Poštnina Dlafane v cotovini Leto LVIII. V Uublieni. v četrtek, dne 13 marca 1930 St. 60 1. izdata st 2 >in Naročnina Dnevna /nam is lirai,evmo iugoslaitlo mcseino M Din puilcino 151. Din celoletno 5UO Din za inozemsivo шсчешо 4(1 Din nerte 'SKn 'zaara ce.oie no v jimic slavili 12(1 Din, za Inozemsivo 140 t S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« 1'Гсишш o /c i (i«iuiurievi ulici ii. 6 lu KoUoptst se ne vratu/o, nelranhlrana nismo se ne spicicmaio ^ L rcumšivti 'ele/on SI. 2030, unrannl.ilfa Al. 232S Cene oglasov i mo,i» peln-visie mali oglasi po l 50 ,nill,većiio<) asi nad IS mn> v.s.ne po Din veiilcl l»o'.i »n -I Din, v uredn Siicmiielii vršilca 30 10 Din u Pr ve --rr, o 11ВГО '-.u wC! AJSI Uide 00 i /-.iiiiia.! razen ponaeliKO in dneve do Dr-nzniKu O p lava v Ло/шиием ui.5i.b^( el.uiin ruCun: L/ubiiuna sicv. 10.050 1« IO.J49 so inseioit', .Saiuietii(,f.75(iJ, /ofj 1 eb •il. 39.1111. Pumo in Dima, »1. 24.797 LA'MMTJ. lil 1Ш1 , .11 Vetih problem Vsnk nurod, ki sc bori zn svojo svobodo, zasluži simpatije vsega izobraženig.i svetu. /,u-to tudi nihče nc bo odrekel svojega občudovanja Indceni, ki so pod vodsivoni asketičnegu Gandhija, ki nc pripada nobeni politični struji. in mladega socialista Javarhalala Nehruja dvignili zastavo neodvisnosti. Gandhi, ki ima blizu Ahmedubada nekako šolo /a pristaše svojega nazora, sc jc 12. t. 111. podal z njimi na ugita-cijsko potovanje, da pridobi množice za pasivno rczistcnco napram angleški oblasti, ker aktivnega upora ne smatra ne za dovoljenega nc za uspešnega. O11 ki je filozof, bi rad. da bi sc Anglija sama odpovedala svojemu gospod-stvu nad Indijo, ne da bi se prelivala kri in rabila nasilna sredstva 11e 1111 tej ne na oni strani. Ker pn mora v konkretnih razmerah pasivna nepokorščina avtomatično vesti do prave revolucije in ker nu drugi strani Anghja nikoli 11e bo Indije sama odrezal i od svojega Empira, zato ni dvoma, da se je z današnjim dnem začela borba za neodvisnost Indije z vsemi onimi sredstvi, ki sc v taki borbi vedno rabijo. Bilo bi zelo predrzno prerokovati izid tc borbe. Vprašanje neodvisnosti Indije jc neprimerno bolj zapleteno ko 0110 Južne Afrike ali Irske. Indija jc tako velika ko evropska Itusiju in ima 320 miljonov prebivalcev, ki pa ne tvorijo nobenega enotnega naroda, shidski narod« je zaenkrat še samo -.cns purac meutis«. Po veri, ki najbolj globoko določa nr^ l" t različnih ras, ki prebivajo 11.1 tem kontinentu, je le 63% hindujcev, os.ali so muslimani, budisti in najraznovrstnejši drugi pugani. Vse tc rase in verniki govorijo tudi najraznovrstnejše jezike; najbolj pa se medseboj razumejo v angleškem jeziku, ki je celo ruzpruvni jezik nu-c:onalnih vseindskih kongresov! Kar se tiče stanovskih razlik, nikjer na svetu niso tako velike ko v Indiji, kjer sc nekateri smatrajo za vtelešene bogove in v resnici tu li ko bogovi neomejeno vladajo mul milijoni brezpravnih sužnjev. Edina enota je enoten upraven sistem, ki so gu uvedli Angleži pred stopetdesetimi leti, ko so deželo iztrgali muslimanskim mogu-lom in drugim domačini despotom. Ker pa lo-ti po velikem delu Indije šc danes vladajo, čeprav so pod kontrolo angleških komisarjev, tudi ta enota ni tako popolna kakor je bila u. pr. na Irskem. Tudi gospodarske razmere Indije so nekaj posebnega. Nacionalisti po pravici pomlurj ijo. da jc Anglija v sto letih iz/ela iz InJije, kar jc lc mogla: silila jc deželo, da je pridelovala sirovinc, predvsem bombaž, ki gi je morala poceni prodajati domači angleški veleobrti, ki jc potem, svoje fabrikate Indiji drago prodajala in tako na njen račun neizmerno bogatela. Indska domača obrt sc je uničila. V svetovni vojni jc Indija dala Angliji 1.401.35« vojakov in 200.000.000 funtov šterlingov za vojne namene! Vendar pa danes razmere niso ve' čisto take. Indski domači produkti, med tem tudi bombaž, so zaradi neizrecno nizkega stanja poljedelstva tako slabe kvalitete, du 11 pr. T.an-cashire danes večino bombaža, ki ga rab", uvaža iz Amerike. Tudi to 11c drži več, da bi indski kmet gladoval, ker mora mesto žita sejati za Angleže bombaž, kajti danes je samo 7% indske zemlje posejane z bombažem in juto, dočim odpade 11a ri ž in žito celili 7H%. Slaba prehrana indskega kmeta izvira iz tega, ker jc 110-polcn suženj domačih indskih veleposes'n'kov in maha rad ž, ki ga držijo tudi v največji kulturni zaostalosti. Tako 11. pr. ima Indija največ goveje živine na svetu, ki pa deželi čisto nič 11e nese, ampak vsaka krava Indijo stane na leto 30 nemških mark! Zakaj? Ker je svetu žival«., ki se 11e sme zaklati! (Pri tem pa lndec živali uprav bestialno muči.) Ta sveta žival pa sc tako slabo neguje, da krava ne daje zadosti mleka niti domači družini, voli pa so /a poljsko delo preslabotni. Kmet, ki propada, sili v mesta v proletarijut, kjer pritiska navzdol mezde. Velik del fabrik v Indiji je danes v rokah domačih velcknpiiaPstov, ki so znani kot neusmiljeni oderuhi, kakor so mogoči samo v bajnem« ori-jentu. Vrli tega pa jc indska tradicija laka. d.i je najboljše živeti, nc da bi biln treba delati, in v nobeni deželi na svetu se denar tako brezumno nc trati v neproduktivne s vrhe ko ravno v Indiji. Lahko sc leče da je dcvetindcvctdcsct odstotkov vseh lndcev zadolženih enemu odstotku luijbrczobzirnejših domačih pijavk in zato ni čudno, čc se revni sloji naravnost boje trenutka Ko bi deželo zapustil saltib«. Drugo vprašanje jc scvetlu. koliko je angleško gospod-stvo samo krivo, dn sc tc strašne socialne in kulturne razmere niso izboljšale. Žetev uničujejo miši zato. ker jih 11 indu ne sme ubijati! Zelo slabo je tudi moralno stanje prebivalstvu. Najhuj'o razuzdanost, ki si jo more izmisliti domišljija, tičijo v Ind ji ssvete knjige!-: Otročke poroko so še danes tako ukoreninjene, du jih angleški zakon nc more /.utreti. Deklice sc žc v devetem in desetem letu sili jo k združitvi z možem! Posledica jo fi/ično in duševno propadanje celo rase, žensk pa prav posebno V nižjih slojih je ženska prosta delovna žival višji žive v innogoženslu. konkubiuntu in neomejeni siKilni prostosti, ki jo uči sama ver- Youngov načrt spreiet tudi v tretjem éïtanqu glasovi - Tudi likvidacijska pogodba Zaupmca vladi 2 245 proti «70 s Polfsfeo smre, Berlin, 12 marca. n. Nemški državni zbor je danes končno veljavno tudi v tretjem čita-nju odobril Yourgove zekone z večino 270 proti 192 glasovom, torej približno z isto večino, kakor včeraj. Razen tega je dobila vlada zaupnico 2 veliko več no 76 glasov. Zanjo jc g^sovalo 2-18 porlancev, proti 170, 19 pa se jih jc odtegnilo glasovanju. Vladne stranke so namreč vložile predlog, po katerem državni zbor odobrava izjive državnega kanclerja, posebno njegovo ugotovitev, da so se udeležene vlade od začetka veljavnosti novega načrta dalje obvezale, predložili vse spore o razlagi novega Youn-govega načrta edini odločitvi razsodišča. Ta zaupnica je bila obenem apel na pogo.tbene države za spravljivo medvarodno sodelovanje. Poprej je še državni kancler MiiPcr obrazložil razloge, ki govore za in proti Youn-govemu načrtu. Dr. Miiller je izjavil: Vlada izjavlja v polnem prepričanju, da vidi v novi uredbi napredek v. ozirom na dosedanje sta- nje. Večina je živahno pritrjevala. Velik hrup pa je nastal pri desničarskih strankah, ko je državni kancler naglasil, da niti državna vlada niti noben strokovnjak po njegovem mnenju ne more sedaj s poštenim prepričanjem prorokovati o učinkih Youngovega načrta. Ugotovi se lahko samo, da sprejema Nemčija novi načrt z odkritosrčno priprav jenostjo, da ga izvrši, in da bo storila vse, da bo spolnila prevzete obveznosti. Končno je drž kancler povdaril še potrebo, da se sanirajo državne finance ter je glede poskusov, povzročiti v Nemčiji politične nemire, izjavil, da je republika danes lako utrjena in da jc dovolj močna, da bo lahko uspešno in s poudarkom odbila vse napade. Za to potrebna sredstva so ji na razpolago. Pri posameznih glasovanjih je vladala velika napetost, posebno pri glasovanju o poljski likvidacijski pogodbi. Včeraj se je dosegla za to samo večina 17 glasov in danes se je zopel opazilo, da je znaten del ccritruma in bavarske ljudske stranke glasoval proti ali se glasovanju odtegnil. Končno se je vendarle desegla večina 19 glasov za poljsko pogodbo. Pri razglasitvi rezultata glasovanja so narodni socialisti vzklikali preli Poljski. Desničarske stranke pa so vložile še predlog, da se začetek veljavnosti Youngovih zakonov od-godi za dva meseca. S tem so hoteli državnemu predsedniku Hindenburgtt otežkočiti podpis pogodbe. Ker je za sprejem takega predloga zadostna samo tretjina glasov prisotnih poslancev, je bil predlog sprejet. — Vladne stranke pa so obenem vložile predlog, da državni zbor sprejme nujnost sprejetih zakonov. To se je zgodilo 2 veliko večino 283 proti 174 glasovom, S tem je predlog za odgoditev postal brezpredme ten pod pogojem, da tudi državni svet in deželni parlamenti pristanejo na nujnost. To je nedvomno. Končno je bil odklonjen še komunistični predlog nezaupnice proti državni vladi v poimenskem glasovanju z 277 proti 169 glasovom. e te- © preganjanja v Cerkev spremen ena v pSesno dvorano — 29 cerkva porušenih — Poboj hme ou — Nasiha giad redovnicami Varšava, 12. marca. 1. Vsled silnega utiša, ki ga jc povsedi povzročilo papeževo pismo o preganjanju kristjanov v Rusiji, jc predsednik sveta narodnih komisarjev Rikov na povelje Stalina jr.drno pričel izjavljati, da vlada v Rusiji popolna verska sveboda in da so bile zaprte samo one cerkve, ki so bile po mnenju vernikov samih odveč in torej zaprte le po njih želji. Ta trditev sedruga Rikova pa ni nič drugega kot gola laž, kakor dokazujejo dejstva, ki so se zgodila v čisto zadnjem času. V mesto Lukonajovka so prišli rdeči gardisti, obkolili cerkev, vdrli nato v njo, zvezali duhovnika in uničili vso cerkev. Duhovnika so odpeljali, njegova nadaljnja useda pa je neznana. Far dni nato so prejeli meščani povelje, da iz ostankov cerkve zgrade gasilski dom. Ista useda ie dolete'a še šest drugih cerkva. Iz ene so napravili komunisti plesno dvorano, iz ene klub, iz dveh dvorani za predavanje in iz dveh šoli. Krvavi poboj 25 vaščanov. V vas Hlodovsy na Ukrajini je prišel oddelek rdeče vojske, da zapre cerkev in jo poruši. Prebivalstvo pa sc jc postavilo v bran, nakar so pričeli vojaki streljati in ubili 25 vaščanov. j Šele poleni so se vojaki polastili cerkve. Nato ' so razbili vso cerkveno opravo, požgali knjige, ! vzeli iz zvonikov zvonove, ki sc jih poslali v tovarno za traktorje. Pa jim še ni bila zadosti. Navalili so na bližnji ženski samostan, kjer so se opili in na najgnusnejši način mučili in zlo-stavljali nune. 29 cerkev jc bilo zrušenih :ia ta način v februarju, a niti ena ne na željo prebivalstva. Rikov je nadalje trdil, da .se ne izvaja noben pritisk na ljudi, da se ne bi smeli udeleževati svojih verskih dolžnosti. Dejstva pa govore drugače. Devet nun iz Novojivskcga samostana jc bilo v februarju ustreljenih, ker so se udeležile božje službe. V šolah se ne sme vršiti noben verski pouk. Prvo vprašanje učitelja je: Ali verujejo tvoji starši v Boga? Če otrok to potrdi in pravi, da so ga starši učili moliti, potem se to zabeleži v posebno knjigo. Staršem pa nato na-lcže neverjetno visoko denarno glebo. V Moskvi je velik propagandni protiverski muzej. Vsak mesec morajo iti v ta muzej otroci, ki so zapisani v gornjem seznamu, in tu v muzeju mora iztrgati učitelj otrokom iz srca vero staršev. Lahko si je misliti, kakšne stvari se kažejo otrokom v tem muzeju-. Konferenccs fosnih Srçoccev iz vse Jugasïaii e Belgrad, 12. irarca. r. Naši lesni trgovci so z vznemirjenjem sprejeli vesti o velikem Rusijo nikak tozadeven spora-um, je začela Rusija izvažati na druga tržišča. Trgovci iz : transportu sovjetskega lesu v Ženevo in Solun. ; Belgrada in vse naše države se bodo zbrali , Rusija je imela lansko leto aranžman z An-' glijo, ki je absorbiral ves eksporl ruskega j lesa. Ker se ni letos sklenil med Anglijo in Predio* zn^rebš^e zborn'ce Belgrad, 11. marca. AA. Zbornica za TOI v Zagrebu je predlagala ministrstvu pravde, naj se iz zakonskega načrta o izvenpravdnen: postopku izločijo določbe o sodni amortizaciji i vrednostnih papirjev. Te določbe naj vorijo zakon zase. Komisija pravosodnega ministrstva, ! ki ji je poverjena sestava za' onskega načrta I o izvenpravdnem pestopku, bo proučila predlog zagrebške zbcrnice in nato slavila konkretne predlogo ministru pravde. v prihodnjih dneh na konferenci, na kateri bodo razpravljali o korakih proti sovjetski konkurenci. Iz proračuna Dr'n$'*e banovine Sarajevo, 12. marca. r. V proračunu Drin-ske banovine se predvideva med drugim za naredilo gledališče v Sarajevu subvencija 3(X).000 Din. Dalje je določeno 360.000 Din za štipendije na strokovnih in obrtnih šolah, 18 000 Din za dvig hišne industrije, 160.000 Din za dekliške kmečke šole, 250 000 Din za različne izobraževalne tečaje, 170 000 Din za kulturna in humanitarna društva in 100.000 Din kot pomoč šolskim kuhinjam. M požara pogasiti" Pariz, 1'2. marca. AA. Journal de Débats ' piše o novi komitski akciji in o položaju na Balkanu ter pravi: Zdi se, da ie prišel trenutek, ko se bo moralo Društvo nar: dev, bodisi nn predlog obeh držav, liodisi na predleg ene same države — članice Društva narodov, baviti s lo stvarjo, ker bo sicer vlada Jugoslavije uprav fatalno prisiljena, da ponovno zapre meje. V nekem kraju na Bolgarskem se nahaja dokazano žarišče požara in to žarišče jc Ireba pogasiti. Ako bolgarska vlada ni sama sposobna, da lo stori, tedaj je treba milo ali s silo pomagati, da se ohrani mir na Balkanu in vsej Evropi. Avs'r'ia se zmirma za naše ribe Belgrad, II. marca. AA. Po obvestilih, ki so jih prejele naše gospodarske organizacije, vlada v inozemstvu veliko zanimanje za naše morskovodne in sladkovodne ribe. Posebno zanimanje je na tržiščih v Avstriji. Velik mlin _ pogorel Be'grad, 12. marca. k. Poročajo iz Iriga pri Rumi, da jc danes ponoči nastal velikanski požar v velikem mlinu Srpske gospodarske zadruge. Mlin je pogorel do temelja in so bili vsi napori gasilcev brez uspeha. Mlin je gorel do danes opoldne. Zgorelo je več sto vagonov žita in moke. Škoda gre v milijone. Zagrebške vesli Zagreb, 12. marca. r. Jutri popoldne ob 4 se vrši občinska seja, na kateri jc na dnevnem redu 117 predmetov. Tako je na dnevnem redu vprašanje prevzetja imovine Hrvatskega Sokola, obnova Mirogojske tramvajske proge, pre-vzetje avtobusnega promet;: na področju mesta Zagreba, statut za mestno trošarino in uvoz-nino za blago, vprašanje delokroga magistrat-nega ravnatelja, zgradba doma zveze hrvatskih obrtnikov itd. Zagreb, 12. marca. r. V dvorani ljudske univerze jc imel sinoči profesor dr. Ljubimk Markovič zelo zanimivo in uspelo predavanje o fizionomiji sodobne književnosti. Osiick, 12. marca. r. Pred okrožnim sodiščem sc jc pričela razprava proti osiješkenit' občinskemu blagajniku Mirliču ter eksekutorju Jovanoviču iz Čamina, ki sla obtožena, da sta poneverila 100 000 Din občinskega premoženja Razprava sc jc odgcdila radi pomanjkanja prič. ska tradicija! lligijena jc nu nujnižji stopnji: samo šc Kitaj v tem oziru Indijo nadkriljujc. Dati Indiji popolno neodvisnost pomeni ogromno in neizmerne odgovornosti polno nalogo. ki zalitcvu uprav gcnijalnih. predvsem pa poštenih upraviteljev. Da li jc tenka plast ind-ske domače inteligence za to sposobna, to jc veliko vprašanje. Možje kot Gandhi in Tagorc so izjeme. Večina indske inteligence je čisto brez vere, matcrijnlistična in konstolovska. Z Japonsko in njenim političnim iu kulturnim dvigom nima Indiju veliko analogije. Japonci so bili vedno neodvisni, Indija nikoli, izvzemaj kratko epoho kralja Asoke. I udi jo Japonci trezen in marljiv dočim je Indijec sanjnv. iz-iitehkužen iu nemaren. Vkljub temu -c mori Indiji dati drugačen položaj nego ga jc imela doslej. Teženje po svobodi jc naravno upravičeno, možnost napredka jc dana. Indijo čaka i4 lj u b žalostnim današnjim ruzmerum gotovo velika bodočnost. Anglija nc ravna prav. da to vprašanje vedno odlaša. Dala jc Indceni zakonodajno avtonomijo, ko jc že bilo prepozno. Potem jc obljubila popolen dominijon--ki položaj, ki bi ga bila Indija rada sprejela, da ni Anglija svoje besede zopet v/e!