskemu klubu, kakor tudi ne onega, kar ne odgovarja sklepom desetega strankinega zbora jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Ljubljani. Zastopniki nasprotnih strank so tem izvajanjem pritrdili, posebno pa zastopnik Slovenske ljudske Stranke g. dr. Benkovič, ki je s tem pritrdil, da je sam tega mnenja, da se resolucija sestavi tako, da bo odgovarjala social-no-demokratičnj stranki, da pa vsa druga vprašanja glede strank ostanejo nedotaknjena. V zadnjem času so pričeli liberalci v raznih krajih sklicevati sestanke, vabijo tja tudi naše pristaše in pripovedujejo, da bo to stranka, kjer bodo združeni vsi Slovenci; ne vemo pa ali dela to iz nevednosti ali iz nejx>štenosti. Sicer taka povabila dosedaj zanje niso imela uspeha, pač pa so pri sestanku v Zagorju postavili ljudi kot prvovoditelje, ki so bili dosedaj strankarsko nevtralni. Skušali bodo naj-brže z istimi koga privabiti in pripovedujejo celo o nekaterih liberalnih zaupnikih, ki govore, da je naprednja- In res je nastalo okrog čuvajnice kar čez noč celo jezero. Od kolodvora, ki je bil res preplavljen, ni pričakovati nobene pomoči, Vsaj hitre ne. Brez čolna ni mogoče k čuvajnici, še manj pa jo zapustiti. Čolna pa nikjer. Vas je ležala na drugi strani vode in malo upanja je bilo, da bi se kdo predrzni! spustiti se v smrtno nevarnost. Nekdo je pri Marku zakričal skozi okno: »Beži k vodi, pa hitro, ako hočeš videti, kako se bo železniški čuvaj z družino in kočo potopil. Lahko se zgodi, da zn pol ure ne vidiš več ničesar«. In odbežal je poročevalec. Marko pa, katerega so zadele te besede, kakor če bi mu kdo sunil nož v prsi, strmi za človekom, tresoč se po celem životu ... Njegovemu sinu preti poguba, njemu, očetu, pa kričijo v hišo, kakor če bi Jožef bil tujec in ne njegov sin! ... Ali med njima je že tako silno sovraštvo, da mislijo: naznanilo o smrtni nevarnosti lastnega otroka ga ne razburi. Morebiti mislijo: Oče je izgubil ljubav do svojega sina? Ne, ne! Vse bridkosti, vsa jeza, katero je prestal in kuhal, izgine, ostane le ljubezen, neražrušljiva očetovska ljubezen. Marko plane iz hiše in drvi k vodi. Ob obrežju stoje možje, žene in otroci ter gledajo čuvajnico, krog katere se zaganja deroča voda. Vendar ta stoji še trdno: Čuvaj sedi z ženo in otrokom na strehi in se ozira po pomoči. Te pa ni od nikoder! Odkod naj pride? Med čuvajnico in kolodvorom sc drvi umazana, žolta voda. Od vasi? Kdo se bo spuščal kom prav, če so rudarji in drugi delavci strokovno or-ganzirani socialno-demokratično, da pa morajo biti politično organizirani skupaj. To delavcem pripovedujejo na tako nepošteni način, kakor da bi se stranka tudi a tem strinjala. Zaraditega smatra odbor krajne politične socialnodemokratične stranke v Zagorju za svojo dolžnost, da obvestil, vse sodruge in delavce, da o združenju ali o taki skupni politični organizaciji sploh ni govora in je tudi popolnoma izključena, bodisi z liberalno ali tudi klerikalno stranko, in če liberalna stranka še tolikokrat svoje ime izpremeni, tudi ne pod novim imenom. Gospode liberalce pa opozarjamo, da naj s to zvijačo prenehajo, ker drugače bomo prisiljeni k protiukrepom in k boju, ki bi bil ob sedanji politični situaciji morda neprimeren. V Zagorju, dne 24. junija 1918. Odbor krajno politične organizacijo v Zagorju. Politični pregledu — Notranjepolitični položaj. O zadnjem kronskem svetu se pripoveduje, da je bil velezanimiv. Ministri so razpravljali ne le o notranjepolitičnih, marveč tudi o vnanjih zadevah, ter o najnovejših dogodkih na bojišču. Nazori večine kabineta in ministrskega predsednika viteza Seidlerja se niso zbližali in pokazalo se je, da večina ministrov odklanja nadaljnje sodelovanje z vitezom Seidlerjem. Grof Silva Tarouca je dobil od cesarja misijo, da se pogaja s strankami. Prišel je v parlament in konferiral z zastopniki netnško-nacionalne in krščanskosocialne stranke. O uspehu teh pogajanj smo že včeraj brzojavno poročali. Nemško časopisje poroča, da so bile njegove projaozicije sprejete zelo rezervirano in hladno. Nemško poročilo pravi: Seidler ostane in skliče parlament početkom julija. — Dalmatinski deželni odbor je z ozirom na znana pogajanja v Budimpešti glede rešitve jugoslovanskega vprašanja izročil dalmatinskemu c. kr. namestniku spo-menico, v kateri imenom dežele, odločno protestuje, da