65. števil Ljubljana, vtorck 22. marca. XIV. leto, 18*1. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve p kr. Za poiiMaq$c na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo detele toliko već, kolikor poštnina iznaša. Za gospoda uč i c * -1 j*- na ljudskih lolan in /h dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po p (»št i prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plaćuje od četiristopne petit-vrste <> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ce Be dvakrat, in I kr., če st> trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvu i v Ljubljani v Frane Kolmauovej hiši „gledališka stolna". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnini', ii'klania h verbliebt, Singt dureh die deutacheri St.rassen: „Jhr habet lang geiug goliebt, O lemet endlieh hassen!" Da bi se pelo tako tudi mej Slovenci, si pač nikdo ne želi! Dr. I. T. 0 umoru ruskega carja. Truplo ranjcega carja Aleksandra II., katero leži v zlatej krsti, se je 19. t. m. z veliko slovesnostjo prepeljalo iz zimne palače v cerkev sv. Pavla. Sprevod, katerega so se udeležili vsi državni dostojanstveniki, kmetske, meščanske in trgovske zveze, je bil razdeljen v 13 oddelkov. Car Aleksander III. je peš šel za mrtvaškim vozom. Hali so se, da bodo ni-hilisti skušali na kak način sprevod motiti a minilo je vse mirno in v redu. Policija v Peterburgu je z nova zopet več nihilistov zaprla in misli, da ima zdaj v pesti vse nihilietifike vodje. V Kronstadtu so baje prijeli tudi onega nihilista, ki je v Peterburgu sadno ulico podkopal. Predpreiskava zoper napnstniko je dovršena ter so se akti izročili prokuratorju Mu-ravjevu. Zatoženi so štirje: Kusakov, ki prizna, da je> vrgel bombo; Jeljahov, ki se je udeležil priprav za napad; M i haj lov, ki se je branil z revolverjem, ko so ga policaji prijeli in neka ženska II e s e - II e 1 fm a n n , tovarišica N a v r o c k e m u, ki se j e sam ustrelil. V zapor dejan je tudi geni■ralmajor Mra-vinski, inženir, ki je preiskava! prodajaltiico v sadnej ulici in ki je poročal, da nij tam nič sumnjivoga našel. 0 novem carji Aleksandru III. imata B*j zabeležiti už<> dve vladarski delanji. Prvo je znani njegov manifest in drug ukaz od dne 13. marca, da imajo kmetje Aleksandru 111. priseči zvestost — prvikrat v rtiskej zgodovini. Ob času suženjstva ruski kmet nij imel pravice novemu vladarju prisezati zvestosti. Politični razgled. V Ljubljani LM. marca. l>ržnvni /bor je sprejel v sobotnej seji zakon o hišnem davku v drugem branji; prihodnjo sejo ima vtorek. /a -ekcijskega načelnika v iiuii<*im'iii minlstersi vn je imenovan dvorni svetovalec Pozzi, rojen Ilenetčan. To imenovanje zadovoljuje „ustavovorce". Ivo je bil dr. Smolka izvoljen za predsednika državnemu zboru, bil je on in prvi podpredsednik knez Lobkovi • pri c*«'*nrfi v [ avdijenciii. Cesarje baje omenjal burnih prizorov v zadnjih BOJah državnega tsbora in izrekel nadejo, da bode nepristransko vodstvo obravnavanj v bodoče take pi!zore zabranilo. — Ker so „ustavoverciM te burne prizore pro-zivljali. zadene jih obsodba z najvišje strani. K poslancu Lienbacherju je prišla 17. t. m. deputacija dmia.fhUili obrtnikov in dijakov. Obrtniki so se mu zahvalili njegovo moževsko postopanje prt predlogu o volilnej reformi in ga prosili, naj ga v daljnem njegovem postopanji ne moti demonstracija dunajskih nemških študentov, katerih je bilo, kakor je naglašala deputacija dijakov, samo kakih bO ali 70, večinoma j udov. \ iiii.il je ilrK»n>. Voditelj ruakega voanjega mioisterstva