(t nazaj. Danes zalitcvu dežela |>opolno neodvisnost. Vendar smatramo, da ni šc prepozno, du sc zadovoljijo indske zahteve v bistvu ne ila bi bilo treba tistih krvavih izkušenj, ki so spremljali borbo Irske za neodvisnost. Naj sc nc spori več o »popolni neodvisnosti'; ali *donii- nioliskeni položaju?. Lahko sc jc vsrsti k skupni mizi. nc da bi gole Formule žc vnaprej ovirale sporazum. Indiji naj sc ila prava neodvisnost. /a kar IkmIo oni rudi kot svobodni ljudje ostali v skupnosti britanskega Kinpira — saj jim ta skupnost edina jamči neodvisnost napram ostali Aziji in Ameriki! It.uli pa sc bodo Indci ludi v tnotranjili zadevah šc nadalje posluževali nasveta in pottlofi \nglije. Saj jo Indija tako zelo potrebuje in Gandhi sain jc ti. vedno priznaval 'l udi gospodarska /ve/i / \n glijo je /a Indijo največjega pomena. Indij;; svobodna država v svobodni skupnosti britun skcgti i'iiiipira. io jc najboljša rešitev za \ugii-l'\ i ves svet (indski problem jc s v lovcu problem!) iu za Indijo samo Čsl. katoličani na novih potih l-au-k pra/ki orlovski dnevi so bili trilimf češkoslovaškega orlovstva in katoliško misli sploh. Co-koslov uški katoličani so odlično prestali težko preizkušnjo. Prirediti orlovsko duo-vo s Pragi, ki jo kol središče svobodomiselnega mt-ščunsh u in socialističnega delavstva sicer najmočnejša trilnjuvu sokok;va in socialističnega delavstvu. nuna pa ugodnih tal za katoliški pokrot, je bilo pač zelo drzno. Če pa se je Plaga udeleževala prireditev in razobesila zastave. ko je videla tako veliko in svežo armado orlovstva iu tuko veliko število iiujoclličnej-ših zastopnikov zupuditih držav iu narodov. kakor se jih s,- nikdar ni zbralo v Pragi, iu če sta celo |irezident Masaryk ter zunanji minister dr. Beneš iz državnih o/.irov sprejemala naj-odličnejše inozemske orlovske gosto, je l)il uspeli še tem očivitlnejši. Po tako veličastnih zmagoslavnih dneh je bilo pričakovati naval čsl. mladine v orlovske vrste. Prodno pa čsl. orloveivo hoče še bolj na široko, se je moralo reorganizirati in poglobiti. Buvno radi orlovskih dni so jo že dolgo zadostovala za sestave vlade in bi bil potreben še ta predpogoj, tla vsi liberalci želijo spremembo vladi" med londonsko konferenco, ker pu se politična nasprot-stva v angleškem parlamentarnem življenju vedno motrijo z reulnopolitičnegu, nikdar pa no / doktrinnrnegu stališča, je smatrati, da bo MacDonald dobil v četrtek / majhno večino kratkoročno pooblastilo, tla vlada nadalje do velike noči. do predložitve proračuna. liuiiiij. 12 marca. d. Zveza bojevnikov je naslovila na kardinala Piffla kakor tudi na evangelj-sko cerkveno občino odločen protee' proti preganjanju kristjanov v Rusiji, v katerem pravi med oguiiiiio obsodil boljSevlška grozodejstva. Komunisti so ves čas motili njegov govor z medklici. Značilno predavanje dr. Kramar a Praga, 12. marca. r. študentje narodno demokratske stranke so priredili predavanje dr. Kramara. Ta je v svojem predavanju ugotovil, da je infernacionalizem po vojni doživel velik bankrot. V dokaz temu je navedel primer Rusije. Pred vojno so se pri vsaki krivici dvignile vse internacionalne, humanitarne organizacije. Sedaj pa, ko trpijo v Rusiji kristjani od velikega terorja boljševikov, ta humanitarna društva molčijo. Proti boljšr-vi-kom so se dvignile samo religije, kar služi \ dokaz, da je religija jačja, nego vsa internacionalna gesla. Izdale so se stroge uaredbe proti republikanskemu pokretu in ostre kazni za žalenje Veličanstva. Vatikan proti denarni odškodnini Rim, 12. marca. r. Italijanski poslanik pri Vatikanu De Vecchi je konferiral z vatikanskim državnim tajnikom Paccellijem o korakih, ki jih naj ukrene italijanska vlada v Pekingu radi odškodnine za umor dveh misijonarjev. Giomale d' Italia poroča, da se Vatikan protivi denarni odškodnini, ker bi to vrglo slabo luč na katoliško cerkev na Kitajskem. Končno je bil sprejet kompromisni predlog, po katerem naj bi Italija zahtevala denarno odškodnino, ki pa naj se vperabi za humanitarne svrhe, kar je zelo umestno, ker vlada prav sedaj na Kitajskem velika beda. Vel'b ovaci?e nuici'u Orsenigu Budimpešta, 12. marca. r. Apostolski nuncij Cesare Orsenigo je danes odpotoval iz Budimpešte, ker je določen ža naslednika kardinala Paccellija v berlinski nuncijaturi. Na kolodvoru so sc poslovili od njega zunanji minister ValKo, prosvetni minister Klebclsberg, vsi višji uradniki teh ministrstev, mestni župan Vintero, diplomatski zbor, zastopniki nacijonalnih društev in ogremna množica ljudi. Po vseh postajah. koder sc je peljal nuncij, so mu prirejali velike ovacijG. Zopet napet položaj v irane. parlamentu Pariz, 12. marca. n. V poslanski zbornici je zopet taka napetost, da se širijo vesti o prostovoljni demisiji Tardieuja lakoj po sprejemu državnega proračuna. Finančna Komisija se je branila, dovoliti kabinetu zahtevane kredite za novo ustanovljena ministrstva in državna podtajništva in je lo svoje odklonilno stališče še bolj poudarila, ko se je s 16 proli 7 glasovom sprejel predlog, da v bodoče število ministrstev ne sme presegati 25. Kljub temu zahteva vlada, da zbornica sprejme proračun do nocojšnjega večera, eventualno na nočni seji. Francija skliče evropsko razorožitveno konferenco Pariz, 12. marca. n. Petit Parisien« izjavlja, da sedaj ne mere biti več govora o tem, da bi se po odklonilnem stališču Amerike in Anglije sklenila v Londotiu kakršnakoli pogodba o varnosti. Tudi če bo konferenca trajala še dva ali tri tedne, bo dovedla samo do tega, da se sklene mirovanje oboroževanja do 1. 1936. »Excelsior - piše: Če se nam ne da pogodba, pridržimo mi svoje ladje. Sauer-I \vein predlaga v Matiuu :. da naj Francija, da dokaže svojo voljo za razorožitev, skliče s svoje strani razorožitveno konferenco, na katero naj bi se povabile vsp evrops! e konti-I nentalne države. Ta konferenca bi bila mišljena ludi kol pripravljalno delo za evropske ; združene države in naj hi se ne posvetovala , samo o razorožitvi na morju, temveč tudi o razorožitvi na kopnem, predvsem pa o gospodarski razorožitvi. Pomembni izjavi Grandia London, 12. marca. n. Grandi je včeraj dal Briandu dve pomembni izjavi: 1. Italija je načelno pripravljena, pristopiti k vsakemu varnostnemu paktu ali mirovnemu paktu, ki bi ga sprejelo vseh pet držav, zastopanih na londonski konferenci. Italija pa odklanja, prevzeti iniciativo za formuliranjc ali predlaganje t;wkega pakta, 2. Za pospešitev praktične razorožitve je Italija pripravljena skleniti s Francijo obsežno sredozemsko pogodbo, če se pozovejo k pristopu tudi Španija, Grčija. Jugoslavija in Turčija. -Grandi je še omenil, da bi bilo pravilno, vpoštevati kot indirektnega interesenta v Sredozemskem morju tudi Rusijo, ki skuša doseči svobodno prihajanje iu odhajanje svojih bojnih ladij iz Črnega morja. Madjarska prepovedala prevoz romunske živine Bukarešta, 12. marca. r. Madžarska vlada je prepovedala transit romunske živine preko madžarskega ozemlja. To je storila radi tega, ker ni glede transpqrta živine dosežen sporazum med obema državama, na drugi strani pa se Madžarska boji romunske konkurence. Kmečki nemiri v IJkraiini Haikov, 12. marca. r. V okolici mesta zavzemajo kmečki nemiri vedno večji obseg. Sovjetske oblasti so deportirale kmete kar v masah proti severu in jugu in tudi v Sibirijo. Strahovit vihar nad Minev' deom Pariz. 12. marca. A A. Ha vas-' poroča iz Mcntevidea, da je nad mestom razsajal strahovit vihar. Ulice so bile hipoma preplavljene. Neke četrti so 2 m pod vodo. Mesto je brez razsvetljave. Lepi sov:e čevljev visoko, ,,'eslo je ostalo brez električne luči. London, 12. marca. A A. V Bombayu je demonstriralo 2000 dijakov proti angleški via-ii. Nastopila je policija, ki je runila več dijal.ov, Nekatere so morali odpeljati v bolnišnico Dunejska vremenska napoved: Spremenljivo vreme, morda z novim snegom. Na gorah ne bo mnogo hladneje, v nižinah pa bo okoli i ničie. Na visokih gorah nevarnost plazov. Ljubljana ni zapečkarska Kako se te Liubljana razv Ia v 16 letih Ljubljana, 12. inurcu. Kdor jc poznal Ljubljano pred vojno in se še spoiuinju življenju, ki je tedaj vladalo v uušciu mestu, ta dandanes začuden primerja: živahnost na ulicah, tempo prometa, 11udi, vo-iil, naglica, s katero se vse doues giblje in s katero vse dela, mrzličen lov za kiuhom vcčnu zudregu s časom — vsak hoče izrabiti vsuko minuto zu delo — vse to se skoraj ne da primerjati z življenjem, recimo pred Hi leti. Če bi se sedaj vrnili v tiste čase, bi se nam zdelo življenje v Ljubljani leno in počasno, ljudje pa srečni Fcaki. ki se jim ne mudi nikamor, čvičknrsko-komodni duh je že davno izginil iz Ljubljančanov. Dandanes dela Ljubljančan z isto naglico in vnetno kakor Nemec ali Američan, Ljubljana se je v tem oziru, v tempu življenja amcrikanizirnlu. Kdo t tega ne razume in se temu tempu dela ne more prilugotiti, ta zaostaja in gu konkurenci! premaguje. Najbolj vidna je ta umerikunizacijte Ljubljane pri cestnem prometu. Tu sc je s predvojnim povečul najmanj za petkrat Ali sc je morda število prebivalstva pomnožilo tudi za tolikokrat? Gotovo ne, temveč za razmeroma le malo. Zakaj torej? Da si' je promet pešcev nu ulicah za toliko povečal, k temu so gotovo pripomogle novo šole, zlasti univerza in tehnik i Vendar pa nimamo v mislih sumo prometa pešcev, temveč predvsem vozni promet. Du se jc ta povečul, si moremo razložiti lc, če ргчпегја-mo predvojno |>odjetnost z današnjim stanjem. Primerjajmo številu trgovcev m obrtnikov iz leta 1914 s sedanjim iu razumeli bomo. Leta 1914 je bilo v Ljubljani vseh ligovcev 333. sedaj pa jili jc (po zadnjih statističnih podatkih) 1384. Trgovine se dele po strokah tako: 301 je trgovin /. mešanim, špecerijskim in kolouijulnim blagom; 92 je trgovin z niniiu-fukturo; 32 trgovin z modnim blagom; 47 trgovin s čevlji; 21 trgovin s kolesi in avtomobili; 125 je branjevcev, 122 sejmnrjev, 133 trgovskih ugentur in komisijskih trgovin in še 457 drugih trgovin. Trgovcev jc v Ljubljani danes torej več kot štirikrat toliko kukor letu 1914. Obrtnikov je bilo v Ljubljani 1014. leta 1190. sedaj pu jih je 1811. Brivcev je 53 (1914 jih jc bilo tudi 33), čevljarjev 133. deset manj kakor leta 1914. ko jih je bilo 163 soboslikur-jev, pleskarjev in ličarjev 46 (3S). fotografov 32. kleparjev 37 (22), ključuvničnije\ 33 (31). krojačev in krznarjev 223 (64). damskih kro-jačic 136 (71), kovačev 9 (3). mesarjev in pre-kajevalcev 107 (48), mizarjev 69. modistk 36 (23), izdelovalcev perila 13 (9). izdelovalcev pletenin 56 (11), pekov 38 (29) slaščičarjev 24 (15), prevoznikov 35 (9). ostalih 713 (34S). Najbolj se je torej pomnožilo število krojačev in krojučic, potem mesarjev izdelovalcev pletenin in prevoznikov, nazadovalo pa je samo število čevljarjev, ker jih izpodriva tovarniško delo. Število obrtnikov rokodelcev je torej naraslo za polovico. Koncesijonirunih obrti je bilo 1914. leta 260. sedaj pa jih je 523. Gostiln jc bilo 1. 1914 160, sedaj pa sta že 202, fijakarjev je bilo 1914 31, sedaj pa precej manj, namreč 22, zato pa imamo 37 avtotaksijev, ki jili pred vojno še nismo poznali. Dimnikarjev je 16 (5) cicktro-inštalaterjev je sedaj 25, medtem ko je bil leta 1914 v Ljubljani en sam starinnrjev jc 12 (4), podkovskih kovačev 9 (3), knjigotržcev 31 (6), tiskarn 15 (4). prodajalcev strelnega orožja in razstreliv 6 (3), informacijskih pisarn o kreditnih razmerah 6 (I), soduvičarjev 7 (3), dro-geristov in prodajalcev strupov 15 (3), vodovodnih inštalaterjev 21 (4). zidarskih mojstrov 24 (7), tesarskih mojstrov 23 (7), stavbnih mojstrov 38 (6) in zobotehnikov 24 (6). Koncesijonirunih obrti je torej danes še enkrat toliko, kakor jih jc bilo leta 1914. Najbolj se je pomnožilo število stavbnih, zidarskih in tesarskih mojstrov, dalje vodovodnih in elektroinštalatcrjcv, knjigotržcev in zobotehnikov. Obrtnih zadrug je bilo I. 1914-121, sedaj pa jih je 38. To pomeni, da je bilo 1. 1914. 17 obrti v Ljubljani le slabo zastopanih uli pa jih sploh ni bilo, sedaj pa so močno razvite. Poleg čev- ljarske obrti, ki sc še krepko bruni napadom industrije, hira samo fijukarsko obrt, ki jo izpodrivajo uvtotaksiji. Pa tudi industrija je v Ljubljani lepo napredovala, čeprav ne v oni meri, kakor bi bilo celeti. 