bi se rešilo vprašanje o usodi Dalmacije brez deželnega zastopstva. Spomenica obširno dokazuje, da spadata Bosna in Hercegovina v narodnem in gospodarskem ozjru k Dalmaciji in se nikakor ne smeta pripojiti Ogrski. marveč k jugoslovanski državi v smislu majniške deklaracije. «—■ Zvišanje delavske mezde iz državnih sredstev. Državna zveza avstrijske industrije naznanja z ozirom na zvišanje mezde delavstvu v vojni industriji: Povi- šek mezde bodo pač izplačevali podjetniki, toda državna uprava jim jo bo v celoti povrnila. Ti poviški so torej izredna državna doklada, ki jo je dovolila finančna uprava, da se r>oravnajo sedanje težave ter so vsi udeleženci naglašali, da gre zgolj za provizorno ureditev, ki jo zahtevajo krajevne in časovne razmere na Dunaju in Nižjem Avstrijskem, če bi prehranjevalne razmere v industrijskih okrajih tudi izven Nižje Avstrije neobhodno zahtevale enako ureditev, naj so med prizadetimi činitelji uvedejo posebna pogajanja. —- Seidler in nemški naclonalci. V predvčerajšnji seji izvrševalnega odbora zveze nernško-nacionalnih strank c bila sprejeta resolucija, ki pravi: Nemško-naciona! stranke odobravajo politiko ministrskega predsednika, mu izrekajo zahvalo in zaupanje ter smatrajo, da tvorijo stremljenja ga odstraniti, težko obremenitev političnega položaja. Nemško-nacionalne stranke zahtevajo nadaljevanje dosedanje proti Slovanom naperjene politike ter vztrajajo glede parlamenta na svojih in Seidler-jevih »predpogojih«. v toliko nevarnost?! Nikjer rešitve, nikjer izhoda, da bi odbežal divjajočemu elementu. Človek bi obupal... ' Ako bi imel Jožef kak čoln ali brod. Med čuvajnicu in nasprotnim bregom voda ni tako divjala. Ali odkod naj vzame ladjico? Na kolodvoru sicer že delajo splav za rešitev, ali kdaj bo gotov?! Hiša se že trese pred butajočimi valovi in vsak čas se lahko zruši. Med tem pride stari Marko na obrežje Jožef ga spozna in zavpije: »Oče, oče! Ali ni pomoči?« Ta krik zaskeli očeta. »Možje, za božjo voljo, pomagajte! On je moj sin, moj Jožef!« Tako je stal pred njimi s sklenjenimi rokami, plašno zroč; podoba tihe groze in trpljenja. Nihče se ne gane in vsi gledajo v tla. Končno se eden ohrabri in reče: »Glej, Marko, poglej vodo! Kdor si upa čez njo, ta stavi življenje. Drugi molče pritrdijo Voda je v resnici predstavljala grozen prizor. Hlodi, les, deske, kosi mostov, kamenje, da, cele skale je valila seboj tako, da je bilo nemogoče, se s čolnom preriti če*. »Ce mi nihče ne pomaga, se peljem sam,« reče obupno Marko. »Tonče,« se obrne k enem umožu, »posodi mi svoj čoln!« »Le vzemi ga, Marko, in še mene povrhu,« odgovori mož. »Naj nihče ne pravi, da smo neusmiljeni. Pojdiva v božjem imenu!« Marko se mu zahvali s pogledom. Tone odveže čoln. Kmalu plava ladjica po peneči sc vodi. Ostali slede s pogledi za hrabrima možakoma. Konferenca v Budimpešti. V soboto so bile končane konference v Budimpešti, katerih so se s hrvatske strani udeleževali ban in podban ter hrvatski delegati, »Hrvatska Riječ« javlja: Konference so bile zelo ob- sežne ter so bde mestoma popolnoma akaderničnega značaja. Razpravljalo se je med ostalim o vprašanju fi-nancijelnc pogodbe, a zlasti o gospodarskih vprašanjih. Ban in delegati so odločno zastopali hrvatske interes*. Pričakuje se, da se vbodoče pri naredbah gospodarskega značaja ne bo več kršilo avtonomno pravo Hrvatske. —. Poljske časnikarje izgnali iz Marmaroš-Sigeta-Kakor poročajo poljski časopisi, so zabranili poljskim časnikarjem, ki so prišli v Marmaroš-Siget k procesu proti legionarjem, najprej pristop v obravnavno dvorano, in nato razen treh izgnali vse iz kraja. Le trije so smeli ostati pri procesu, pa še tem so prepovedali uporabo pošte in brzojava. Radi tega so zapustili Marni* * ioš-Siget in iztočili predsedniku sodnega dvora protest proti oviranju njih časnikarske službe. V protestu navajajo, da sme vsak vaščan k obravnavi, da pa so to zabranili poljskim časnikarjem. Tudi od onih treh časnikarjev, ki so jim dovolili prisostvovanje pri procesu, so zahtevali, da predlože svoja poročila cenzuri v nemškem jeziku. V znak protesta zapustili so tudi mesto in izjavljajo, da je javnost obravnave ob takih okoliščinah le iluzorična. — Potem se bomo za uradna poročila korespondenčnega urada tudi lahko zahvalili. — Iz nemškega državnega zbora. V nemškem državnem