Giers je do vseh ruskih poslanikov pri evropskih vlastih posla! sledečo okrožnico: veličanstvo car prevzema- ob nastopu prestola svojih pradedov izročila, posvečena po času in dejanjih svojih pradedov in po trudu ter žrtvah prejšnjih rodov. Nj. veličanstvo, prevzemajoč polno in celo to dedščino, stavlja si v sveto dolžnost, da jo svojim naslednikom izroči nezmanjšano. Ktakor vse druge države, tako se je tudi Rusija imela bojevati pri svojem kon-stituviranji, in v tem boji so se dovršile njene moči in njen narodni duli. Zdaj je Rusija dosegla svoj popolni razvoj; daleč proč od nje sta zavidnost in nezadovoljstvo in zdaj jej dru-zega ne ostaje, nego da si utvrdi svoje polo ženje, na vnanje da se brani ter razvija svoje moči. BVOfe bogastvo in svoje blagostanje. To je cilj, katerega ima N). veličanstvo pred očmi in katerega je trdno sklenil stalno dosezati. Car se bode najprej notranjemu državnemu rasvoju posvetil, ki je tesno združeno z uspehi civilizacije, se socijalnimi in gospodarstvenim] vprašanji, z vprašanji, za katera posebno skrbe* zdaj vse vlade. Vnanja politika carjeva bode popolnem miroljubiva. Rusija ostane zvesta svojim prijateljem, ohranila si bode nespremenjeno po tradicijah posvečene simpatije in vračala ob jednem prijateljsko vedenje vseli držav. Ohranila si bode sebi pristoječe položenje mej druzimi vlastimi in skrbela, da se vzdrži politično ravnotežje. Rusija bode z druzimi vladami braniia splošni mir, ki se naslanja na spoštovanje pravice in pogodbe Pred vsem pa ima Rusija nalog, da skrbi za-se. Od njenega notranjega delajo more odvrniti samo dolžnost, da si brani čast in varnost. Naš vladar si bode prizadeval moč in blagostanje Rusije utvrditi, : tO nobenemu no na škodo. Po teh načelih se bode vodila nespremenljivo politik- Nj. ve- J ličanstva". J-;•!>«'#. je v Rimu izdal eneikliko. s ka tero naznanja, da se sveto leto prične lih marca in se neha s prvim novembrom 1. 1. Velik hrup se je vzdignil po časopisih zarad tega, ker so JFraiicozJi" vzeli na posodo 1 milijardo frankov in zopet se je bolj rabiia beseda „povračevalna" vojaka mej Francozi in Nemci. Da do te gotovo prej ali slej pride, o tem nij dvomiti in tudi to je verjetno, da od te milijarde ostane kaj i za francosko armado. Sicer pa pravijo Francozje, da se bode ta milijarda porabila za gospodarstvene namene, za zidanje železnic in kanalov, za uravnanje rek, osušenje močvirjev in zidanje novih luk. Na tak način bode Francija dala masi prebivalstva trajno posla. Pomenljivo je tudi to, da se je cela ta velikanska svota dobila samo na Francoskem. Ko je bil francoski finančni minister Magnin razpisal to državno posojilo, bilo je pokrito na jednem samem dnevi več nego štuidesetkrat; samo mesto Pariz je podpisalo 18 milijard in skoraj vsa Evropa se je hotela ude ležiti tega posojila. Sijajen dokaz, kako da Evropa zaupa Franciji. Preko Londona se javlja, da so se v Al-dershot ostrogu na praznik sv. Patrika irslii vojaki uprli. Veliko vojakov je bilo dejanih v zapor — Razen Ircev delajo Angležem velik strah tudi fenijci, kateri se obdolžujejo, da so smodnik podvrgli v londonskega lordinajorja palačo. V&led tega dogodjaja so policaj i preiskali celo parlamentno poslopje, če tudi tam fenijci ne snujejo kak napad. c. kr deželnej vladi. O. VVakonigg torej ve, zakaj si za Vestenecka pete brusi. Drugi nabiralec tukaj je pa neki narobe-svet s pridevkom „Lipeku, ki je s celim trgom v kregu in iz samega kjubovanja nemškutar, če ravno nobene nemške besedice ne zna. Najbrže se bodo tudi še drugod