13 novih tovarn je zrastlo v Ljubljani po I. 1914. in sicer tri svečurne (Dolničur in Richter, Kopuč in Ko, in Pax, d. z o., z.); 3 tovarne pletenin (Kune in Ko, Sonc in II. Frunzl), dulje tovarna ogledul Kristal, dve tzdclovulnici koles (Tribuna in Jugoslovanska Stcyr), tovarna plišn Ferdinand Fillcr, tovarna kandit Mana, tovarna elektrotehničnega muterijnla Zmaj in tovarna tub Mira Lujovic. Da se ni industrija še bolj razvila, je vzrok v glavnem dvojen: predraga stavbišča, zato industrija tem 'olj narašča v okolici, in pa predrag električni tok, predrag plin in predraga voda. Tc številke so pn le razveseljive: Ljubljana se je otresla svojega zupečkarskegu mrtvila, spremenila jo svoj način dela, postula je iz pretežno uradniškega in šolskega mestu mesto trgovine, obrti in industrije mesto ki ne jemlje samo deželi, temveč ji tudi mnogo dnje. f Ivan Forte Zagorje, II. marca. Žalostno dolžnost si nam naložil, Ivan! Tebi v spomin zapisati nekaj vrstic, čez dva dni — v četrtek — spremiti le na zadnji poti — vreči na krsto prsti in l e pustili tum. . Danes ob '2 popoldne jc umi i mlad mož, Forte Ivan iz Kotredežu pri Zagorju. Rodil sije leta 1896 in bil v svojih funtovskih letih eden nujagilnejših članov katoliških organi/ i cij v zugorski kotlini. Kdo jc bil bolj vnet л funtov sko izobrazbo kot Forte Ivan. ki jc bil duša fantovskih izobraževalnih večerov; kdo ne pozna njegove vneme z.i lepo petje kdo njegovega navdušenju zu versko globokost? Vsak prvi petek in še naslednjo nedeljo reden gost pri Gospodovi mizi jc. šc \ bolezni želel prvi petek prejeti Gospoda — in želja se mu je izpolnila marčni prvi petek in že takrat se jo za aprilskega priporočil! Njegovo življenje: mladost v Zagorju — poteni v Ljubljuni v I. tlel konsiimnem društvu. pn še v Semiču v konsiiinu. pa šc v št. Jur-ju <>l> ju/, žel., kjer si je hišo kupil pu jo /o-pet prodal, ker mu tam ni ugajalo Vojska, kal bolezni — dolgi vojni meseci po bolnišnicah, ko so ga leta 1915 komaj še smrti otcli. pit še po vojni Golnik. Ljubljana — in smrt v domači hiši! Z Ivanom lega v grob mož kuloliške akcije — oče Ireh umi i h sirot, ki naj jih z jokujočo njihovo materjo vdovo tolaži Bog, ki je ateku k Sebi v neminljivo srečo vzel! Počivaj v miru. zlata duša! Ш0 let s ara \ vasi Polomu, na cesti iz Zvornika v Srebrenico v Bosni živi starka Ajka. imenovana Pembu, ki je stara I K) let. Živi <>d milodarov potnikov in vaških prebivalcev. Mnogo potnikov izstopa iz poštnih avtomobilov in'koči j, da vidi Pembo. Vedno se kaže starica s cigaro v roki, pred svojo ubožno kočico ali pa tudi v gostilni. Čeprav je v visoki starosti, se počuti še prav dobro in ima dober tek. Samo sluh in pu oči, ki -.o se mnogo jokale, so jo že izdale. Njen mož Avdija Nikšič iz Nikšiča je bil za časa turške uprave v Bosni starešina obmejne čete, liuio pu gostilničar. Živela sta stalno v Polomu. Bila sta precej bogata in sta imela osem otrok. Ajka je, preživela moža in vse otroke. Zadnjega sina je izgubila v vojni in ta izguba je strašno učinkovala na njeno dušo. I/ njenega jeeljuvegu govora so dn spoznati, da vedno govori o tem zadnjem sinu, o nekdanjem liogustvu in sreči. Pri tem dobi gotove duševne napade, kriči, zmerja in ukazuje, naj ji ljudstvo prinaša moke, masla in drugega. Tnko ta nesrečna starica doživlja v takih trenutkih zopet staro in zanjo nekdaj srečno dobo. Rešujmo svoj narod Med nami nepretrgoma pustoši kužna bolezen, j e t i k a. Iz naših vrst si leto za letom ugrabljn toliko smrtnih žrtev, poraja dan zu dnem toliko gorja, da ji ni najti primere v vsej ostali obilici raznih bolezni ter drugih usodnih nesreč iu nadlog. Vsled jelike ugasne v naši ožji domovini sleherno Ido čez 280(1 življenj, med temi je največ žrtev jiokošenih v cvetju mladosti in dozorevajoče možatosti, v dobi, ki je polnit neizrabljenih talentov, močnega hotenja, lepih nad. Okoli 50000 naših rojakov je trajno po jetiki ogroženih. Da, vsakdo nas ima prej ali slej gotovo opraviti s lo nevarno kužno nadlogo, saj se mi vsi po njej okužimo. Po prestanem prvem okuževnl-nem spopadu se kužne kali vedno lahko še skrivajo nekje v telesu, a ludi poznejše nove okužitve so pogoste. Pridp čas oslabitve, padca telesne moči in odpornosti, pn se bolezenski mikrobi leni lažje in z večjo silo razjilodtnter do smrti pustošijo v telesu. Številni so činitelji, ki ljudsko zdravje izpod-kopivajo in s tem pospešuje.o nagel razmah tuberkuloze: slaba stanovanja, pičla, neprimerna prehrana, težko telesno in duševno delo, neredno, nezmerno življenje, alkoholizem, spolna razrvanost, jaki duševni pretresi, vsi ti in še mnogi drugi vzroki in povodi ustvarjajo ugodne pogoje za brzi razvoj jetike. Ko pa se je ta enkrat udomačila v hiši, jo je izredno težko iz nje pregnati Iz roda v rod, od staršev na otroke, od po-edinea na bližnjo soseščino se širi in prehaja zlo-kobna jetična kuga 1er — kjer le more - izbira in kosi smrtne žrtve Borimo se zoper pogubno luberkulozo, ki ogroža ves naš narod I Pobijajmo jo sistematsko in z vso ljutostjo! Združimo vse,, prav vse v težkem boju zoper lvoI Akcija zopei to najtežjo socialno bolezen bo rodila znatne uspehe le tedaj, če bedo -i H mi ljudske družbe, vsi njeni predstavniki i : skupine z vnemo sodelovali v lej pomembni :/.ii'bi. Pravkar jc l;!a v Ljubljani ustanovljena ' ,4'dnja protitiil-c. . ulozna liga, Ja združi in organizira vse v gi slu, povsod razpredeno mrežo prolituberkulozuih edinic; okoli nji bodo v bližnj bodočnosti vzbujene v življenje krajevne istoime-no lige. Poživljamo vsi' u: - rojake, da stopijo v vrste teli izredno potrebnih lig zvez. Predvsem apeliramo na one naše javne korporacije, ki so že po : svojem svojstvu dolžne voditi brigo nad ljudskimi skupinami, ki ,ih zastopajo oziroma piedstavljajo: Bolniška podporna društva, pokojninske fonde, zavarovalnice. razna splošno podporna društva, občine in županstva, šole, župne urade, razne strokovne organizacije, prosvetna in kulturna društva, športne in telovadne organizacije. V njihov lastni prid bo, da se prijavijo kot člani (ustanovni, i odporni, redni) pri katerikoli prolituberkulozni lig' 1er da kolikor mogoče vneto v njej, kakor tudi na svojem ožjem področju deluje,o v borbi proti pogubni jetični pošasti. Člani se sprejemajo, dokler ! niso krajevne protituberkulozne lige ustanovljene, I pri Osrednji prolituberkulozni ligi. Ljubljana, Mi-i klošičeva cesta (Okrožni urad, pritlič.e levo.). Res sistematska, vsestranska organizacija pro-tituberkulozr.ega boja mora zavzeti takšen obseg, delovati s toliko vnemo, da nikjer ne smemo najti malobrižnosti in mrtvila. Pričakujemo polnega in đ)vo$HC vesetfe daje ličnost lepe in pedantno čiste volnene obleke. Ako se ne pere kakor je treba, se stisne in daje ntis stare po-nošene obleke V mlačni raztopini Schichtovei>a Racitona sc stvari nalah-ko ožmejo in ostanejo mehke in lahke ter varujejo svojo prvotno barvo in sveži ton. Oeli la posel se opravlja hitro in brez iruda, ako se uporablja PRAVA KOL N SIC A OKOROA navdušenega odziva temu klicu v vsej naši javnosti. Naj bi ne bilo nikogar, ki bi se želel izognili lomu vabilu! Ves naš podrobni program bomo izvajali korak za korakom 1er sproti obveščali po časopisju. Naš prvi klic imej le nalogo, da gre po vsej slovenski zenil.i javljat splošno mobilizacijo za vsestranski boj proti smrtonosni in forjapolni kužni kosi — jetiki: Rešujmo svoj narod! Osrednja prolituberkulozna liga v Ljubljani. Požar v Krooi V torek okoli ti. ponoči je nenadoma izbruhnil požar v žcbljarski zadrugi v Kropi. Zgorela jc i/.delovnlnicn zabojev in poleg nahajajoče se skladišče lesu. Le veliki |x>žrtvo-vulnosti gasilcev iz Krope in Kamne gorice se je zahvaliti, da se je posrečilo rešiti še drugi del istega objektu, kjer so izdelki in kjer bi bil požar nnpravil ogromno škodo. Rešili so tudi velike sklade oglja in premogu, ki so se iin-hujtili v neposredni bližini gorečegn poslopju Požar je nastal po naključju, škoda znaša približno 150.000 Din. Napad na 60 finega starca Murska Sobota. II marcu. Okrog 80 let stari F rune lornnr i/ Gomilic se je vračili i/ vinogradu. Ko je ;el žc kako poldrugo uro, je začutil v nogah utrujenost. Vsedel si; je, da bi se odpočil Daleč okrog ni bilo žive duše. Nt še sedel niti pol ure. ko je naenkrat zaslišal človeške glasove. Ni se še prav ozrl in pred njim sta že stala dva močna fantu. Starec se je hotel dvigniti in nadaljevati pot, toda fanta mu nista pustila. Zgrabila stu gu. Mož se ji ustrašil in začel prositi napadalca, da bi ga izpustila, češ. 0, '; se je jezila Liza, saj veste da je to napol zastonj. Mama mora vse prodati, a to ni nobena prava cena. Kupec se je zasmehoval no muzal, ugovarjal, ;i naposled sta se le pobotala. »Imate morebiti preproge,« je govoril kupec v veži ko se je že poslavljal, damsko kukalo bi tudi rabil. Ali vesle slučajno za katerekoli stanovanje s petimi do šestini i sobami. Lahko bi zraven veliko zaslužili. No dobro, jutri bom torej prišel z vozičkom. »Čujte no! se je nenadno spomnila Liza, ali nimate vi morebiti ženina? Kupec se je ustavil z roko na kljuki: Hočete inozemca ?■ je vprašal. Inozemca? Zakaj pa? Saj je to vse eno! : 0 ne, lo je velika razlika! Inozemci so dražji. Finci, na primer, veliko zahtevajo. Poljaki so cenejši, ker je manj zaslužka na Poljskem, in tudi vizumi se težje dobijo pri njih za inozemstvo.« Ah. tako! je zdaj razumela Liza. Ne, jaz ne potujem v inozemstvo. Ruski ženini so torej cenejši ? .Kupec jo je pazno pogledal, ker ni vedel kako in koliko hoče zraven zaslužiti. To je tudi različno, je naposled odgovoril. --Ruski ženini seveda se najbolj lahko dobijo, a so tudi cene različne. Včasih se tudi jako drago plačajo, če imajo namreč vpliv in zveze. Vedeli moram predvsem, kaj hočete. »0, nič posebnega! je odgovorila Liza. Na kratko je povedala svojo zgodbo. Ni hotela izgubiti nobene cd svojih dveh plač in je zato potrebovala dva imena. »Razumem!« je rekel kupec in predlagal, da bi se vrnila v sobo radi poslovnega razgovora. Nekam se je obotavljal in muzal, preden se je upal ven z besedo. Imam za vas ženina, gospodična. Prav soliden mož je, in nobenih sitnosti ne boste imeli. Kratkomafo, ne maram se hvaliti, a mi lahko zaupate. Če potrebujete samo ime, je vse drugo itak postranska stvar. Moje ime je Kuricin.« * Domenila sta se, da se sestanela pred poslopjem Urada za civilnopravne zadeve. Zunaj je seveda čakala dolga vrsta ljudi. Oho, to pa ne gre! Le nastavite «e v vrsto tam za- j daj. Mi vsi čakamo, pa bosta še vidva!« »Z nama je druga stvar, ljuba teta. Po- ' ročiti sva se prišla, kaj bi čakala I r-Ne, prijatelj, vsak ima svejo zadevo. To res ne gre. Vsi inoramo paziti na red, sicer ne pride nihče naprej! Glej ga no! Gospodična še kup igrač vleče pod pazduho, seveda se ji mudi! Nikar ju ne puščajte naprej, državljani 1 Kaj pa je vendar to? Zaprite pred njima ; vrata k Kuricin se je komaj preril skozi neprijazno množico. T n se prijavljajo novorojene- ; ki, čujte no!« mu je za klical s strogim glasom mladenič uri mizi. kam gresta?? »Poročiva se.« »To pa je pri drugi mizi.« Pri drugi mizi sin predložila svoje papirje. Kje pa imate svojo delavsko knjižico, državljan? je zmajala z glavo gospodična v usnjenem suknjiču. Tu je samo v;iso spričevalo iz šoferske šole. Tega je premalo za poroko.« »Kako pu to? je vprašal Kuricin. Knjižico so mi ukradli včeraj v eleklrični. Šofersko spričevalo jo vendar tudi osebna izkaznica... Če hočete, vam lahko prkažem še potrdilo o plačani stanarini. Tu je. prosim, in je podpisano od hišne uprave. »Mi nimamo časa, državljan, da bi glo-tiiili vso vaše dokumente, je pripomnil drugi mladenič ob isti mizi. Ce nimate v redu predpisanih osebnih podatkov, morate priti drugič, kadar bo vse v redu. »Ne, oprostite! je odgovoril Kuricin in so jo celo razvnel. Ali ic lo red pri vas tu? Človek se hoče oženiti, a ga ne pustijo!« Dolgo je kričal in razgrajal. Gospodična in mladenič ob mizi sta se spogledala in videla. dit jo prosilec prelrdovraten: . Kaj hi , njim izgubljala čas. Le vpišite poroko v knjigo.« Mlada poročenca sla zadovoljna odšla ven Ljudje v vrsti so ju gledali: »No, je ■/.<• go-tovo! Zdaj se ljudje lažje ptTročijo. kakor po prej cigani.c Liza in Kuricin sta so hitro poslovila No, hvala lepa, je rekla Liza, »izrabili moram ta prost dan.« Igračke greste prodajat? Obilo sreči»! Tudi iaz se zahvalim!« 'Konec jutri.) Oho si s slabo hpano a!i pijačo pokvaril želodec fcdai vzemi preizkušeno zdravilno specialiteto čistilo Figol, ki uredi prebavo in Ti povrne zdravje. Figol proizvaja in ga z navodilom o uporabi pošilja po povzetju lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2/44 Originalni zabojček s 3 steklenicami stane z zavojnino in poštnino vred 105 Din, 8 steklenic 245 Din, 1 steklenica pa 40 Din. Vsak dan prihajajo mnogoštevilne zahvale o Uspešnem delovanju Figola. J« lavna zahvala P. n. Lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2 44. Odkar sem rabil Vaše čistilo Figol, mi je zelo dobro in počutim se zelo krepkega. Preje nisem smel jesti nobene težje jedi, toda sedaj jem vse od kraja. Za Vaš Figol se zato najlepše zahvaljujem in beležim z odličnim spoštovanjem Razbornik Peter, Žagar, Sv. Ožbolt, 8. IX. 1028. „Pošten" rotsar haj? Vreča s 2<>.300 Din najdena Murska Sobota. 10. marca. Nekako pred enim tednom smo poročali, cla rtu poštnega sla Janeza Horvat . gozdu pri Prosenjakovcih napadla dvà ma-kiràna bandi-ta in sta mu vzela poštne vrečo s 26 300 Din. O zadevi se je vodila zelo obsežna preiskava. Stvar Še ni pojasnjena popolnoma, kljub temu pa je ukradena vreča z denarjem vred najdena. Našli so jo v istem gozdu. Skrita je bila pri nekem drevesu, kdo je položi! denar k drevesu. bo treba še dognati. Koledar Četrtek, tj. marca: Teodora, mučeuica; Kristina, mučenica. Novi grobovi ■ •f Umrl je dne 11. t. m. v Podrojah, župnija Šmartno pri Litiji g. Železnik Bernard, bivši orož-niški četovoclja in vzoren vinogradnik. Vernemu in značaintmu možu blag spomin. -f- Smrt v vlaku. Včeraj zjutraj so na kolodvoru iz štajerskega vlaka prenesli na nosilnicah neko mladenko, ki je med potjo umrla. Bila je to 18!etna služkinja Albina Voje, doma iz Retja pri Trbovliah. Bila je težko bolna in ie bila na poti v ljubljansko boinišnico, je pa med potjo v vlaku št. 416 v naročju svoje spremljevalke umrla. Slučaj je preiskala policijska komisija, ki je dala truplo p-epebati v mrtvašnico. -J- Umrli so v celjski bolnici: 77letna Agata Vratec, občinska uboga iz Jurkloštra, je izdihnila v torek 11. marca; Kladnik Norbert je v starosti 59 let umrl včeraj: bil je hlapec v Žalcu. Šulinc Terezija, šiviljska vaienka iz Štor, stara 16 let, je istotako zapustila solzno dolino. — N. v m. p.! RAZDRAŽLJIVOST je pos'edica nervozne utrujenosti. 