zboru se je predvčerajšnjem nadaljevala debata o proračunu vnanjega urada. Nacionalni liberalec Strc-semann je reagiral na izvajanja državnega tajnika Kiihl-manna. Včerajšnji govor državnega tajnika — je izjavil Stresemann — je izzval naravnost konsternacijo v naših vrstah. Mi globoko obžalujemo, da se je izgovoril stavek, ki dopušča mnenje, da naši vojaški uspehi niso taki, da bi mogli dovesti do miru. Stresemann je nadalje razpravljal o prehrani v Avstriji ter o bodoči ureditvi Poljske. Izjavil je, da so v prvi vrsti potrebna vojaška varstva, ter je končno priporočal svoj predlog glede reforme diplomatične službe. Neodvisni socialist Haase je izvajal: Državni zbor je doživel danes prizoi. kakor še nikdar. Dr. pl. Kiihlmann se je oglasil k svoj' justifikaciji ter je dal glavo v nastavljeno zanjko. Str»-semannov predlog o reformi diplomatične službe se se izročil glavnemu odboru. Brata — protikandidata. Za izpraznjeni državnozborski mandat drugega segedinskega volilnega okraja sta kandidirala dva brata, in sicer predsednik sirot.n-skega zavoda dr. Josip Palffy za narodno delovno stranko in tovarnar Daniel Palffy za Karo!yjevo stranko. Izvoljen je bil z večino 200 glasov kandidat delovne stranke. •— Proti vrnitvi nemških kolonij. Letna konferenca združenih industrijskih in trgovskih zbornic v južni Afriki je pretečeni pondeljek soglasno sprejela resolucijo« v kateri izraža svoje prepričanje, da bi vrnitev nemških kolonij vzhodne in zapadne Afrike nemški drž»v' bilo usodno za mir in industrijski procvit južnoafriške Unije in britanske države. — Prehrana v Nemčiji. Odsek za ljudsko prehran0 v nemškem državnem zboru se je v soboto pečal a vprašanjem pomanjkanja moke v Avstriji in o sredstvih, kako bi Nemčija mogla sodelovati glede ureditve tega vprašanja. Državni tajnik dr. Miiller je pri tej priliki iz vajal: Zvišanje mesne količine, žal, ni mogoče, ker bi to imelo za obstoj naše živinoreje ter za preskrbo z mlekom usodne posledice. Na drugi strani pa tudi ne kaže zmanjšati mesne količine pred novo žetvijo. Ro iiovj žetvi pa bo treba mesno količino znižati ali pa uvesti v celi državi nekoliko brezmesnih tednov. Končna od- Tone le bil spreten veslač in vodil je tako spretno ladjico, da se ni nikjer poškodovala. Zadnji lok in gledalci zavriskajo od veselja. Oba veslača sta priveslal* do čuvajnice. Med tem je Jožef iz rjuh in clruglh reči zvezal vO in vrgel eden konec v čoln. Nato je jiodal očetu najprej otroka, potem pomagal ženi 'in nazadnje sam vstopil v čoln. Nato so odjadrali k nasprotnemu bregu, ker je bil bližje in voda mirnejša. Ko so prišli na suho in bili tako izven nevarnost'" sta si oče in sin padla v naročje. Marku se ie zdelo v' tem, kot bi mu narava zopet jiodarila prvorojenca. Potem je objel sinalio in otroka, podal J onetu roko in se mu prisrčno zahvalil za pomoč. • udi Jožef in njegovi so se mu zahvaljevali. On pa ie rekel. »Pustite, pustite! Pravi prijatelj pomaga rad drugemu, če le more. Veseli me najbolj, da sta se omehčali dve trdi glavi.« Glasen hrup. Vsi se ozrejo in vidijo, kako se ie P°' drla čuvajnica. V zadnjem trenutku je torej jirišla P3' moč. »Bog ne zapusti svojih, ako zaupajo nanj,« je rek H mlada žena in hvaležno jiogledala proti nebu. »In 111 vodo nam je jioslal bog, da spravi očeta in sina.« Oče in sin si nemo stisneta roki, kakor bi hotel'1 reči: »Nobena moč na zemlji naju več ne loči!« ločitov v tem oziru bo odvisna od štetja živine, ki se izvrši početkoin meseca julija. -- Kriza v nemškem zunanjem uradu. »Neue Erele Presse« poroča: Državni tajnik v. Klihlmann je govoril v državnem zboru, ne da bi se popreje sporazumel z merodajnimi nemškimi krogi. Njegova izvajanja so te kroge (mišljeni so seveda vojaški in dvorni) do skrajnosti ozlovoljila, posebno 'oni stavek, v katerem je Kiihl-mann trdil, da se vojna ne more končati z vojaškimi odločitvami. »Neues \Viener Journal« poroča: V nemškem državnem zboru prevladuje mnenje, da je položaj Kuhl-mannov omajan in trdi se, da bo imenovan za njegovega naslednika sedanji nemški poslanik v Kristijaniji Hintze. — Nova spomenica kneza Llchnowskega. Londonske »Daily Nevvs« poročajo, da dogotavlja bivši nemški poslanik v Londonu knez Lichnowski, ki se sedaj nahaja na Švedskem, novo spomenico, katere vsebina bo zelo senzacionelna. Nova spomenica