2-3 žličke OVOMALT za zajutrek in iužino jačijo živčni sistem in obnavljajo ravnotežie. Mala kronika •fr Poslodavcem in delavcem Gorenjske! Javna borza dela sporoča: Z ozirom na poseben položaj Gorenjske, kjer se industrija stalno razvija, se je v Kranju otvorila ekspozitura . Javne borze dela . Urad posluje v bivši Mayerjevi pivovarni, sedaj v stavbeni zadrugi »Delavski dom« poleg mostu. Pod njeno področje spadati okrajni glavarstvi Kranj in Radovljica, odnosno ekspoziture OU Z D Kranj, Tržič in Jesenice. (O tem smo že poročali. Ur. Г/Slov. ) Poslodavci in delavci označenega območja se opozarjajo, da se v vseh zadevali posredovanja dela obračajo direktno na ekspozituro ; Javne borze dela«; v Kranju, a ne več na centralo v Ljubljani, ker so se vsi posredovalni posli za gornjo — savsko dolino s 1. marcem 1930 prenesli na ekspozituro Kranj. Ekspozitura je opol-noniočena v vseh zadevah posredovanja dela. dočim bo prošnje za brezposelne podpore za enkrat odstopala v rešitev centrali, ker sama za to nima proračunskega kritja. -k Dva Slovencu ranjena v Strumici. I'i i atentatu v Strumici sla bilu ranjena tudi dva Slovcnca. geometra Bogomir Vrtni k iz Maribora in Franjo Kovač, doma iz Sodra žice Prvi je ranjen nu 15 krajih telesa in čuti bolečine samo na noguli. Drugi jc ran jen v levo roko in levo nogo. Vrtnik je izjavil časnikarjem: »Geomctri smo imeli navado, da smo se shajali vsak večer v kavarni >Ujeditijenjec, pri pravoslavni cerkvi, ua čaj iu partijo biljarda, zakaj tukaj je tudi naša katastrska sekcija. Tudi usodnega večera smo vsi trije geomctri, dva Slovenca in en Rus, odšli na partijo biljarda v kavarno. Seveda ni nihče slutil, da bo izvršen atentat. V to kavarno zahaja po večini mladina na biljard. Vsi gostje so bili po večini obrtniki i/ Strumicc. Ko smo odigrali nekaj partij bilijarda. so se v trenutku čuli revolvcr-ski streli izpred stanovanja poglavarja, ki je nasproti kavarni L:jedinjenje<. Mislili smo v začetku, da je to samo slučaj. \li Millujlo Do-siinovič, trgovec iz Strumicc, ki je bil blizu okna kavarne, je zaklical: Pazite se. bombait Takoj nato sc je vlegcl na tla. Nekateri so se л legli, drugi so stekli proti točilnici. Med temi eem bil tudi jaz in sem sc vlegel v točilnici na tla. Takoj nuto je bomba zugrmelu in občutil sem bolečino — bil sem ranjen. Franjo Kovač pa je povedal: Begajoč proti točilnici, sem preskočil bombo, ki se je kotalila po tleli in sem padel v bližino točilnice. Hip nato sem l>il ranjen v levo roko in levo nogo,- ir Srečna družina. I/ Ptuja: V soboto je povila v ptujski bolnišnici kmetica Julijami Breg iz Krčevine pri Vurbergu dvojčka Njen zakon. sklenjen februarju 1427, jc posebno blagoslovljen. Trikrat je ta družina dobila že dvojčke. Po treh letih zakona imajo že šest otrok, pet dečkov in eno deklico. Vsi so živi, zdravi iu čili. Bog jih živil -k Za potovanje v Sirijo. Palestino in Egipet, ki bo od 3. do 27 maja z ladjo Monte Olivia se je treba priglasili do ponedeljka 17. I. m. v Prosvetni zvezi, Miklošičeva ceste 5. it Nova velika paliiva v Sarajevu. Nednvuo ije bil v Sarajevu razpisan načrt za gr.dnjo velike palače Glavne brntovške blagajne za zavarovanje rudarskih delavcev nameščencev v Sarajevu. Poslanih je bilo šest načrtov. Razsodišče je izbralo načrt inž. Helena " klaearja kol prvega inž. I). Snriljaniča kot drtgepj in inž Lovcslava Pavlina kot tretjega. Odbor Uratovske blagajne je na podlagi tega sklepa izročil izdelavo podrobnih načrtov in nadzorstev nad gradnjo sarajevskemu meščanu inž. lielenu Baldasarju, ki je v zadnjem č su dobil več večjih naročil. Z gradnjo pričiio meseca aprila. ■tfr Slabi uspehi ua saraje'vskih gimnazijah. Iz Sarajeva nam poročajo- V sarajevski ženski gimnaziji je bilo na koncu drugega trome-sečja 746 učenk, izdelalo jih je 402. padlo 332, dočim jih je 12 ostalo rudi bolezni neocenjenili. Od 332 učenk ki rti-o i/.delale.^jih je padlo iz enega predmetu !I5, iz dveh predmetov 72. iz i Se več predmetov 145. 44 učenk je bilo rudi kon-| stantuega nazadovanja v obeh troinesečjih izključenih i/ zavoda, toda s pravico, da polagajo koncem leta privatni i/pit za vse leto. Sicer je j uspeli skrajno slab, vendar jo nekoliko boljši kot prvo tromesečje. Zanimivo je, dn je zelo j veliko število učenk dobilo nezadostno oceno iz J obveznega srbsko-hrvntskegu jezika, posebno v i nižjih razredih, kar dokazuje, du so prinesle iz ljudske šole zelo malo znanju svojega mutor-| nega jezika. Saj so učenke, ki so dobile v ljud-i ski šoli \ srbohrvaščini odlično, pisale v gimnaziji po tri do štiri besede — skupaj' — še slabši jc uspeli nu prvi moški gimnaziji. Od 451 učencev jih je izdelalo 419, padlo pa 532 V drugem tromesečju je bil uspeli boljši, saj jih je v prvem izdelalo samo 375. V prvem tromesečju sc je dosegel samo v dveh razredih po-voljeli uspeh, d oči in v drugem žc v osmih (na gimnaziji je 22 paralclk). Radi popolnega neznanja je bilo izključenih devet učencev. •k Dva mlada begunca. Iz Ljuioineru: Dva dijaku sta dne 7. t. in. iz neznanega vzroka, mesto du bi šla v šolo, odšla neznano kuni. Prvi je večje |X)stave, blede barve, podolgustegu lica. nosi navadne črne čevl je na za pošto ter sive volnene nogavice, kratke žamatne hlače, siv i jopič in skoraj do kolen segajočo zimsko suknjo. na glavi ima sivo športno čepico. Drugi je majhne postave, debel, rdečeličen. nosi nizke čevlje z jermenom, dolge riijuvo hlače ter telovnik in suknjo iste barve in športno si\o čepico. Da navedena mogoče otl fioiovanja ne omagata, naj jn ev. odda. kdor ju vidi. prvi žandurmerijski postaji, da dobita zakonite potne liste v svojo domovino. Kaj ju je napotilo na potovanje, ni zn.nio. •k V Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 39 od 12. marca t. 1. ie objavljen Sporazum med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo o vzdrževanju dobrega leda in varnosti na meji«, dalje ->Odločba, s katero se priznava predmetom industrijske svojine na X. ljubljanskem mednarodnem vzorčnem velesemu in na gozdarski in lovski razstavi v Ljubljani prvenstvena pravica« in »Razglas o novih kolkih«. •fr Tečaj za privatne otroške negovalke. V zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, se bo otvoril dne 7. aprila 1930. tečaj za privatne otroške negovalke. Sprejme se 15 gojenk. Pogoji so razvidni v Uradnem listu. it Iz Borovnice. V ponedeljek dne 10. t. m. se je tukai pričel učni tečaj za umetno vezenje na šivalnih strojih, šivanje perila in krpanje nogavic, ki ga prireja obče znana tvrdka Jos Peteline iz Ljubljane. Da je prireditev res važnega in koristnega pomena, priča Iepu število udeleženk. Po končanem tečaju, ki ie seveda brezplačen, se vrši razstava izvršenih izdelkov. Vsi oni, ki se zanimajo za lepo vezenje, se vljudno vabijo, da se udeleže t«>*ai» v <4m v° š»<>v"u ic Zobni atelje E. Glavič v Litiji pri dr Uk-marju sprejema od 8—12 in od 2 do 8; ob nedeljah od 8—12. Delo vestno, solidno, prvovr.suio Cene zmerne. Nesreča ne počiva — Hrbtenico si je poškodovala. V bolnišnico usmiljenih bratov v K and i.ji so pripeljali gosjio P o v š c Ano, posestuikovo ženo iz Z?grada 6 pri Škocijanu. Padla je s češnje in si pri lem nevarno poškodovala hrbtenico, tako, da ni veliko upanja, da bi okrevala. ■ir Pri odebelelosti naravna >Franz-Josef- greučicu« močno |>ospe.ši prebavo in liapruvi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josef vodo kot celo pri odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tret jino kozarca. . Franz-Josef«-gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spcc. trgov inu li. so najlažji pot. oo katerem orihaiaio bo'ezenske ka'i v naše telo PROTI PRENOSU nalezljivih bolezni ustne dupljine in grla uporabljajte okusne ANALOT-pastthe dr. Wan erja Dobivajo se v vseh ekarnah. Varuite se izdelkov ki v zadnjem času imitiruio ANACOT-nmiii.o. Mamica, ali naj še jemljem Kresival?-- Ja, mo otrok, le vzemi, tatek kašlja in je hripav, in tudi nekaj Tvojih sošolk je pre-hlajenih. Kresival vedno si priprav če kaši jas al pa si Hripav Ljubljana Kai bo danes 7 Dtama: Vihar. Premijera. Izven. Opera: Boheme. C. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1 in Mr. Bohinec ded., Rimska c. 24. 0 XX. prosvetni večer, ki bo v petek 14. marca posvečen pasijonskim igram v Oberaminergau, ki bodo za mnoge ena največjih evropejskih atrakcij v bodočem letu. Kot uvod k predavanju bo zaigral akademski kvartet I laydnove štiri besede Gospodove in recitacija dveh prizorov iz škofjeloške pasijonske procesije. Predavanje o oberammergau-skih igrah bo ponazorjevalo večje število skiop-tičtiih slik, ki nas bodo seznanile s krajem, z bodočimi igralci in z vsebino igre same. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, rezervirani sedeži po 5 Din, navadni sedeži 3 Din, stojišče 2 Din. O Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani vabi na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil po običajnem dnevnem redu v četrtek 27. marca i. I. ob pol petih popoldne v Karitativni pisarni (Poljanska cesta 2S. Marijanišce) v Ljubljani. 0 Z ljubljanskega grada. Reda grajskih prebivalcev je bila že dostikrat opisana, javnost jo je s svojimi niilodari dostikrat tudi že delno omilila. Je je pa še vedno dosti in kliče po pomoči. Imamo sezonsko delavce, očete štirih otrok, ki so skoro pol lela brez službe, kadar jo pa že imajo, je zaslužek minimalen. Imamo družino, ki ji je oče težko bolan in za delo nesposoben, otroci seveda stradajo lm?.mo bedno samice, strie od starost: in jih je beračiti sram in 'udi ne smejo, z delom pa potrebam niso kos. Imamo porodnico, ki leži v zatohli dvorani, mož ji je brez službe, ne po svoji krivdi in nima, s čemer bi se okrepila. Ker gre lo v dneve, v mesece in leta, smo začeli misliti na samopomoč, porojeno iz. nesebične krščnuske ljubezni; ustanovili smo pododsek Vincencijeve družbe, ki naj s prispevki med grajskimi prebivalci odpo-niore najbednejšim in najvrednejšim Poseben odhor, proučujoč vsak slučaj zase, bo v svojem soglasju delil pedpore, ozirajoč se samo na dejanske jiolrebe. Ker bi pa skromni prispevki, večinoma siromašnih ljudi na Gradu lollkim potrebam ne zadoščali, prosimo, da nam pri delu krščansko ljubezni poni ga ludi javnost. Darove v denarju, v blagu ali živežu iz prijaznosti sprejema uprava .Slovenca.. Vsem dobrotnikom se pa pododsek Vincencijeve družbe na Gradu žo vnaprej zahvaljuje: Bog plačaj I 0 jubilejni koncert Ljubljanskega Zvona. V proslavo 25 letnice svojega požrtvovalnega narodnega in kulturnega dela priredi pevsko društvo Ljubljanski Zvon v ponedeljek, dne 24. marca v veliki unionski dvorani koncert, na katerem bo odpel celo vrsto naših zborov, med njimi nekatere, ki se sploh prvokrat javno izvajajo. Dirigent zbora je g. Zorko Prelovec. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Cene običajne koncertne. 0 Kvintet črncev v Ljubljani. Svetovnoznani kvintet črncev, ki ga marsikdo pozna z gramofonskih plošč, pod imenom »The Ulica Jubilee Sin-gers«, nastopi prvikrat na koncertu v Ljubljani dne 26. marca. Na programu bo imel razne zamorske duhovne pesmi in druge ameriške narodne pesmi, ki so vse napisane za 4 oziroma 5 glasov. 0 Ogenj pri Sv, Petru. Včeraj okrog 5 popoldne se ie ustavil pred šentpeterskim župniščem orodni avlo poklicnih gasilcev. V poslopju šentpe-terske mežnarije je gorelo. V sredo popoldne ie izžigal dimnikar dimnik. Od tedaj naprej je tlelo ves čas v stropu nad kuhinjo cerkvenika Pelška Ogenj pa se je pojavil šele včeraj popoldne, in sicer se je vnel tram v stropu. Ogenj je prvi opazil organist Zdešar. Bili so poklicani gasilci, ki so morali razdreti del stropa in izpraznili društveno sobo šenlpelerske Prosvcle, ki je nad kuhinjo. Škoda je znatna, ker bo treba napraviti ves strop nov. 0 Ciganski semenj na Bleiweisovi cesti. Včeraj popoldne se je ustavil na Bleiweisovi cesti eden redkih prizorov, kakor jih le malokdaj vidimo v Ljubljani: namreč sprevod ciganskih voz. Dva orožnika sta pred policijo prignala vso Cigansko tolpo: pet voz, na katerih so sedeli v umazane cunje zaviti cigančki, cigani in ciganke. Ha'o, takoj se je nabralo okrog njih radovednežev. Ko so na liceju nehali s poukom, se je iz poslopja vsulo vse polno dekletc, vse pa so prišle takoj ogledovati resnične cigane, o katerih ve mestna mladina samo še iz pravljic. Cigani pa so tudi sami pričeli tak vrišč, kakor bi s krikom samim hoteli pod-eti policijsko poslopje. Ciganke so tarnale, da iih orožniki vedno »bantujejo :, to je preganjajo. Kmalu se je zvedel tudi pravi vzrok, zakaj jih »bantujejo< Pred dvema dnevoma so se cigani, sami Nikoliči Hudoroviči, pojavili okoli Borovnice. Kar pač zna cigan, to so tudi ti cigani počeli okoli Borovnice. Prosiačili so okoli ljudi, jim vedeževali s kart in pomalem seveda tudi sleparili in goljufali. Imenitno pa so osleparili neko kmetico z Brega pri Borovnici. Prosili so jo, naj jim bo za botro njihovemu otroku pri krstu. Dobrosrčna ženica je tej ciganski prošnji ustregla, Po krstu pa so ji pričele ciganke vedeževati s kart. Strmeči .ženski so povedale, da ie bila lansko lelo v nieni hiši velika nesreča in da se taka nesreča obljublja tudi letos, lo je, da bo v hlevu poginil na lepši vol. Ciganke pa so še izdale skrivnost, da vedo za sredstvo, ki bi lo nesrečo preprečilo. Kmetica je. morala prinesti ves svoj denar cigankam. Te ciganke so napravile majhno čarovniško ceremonijo, zavile so namreč denar v stare krpe, vrtele kepo po zraku in izgovarjale nerazumljive besede, nato pa izročile kepo ženski, češ, da ne sme nekaj časr pogledati v kepo, ker drugače bi bila čarovnija brezuspešna. Cigani so nato odšli in izginili. Ko jt čez nekaj časa kmetica pogledala v kepo umazanih cunj, ni bilo njenih 1700 Din nikjer. Jokaje je tekla poveda orožnikom, kakšna nesreča jo je doletela in kako so jo cigani opeharili. Dva oroin.ka sta takoj pričela cigane zasledovati. Odpeljala sta se iz Borovnice v Logatec za cigani. Tam jih 111 bilo več, Nato pa sta odšla peš iz Logatca na Vrhniko in od Vrhnike dalje ves čas po ciganski sledi Ujela sta jih šele včeraj opoldne na črnuškem mostu. Kljub silnim protestom se je moralo vseh pet ciganskih voz obrniti in cigani so morali od-iti v Ljubljano. Orožnika sta takoj telefonrala v Borovnico, naj pride s prvim vlakom ogol ufana ženska v Ljubljano, da jo kontrolirajo s sleparskimi cigankami. Tako so včeraj popoldne čakali cigani pred policijskim poslopjem. Orožniki bodo vse ciganke, ki so se udeležile goljufije, zap.li, druge bodo pa spustili, naj gredo, kamor pač hočejo. — Ja, ampak da so ljudje še lako neumni! 0 Ncplombirane vreče premoga. Vozniki, ki razvažajo po mestu premog v vrečah, imajo strog predpis, da morajo biti njihove vreče vse plombirane in premog natančno stehtan. Svoječasno so radi tega nad temi vozniki deževale hude kazni, če ni bilo vse v redu. Zadnje čase pa so nekateri vozniki pričeli misliti, da policijska kontrola najbrž zanje nc velja več, in so pričeli oddaiati ne-plomhirane vreče, v katerih pa seveda ni bilo toliko premoga, kakor bi bilo treba. Pa že jim je policija stopila na prste in jih zadnje dni nekaj tudi ovadila. Najboljše pa je seveda, če ludi stranke same, v lastnem interesu pazijo na lo, kaj kupijo in koliko premoga kupijo v vrečah. © Ubogi slaboumr.ež. V znano gostilno na Dunajski cesti je prišel včeraj neznan moški, vihtel v roki hranilno knjižico, jo vrgel pred natakarja in začel kričati: »Tu imaš! Kos žajfe mi daj! Se bom umil! Uro so mi vzeli!« Ljudje so takoi videli, da imajo opraviti s slaboumnežem in so ga izročili stražniku. — Kakor domneva policija, je umobolni neki Josip S. Najbrž je bil kje okraden Kdo bi bil brezvestnež in kaj je vzel slaboumnemu ubožcu, da se je ta tako razburil, seveda ni znano. 