kneza Lichno\v-skega izide baje v vseh evropskih jezikih. Kakor poročajo, bo knjiga v Nemčiji prepovedana. Znani ruski generali, o katerih se je že neštetokrat poročalo, da so izvršili samomor, ali pa so bili ubiti, so se očividno zopet vrnili na ta svet. Generala Kornilov in Kaljedin organzirata sedaj skupno ,s Čehi protirevolucijo proti boljševtkoni, o generalu Radku Dimitrijeva pa se poroča, da je prispel v Ameriko in prevzel odlično mesto v ameriški armadi. — Konferenca skandinavskih ministrov. V Kopenha-genu se vrši te dni konferenca ministrskih predsednikov skandinavskih držav Švedske, Norveške in Danske. Konferenca se bavi s političnim in gospodarskim položajem severnih treh držav. — Angleški mirovni pogiji. Iz Londona se poluradno Poroča, da smatra Anglija sedanjo dobo, ko se nahaja sredi sovražne ofenzive kot neprimerno, da bi se zahtevalo otl nje kake pripravljenosti za mir. Dober mir bi moral vsebovati tri pogoje: 1. Nemčija bi morala za vselej opustiti svoje častihlepne namene. 2. Poravnava bi morala zadovoljiti vse narode in 3. skleniti bi se ni«. rala zveza narodov. ™ Nova Lansdownova akcija. Pod napisom »Pazite ha Lansdowna« piše »Daily MaiU: Prijatelji Lansdowna šepečejo, da namerava Lansdovvne objaviti- novo' pismo, v katerem ponuja Nemčiji proste roke v vzhodni Evropi, če bi nudilo nemško gibanje kakšno upanje na uspeh. l-ansdowne trdi, da si je svest svojega uspeha in da ima na svoji strani vplivne člane vlade. List pripominja, da bi Angleži obesili ministra, ki bi pustil Nemčiji proste roke na vzhodu. Lansdovvne, Haldane in dru-Si so se izjavili, da se bo pri konferenci radi izletnikov v Haagu najbrže predložila nova nemška mirovna po-"udba. List zahteva od članov vojnega kabineta in od drugih vplivnih ministrov, da naj energično nastopijo Proti načrtu Lansdowna ter naznanja ostro opozicijo časopisja. — Pred veliko intervencijo Japonske? »Miinchener Zeitung« poroča po francoskih listih: Cim dobi Japou-ska formalno pooblastilo, da intervenira v Sibiriji, sc b° aktivno udeležila svetovne vojne. Japonska armada bo, močna poldrug do dva mliiona mož, prodirala proti zapadu, dokler ne zadene na Nemce. Podjetje je velikansko. Japonska se ga ne straši, ker je trdno odločena v zvezi z entento doseči zmago. Dnevne beležke, Lukom vseh zastopnikov aprovizacij v Idriji sc skilčo v najkrajšem času v mestni hiši na željo delavskih zastopnikov. Namen enkete je, da se napravi načrt glede pravočasne preskrbe s krompirjem in z drugimi živili za letošnjo sezono za Idrijo. Enketa bo zahtevala. da se določi komisijonarje za krompir in sočivje iz Idrije. Za ta sestanek se izdajo posebna vabila. Letošnji krompir je zasežen, tako zapoveduje nova odredba. Krompir se zapleni takoj in ta zapoved se razteza tudi na zgodnji krompir. Zaseženi krompir bodo prevzemali organi vojnega žitnopromelnega za> 'Oda. Krompir, ki ga bo oddal producent prostovolino do 5. julija, se bo zaračunil s 100 kronami za meterskl stot. Po preteku vsakih dvanajstih dni bo znižana ta cena vsakikiat za 16 ki on, tako da se bo oddajal-krompir dne 4. septembra po maksimalni ceni 20 kron. — Presojevalnica cen v Rudolfovem je — tako nam Diše čitatelj našega lista — narodno bolj pravična kot ljubljanska. Svoja naznanila objavlja v uradnem listu dvojezično, seve najprej v nemškem ,potem še v slovenskem. Ljubljanska pozna pa samo nemščino kot *Amtssprache«. Seve na Kranjskem so Nemci pred Slovenci. — Zanimiva tvrdka. Te dni še je vpisala v trgovski i egistei fiima Goijanc et Komp. Recknagels Nachfolger, koje družabniki so od 15. junija 1917 dalje: Sofie Gorenc, modistka, Marie Goetz, soproga računskega Svetika in ml. Erna Goetz, zastopana po očetu Bertramu Goetzu. — Zborovanje »Deutscher Verein« v ljubljanski kazini. Tudi Nemci na Kranjskem so te dni sejevali. Toda 'z njihovega zborovanja dobi človek vtis, da v razgretih možganih nemškonacionalne gospode na Kranjskem n) vse v redu. Ljubljanski advokat dr. Eger je na ten. zborovanju tarnal, kako se v zadnjem času zapostavljajo Nemci na Kranjskem. Vlada je Nemce na jugu v mnogih ozirih kar najtežje oškodovala: vprašanje zastave, imenovanje notarja V Radovljici in mnogih uradnikov, preganjanja nemških uradnikov, ministerijain-, komisije in končno imenovanje slovenskega strankarja za ravnatelja na nemški realki v Ljubljani. Dr. Eger se je odločo zavzel zoper reformo ustave, ugovarjal proti razdelitvi okrožja ali razširjenja avtonomije za južne kronovine. Dalje je zahteval, da se prekličejo vse Nemcem sovražne odredbe in imenovanja. Pomoči je treba pričakovati samo od parlamenta z nemško večino. To večino je treba zasigurati z oktroajesn volilu« reformo po načrtu, da naj oni narod, ki je v vojni največ žrtvoval, tudi v miru vodi usodo države. Dr. Eger pravi, da je obsojati neprisiljeno prodajanje hiš posameznih Nemcev Slovencem. Grof Barbo je govoril za dr. Ege*--jem o parlamentarnih razmerah in o zapostavljanju Nemcev. Zagrozil je neki vladi, da bo glasoval proti proračunu, ako se razmere ne zboljšajo. Sprejela se resolucija, v kateri se naprošajo Nemci vseh strank, naj jih podpirajo v obrambi njih upravičenih zahtev. Grof Barbo je zagrozil vladi, da bo glasoval proti proračunu, če se razmere ne izboljšajo. — Tako poročilo. Zdi se, da ima gospod doktor Eger v nekaterih ozirih zeio čudne pojme. Med drugim ga je treba odločno zavrniti glede oktroaja volilne reforme po njegovem načrtu. Ni mnogo več vredno njegovo nazlranje glede tega, kakor pet krav za groš. Same prazne čenče! iz-prememba sedaj obstoječega volilnega reda je mogoča le sporazumnim potom, tedaj tudi od mnenja delavcev. Smo menda že prespali tiste čase, gospod doktor, k« bi se morda dala izvesti po njegovi želji tako zaželjena volilna reforma. Tudi drugemu njegovemu modrovanju glede zapostavljanja Nemcev na Kranjskem ne verjamemo. Vse njegovo besedičenje izgleda kakor da bi mlatil prazno slamo. Glede prehrane se na tem shodiču ni razpravljalo ničesar. Gospodje nemški nacionalci so meHda še presiti. — Avstrijski in ogrski podaniki, ki so vsled svetovne vojne, vsled internacij ali sekvestracij utrpeli v Ru-muniji kako škodo, dobe, če se da škoda dognati, povračilo, ako svojo zahtevo najkasneje do 1. julija 1918 priglase pri »Venvaltungsstab der Militiirverwaltung ln Rumanien, Schadensamt, Bukarest« v gotovih številkah in z navedbo dokazil: V katerem kraju zasedenega dela Rumunije severno Donave so imeli oškodovanci svoja bivališča, ko je škoda nastopila, je vseeno. Po 1. juliju naznanjene škode se bodo vpoštevale le, če pritožnik dokaže, da ni kriv na zakasnitvi prijave. — Zdravnik v Trbovljah, dr. Baumgartner, ie jako komoden in ljubeznjiv mož. Soproga nekega moža jc bila v bolnici, a jo je poslal domov. Ker sd je bolezen poslabšala, ga je dal soprog klicati najprej v pondeljek ob 8. zjutraj, in ker ga ni bilo, ga je prosil ob 4. popoldne še sam, naj pride, toda do torka opoldne sploh ni prišel. Soprog se je moral končno odločiti, da je dal ženo v ljubljansko bolnišnico. O istem zdravniku se nam poroča, da sta bila v družini oba zakonca pred kakimi štirimi tedni bolna. Prosila sta ga, naj jima nakaže nekoliko mesa. Toda tudi tega ni hotel. Odrezal se je, da sam ni jedel ves teden mesa. Taka vljudnost in korpodnost je že nekoliko prevelika, ki ni ne taktna in ne utemeljena v preobloženju. Z bolniki ravnajo povsod obzirno, jim ustržejo v vsem, zlasti pa v prehrani. Za danes objavljamo samo ti dve pritožbi, toda želimo, da se stvari urede tako, da bo prav za ljudi, ki potrebujejo pomoč v sedanjih bridkih časih. — Umri je včeraj, 26. t. m., v Krieglachu, svojem rojstnem kraju, nemški pesnik Peter Rosegger. Pokojni je bil eden največjih novejših avstrijsko-nemških pesnikov in je spisal veliko število novel in povesti, katerih snov je zavzemal ponajveč iz svoje štajarske domovine. Dosegel ie visoko starost 75 let. — Sprejem v vojaško-veterlnarsko akademijo. Glasom razglasa c. in kr. vojnega ministrstva z dne 31. maja 1918, se sprejme na c. kr. živinozdravniško visoko šolo na Dunaju 35 aspirantov. Lastnoročno pisane prošnje je tjeba nasloviti na c. in kr. vojno ministrstvo na Dunaju. — Pet stotov cinuatrija ukradli. »Lidove Noviny« poročajo: Ko je zapuščal rdeči križ češko tehniko v Brnu, je naročil štirideset zabojev cinuatrija, da očistr prostore nesnage in golazni. Pri preselitvi pa je bilo ukradenih pet zabojev tega hudega strupa. Vsak zaboj je tehtal en stot, in vsa monžina bi zadostovala, da sc zastrupe s tem strupom štirje milijoni ljudi. Po truda-polnih preiskavah so našli nekaj tega. strupa pri neki branjevki, ki je rekla, da je kupila »lužni kamen« od nekega