0 Dva vloma. V Ljubljani jc opaziti zadnje čase znatno naraščanje malih vlomov, ki jih vrše najbrž amaterski vlomilci, čc se jim ponudi za to slučajna prilika. Neznan vlomilec je oškodoval kuharico Pavlino Kovačič na Poljan-,ki cesti 12 Iz njene sobe je pokradel več zlatnine v skupni vrednosti približno 2000 Din. — D iig vlomilec pa je vdrl v klet ravnatelja Ignacija Florjančiča v pivovarni »Union«. V kleti je spravljenega več pohištva in obleke, vendar pa vlomilcu naibrž vse to ni nič ugajalo in ni odnesel nič. Škoda je majhna in sicer le na razbitih oknih. O Javna dražba zarubijenih predmetov bo dne 15 marca 1930 od 9 dopoldne dalje na mestnem magistratu, Mestri trg št. 1-p. Več na razglasu, ki je nabit na mestni deski. O Polenovka lmnočeha se dobi vedno v delikatesni trgovini F. R. Kovačič, Miklošičeva c. 32. Maribor П Mestno kopališče ostane radi snažen jn parnega kotla od 24. t. 111. dalje za nekaj dni zaprlo. □ Mariborskih »Naših krik redni letni občni zbor bo v nedeljo, dne 23. t 111., ob 11 pri ;>0rlu*. П Snc-c-eg je v ponovnem naletu pobelil mariborsko globel in povzročil, da je radi potrganih telefonskih* žic nasta' v telefonskem prometu do-kajšcu zastoj. Tehniško osob e je bilo tekom včerajšnjega dno neumorno na delu pri vzpostavljanju telefonskih zvez. □ V studenški Ljudski univerzi predava drevi ob 10 načelnik studenškega gasilnega društva Kaloh o prvi pomoči pri nezgodah. Predvajinjo se bo vršilo pod nadzorstvom dr. A. Korenčana. П Za dnini in srce. Mariborski Ljudski oder je letos zelo agilen; v nedeljo nastopi zopet z novo uprizoril vi jo ,s predstavo znamenitega inirakla v petih slikah Trosila bom rože« ali Čudež sv. Terezije od Deteta Jezusa . Omenjeni mirakel se zlasti v Franciji veliko uprizarja 1er je izdelan po znanem istonaslovnein filmu. Dos.gel je povsod velik uspeh. Ljudski oder priredi omenjeno predstavo v nedeljo, dne 10. I. 111., ob 19.30 v dvorani Prosvetne zveze. Vigranost ter odlična izvežba.. ljudskooderske dilehntske družim zislužita, da se občinstvo oddolži njih Idealnim odersko uniobii« škim stremljenjem s poluoštevimo udeležbo. □ Na delovnem trgu. Takoj dobi znpislilev preko tukajšnjo Borze dela: 1 opekarski lojsier. 1 sedl-r, 1 čevljarski pomočnik za fino Ieli, 1 pri-rezovalee gorn.ih delov čevljev, 2 slašči arja z lasi 110 obrtno pravico, več stužlcinj in sobar!" "r vrč učencev sodarske. mizarske, kovaške, kleparsue, tevlimvko, krojaško iu tka lue stroke. Živčne bolezni, išius, jeuniaHzeiu! V enem dnevu ozdravljeni strašn'h bolečin! G. Jožef Villielm iz M. piše: >-Dva meseca so me mpčile bolečine išiasa, tako, da nisem bil v stanu stopiti na noge in zapustiti posteljo, Bolečine so bile tako silne, da sem se s težavo zdrževal, da nisem kričal. Nihče nc more vedeti, koliko sem trpel. Nič mi ni moglo pomagati. Pa mi prinese ' moja gospodinja iz lekarne Togal. Učinkovanje je bilo skoraj čudovito. Po vporabi nekoliko tablet sem popolonma ozdravel. Vsled 1еца dajem vsakemu bolniku nasvet, da si nabavi fino, a sigurno zdravilo Togal. Nikdo ne bo žaloval za tem izdat- j kom.« Podobno piše tudi mnogo tisočev ljudi, ki so jemali Togal tablete proli revmatizmu, gihtu, išiasu, gripi, boleznim od prehlada, živčnim boleznim, glavobolu. V Vašem lastnem interesu je, da tudi Vi poskušate s Togalom. Zajamčuje se, da Togal takoj učinkuje in da je popolnoma neškodljiv. — Prave Togal tablete se dobivajo v vseh lekarnah, kadar slučaino niso v zalogi, se lahko takoj dobavijo. Cena 18 Din. □ Nesporno velike uspehe beleži dejslvo-vanje Številnih odličnih in /n-meuilih žen svetovno zgodovine na mnogih popriščilt .lavnega delovanja. Tako nnutajni so li uspehi, da sleherni podvomi izključujejo; zlasti velja to za požrtvovalno delovanje na polju dobrodelnosti in humanitarnosti, pa ludi literature in Umetnosti. O odličnih predstavnicah s neutrudnega ter uspehov polnega delit prodava na nocojšnjem pro,-vet lient večeru dr. p. Human Tominec iz Ljubljane. □ Hvalevredna iniciativa. Učiteljski zbor 11. dekliške nieše tiske šole je sprožil nad vse hvalevredno misel, ki ;e vznikniht kol rezultat' svoječasno »Slovenčcve ankete o sodobni šoli. V prepričanju in zavesti, da sta doni in šola, mati in učitelj onadva vzgojna činitelja, ki ust-arjata bodočega človeka, ki nui usiner j la življensko pol v lepoti in dobroti k lastni sreči 1er da je treba pri velikem in svetem delu iz oblikovun]a človeka lesne medsebojnosti 1er popolnega spglasia med obema vzgojnima faktorjema, s,, j,. učilePski ^oor omenjene šole odločil, da v svrho poglobitve ni skupnem vzgojnem delu sklicuie roditeljske sestanke. Prvi roditeljski sestanek bo danes ob '7 v zbornici imeiiovne šole. Pozivajo« starše, da se v čim večjem številu udeležujejo v dobrobit lastnih otrok, omenjenih sestankov, izražamo upanje, ('a se bodo ob složnem medsebuiiein delu in soglasju morali prejkeslej pokazati sadovi in uspehi hvalevredne pobude. п V mestni posvetovalnici so je vršilo včeraj zvečer v okvirju strokovne šole magistralnih uslužbencev nadaljevanje predavanja prof. Basa o razvoju mariborske mestne uprave in mestnih jnej od z~čftka novega veka pa do danes. Zlasti poučna so bila predavateljeva izvajanja v zvezi z vprašanem razširjenja mesta na predmestja, ki «o jo rešilo [io dolgotrajnem odporu od strani prizadetih predmestij vendarle ugodno h ko, da navaja statistični izkaz novih občin koncem lela 1N30. novo občino Maribor-mesto, ki je nastala po združitvi s predmestji. Odločilno je vplival v nadaljnjih spremembah zlasti gledo premaknitve mestnih meja razvoj industrije in železnice, ki je lo-cela spojil Studence, Krčeviuo in Pobrež^e z mestom. ob katerem se je značaj radvanjske občine iznrpuienil v smislu umikanja kmotskega življenja delavskemu in ua ob ksterem sta vzniknili naselbini Tpzno ter Nova vas. Smer prometa kaže tudi bodoči razvoi Maribora, ki teži v smeri Dravskega polia. Prof. Baš je zu svoja mstruktivna izvajanja žel toplo zahvalo hvaležnih poslušavcev. П Vola na promenadi. Primahala sta jo po Tattenbachovi ulici navzgor, počeši, brez zadrege in s sigurnost'o polnokrvnega občana Ter z modrostjo: niti enega karambola ali neljubega č-nja ni bilo. Da bi bil vinjeni gonjač zraven, ki sta mil vola «rez nadaljnega in kar na lepem tiSla s sejmišča, bi bilo aret"vo drugače in bi brez ivnj-be prišlo na ploskvi Tattenbachove ulice do mal-heurja. Oba vola, samcata in rrzsodua, sla jo pri-krevsala do Glavnega trga, kjer ju ie ust..vil or.in javnega reda ter ;u dal odgnati v bližnji Kirbišev hlev. Po preteku približno dveh ur je prikimal na obzorju — gonjač ter se — izgovarjal. П Mariborskih vojnih invalidov redili lelni občni zbor bo v nedeljo, dne l(î. I. m . ob 0 dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pravici udeležbe ua občnem zboru imajo vsi tisti redni člani, ki so ""ravnali članarino za lelo 1929 in ki s<> po invalidskem zakonu zaščiteni. Zato je s spboi prinesti knii'ico kot legitimacijo 1er priporoča vsem invalidom in vdovam, ki Sp niso zadostili dulžnesli napram Združenju, da to čim-preje store v invalidski pisarni na Rotovškem trgu št. 1 med ut-dnimi urami iu sicer vsako sredo, sobolo in nedelo od f) do 11 dopoldne. П Znova so jo pričelo — s karamboli. Na Koroški cesli je prišla pod pvto 55letna zasebnica Ivana Repnik. K sreči ni zadobila nevarueiših ,io-škodb. Zanimivo je: avlo iu šofirai nekdo, ki nima goferskèga izpila. — V Prankojianovl ulici pa je priletel avto v dvokolo. na katerem se je vozil in-stririer Tvan Badrač. Kolo se je docela zdrobilo. Kolesar zvrača krivdo na avtemobilista, avtom ibi-list na kolesarja. In teč" pravda naprej. Vsekakor, sezona karambolov je že lit □ Sa'"on»or ali nesreča? Tz Pesnice so no. g-nili včeraj truplo približno 50 lel starega ninš-tega. kMerega identiteta se bo še morala ugolovili. Kaj .je v oz~d'll, sp lečno ne ve, 1er se v lej smeri vrše poizvedbe. Tekem včerajšnjega dno se je podala na lice mesta komisija, ki je ugolovili dejansko stanje. — Ob z4klju*kii l:sla smo prejeli po'Očilo o utonljenčevi identiteti Gre za 50 letnega oskrbnika Jožefa Weissa iz Jarenine. ki je 3. t. m. bii v Mariboru. Priče vedo izpovedati, da je odhi.il omenjenega dne malo vinjen proli domu, r "ri i če-s-4- domnevajo, da se je Weiss, ki ga pogrešajo že od 3. I. m„ suodrsnil ob bregu Pesnice in utonil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču v Pobrežju. Celje i Ptu i Д Javna seja mestnega sveta bo 13.1. tu. Na snoredii je poročilo župana, poročilo upravnega, pravnega in stanovanjskega oiheka ter dodelitev dveh stanovanj v dominikanski vojašnici. Д Alasarykova proslava. Jugoslovansko-če-hoslovažka liga v Ptuju proslavi 80-lelnieo ve'ikcga Slovana Masaryka v soboto ob 3 zvečer v dvorani Glasbene Mal'cc. Д Nar ' din či'alnica je sklenila v svoj i zadnji seji povečati zçornjo dvorano v Narodnem domu ter ob enem ludi poskrbeti nekaj sob za prenočišče. Lepa zamisel. Upajmo, da sklep ne ostane samo na papirju, temveč da se bo izvedel in tako pridemo Slovenci do svojih obširnih prostorov. O" Narodna pesem je najdragocenejši naš nacijonulni zaklali. Ona nuru jc zvesta spremljevalka skozi lagodne iu trpeči4 dni narodne zgodovine. Najvernejši odraz nu'odovega mišljenja iu čustvovanja jo in zato uajpristnejšu narodna umetnina. Ali jo poznam» dovolj!* /lasti v modernejšem času sc ji radi oddaljujemo, ker du menda s svojo naivnostjo iu preprostostjo ue more zadovoljiti modernega \ konstrukliv nosi zajetega duhu. |e li res tako? Kakšna je, kako mulo jo poznamo in kako nam mora biti dragu, o vsem tem bomo slišali prihodnji ponedeljek dne 17. marca ua prosvetnem večeru iz ust strokovnjaka umetnostnega zgodovinarja g. dr. Stanka V urniku iz Ljubljane. Njegov govor bo spremljalo številno nrcdyujunjo narodnih pesmi ua klavirju, v moškem ' tercet il ter v sopranu Vstopnice dobite že lianes lahko v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. X-ï Udeležba pri misijonskih pridigali, ki jih govorijo v c-patijski ccrlc i oo. Irunčiškuni, je izredno velika ter živ dokaz, kitko je ljudstvo hrepenelo po iniŠijfUlu. Tudi izven času pritlig ima cerkev mnogo obiskovalcev Vpliv niisijonu je čutiti" vsepovsod že sedaj. Dal Bog. da bi rodil za prebivalstvo Celja in okolice bogatili duhovnih sadov ! S! Sestanek Gledališke družine K atol. prosvetnega društva v Celju bo v soboto 15. inarca ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Udeležba jc obvezna za vse. Li so se kdaj prijavili k Gledališki družini. Bedni letni pregled motornih vozil (osebnih in tovornih' avtomobilov 1er uibtornih koles) se bo vršil dne 15 in dne 22. marcu t. I. na Laliovžu pred mestno garažo v Celju. Une 15. marca bodo pregledana motorna vozila iz območju celjske mestne policije t. j. mestu, Brega, /.uvodne, Gube.ju in Lave dne 22. marca pn vozila iz ostabli krajev" celjskega okraja. Vsakokrat š,- bodo od У, ure zjutraj dalje pregledovali dopoldne osebni avtomobili, popoldne od L ure dalje vedno najprej tovorni avtomobili. nato pa motorna kolesu. I ustniki motornih vozil v celjskem okraju sc ponovno opozarjajo, da prevzamejo ie dni/pri preilstoj-iiištvu celjski" mestne policije (referenl g. Janez škof) uove evidenčno tablico, jiri kateri priliki bodo plačali tudi stroške komisijskega ogleda. fr Uradni dan okrajnega gremija trgovccv v Ce.lju, za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se vrši v soboto dne 15. marca t. 1. v Rogatcu od 8. do 12. predpoldne v posebni sobi holela Sporn. Trhorl't* Prevzem občinskih podjetij. Občinski upravni odbor prevzame ta teden v svoje področje vsa občinska podjetja kakor kamnolom, hladilnico, kopalnico, vodovod, pogrebni zavod itd. Upravnega odbora naloga je skrbeti, da so vsa podjetja plodo-nosua in, da se pomanjkljivosti odpravijo. Klavnico, ki se začne gradili že letos, bo zidala, kar je edino nrav občina sama. Nekateri so predlagali, da b' klavnico zidala neka druga zasebna korporacija. a so li nameni padli v vodo. Otvoritev cbrti. Krojaško delavnico je odprl pri g. A. Mervar'u na Vodah g. Zvonko Arnšek. 3 slefane pclinkovca jc sodo. v neki delavnici 7 pomočnikov in vajencev. Od zavžileca a'kchola je enemu vaiencti udarila iz nosa kri. Gospodarji, pazite na mladino. Zafforte ob Savi Steklarna je že v razvalinah. Kar jc dobrega maierijaht, ga vozijo posebej, da sc še porabi, kar pa slabega, se porabi za zasipaioe. Dela se kar z mrzlično naglico. Pri novi kurilnici so že zopet zidarji, drugi razkopavajo hrib, da napravijo prostor za bodoče prostore za deponiranje premoga. Depozitni prostor je že jako poln — že travnik g. Weinbergerja bo kmalu ves zasut s premogom. Pri rudniku se poleg nedelje praznuje še en dan v ledtni - ali sobota ali ponedeljek. Da niso preveč prikrajšani, pa knapje ob delovnih dneh malo bolj pritisne" o. Nekoliko zakasnela zanimivost je pa la. da je topliški fr, šolski upravitelj Matija Pelko par dni pred svojim godom praznoval petdesetletnico svojega rojstva, imenovani gospod ie med zagorskimi rudarji, pa tudi dolgimi prebivalci, v katerih sredi deluje že skoro tri desetletja, jako priljubljen. Ga jc pač sama prijaznost in pOstreiljivOst. Nicov učiteljski zbor mu ic z učenci vred ob tej priliki priredil prisrčno voščiltio slovesnost — in ludi mi mu kličemo: na mnoga lela! SošSani Za slavo v vodo.,. Razbemik iz Topolšice je res pravi junak: s svojim znancem je pred dnevi stavil, da gre plavat v Pako. Stavila sla in Razber-nik sc je res podal Rakor poletni kopalec v Pako pred Gasilni dom in dolgo plaval v ledenoinrzlih valovih. Ta prizor so gledali številni ljudje in se čudili nenavadnemu kopalcu, ki se koplje za stavo enega litra vina. Razbernik pravi, da se je počutil v Paki prav dobro ... Pristopajte k Mohorjevi družbi! Ker bo rok za Mohorjevo družbo kmalu potekel, prosimo vse. ki mislijo naročiti družbine knjige, tla se priglasijo pri poverjeniku g. Grilu Pristopilo je sicer nekaj novih članov, a mnogo starih še ni poravnalo ud-nine za prihodnje leto. Naj doseže naša l'ara število, na katerem je bila prejšnja leta! Iz društvenega iivlgenia Ljubljana«. Danes ob 8 zvečer važna pevska vaja. Udeležba za vse strogo obvezna. Pevovodja. j Lelošnji redni občni zbor : Jugoslcvenskega ; kinološkega saveza. se vrši dne 28. marca ob 20 pri Slonu. II. intimni glasbeni večer. V ponedeljek, dne 17. marca se vrši v dvorani »Slcge«, palača železniške direkcije, Pražakova ulica, cl ugi intimni glasbeni večer. Vijolinistka ga. Vida Jeraj-H ibar-jeva sc je liubeznivo odzvala vabilu društva, da priredi vijolinski večer. Zanimiv spored obsrga poleg v LJubljani še ne izvajane S'avenskega sonate in Goldmarkove suite, tudi skladbo doneče violinistke Vide Jeraj-Hribarjeve in Blochova Tri občutja. Uvodno predavanje bo govoril g. prof. dr. Hribar Mirko Da se omogoči užitek plpne-nitc glasbene umetnosti vsakomur, so erne sledeče: Členi društva sedež 4 Din, stojišče 3Din: nečlani sedež 6 Din, stojišče 4 Din. Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani, vabi svoje člane na prijateljski sestanek, | ki se vrši v soboto dne 15. t. m. ob 8 zvečer v lovski sebi gostilne Sckoi Pred Škofijo. Vstop samo za člane. — Odbor. Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori v nedeljo dne 10. t. m. ob pol 4 pop. pretresljivo zgodovinsko igro v polili deruiiih Mlini pod zetnlio . Vstopnina navadna. Pridite v mnogo-brojneui številu. t Odpoved službe obratnim zaupnikom Važna odločitev v pogledu odpovedi. Vodstvo nekega velikega pod'etja v Sloveniji je odpovedalo koncem novembra 1926 službo dvema delavcema, ki sta bila izvoljena kot zaupnika v smislu zakona o zaščiti delavcev. Obenem iima je vnaprej izplačalo 14 dnevni zaslužek. Pri tem se je sklicevalo le na obstoječi s'.u. beni red, ni pa navedlo vzroka odslovitve. Tudi na zahtevo delavske deputacijc ni hotelo navesti tega vzroka. Odpuščena delavska zaupnika sta se radi odpusta zatekla na pristojno nadzorno oblast in zahtevala odpomoč. Šele na zahtevo te *b!asti je vodstvo podjetja javilo, zakaj je odpustilo oba delavca. Eden od odpuščenih delavcev je namreč objavil v nekem dnevniku članek, ki je bil deloma neresničen in žaljiv za podjetje. Ta vzrok je smatrala nadzorna oblast za zadosten. To nazi a-nje je delila tudi višja inštanca in je tozadeven odlok naznanila krajevnemu odboru sredi oktobra 1927. S tem sta zvedela vzrok odpusta tudi odstavljena obratna zaupnika. Stala sta pa na stališču, da njun odpust ni bil opravičljiv, radi česar sta zahtevala svoje celotne prejemke za čas od 15. decembra 1926 dalje. Ker jima ni hote'o vodstvo podjetja priznati in izplačali lega prostovoljno, je nastopil eden odpuščenih delavcev sodno pot. Tožila pa nista oba radi tega, ker ie bila razsodb.-! "enega merodajna za oba. Pristojno sodišče ie ugodilo zahtevi tožn'ka z razsodbo z dne 20. februarja 1929 C/212/27 20 ter razsodilo, da mu mora plačati pođjet'c odšli zaslužek za čas od 15. decembra 1926 do 15 oktobra 1927, odpadajoči del nabavnega prispev' a ter pripadajoče deputate ali pa še znesek 1085 Din. Podjetje se je p oli tej razsodbi pr tjžilo na pristojno okrožno sodišče. To ie z rezsodbo z dne 3. julija 1929 BC 111 151/29/4 ugodilo prizivu in obsodilo tožnika (odpuščenega zaupnika) tudi za plačilo sodnih stroškov. Tožnik se je pritožil proti razsodbi okrožnega sodišča na naivišjo inštunco — Stol sedntorice, oddelek B, v Zagrehu, kot revizijsko sodišče. Stol sedmorice ie z razsodbo z dne 22. januarja 1930 Rv ">64/29-1 ugodil reviziji in p t dil razsodbo okrajnega sodišča v polnem obs.gu. V utemeljevanju te razsodbe je Stol scdmorice isto-tako povdarjal, da ne bi smela razvezati toženka obstoječega službenega razmerja z delavskim zaupnikom le z odpovedjo na podlagi služben ga reda, ne da bi navedla odpustitveni razlog. Tako postopanje je namreč proti določilom § 119. za-kona o zaščiti delavcev, ki določuje, da se nc sme cuost.ansko, z'iolj z odpovedjo ri-.zruSiti de-lovuo razmerje delavskega z.^uprika. Proli tej iz zakona izhajajoči prepovedi izvršena odooved jc neveljavna in delovno razmerje navzlic tako nedopustni odpovedi Se obstoji. Ta razsodba je važna za delavske zaup.iikc, ker je ugotovljeno: 1. Da se zaščita, ki jo nvdi obratnim zaupnikom S 119. Zakona o zaščiti delavcev, ne sme tolmačiti enostransko. 2. Obraini zaupnik se sme odpustiti le, ako so dani pogoji §§ 112. zakona o zaščiti delavcev . odnosno §§ 202 in 203 rudarskega zakona. 3. Da mora podjetnik obratnemu zaupniku navesti razlog odpusta in dn se more zaupnik pritožiti proti odpustu, če meni, da ni navedeni razlog opravičljiv. Odpust je šele takrat veljaven, če ga potrdi nadzorna oblast v vseh instancah. 4. Ako sc izvrši odpust obratnega zaupnika brez navedbe razlega, je ničev in službeno razmerje traja še dalje. Koiikurz je razglašen o imoviiii zapuščine po Žgajnarjevi Ani, nereg. trgovki 11:1 Mirni, prvi zbor upnikov 2-1. marca, oglasiti so je -to 2-1. aprila, ugotovitveni narok 24. aprila; nadalje o 'itiovini .Mihaela Omalina, trgovca v Višnji gori; prvi zbor upiij-kov 24, marca, oglasiti sp je do 12. aprila,- ngotov. narok 20. aprila. Likvidacija. Zadruga 4„ehver-\VlrtsriiafUivei-band des polit. Bezirkes Marburg v Mariboru. Menična posojila pri drž. hip. banki. Glasom sklepa upravnega odbora Drž. hip. banke s« začno sprejemali prošnje za menična posojila z intubuls-cijo na pivo mesto. Rok posojila jc ',! ii:lu z 8'.',i obresti na leto; odplačilo kapitala znaša v prvem letu 20;<„, a v ostalih dveh telili po 40%. Menica mora bili podpisana (»I treh osel., od katerih mora biti akceptant tudi lastnik nepremičnin, a ostala dva kot žiranta. Ta menična posojila >e bodo izila-vula v uiestiU m tcyit» samo z. inlabulacijo na nepremičnine, ki se nahajajo ob določeni c -gulaeijski črti. Prosilec položi skupaj s prošnjo za jk. ojllo, za cenitev posestva gotovi znesek po skali, ki je določena za dolgoročna hipotekama posojila. Prošnji za posojilo, kntere formulai- se dobi v banki, mora vsak prosilec priložiti še: zeinljeknjižni izvleček, posestni list. načrt zgradb, potrdilo o regulacijski črti in potrdilo o davkih. Točna navodila se tobo v podružnici Drž. hip. banke, bankarski oddelek. Poštiiočckovni promet je z,n \4rtl v februarju 45G9.0 milj. Din (v januarju ",089.0 milj., od tega brez gotovine 49.02 (49.15)',''. Število ' icunov je naraslo v Belgradu od 37-IS ua 8810, v Zagrebu od 5370 na 5420, v Ljubljani od 5175 na 5220, v Sarajevu od 2748 na 27os. 94 bi.. 1% Bler. pos. zaklj. K4. Celjska 170 den.. Ljubi j. kred. 125 den.. Prašlediona 850 den., Kred. zavod 100 den., Strojne 75 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešii 105 den., Ruše 250—260. Zaïçroh. Drž. pap.: 7'!ii invest. pos. 84—84.50, agrari 50—52, vojna škoda ar. 415.75—-117 (410), kasti 415.75—417 (410—416 50). III. 410-418, IV. 415-417.50, VI. 410-419. XII 423-424 (423), srečke Rdeč. križa 30 den.. 8',; Bler. pos. 98.50—95, 1% Bler. pos. 83.12—84.25 (83.12), 7% pos. Drž. hipot. banke 81.50 deu. Bančne delnice: Ravna gora 82 d.. Hrvatska 50 den., Kstolička 30 den., Poljo 05—00.50. Kreditna 101 — 105 (101) Union 209-210, Jugo 88.50 —99 (88 50), Li. kred. 125 den.. Medjunarodmt 00 d.. Narodna 8200—8400 brez kupona. Prašlediona 850—855 Kino 103 den., Srbska 105 den.. Zcmaljskn 137—138. Industrijske delnice: Nar. šum. 40 bi., Ni-hag 1.50—2 (1.50), Guttmann 185—190, Slaveks 80 —81 (80). Slavonija 200 den., Našice 1600 bi., Danica 110—112 (110), Pivara Sar. 150—180, Drava 207 —285, Šečerana Osjek 585 bi.. Nttr. mlin. 20 den. Osj. Ijov. 160 1)1.. Brod. vag. 107.30—112 50, Union 140 tik. Vevče 1.5 den . Isis 22—25, Ragusea 435 d.. Occania 180 den., Jadr. j-lov. 495 bi.. Trboveljska 405—407.50 (405). Belgrad. Nal'odtm banka 8220- 8240, 7r/, inv. jios. 80.50—K7.50, mrrari 52, vojna Skoda 410—418. 111.417—419. IV. 119—123, 8% Bler. pos. t.3, 7' Bler. pos. 86.50, 1% ])os. Drž. hip. Irnke 81. Duuaj. Podon.-savsIva-jadriU) 88.40. Wienei Bankverein 20.90, Credilanstalt 51, lîscomptege-. 170 Živim 100.00. Ruše 33.25. \lpine 35, Trbovlje 57.90, Kranj. ind. 30.75, Rima Murany 101.90. Les Na ljubljanski borzi sta bila zaključena 2 vagona tramov. Tendenca mlačna. Povpraševanje je za bitk. krljičke 1. m 25—30 cm prem. in za smrekove deske od l'! cm naprej, 18. 2-1, 48 umi, 4, 0 m. Ponuja pa se: 30 tu'1 boroviii plohov 50 mm 4 m, 100 iir' borovih inoralov in pol-inoralov 80—80, 80 —40, 70—10 in 35—70. 100 -150 ur1 borovine v raznih diinonziiali. 500 m' buk. hlodov. 18—35 eni, 7 vag. hrastovih okroglie, in čepanic. 30 vag. vez. hrastov ih odpadkov 1.20 nt. Žito Tendenca na našem domačem žitnem trgu je nadalje slaba, dasi svetovni žitni trg ne daje povoda za lo. Vkljub slabi tendenci je pa kupčija zelo živahna tako za pšenico kakor zn koruzo. Položaj je Se vedno nejasen in cene, ki jih ndtirajo borze, sa ne vjeniajo s ponudbami producentov. Lljubkaiia. Vse samo ponudbe 6;ov. post plač. 30 dni, dob. prompt, ml. tar. Pšenica bč. 80 kg 2".; 255—257.50, 7,S kg 250 252 50, 77 kg 247.30-250. rž 72-73 kg 2% 195—197.50. koruza um suš. 167.50 —170. n. v. 175—177 50, času prim. suha kval gar. 145—147.50, ječmen bač. ožim. 00— 07 kg 172.50 -175.50, 03-04 kg 167.50—170, oves bč. 195—197.Г.0. moka 0 g (lio Ljubljana plač. po prejemu vag. bi. 405-410. Tendenca za pšenico skoraj čvrsta, za koruzo nestalna, zu rž slaba, za oves stalna. Novi Sad. Pšenica bač. 77 kg 195—200. :s Ic 197.50 -202.50, gornjebač. 78 kg 197.50—202.50, ban. Tisa šlpj) 78 kg 200 207 50. Bega 77 kg 195—202.50. gornjeban. 78 kg 195—202.50, srem. 77 kg 1S5—190, 76 kg 180—185, oves bač., srem., slav. 125 130. koruza bač., srem., gar. 85—87.50, ladja Dunav marec 85—90, april 87.50—€0, april, maj 90—90 50, ladja Roga. marec 85—87 50. lian. 80—85, moka (,() 481» 340. št. 2 2<:0-300, št. 5 232.50 240.50. št. 0 175 195, ŠI. 7 135—145, šl. 8 90—95. Promet. 33 vagonov pšenico, 1J5 vag. koruze, 0 vag. moke, 1 v neon ovsa Tendenco mlačna. Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet živ ahen. Pšenica marec 18 00 18.05, maj 19.82—19.60. zaklj. 19.34-19.35. okt. 19.40- P.\02, zaklj. 19.15-19.40, rž maj 11.15 11.40. zaklj. 11.12—11.13 okt. 12.15—12 45, zaklj. 12.10—12.15. koruza maj 10 49— 10.02, zaklj. 10 50—10 52. iitiij iO.Co—lt.io. zaklj. 10.91—10.93, koruza tranzit maj 9.77—9.92, zakli 9.76-9.78, julij 10.30-10.39, zaklj. 1020 blago. Nesreče vsepovsod 104 otroci zgoreli. Profesor j-..zarus v bcrliuu. katerega Uzi čudodelni zdravnik) Zeileis iz Gallsp-icha, ker je njegovo zdravljenje označil kot mazaštvo. Proces se je začel 10. t. ni. v Berlinu. Belgijski kralj in stroje-vod a Časi se menjajo. Gospej Pankhurstovi, voditeljici gibanja za ženske pravice na Angleškem, so lo dni slovesno odkrili spomenik, k terega vidimo na levi sliki. Slika na desni nam pa kaže prizor pred 20 Ieli. ko so gospo Pankhurstovo aretirali in odvedli v ječo. Kiistfrjeva cesia i iA-igrauu. bt-igrajsKa oDciintiiU uprava je soglasno sulcnilu, da se c^s.a. oo u..ieri stoji poslopje nemškega posloništva, imenuje cdslej po nedavno umrlem nemškem poslaniku dr. Adolfu Kosterju. Rusija - dežela brez smeha Kahor v vo nem času - Izven zakona Edvard Keen, podpredsednik »United Press«, je napisal vrsto člankov o Rusiji, ki jo je pred kratkim obiskal in podaja na kon-'en skupek vtisov, ki jih je odnesel iz sovjetske prestolice. »Moji vtisi iz Rusije, tako piše, mi kličejo v spomin one strašne razmere, ki so pri nas v Angliji vladale med vojno. Tu ni le pomanjkanje vsakdanje udobnosti življenja, črn kruh, ki ga omejeno dobite po nakaznicah m istotako druga živila; ne le vrste ljudi, ki čakajo pred trgovinami, da pridejo na vrsto, ampak splošna nervozna napetost in ves fizični pojav prebivalstva, ki napravlja vtis neformalnih razmer. dili nase pozornosti. Pn večerni predstavi v operi med 3000 gledalci nisem videl ne onega, ki bi imel primerno obleko. V boljševiški Rusiji ima tudi rojstvo svoj velik pomen. Otroci komunistov predstavljajo pravo aristokracijo in zato skuša vsak svojega otroka izdati kot prolelarskegac po tomca. Razdelitev prebivalstva po socialnih razredih seveda še vedno obstoja. Toda na vrhu piramide so člani komunistične stranke, ki зо dejanski vladavci države in so v posesti ogromne moči. Nato slede delavci. Potem pridejo uradniki, nato duševni delavci in nazadnje kmetje. Izven te komunistične socialne stavbe pa stoje vsi oni, ki jih radi njihovega izvora ali poklica komunisti označujejo za meščane«. To so kulaki (boljši kmetje), duhovniki, bivši posestniki in bivši trgovci. Vsi ti so »izven zakona . Oni niso v stanu, zahtevati kakršnokoli pravico, ln lias v onem času, ko sem bival jaz v Rusiji, se je njihovo stanje posebno žalostno poslabšalo. Z zakonom jim je prepovedano, da bi smeli hoditi na hrano v skupne kuhinje«. To pa se pravi, da so jih boljševiki enostavno obsodili na stradanje, ker tudi nimajo pravice do nakaznic za živila. Učinek te postave je res tragičen: vsi ti nesrečneži so se razlili po ulicah mest in vasi, kjer beračijo. ,.Je pač vojna, pravijo boljševiki, in si,*er vojna, da se povede človeštvo do novega re la in vojna ne pozna usmiljenja.' Tako zgleda v rdečem paradižu.« Iz pristaniškega mesta Fusana na Koreji poročajo, da se je tam pripetila strahovita eksplozija, ki je zahtevala 104 otroške smrtne žrtve. Med slavnostno predstavo v kinemnto-i grafu povodom 25 letnice zmage pri Mukde-IIii je z ogromnim plamenom eksplodiral velik kotel napolnjen z naftinim plinom. V trenutku je bil ves kino v ognju. Od 134 navzočih šolskih otrok so jih mogli rešiti samo 26. Od ostalih 108 otrok so 104 našli smrt v plamenih, štiri so pa s smrlnonevarnimi opeklinami prenesli v bolnišnico. HO mrtvih pri železniški nesreči. Iz Rio de Janeira poročajo: Huda železniška katastrofa se je pripetila nedaleč od glavnega mesta Brazilije. Vlak, ki je vo'il iz zdravilišča Keresopolisa, ki leži v gorovju, v Rio de Janeiro, se jo iztiril in več vagonov je padlo v 200 ni globok prepad. 30 oseb je bilo ubitih, 15 pa ranjenih. Nesreča se je zgodila, ker so odpovedale zavore. 29 mrtvili v rudniku. Kakor poročajo iz Jchannesbnrga, se je v rudniku Crown pretrgal kabel pri dvigalu, ki je padlo v 500 m globok rov. Pri tem je izgubilo življenje 28 domačinov in 1 Evropejec, 2 Evropejca in 6 domačinov pa je težko poškodovanih. Vsi trije Evropejci so inženjerji. Sz afriške džtsng'e V londonskem »The Daily Express-u«, opisuje profesor Julian Huxley, ki je bil mesec dni v afriški džungli, svoje doživljaje. Torišče njegove ekspedicije je bilo srce Afrike, kjer se Uganda dotika belgijskega Konga in kjer tvori niz vulkanov gorsko ograjo na zapadni dolini Rift. Na jugu te doline se nahaja jezero Kivo, na severu pa Edvardovo jezero. Sredi novembra preteklega leta so se napotili v te pokrajine profesor Huxley, njegova žena, neki njegov prijatelj in 45 nosačev. Po Cagcem voUio ћгаЦе Po izvolitvi ciganskega kralja na Poljskem, ki se je vršila preteklega meseca, se je tudi med cigani na Češkem opazilo živahno gibanje, ki stremi za tem, da si tudi oni izvolijo kralja . Že 14 dni potujejo številne ciganske rodbine na sever Češke, kjer so bo koncem tega meseca na svečan način mršila volitev kralja . Tudi iz sosedne Bavarske prihajajo številni cigani. Tisti ,ki nimajo potnega lisla. prekoračijo državno mejo na skrivnem. Volitve kralja se bodo vršile nekje v Sudetih. Cigani vedo za kraj, toda pred javnostjo in oblastmi ga taje. Največ izgledov za kralja ima Danijel Ružička. Zlobneži trdijo, da je ta »kronski prelendent deber znanec čeških sodišč in da ima za seboj že kakih 100 večjih ali manjših 1 azni. Ob priliki tega velikega ciganskega romanja na Sudete sla bavarsko in češko orož-ništvo ojačili svoje patrulje, ker se oblasti boje, da bi se cigani med po'jo ne preskrbeli z darovi za novoizvoljenega kralja. dolgotrajnem trudapolnem potovanju so prišli na svoj cilj. Nekega dne so na robu nekega čudnega, s šumo obrastlega jarka opazili gorilo, ki pa je takoj, ko jih je zapazila, izginila. Naslednjega dne so našli nove sledove, namreč ležišča goril, ki se skoro vedno nahajajo na tleh in sestoje iz vrbovih šib in suhe trave, zložene v obliko nekake košarice. Nekateri trdijo, da gorila vsako noč menja svoje ležišče. To je vse, kar je ekspedicija profesorja Hux-leya videla od teh gorskih goril. Vendar si je na podiagi tega in na podlagi ostalih izkušenj pridobila precej znanja o življenju gorskih goril. Gorska gorila živi napol družinsko in napo! plemensko življenje. Derscheid, ki je bil več mesecev v teh gorah, je proučeval življenje goril. Videl je osamljene samce, dva para in 12 skupin teh živali. Te