vojaka. Nekaj ga je že poprodala ljudem, ki s« tako zelo povpraševali za njim, ker ga potrebujejo za pranje in ribanje. Le slučaju je pripisovati, da se ni zastrupil s tem »kamnom« nikdo. Izvzemši nekaj kilogramov, se je posrečilo policiji, zaseči vseh pet stotov cin-natrija. — 50.000 kron za sestradane otroke. Odbor hrvaških srbskih in slovenskih žen, ki se je ustanovil pred kratkim v svrho preskrbovalne akcije za gladno jugoslo- vansko deco, ie prejel od bratov Gavrilovičev, veleln-dustrijalcev iz Petrinja 50.000 kron v prid otrokom. —- Sneg na Pohorja. Poročajo s Pohorja 24. t. m.. Danes je Pohorje globoko nizdol zavito v sneg. V nižini je deževalo močno vso noč in zjutraj je bil občuten mraz. — Škodove tovarne se pripravljajo na mir? V teh dneh so uvedli v Škodovih tovarnah, kakor poroča ta-mošnji »C. D.«, v velikem zopet produkcijo lokomotiv in vagonov. — Poslanec —• vojni oderuh. »Pravo Lidu« poroča: »Ogrski poslanec, veleposestnik L. Hamori, je bil sodno obtožen oderuštva z jedili, katere je izvrševal v veliki meri. Narodna delavska stranka, h kateri pripada, ga je pozval, da naj izstopi iz stranke ter odloži mandat. Ce pa tega ne stori, ga izključijo. Ali bi se to zgodilo pri nas?« — V uredništvu »Robotnickyh Noviti«, v Presburgu jc bila policijska preiskava. Zaplenili so dve brošuri o Marxu. Teh čisto gotovo niso iskali!? —• Justifieiran je bil v pondeljek popoldne ob 2. v zagrebški domobranski vojašnici 201etni vojak Rrsto Mi-rič, ki ga je vojaški preki sod v pondeljek dopildne radi dezertacije in ropa obsodil na smrt. Delavstvo na Ogrskem. Na Ogrskem je danes 215.000 sindikalistično organiziranih delavečv, dočim jih je bilo pred vojno le 107.486. Od teh je 166.411 moških in 48.812 ženskih. Na Budimpešto in okolico jih odpade 121.480, na province pa 93.772. — Železniška zveza Zagreb-Belgrad. Z dne 15. t. m. je uveden iz Zagreba v Belgrad direktni 'vlak. Vlak vozi enkrat na dan. — Občni zbor »Zveze konsumnih društev«, največje organizacije konsumentov Nemčije se je vršil minuli teden v Kolinu nad Renom. Po »Hamb. Echo« se je vršii zbor v znamenju miru, posebno so obravnavali prehodno gospodarstvo .po vojni. Zveza združuje v 112 konsumnih in produktivnih zadrugah 2,200.781 članov, za 137.000 več nego lani. Ta društva so imela 727 milijonov M obrata. — Nemški dialekt. Med veliko veselostjo je pravil v nemškem državnem zboru vojni minister pl. Stein: Pred nekoliko tedni je pristal pri Monakovem balon. Vojaški urad dobi poročilo, da je pristal balon z ljudmi, govorečimi popolnoma tuj jezik. Kmalu se je pa pokazalo, da so to nemški častniki iz Saške. Bavarci jih niso razumeli. Shodi železničarji, pozor! V soboto, dne 29. t. ru. se bu vršil v dvorani Mestnega doma železničarski shod z dnevnim redom: 1. Poročilo delegatov radi aprovizacijc. 2. Raznoterosti. Shod se prične točno ob 10. uri predpoldne. Vsi železničarji na krov! —- Vodstvo. Zagorje. V nedeljo, dne 30. junija se vrši ob 2. popoldne društven shod podružrtice »Unije« rudarjev v Mihelčičevi dvorani. Dnevni red: Poročilo Unijskeg* zbora. Poročevalec sodrug Sitter ‘iz Trbovelj. Vojna, Boji v benečanskih gorah. Velika bitka v benečanskih gorah se je končala s popolnim porazom Italijanov. Žarišče boja sta bila Morite Asolonc in Monte Pertica. Namera sovražnika je bila iztrgati nam ti dve točki, ki sta posebno važni za obrambo avstro-ogrske črte med Brento in Piavo, kjer smo 15. junija zasedli drugo sovražno linijo. V zadnjih bojih smo osvojene pozicije ne le obdržali, ampak tudi v taktičnem oziru bistveno razširili in izboljšali. Avstro-ogrsko vojno poročilo . Dunaj, 26. junija. Uradno se razglaša; Na frontah zapadno Adiže je bilo Zadnje dni bojno delovanje zopet živahnejše. Na višini Zugna (južno Roveretta) smo odbili močne, s topniškim ognjem podprte sunke ob težkih izgubah sovražnika. Na visoki planoti Asiago te*-med Brento in Piavo je včerajšnji dan potekel bistveno mirneje. Srditi boji dne 24. junija so končali za Italijan** s popolnim neuspehom, kakor je to jasno razvidno tudi iz dejstva, da so naše čete, ki so sledile umikajočemu sc sovražniku v ozemlju Asolone in Pertica, kjer so bik najhujši boji, zasedle znatne dele italijanskih sprednjih črt. Vse pozicije, ki smo jih osvojili dne 15. junija, so torej vsled hrabrosti naših čet ostale vkljub velikim