skupine so štele povprečno po 10 članov. Videl jc tudi tako skupino, ki je imela samo enega samca, I toda običajno jih imajo več. Vsaki samec ima i svojo obitelj, ki obstoji iz treh do štirih samic, eden izmed samcev pa stoji na čelu skupine. Ko ima samica mlade, se s samcem odstrani od skupine in si napravi ležišče v samoti. Napačna jc trditev, da bi gorila in sploh opice imele saj malenkosten dar govora. Imajo pač nekatere zvoke za občevanje, ki pa z govorom nimajo ničesar skupnega. Gorilo smatrajo za surovo opico, kar pa ni res. Če jo človek napade ali če jo rani, tedaj žc vrne nemilo za nedrago. Stari samci tehtajo po 400—500 funtov; ti se gibljejo .skozi pragozd veliko hitreje kakor človek; ako dobijo človeka, ki jih je rani!, v roke, imajo nelepo navado, da ga raztrgajo na kose. Kakor so strašne le gorile, če jih človek izzove, tako so pa miroljubne, če jih človek pusti pri miru. Če naletimo na samico z mladičem, ali če vznemirimo kakega starega samca med počitk im, se lahko zgodi, da bomo napadeni; zelo redko se pa zgodi, da bi sploh naleteli na gorilo. Profesor Huxley je bil v afriški džungli mesec dni, pa je videl samo eno go- 8 žog in 7 nogometašev aret ranih" Dr. Hans Lmthcr, uovoimeuovaui pn-uscuiui. nemške državne banke. Malokje boste srečali človeka z nasmehom na ustih. Imel sem priliko, priti v stik / mnogimi člani vlade. Vsi, brez razlike ka žejo nekako utrujeno nervoznost. Kajti njihova revolucija je vojna, nepomirljiva vojna napram vsemu preteklemu življenju, ne le na verskem polju, ampak na vseh poljih narodnega življenja, ker povsod je boljševiška revolucija obrnila dosedanji življenjski red. Ono merilo, ki sicer velja za označbo socialnega položaja kake osebe — denar, obleka, družina — je še tudi v Rusiji vedno v rabi, — vendar v nasprotnem smislu. Kdorkoli je še dosedaj v Rusiji ohranil nekaj imetja, la se smatra kot najnižji in najslabši član človeške družbe. Zato nihče ne pokaže, da ima kaj. ampak vsak skriva, kar more. Tudi oni, ki bi se sicer še mogli dostojno obleči, kakor je to sicer običai »o svetu, tega ne store, da ne bi vzbu- Belgijski kralj Albert se enako kakor bolgarski kralj Boris zelo zanima za lokomotive in ne zamudi nobene prilike, da ne bi splezal na lokomotivo in jo vodil. Ponovno že se je na svojih potovanjih postavil na loko-tivi poleg strojevodje in prevzel njegovo delo. Tako je storil tudi na potovanju v Rim ob priliki poroke njegove hčerke princezinje Marije Jceé z italijanskim prestolonaslednikom Umbertom. Vodil je nekaj časa lokomotivo namesto italijanskega strojevodje Sastellija. Ta je porabil ugodno prili' o in pripovedoval kralju, da je bil njegov oče pred 34 leti radi v. razburjenosti izvršenega umora obsojen na dosmrtno ječo in da je še vedno zaprt. Kralj je obljubil, da bo o tem govoril z italijanskim kraljem. Očividno na svoj ) obljubo ni pozabil, zakaj pred par dnevi je bil Sastelli obveščen, da je njet?ov oče pomiloščen. Prebivalci rudarskega kraja Chester-lo Street v Durhamu so preteklo leto uvedli nove vrste pustno šalo. Na glavni cesli so vpri-zorili nogometno tekmo, katere se je lahko udeležil vsak, ki je bil slučajno na cesti. Ta igra je našla pri vseh prebivalcih veliko odobravanje, samo ne pri trgovcih na glavni cesti, ki so plačali šalo z razbitimi izb žbenimi okni. Zavarovalnice niso hotele izplačati zavarovalnine, dokler se ne pokličejo razbijalci na odgovornost. Zato so trgovci lelos, ko je bila naznanjena ponovitev nogometne tekme, prosili policijo, naj varuje njihovo lastnino in tekmo prepove. Ob eni popoldne na pustni torek so vrgli prvo žogo in jo zbijali do reke. kjer pa je že čakalo nekaj policistov, ki so žogo zaplenili. Igralci so sicer vprizorili kombiniran napad na policiste, toda ti so vzdržali in aretirali dva nogometaša. Trenotek kasneje je letela po zraku druga žoga in razbila izložbeno okno. Sedaj je policija odločno nastopila in zaplenila vsako žogo, ki so jo vrgli. To je povzročilo burne proteste in policija je morala izvršiti še nadaljnje aretacije. Končno so se policisti zmagovito vrnili in javili svojim predstojnikom: »Osem žog in sedem nogometašev aretiranih.« "•Poglej, spet tak revež, ki si ne moro kupili folografičnega aparatn.« Lonuousku muslimanska koiomja praznuje Ramoian. Afois Jirasek - umrl Dno 12. I. in. jc dokončal svojo življenje fertcu najpopnlarnejšili čcškili pisateljev in nn-rodnili buditeljev, V lois J i r Л s e k Njegovo dolgo življenje — dosegel je častitljivo starost okroglih osemdeset let — jo bilo i/.iedno plodo-dovito. njegovo delovanje na na rodno-političnem polju vztrajno in živahno. Prav zn prav bi mogli reči po pruviei, da je njegovo pisateljevanje; bilo Iu sredstvf». a pravo bislvo njegove nature se zrt-uli y njegovi rodoljubuosti. v njegovi globoki ljube/ni do svojega naroda, ki ni bila le idealna in pasivna, temveč aktivna. in to ч polnim življenskiiii olaiioin. Vse do uresničenja ideala narodne osvoboditve srečujemo .praska med prvoboritclji za narodno samostojnost. Njegova inieijativnoi-t, podprta z globokim poznanjem narodne zgodovine, je mnogo pripomogla k učvrstitvi Uuciounlm: misli med češkim narodom. Kot pisatelj pripada Jirasek v vrsto tisto slavne generacije, ki je dala Poljakom Sienkie-wiczu, s katerim običajno primerjajo slovstveni zgodovinarji jiruseka, nam Slovencem pa Jurčiču in Tavčarja Snov njegovih romanov in novel je zajeta po večini ) —1804) — Hratr-stvoc, trilogija iz čusu husitskega vladanja v severni Ogrski. -- Psohlavcic, roman v katerem opisuje vstajo tlačanov v zapodili Češki okrog I. 1095. Ta knjiga jo izšla v nemščini, Iruncoščiiii, ruščini. Invaščini, poljščini in tudi v slovenščini (Ljudska knjižnica), ter je eno najbolj priljubljenih Jirušekcvih del, — Pet zvezkov obsega roman >!•'. L. Vek« (I8H8 do 1od-prli kulturno delo Ljubljanskega Zvona. Literarni del številke prinaša nadiljevau.jp zelo jiotrebpega dr. Mantuanfjevoga članka o zoredovini sloviiisko opore, g. ŽppiPa o turneji Gbsbene M"lice. kroniko. Posebna priloga jo namenjena jubileju Zvona. V njej so ponulisncnu pism i Zvonu k jubileju gg. Adnmisa. Deva, Hubada. Jobsta, Juvanc«, Mirka, Premrla, S«ttnerja, Schvvnb'i, Želfznika. àviglja, Drenovca Priložene so tudi slike Zvonašev in od- resuinira. Ker danes 110 čutimo več z romantičnim senlimentbtn, so ii" čudim, da škorjaučeva interpretacija ii i pokazala jiosebuega čuvstvenega zaleta; interpretu je bilo menda važnejšo poudariti senzualno, zvočno in kolomtlfno plal -khidbe v smislu nekega Tari pour Tartlstičnega načela objektivne smeri. V 1 isztovem koncertu je jiokazul klavirski virtuoz g. Noč marsikatero pianislično odliko in ročno spretnost, ki priča o tehničnem talenta. Želel bi mu, da so ne bi spuščal preveč v zunanje efekte iu ceneno bravure (tempo, nolria-virski It), i'inp 'k naj bi sc skušal umetnostno poglobili. Poslušalce ie znal navdušiti, kar mu pa naj ne bo merilo, fekerjančev koncert se začne s kapiičom in neha s skercoin, v kateri so vpleteni blagerski..plesni elementi. Obdelava tematike ima značaj fantazijskega variiranja, vendar včasih zunanje koloristično mašilo preveč zakrije realno ogrodje. Skerjanč jo s tem plačal s/pj tribut nol-jireteklemu čisn, «la-i manj arigjUialno kakor nemški zastopniki te smeri. Program, č' ga merimo z merilom -odobne kulturnosli, ki uiira pol duhovni orient-cijf Evro-jw, stoji tem težil j tu irolevpnten ob strani. Prav je pu vendarle, da smo čuli Franckovo kvalitetno delo pa skerjiinčev koncerl, kar so bile novosti na našem koncertnem odru. Želim društvu korajže li krepkemu n-jduije-vanju. te mogoče v sodobnejšem smislu, saj živimo iu čutimo danes, ne pa v pieleklosti, in pa tehničnega napredka in agilnosli. V. bora. GKsbenu priloga vsebuje Jobslov mešan zbor z orglyini Vnebiivz.eije Marijino, Juvapčev moški zbor »opek. Mirkov moški zbor s tenorskim solom Gjaurko mila, Prčmrlov" mešan zbor Moj dom. Ob jubileju se vsi -pomnimo odličnega kulturnega delu Zvona! V. Belfîra's^o Atradem;m паиг'а Belgrujska Akademija nauka vsako leto v muren obhaja nekak domač, intimen hišni praznik. To je seja. na katero se zberejo vsi redni člani Akademije, da pregledajo delo in uspehe zu ono leto nazaj, da se spomnijo v tem letu umrlih in du javno razglase razdelitev nagrad. Letošnja seja je bilu zadnji petek \ svečani dvorani sturo univerze Predsedoval je Akudoniijin predsednik Slobodan Jo va-il o v i č. V minulem lotu ji' belgrujska Akademija uili zagrebška in belgrujska akademija tudi, ko sta odsvetovali ustanovitev |>odobuc slovenske akademije v ljublj nui. Ko da hi ustanavljanjih Akademij bil nek privilegij in bi si gu Ljubljana ne mogla privoščili! Osebno sem mnenja, da nam je že vzporedno z dejstvom, da imamo svojo univerzo, Akademija kot najvišja institucija v umet« nestnih iu narodnih vprašanjih krvavo potrebna. Naj dostavim še to, da \kademiji v Zagrebu iu Belgradu nikakor ue moreta biti konipetent-nji. da nam jo odrekati. Ruzdebtev nagrad belgra jske Akademije za leto 1429 ju sledeča: literarno nagrado so dobili Miloš (.'r ii j a u s k i zu roiiinn Seobe«, Jovuii I) u čič za Sabraim delu« (čudno, ko v nj ih_ koncem koncev ni iiič pomembno novega !) in '/.. M i I i č e v i č za podiKivprečno pesniško knj go Lov na sunku«. Najvažnejša znanstvena delu. ki so bila migra jenu. bi bila: »Trngoin velike orošlosti« (Žarko Tatič), rSrpske osnovne škole u Vojvodini u 19. veku) (dr. Dim. K i rilo v ie). Naše narodne šare (dr. Radovun Kazimirov ie). Zu novega rednega članu ie izbran geolog dr. Vladimir Pet kovic.' Za dopisne člane so imenovani (iz I.iubl jane) dr. Josio P 1 e m e I j. dr. Bajko N a e h t i ga I, dr. Nikola II u d o j -čič: (iz, Zagreba) dr. Petar Skok in dr. Marko ko s t r e n č i č. Tone P. DROBIŽ IZ BELO RADA. Desankii Mak«ii»ovié ie izd da knjigo pesmi s naslovom >ZelPiii vit"/. Zanimivo jc, da ;e knjiga I iskana v Iptiiiiei, dasi je izšla v Relgradu. V nedeljo 9 inarva se je otvorila v umetniškem pavib'onu ze'o obs'žna izlo'ba del ruskih emigrantski umetnikov. O njej obširno prihodnjič. V nedeljo je na belgrvisH uip'verzi i vemo-vlrel M i r a š K i č o v i č za doktorja fOozoIiip. Zanimivo io to. da ;e lo prva tovrstna promocija na belgrMski univerzi. Pred neka i dnevi je promovirnl lin S'M'boinn d r I) u š a n M i I ■> č i č. Brnnil Je sijajno dve tezi: B"Is"covo »ledališče iti: še netiskanr, Bals.^covn odrska dela V Kruševcu je začel z novim letom izhajati dobro u«p'pvnn kniižpvni list >Krnc V soboto zvečer ie Srp. Knj. Glasnik priredil književniku VpI k u Petroviču, ki jo napisal nedavno svojo stoto nove'o. pri Srpsk'-in kralju svpčnn banket Iri s", <»i je udeležila vsa duhovna elita n"še prestotice. Sp priporoča nnš'in revijam, oziroma njih založnikom v posnemanje. 0 Itoiiomilu Miifiujvi in Lu'tfvfh'ii ¥r:clv prinaša Obzor v listku od 11. 1. m. obsežno in inko priznalno oceno. Označtno ju kot naibolj resna in sčlldna sodobna slovenska proza i s1 a mlnde generacije. Bogomir Magaiua ie po sodbi .ObzTove^a književnega referenta izmed vseh mlad'h naših jiisateljev na'bolj slovenski, v Mrzelu. ki inia ne'fo f'iTinvu jicdobno noto, pa vidi preprostost in finosl obenem. ■K SS. Çyryl i Mefody, Anostolowie Slowian. V Krakovu je pravkar izšel pob'ski prevod znamenilepa živl'eircnisa obeh slovanrkih apostolov, ki ga ie spisal dr Fran Gri' ec in je nrevedeu že na hrvatski, češki in nemški jezik. Prevod je oskrbel Jan Korzon-kievvicz. Liabljansho gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer Četrtek, 13. inarca: VIHAR, premijera. Izven. Petek, 14. marca: Zaprlo. .Sobota, 15. marca ob 15: DON CARLOS. diiaSka predstava pri znatno znižanih cenah izven. — Ob 20: GLAVNI DOBITEK. Red E. Opera: Začetek ob po' 2o zvečer, «'•"trtek, 13. marca: BOHEME Red C. letek, U marca: DOMJANOVICEV VlicER. Izv. Sob o I a, 15. marca: I1ASAN AGIMCA. Red 1). Mariborsko gledališče Četrtek. 13 marca ob 20: NAS GOSPOD ŽUPNIK. Ab. C. Kuponi Petek, 14. marca: Zaprto. Soboln. 15 marca ob 20: Baletni večei Kroneuiovih s sodelovanjem barilouista Drago Hržiča. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, I I, marcu ob 20: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Proslava 25 letnice g. J. Daneša. Gostovanje Mariborčanov. Naše diiaštvo Na zadnjem rednem polletnem občnem zboru Dijaškega podpornega društva« v LLjubljani sc je izvolil sledeči odbor: predsednik: Mecilovšek Rudi, cand. techn.. tajnik. Kužnik Henrik, stud. i ur., blagainik: Lah Ivan, cand. techn., gospodar: Kunič Joško, cand. i ur. revizorji: Ausenak, Slander, dr. Slavič in dr. Božič. Radio Programi Hadio-Liubflanat Ćetrlulc, 1.4. marca: 12 30 Reproducirana glasba. 13 00 tasovnu napoved, borza, reproducirana glusba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.80 Koncert radio orkestra. — 18 80 Dr. Baje: O jeziku in jezikin. — 19,00 Dr. Rupel: Srbohrvaščina. — 19.20 Uvod v prenos. — 19.80 Prenos ljubljanske opejre (>Boheme<). Poročila v odmorih. Petek, 14. niiinu: 12 30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved — 13 20 iz današnjih dnevnikov, — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 G. tterkov: Espéranto. — 19 O japonski ženi predava Japonka gospa Skuškova. - 19.30 Dr. St. Le-ben: Italijanščina. — 20 O pevskem pouku (II.) predava dr. Pavel Kozina. - 20.30 Koncert lia i.'o-orkeslia. — 22 Časovna napoved in poročilu. Drugi programi i Petek, 11. marca. Belgrad: 12.40 Opoldanski koncert. — 17.05 Jazz na ploščah. — 20 Prenos iz gledališča. — 22.15 Koncert ruskih bakilajk, — Varšava; 17.-15 Koncert pevskega zbora. — 19 25 Repioducirana glasba. — 2005 Mulo glasbe ■— 20.15 Simfonični koncert var šuvske filharmonije. — lîiniapent: 12.05 Reproducirana glasbil. — 17.30 Koncert ciganskega orkestra. — 19 Zabavni večer. — 20 Veliki koncert •/. orkestrom, liato koncert ciganskega orkestra, t-Dunaj: 11 Koncert orkestra. — 15 30 Reproducirana glusba. — 10.8(1 Koncert uv.slri.isk«- glasbe. — 20 :.Evgeuij Onjegiuc. opera. — Milan: 12 30 Koncerl Radio-orkestru, — 17 Koncert Radio-kvintetn iz Torina. — 19.15 Večerni koncert orkestra. — 20.3O Veliki simfonični koncert, nu'.o koncert zabavne glasbe. — Praga: 18.50 >Oberon , opera —• 22.20 Nočni koncert sodobne glasbe. — Langonborg: 17 30 Koncert Radio-orkestra. — 20 Večerni koncerl, nato koncerl narodnih pesmi. — Ribi: 13 Koncert Rčdio-kvinteta. — 17.30 Koncert orkestra — 21 02 -Jesenski munevTK. opereta. — Berlin: 2010 Muzika ccste. — 21 10 Prorošlvo in novo pesništvo. — Ka ovice: 10.20 Reproducirana glnsbii. — 17.15 Prenos iz Krakovu. — 17.45 Koncert iz Varšave. — 20.05 Malo gl sbe. — 20 15 Simfonični koncerl iz Varšave. — Toulouse: 18.35 Zabavni glasba. — 19 Pesmi. — 19 30 Šlagerji. — 20 25 Koncert operne glasbe. — 21 Večerni koncert. — M. Ostrava: 11 Reproducirana gl 'sba. — 12.30 Koncert orkestra. — 15 30 Reproducirana ghsba. — 1.30 Koncert orkestra. — 18.50 Oberon , opera. -22.20 Nočni koncera sodobne glasbe. JVogomef v tu ini Stari tekmcci v prvenstvenem boju. Kolikor bolj se bliža zaključek italijanskega prvenstva, toliko očividnejše prihajajo na pov.šje klubi, ki so že davno igrali v Italiji važnejšo vloga. Na čelu prvenstva je danes Juventus, Iri si je izvojeval zadnjo nedeljo s 4 : 1 krasno zmago nad Livorno. Z istim številom točk, toda slabšo razliko golov mu sledi nenavadno krepka Ambrosiana. Na tretje mesto pa je zašla Genova, ki je sicer sedaj z 1 : 0 zmagala nad Triestino, vendar bo težko dosegla za 2 točki na boljšem stoječo Ambrosiano. Torino in Bologna, ki sta bila v pričelku sezone bolj slabotna, sla se vendar vrinila na četrto odn. šesto mesto. Veliko razočaranje pn nudi svoim prir-ta-šem tržaška Triestina. Ta klub je s svojimi zaporednimi zmagami dajal mnogo up:m a na kak lep položaj v prvenstveeni tabeli. Sedaj pn stalno popušča, in da pa vendar ne delamo krivice, moramo povedati, da Bologna svoje zadn;e zmage nad Triestino ni zaslužila. Tržaška Triestina je d ne^ med zadnjimi klubi prve italijanske lige in s svojim 14. mestom v tabeli gotovo nc ustreza željam svojih priiateliev. Slavia (Priiga)—Floridedorfer A. C. 1:1 (1:1) Dunajsko moštvo Floridsdorfa ,ie gostovalo v Prag, proti S'avi.ii in izgubilo tekmo s 4:1. čep av po jKJteku igre Dunajčuiii takega poraza niso zaslužili iz klubov Službene objave LHP-a. (iz seje u. o. dne 6. marca). Citajo se s pravom nastopa 14. marca za SK Savo — Sevnica Pavla Golob, za TKD Ateno Oodler Albina in Klasek Milena. — Savezu se predlaga v črtanje KS Javornik— R.'kek na lastno prot-ii'o. Prihodnja sc a se vrši v četrtek 13. I. m. ob 20 v damskem salonu kavarne Emona. Tajnica. SK, Slavita. Scia uprav, odbora, danes v četrtek v mali sobi pri Koiaku Poživlja se tov. Pctrič, da sc te sigurno udeleži Važno. 'Ja-nik 11 Plavalna sekcij» SK Ilirije. Opozarjam vse člane na oglas v kopališču glede sirogo obveznega ocenjevalnega plavanja, ki se vrši v soboto dn-15. 1. in. ob 16 za gospode in v nedeljo dne 10. t. m. ob 10 za dame. Načelnik. I 26 Si- a вро Û- -si N sg «-U ^ < 5:-- omN ja ^ jr = SSQ i —" o» ' j3 f> « o ~ c 'p > C iiUjCl.g "" uU o a c n ■ OS-5 K' i-Ssišl E oo ~ " " JC «NO ■« c > < 0> 1^5 "S tsj = G — S m .o I « I? ^5^ —, f <0 _ v-S"'3 3o 3> " -r »a. > o _g C S •le? "(SOC = Jt — IS r. _ v llj N >—1 a-3 9 iS •o 23 .ii i- a Lôo Gerville-Réache: 8 S Zeppelinom okrog sveta Nad Nemčijo in Nemčija nad vse. Zrak je cist in miren. Plovemo 500 ш visoke. Hitro se približujemo rahli megli, ki se razprostira v daljavi nad nemajhnim delom pokrajine. To je Leipzig, njegov dim, njegova para, njegovo dihanje. Sirena Grola Zéppelina odgovarja divje navdušenim pozdravom, ki sc dvigajo iz velemesta. Ves ta hrup in ropot Zeppelinovih motorjev nas popolnoma oglusita. Leipzig je že daleč za nami, kar vnaprej že čutimo delirij — Berlina. Ni še pol enajstih, ko se pokažejo polja, ki obdajajo Berlin, in med njimi reka Spree, ki je kakor srebrn prstan v tej pokrajini. Kmalu je razprostrta pod nami sama germanska prestolnica. Vlaki, tramvaji in druga vozila, vse se je hipoma ustavilo in priča o ekstazi, ki se je polastila vsega mestu. Ulice so polne ljudstva, po strehah vse polno pisanih množic, po spomenikih vise roji ljudi, od vseh pa so razlega proti nam neizmeren krik veselja in zadovoljnega ponosa. Ob tem prvem zadoščenju, ob prvem upu zmage, so se spomini na temne dneve, na dneve mučnega ponižanja razblinili kot megla na solncu. Parki, kjer mrgoli mladina, se zde tlakovani s plavolasimi glavicami, ki začudeno in sanjavo zro »roti nebu, kjer plove ladja, simbol boljše bodočnosti. Trikrat je obkrožil Groï Zeppelin mesto, a fre-netično navdušenje ,se ni kar nič poleglo. Toda dalje! Dalje! Da smo mogli leteti nad Berlinom, smo morali i narediti precejšen ovinek in smo nad samim mestom ! izgubili četrt ure. Časnikarji moji! Oddahnite se malo, pustite za hip svoje pisalne stroje! Že na berlinskem aerodromu smo spustili na zemljo mnogo listkov, na katerih smo v zbranih besedah sporočili svoja vzvišena čustva vsemu prebivalstvu. Istočasno sta dva naša fotografa s pomočjo majhnega padala spustila ua tla svoje prve klišeje. Potem sta začela z velikim filmom, ki ga bosta nadaljevala med vsem poletom okrog sveta. Ravnina Vas ne zanima, kaj? Tudi mene ne. Sedaj smo nad Stettiiionl. Takoj bomo nad Gdan-skim. Smo že lit. Radi tega ozkega hodnika se torej tako sovražno gledata dva velika naroda? Z višine 500 in jo videti poljski koridor zelo ozek. ln Gdansk, prosta luka, si tudi ne more kaj, da ne bi vzklikal od navdušenja in veselja, in ko sta malo prej Stettin in Konigsberg, lako napolnjuje sedaj Gdansk ozračje s svojim Magnificat: Deutsch-land, Deutschland iiber ailes. Skozi neprestano zvonjenje tulijo sirene paro-bredov in tovarn, piskajo lokomotive in trobijo avtomobili. V poveljniški kabini pn dr. Eckener zre v smer proti Mcskvi in se več ne zmeni za klice Hosanna! Že se bližamo mejam nemške zemlje, ki danes medli samega veselja in samozadovoljstva, iu možje, katerih skrb je, da proslave njeno ime. odzdravljajo še zadnjemu Z Bogom svojega Vaterland;». Nad neskončnimi gozdovi Rdeče dežele. Ncč nam zastre pogled na sovjetsko republiko. Zdi se mi pn, da se godi nekaj posebnega. Radio-postaja na krovu odklanja sprejem vsakršnega telegrama. Zdi se, da je v pogovoru z Moskvo. Ali razgovor poteka neugodno. Dr. Eckener se je bil svojčas vdal prošnji rdečih oblastnikov, nnj bi na svojem poletu letel tudi nad Moskvo. Ali prav sedaj vremenske razmere tega ne dopuščajo. Zato se poveljnik Grofa Zeppelina noče vdali in pota zelo občutno podaljšati, ker noče vsega poleta .spraviti v nevarnost že kar v prvih urah samo zalo. da bi preletel Moskvo ob treh zjutraj. Naj sovjetski radiogrami obljubljajo ;tli grozijo, nič ne pomaga. Trmast jia res zna biti naš izvrstni dr, Eckener! Brrr... Samo da ne bi naši motorji po tej za vrnitvi sovjetske prošnje odpovedali! Na vsak način bi rajši plul preko Sibirije, ker prav malo tne mika prepotovati jo peš z verigami na nogah 'n pod nad zorstvom Čeke. Nekoliko vznemirjen vsled Ir misli se podani v kabino. Jezerce v Bolognskem gozdu je gotovo nemirnejše kot zrak, v katerem se sedaj gibî'emo. Večkrat sem se že v svojem življenju .vozil po morju, mirno in prijetno, ali nikdar še ni bila nobena vožnja tako mirna kot današnja s Zeppelinom. Sprva me jo ropotanje motorjev glušilo, sedaj nu že prijetno uspava s svojo monotonostjo. Oh 7pnnp. linovili stenah drči zrak z lahnim šumenjem, prav kakor morje ob ourobrodu. Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice T50Din Najmanjši znesekSDin Oglaii nad 9vrstic seraćunajo višje Zaoqlase stroqoH-qovjkega in reklamnega značaja v?aka vrdica20in Naimaniîi znesek 10Din.Priîto)bind га šifro2Din V>akoqia> treba plačati pri naročilu Na pismena vprašaja odqovanamo le,če jepriložena znamka.Cek račun Liubljana 103M9.rel M ZïZt> Preprifaite se o naiuečli izberi vseh novosti v oblačilih tvrdke I. maček LJUBLJANA — Aleksan'rova 12 Službe iićejo Mlada zakonca poštena, iščeta mesto hišnika v Ljubljani. Naslov v upravi pod 2884. Medičarski in slaščičarski vajenec se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — R. Kraupner, Celje. ШФШ Natakarica čedne zunanjosti, samostojna, prijazna z gosti, krščanska, sred. starosti, ki zna nemško, ter je zmožna kavcije, se takoj sprejme. — Ponudbe na: Ivan Kunovar, hotelir — Bled. Žandarmerij. stanica Ptuj potrebuje kuharico za takoj ali z nastopom s 1. aprilom 1930. Pogoji: Stara nad 30 let, moralno nepokvarjena, pridna in poštena. — Plača 250 do 300 Din. Izkušen mehanik pisarniških strojev, vešč na vseh sistemih, vajen samostojnega dela — se sprejme. Ponudbe z zahtevo plačila in prepisi spričeval se naprošajo na Ivan Legat, mehanik ta pisarniške stroje v Mariboru, Vetrinjska ul. St. 30. tel. interur. 2434. Iščem dva vajenca za mizarsko obrt; hrana in stanovanje v hiši. — Franc Vehovec, mizar, Vir pri Domžalah. Hlapec tnlad in pošten, 18 leten, se sprejme k enemu konju v trgovino A. Mila-vec, Planina pri Rakeku. Učenka pridna in poštena — se sprejme v trgovino mešanega blaga na Jesenicah. (Nastop takoj.) Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2969. USEBSS Trgovski lokal na voglu Miklošičeve ceste in Pražakove ulice se odda v najem s 1. avgustom 1930. Podrobnejše informacije se dobe pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Mlin vodni enonadstropen, proda za 130.0C0 Din Zagorski v Mariboru, Tatenbahova 19 Posestva, hiše, vile, gostilne trgovine proda ugodno Zagorski. Maribor, Tattenbachova ul. 19. Trgovino mešanega blaga, s stanovanjem, dobro idočo in blizu kolodvora, vzamem takoj v najem. - Cen:ene ponudbe na podružnico ^Slovenca« v Celiu pod »Dobro idoča 1000«. ». Šoferska šola ! oblast konc. Ćamernik, I lubliana Dunaiska c 36 IJugoavtol - Tel 2236 Pouk in praktične vožnie Dva mizar, vajenca 7. oskrbo v hiši sprejme Fr. Zavodnik, mizarstvo, Sent Vid nad Ljubljano. Posredovalnica Odrine Miklošičeva cesta št. 28, Telefon interurban 3109, rabi za letovišča in Ljubljano restavracijske kuharice, sobarice, perice, služkinje, natakarice. Za odgovor priložiti 2 dinarsko znamko. Učenko s primerno srednješolsko izobrazbo se takoj sprejme za trgovino meš. blaga. Biti mora zdrava, močna in poštena. Ponudbe pod; Jos. Rappl, trgovka, Sv. Križ p. Litiji. Trgovsko pomočnico dobro verzirano. pošteno, pridno in zanesljivo, takoj sprejmem za v trgovino meš. blaga. Groznik Marija, trgovka, Višnja gora. Dve sobi meblirani, se takoj od- dasta gospodu, po želji s hrano ali brez nje. — Naslov v upravi, Maribor. Prazna soba s posebnim vhodom, se odda. Poizve se v upravi Slovenca« pod št 2957. Vsakovrstno po naivišjih cenah ČERNE. juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Čebulček Puhasto perje kg oo 130 Din in čist beli po povzetiu naimani 5 kg Potem čisto belo gosie kfl po 38 Din razoošiltam puh kû po 30P Din — L Brozovič Zagreb llica 82 Kemična čistilna oena Prvovrstna drevesa marelic in breskev ter zgodnje sorte cepljenih trt oddaja po izredno nizki ceni Štrekeli, Ljubljana, Zvonarska 11. Drevesca Na vrtu držav, moškega učiteljišča v Ljubljani je naprodai nekaj visoko-dcbclnih drevesc (jablane in hruške). Zglasiti se ie od 9—12 in od 2—5. Pianino ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slov « št. 2856. Harmonij že rabljen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 2Ç04. Klavir j (koncertfliigel) - po zelo intodni ceni naprodai. — Glince, Tržaška cesta 28. MEDNARODNI VELESEJEM V PRAGI 23. marca (930 ii Svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države Zadana vozn a za brzovlake in navadne vlake Jugo- slavi|a 25 Vo strija 25J/0 oehoslovaška 337o, Av- Poiasni'a in le*it'maciie daje: ČEHOSLuVAŠKI KONZULAT - LJUBLJ NA ALOMA COMPANY - LJUBLJANA - ALEKSANDROVA 2 lep, drol-eu, kupimo vsako množino. Sever & Komp., Ljubljana. Več gospodov in gospodičen sprejmem na dobro domačo hrano. - Poizve se v trgovini, Rožna ulica 13. Učenko se sprejme v trgovino z mešan, blagom z dvema rezredoma mešč. šole. — Ljubljana, Opekarska 31. Dnevnik "Slovenec na ibohe informiram list! ZA STAVBE vsakovrsten suh, tesan in žagan les, Vsaka množina v Talogi. Žaganje, odpadki od lesa Dostava tudi na !,avbo Fran Šuštar, esna industrija in trgovina, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta 12. « ГЉ 44 4 x% w .4: Vi hočete zidati? Načrti proračuni in na sveti naiceneie Ponudbe pod »Inžemer arhitekt« štev 1118 upravi »Slov« Več stavbišč v Kamniku, 5 minul od kolodvora, v solnčni legi. v meri circa 300 m'-', po 22 Din m2, naprodai. Po-iasnila daje Janko Stare, Kamnik, Perovo 40 Auto-Fiat 501 se radi odpotovanja proda. Zelo dobro ohranjen, generalno popravljen, nova streha, novo lakiran in nov akumulator, po zelo ugodni ceni. Vprašati: Novak. Maribor, tae-hanična de'ivnica, J"1o-slovanski trg 3, Pisalni stroj rabljen, a v najboljšem staniu, se ceno proda. Naslov v upravi pod št. 2658. Bog plača] vsem dobrim, ki ste spremili našo srčnoljubljeno IVANKO na njeni zadnji poti. Prosimo, spominjajte se je še nadalje v molitvi! Ljubljana, dne 12. marca 1930. Žalujoča rodbina Beličeva. Vezenje nevestinih oprem, zaves pregrinial naiccneiše in naifineiše Matek & Mi-keš Liubliana poleg hotela Štrukeli — Enlianie predtiskanie azuriranie takoi Spalnice od priprostih do najfinejših, kakor tudi drugo pohištvo, nudi po na-nižijh cenah Matiia Andlovic, stroj, mizarstvo, Komen-»kega ulic. 34. Dežne plašče Ženinom in nevestam'za dame in gospode pelerine za dečke in odrasle tople podloge k dežnim plaščem itd kupite naibolje v špecnalni trgovini Jančigai. Tavčarieva Sodnal 1 naspr ti kavarne »Evropa« se priooroča fotograf Hu-gon H i b š e r f itiMlana Sv Petra cesta 25. Vino Šivalne stroje pod namgodneišimi pogoji Itudi na obroke! prodaja Avgust Peč-ik. Sto-žice, p. Ježica pri Liubli. Kanarčke harccrje odlikovani, najfinejši pev ci, in samice — u'io'lno prodam. - Opeka, Bohoričeva ulica 33. 21 hI belega vina prav dobrega, liter po 7 Din, ima naprodaj Karel Mulej, Slatina, p. Ponikva zaiam^eno pristno, štaier-sko dolenicko in dalmatinsko, se toči v rfo«tilni T. Mencinger L'ubliana Sv. Petra cesta štev 43. Nizke cenel Ro?aje za m^tle îzflel"ie na'cenpie mizarstvo Ivan D-anli, Odžaci, Bačka. Owes ш bantïfl kupite najceneje pri i vrel k i A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. V e ! e t i f,ro v i 11 a z z i ( o m. Згетод in drva, suha — dobavlja I. Togačuik, Bohoričeva 5. Telefon 2059. Jn se rat i v "Slovencu* imajo največji uspeh bo đe'oval Vaš elodec AKO ZA ODVAJANJE UPORABLJATE PRAŠEK OTROCI 1 malo, ODRASLI 1 veliko žlico v vodi ali mleku. Ako vzamete praska Ma na na noževi špici po jedi, Vam pospešuie prebavo, odpravila zaprtie, gorečico, pehanie, bliuvanic, slab duh iz ust. zdravi: katar, v želodcu in črevdi, hemoroide, ture v že odcu. V lekarnah 1 zavo| z navodilom Din 4'— Zahvala Za številne dokaze iskrenega sožalja ob izgubi našega srčnoljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda dr. Franc Illnerja medicinalnega svetnika itd. se vsem prav srčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gg, občinskim svetnikom, gg. magistralnemu uredništvu, vsem darovalcem vencev in cvelja in končno vsem prijateljem in kolegom, ki so dragega nam pokojnika spremili na poslednji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 18. marca 1930 ob pol 8 v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 12. marca 1930. Žalujoči ostali. Ko esarii po/or! Velika za'oga novih priznanih francoskih koles, katera so tudi .etos na prvem mestu .AÏ6LON" Odlikuie:o s? po pricizni izde'avi. trpežnosti ij. lahkem teku. — Radi niztih cen REZKONKU RENČNA. Plačilne oia šave. Ceniki na razpolago. G avno zastopstvo: • iktor Bohinec - Duneska cesia st. 21 - L'ubl ena OD ALKOHOLA 1в®=» morete popolnoma odvaditi piiance tako. da sami ne vedo, z » AVlNALOM«, zdraviu neškodlii-vim preparatom i er ins'