sovražnim naporom trdno v naših rokah. Pri armadni skupini feldmaršala Boroeviča nobenih posebnih dogodkov. Nemško vojno poročilo. Berlin, 26. junija. Armadna skupina kraljeviča Ruprechia: Južno Scarpe so danes zjutraj Angleži c močnimi oddelki napadli na širokih odsekih. Pri Foa-chy in pri Neuvrlle-Vitasse smo jih zavrnili v protinapadu. V sosednih odsekih se je napad izjalovil v našem ognju. Proti večeru skoraj na celi fronti živahen topovski ogenj, ki je med Arrasom in Albertom ter ob obeh straneh Somme trajal tudi po noči. Na nekaterih.mestih jc sovražnik izvršil izvidiie sunke, ki so bili povsod Sladko odbiti. — Armadna skupna nemškega cesarjeviča: Med Avro in Marno od časa do časa artiljerijski ogenj. Zapadno Oise smo uplenili nekoliko francoskih strojnih pušk. Sovražni delni napad severozapadno Cha-teau Thierry je bil zavrnjen. — Armadna skupina vojvode Albrechta: Severno kanala Ren-Marne ie havajsko domobranstvo pri Buresu vdrlo v francoske pozicije ter vjelo 2 častnika in 40 mož. Izmed sovražne zračne flotilje, ki je priplula do Marne, smo sestrelili pet letal. Italliansko poročilo. Dana j, 26. junija. Italijansko vojno poročilo z dnt 24. junija javlja: Včerajšnji dan je venčal našo zmago. Sovražnik, naslonjen na Piavo, pod močnim pritiskom naših čet potisnjen na vedno tesnejši prostor, nepren*-homa napadan od naše artiljerije in naših letalcev, so je v noči, ko se je že celih osem dni obupno branil, ob neizrečenih žrtvah začel umikati na levi breg Piavv. Prehod čez reko se je vršil pod najhujšim ognjem naših čet. Nadaljeval se je tudi včeraj pod zaščito močnega oddelka strojnih pušk in zadnjih straž, katere pa so ix) ljutih bojih naši napadalni oddelki vrgli nazaj. Montello in ves desni breg Piave, izvzemši majhen odsek pri Musile, kjer se boj nadaljuje, so zopet v naših rokah. Dosedaj srno našteli 4000 vjetnikov. Ogromen plen nam je prišel v roke. Izredno mnogo mrtvih avstrijskih in ogrskih vojakov leži na bojišču in Je priča n»-srefie in velikega poraza sovražnika. Zadnie vesti, Državni zbor sklican. Dunaj, 26. junija. Oficiozno glasilo »Fremden-blatt« javlja: Kakor se nam poroča od povsem zanesljive strani, bo državni zbor sklican na torek, dne 9. Julija, na kratko zasedanje. Ministrska kriza. D u n a j, 26. junija. Cesar je sprejel danes dopoldni* v avdijenci zastopnika socialno demokratične stranke poslanca dr. Rennerja in Seitza. Popoldne je vladai zaslišal zastopnika jugoslovanskega kluba dr. Korošca, češka zastopnika Staneka in Tušarja, Ukrajinca dr. Pe-trusewicza, Romuna dr. Isopescula in Italijana dr. Fai-duttija. S tem so avdijence zaključene. Poljedelski minister grof Silva-Tarouca je konferiral danes s Poljaku Načelnik poljskega kluba dr. Tertil ie izjavil, da šo Poljaki vsak čas pripravljeni glasovati za državne potrebščine ter se pogajati s strankami v svrho sestava delovne večine. To velja za vsakega ministrskega predsednika, ne pa za dr. Seidlerja, katerega odstop poljski klub slej ko prej odločno zahteva. D u n a j, 26. junija zvečer. V vodilnih poljskih krofih prevladuje mnenje, da se je parlamentarni položaj znatno izboljšal. Za splošno volilno pravico na Ogrskem. B u d i m P e š t a, 25. junija. Po govoru ministrskega predsednika o stavki ogrskih delavcev se je pričela razprava o poročilu voiilnorefonnnega odseka. Grof Catthany (Karolyijeva stranka) se jc zavzemal za sploš-no volilno pravico, in sicer za vse tiste, ki znajo ogrsko brati in pisati. Tudi vsi lastniki Karlovega križca naj jo dobe. Nasproti stališču delovne stranke napoveduje boj do skrajnega. Predlaga, da se sprejme prvotna os,, nova. Boji ob Piavi v ogrskem parlamentu. Budimpešti. 26. junija. V ogrskem državnem zboru jc danes poslanec Abraham (Karolyijeva stranka) irtterpeliral glede sistematične razmestitve ogrskih polkov v prvih črtah fronte ter kritiziral zlasti zadnje a, inadne operacije. Brambni minister Szurmay je kritiko interpelanta odločno zavrnil. Interpelant — je izjavil minister — ve samo, da je reka Piava stopila čez bregove, ne ve pa, da se je to zgodilo vsled dnevno se ponavljajočih nalivov, za katere nikdo ni mogel vedeti žc > iaprej.- Dejstvo jc, da je armadno vodstvo imelo p«..-• im, čete peljati nazaj v trenutku, ko je videlo, da jih ne more več preskrbeti s proviantom in municijo. Umik : c je v dveh nočeh po načrtu izvršil. Pri um.kanju ni-< ;!o izgubili niti enega moža. To je dejstvo. Vse drugo je laž. — Kar se tiče uspeha, konstatujem, da smo vjeli 50.000 Italijanov, izgubili pa le 8000 mož. Zbornica je vzela ministrov odgovor na znanje. Boji v Rusiji. C u r i h, 26. junija. T r o c k i j sporoča, da postaja upor češko-slovaških čet vedno večji. Podpirajo jih ruski protirevolucionarji. Češko-slovaške čete so zasedle najmanj deset velikih mest, med njimi Penzo, Samsram in Omsk. Sedaj ogrožajo T o b o fs k. H e 1 s i n g f o r s, 26. junija. Rusija ie zaprla svojo mejo jia Finsko iz neznanih vzrokov. Kop«nhagen, 26. junija. Glasom poročila iz Petrograda so se pridružili Cehom in Slovakom tudi generali Aleksejev, Dutov in Erdely. Oeneral Aleksejev jc prevzel nad njimi vrhovno poveljstvo. Rusija in ententa. S t o k h o 1 m, 26. junija. Angleški poslanik je sporočil sovjetski vladi v Moskvi, da zahtevi ruske vlade, naj angleške čete in vojne ladje zapuste rusko ozemlje, angleška vlada ne more tako dolgo ugoditi, dokler ruska vlada ne bo v stanu, braniti svoje kakor tudi en-tentine interese. Boljševiška zmaga. Petrograd, 23. junija. Dosedanji izid volitev v Petrogradu je naslednji: 122 boljševikov, 9 levih revolucionarjev in en oboronez. Japonska no bo intervenirala. London, 26. junija. Reuterjev biro izve od zanesljive japonske strani, da je vest o intervenciji Japonsko v Sibiriji neresnična. Aprovazacisa* Meso na zelene izkaznice B štev. 1 do 1400 prejmejo stranke po znižani ceni v petek, dne 28. t. m. p»-i poldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: i od 2. po pol 3. štev. 1 do 200, od pol 3. do 3. štev. 201 i do 400, od 3. do pol 4. štev. 401 do 600, od pol 4. do 4. j štev. 601 do 800, od 4. do pol 5. štev. 801 do 1000, od i pol 5. do 5. štev. 1001 do 1200, od 5. do pol 6. štev. I 1201do 1400. Telečjo meso za težko bolne. Tisti težko bolni, k; leže in so bili prijavljeni v aprovizacjskem uradu, prejmejo telečje meso v petek, dne 28. t. m. dopoldne od 7. do 8. ure na Poljanski cesti št. 15. S seboj ie treba prinesti izkaznico, na katero dobivajo sicer meso. Marmelada na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C, prejmejo marmelado v petek, dne 28. E. m., v pondeljek, dne 1. julija, v torek, dne 2. ju- lija in v sredo, dne 3. julija na Dunajski cesti pri Miihl-eisnu. Določen je tale red: v petek, dne 28. L m. od 8. do 9. štev. 1 do 120, od 9. do 10. štev. 121 do 240, od 10. do 11. štev. 241 do 360, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 361 do 480. od pol 3. do pol 4. štev. 481 do 600, od pol 4. do pol 5. štev 601 do 720, od pol 5. do pol 6. štev. 721 do 840. V pondeljek, dne 1. julija dopoldne od 8. do 9. štev. 841 do 960, od 9. do 10. štev. 961 do 1080, od 10. do 11. štev. 1081 do 1200, popoldne od pol 2. pol 3. štev. 1201 do 1320, od pol 3. do pol A. štev. 1321 do 1440, od pol 4. do pol 5. štev. 1441 do 1560, od pol 5-do pol 6. štev. 1561 do 1680. V torek, dne 2. julija dopoldne od 8. do 9. štev. 1681 do 1800, od 9. do 10. štev. 1801 do 1920, od 10. do 11. štev. 1921 do 2040, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 2041 do 2160, od pol .3. do pol 4. štev. 2161 do 2280, od pol 4. do pol 5. štev. 2281 do 2520. V sredo, dno 3. julija dopoldne od 8. do 9. štev. 2521 do 2640, od 9. do 10. štev. 2641 do 2760, od 10. d" 11. štev. 2760 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 1 kg marmelade, 1 kg stane 2 kroni. Zabela na zeleno izkaznice B. Stranke ■/. zelenimi 'z' kazuicami B, prejmejo zabelo v petek, dne 28. t. m., v pondeljek, dne 1. julija in v torek, dne 2. julija pri Mfihl-cisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v petek, dno 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 120, od 9. do 10. štev. 121 do 240, od 10. do 11. štev. 241 do 360, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 361 do 480, od pol 3. do pol 4. štev. 481 do 600, od pol 4. do pol 5. štev. 601 do 720, od pol 5. do pol 6. štev. 721 do 840. V ponde-ljek, dne 1. julija dopoldne od 8. do 9. štev. 841 do 960, od 9. do 10. štev. 961 do 1080, od 10. do 11. štev. 1081 do 1200, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1201 do 1320, od pol 3. do pol 4. štev. 1321 do 1440, od pol 4. do pol 5. štev. 1441 do 1560, od pol 5. do pol 6. štev. 1561 do 168