po litijskem glavarstvu kaki sleparčki našli, ki bodo take podpise nabirali. Verjetno je tudi. da se najdejo ljudje, ki jim iz dobrodušnosti na li-manicc sedejo, ker je povsod in tudi tukaj mnogo tacih, ki nič ne mislijo. Pa naj si uže delajo kar hote, Vestenecka in njegovih tovarišev nobena voda več ne opere TFj imorenl»Osen i 16. marca. (Izviren dopis. J Slovensk kmet, slišavši o groznej smrti ruskega carja-osvoboditelja, je nekje na Gorenjskem tarnajočim glasom to-le govoril: „Jezus Marija! tacega dobrega cesarja, tacega dobrega moža, ki je nam toliko dobrega storil, so ga tako umorili, prokleti ljudje taki, da bi jih h . . . . trgal! Rus (car) je bil najboljši iz-mej vseh cesarjev, kar jih je v tujih deželah; kako je bil z našim cesarjem prijatelj, koliko dobrega mu skazal, ko je od nas Turka od-gnal tam doli na Dunavu in v Bosni; nas bi bil uže zdavnaj vse Turk podavil, ko bi Rus ne bij ubranil. Jaz sem ga videl v Črnučah, ko se je pri kovači preoblekel, da je šel potem kot cesar napravljen v Ljubljano, kjer ga je naš cesar čakal. Kako lepo je bilo videti ta dva skupaj hoditi: Rus je bil lep mož, velik in korenjašk, naš cesar pa slaboten; videlo se je. daje pri Rusu moč, pri našem pa milost!" Ko se je možu oporekalo, da ta ruski car nij nikoli hodil po naših krajih, je odgovoril: „kaj vi veste jaz sem eno manj kot osemdeset let star, jaz vem vse o cesarjih"! Kmalu bode Turk pri nas, in nas bo vse podavil", pravil je dalje, ko se mu je pa povedalo, dn je uže sin ruskega carja za cesarja, je koj povedal: „zdaj je pa uže dobro, gotovo bode tudi on dober vladar, ker ima tako dobrega očeta; Bog mu daj blagoslova, da bi tako bil našemu cesarju prijatelj kot je bil njegov oče!" Dopi si. I/ lAi J<» 1(J. marca. |Izv. dop ] Slišimo, da se tukaj po Litiji nekako pisanje raznaša, ter da se ljudje moledujejo in nadlegujejo, da bi podpisali. Kaj da je, nij mogoče zvedeti, ker raznašalci ne puste pisanja brati; samo to se pripoveduje ljudem, da naj »pod pišejo", da tisto „oknopobijanje", ki so ga storili Vesteneck in njegovi tovariši, nij nič hudega, ter da je Vesteneck od sile „dober gospod", da bi škoda bilo, ko bi se mu zavoljo te malenkosti kaj zgodilo. Poglavitni nabiralec teh podpisov v Litiji je neki VVakonigg, kramar in dvojni krčmar v Litiji. G. Vesteneck je temu Človeku dve krčmi privolil brez županovega vprašanja in mu tudi druge krčmarske piedpravice brez vsega uzroka podelil, tako, da je županstvo bilo prisiljeno, zavoljo tega p;itožbo vložiti pri Domače stvari. — (Vedno in povsod gospod vitez Kaltenegger!) Te dni, odkar je nekdanji deželni glavar in sedanji dunajski prokurator gospod vitez Kaltenegger zapustil Ljubljano, pretaka takozvani „Organ der Ver-fassungspartei in Kralo" silno debele solze za gospodom vitezom. Če bi človek verjel vsem tem deklamacijam, moral bi misliti, da je bil gospod glavar Kaltenegger Rog ve kak anti-ken značaj, kakor Curtius nekdaj, ki je planil v odprto žrelo odprtej zemlji, da se je rešila domovina! Istina je, da je gospod vitez Kaltenegger delaven Človek in da je iz nemškega svojega stališča vestno opravljal službo deželnega glavarja. To pa je tudi vse. Ali ce se vedno kriči, koliko da je storil za deželo, če se vedno upije, kak ženij da je bil, potem se to človeku uže pristudi in kdor nekoliko bolj logično misli, kot pa je to navada v redakciji ljubljanskega organčka nemške stranke, mora si nasproti takej pretiranosti stvar pregledati in pretehtati nekoliko bolj, kot pa to dela „ustavoverna" stranka naša. Mnogo krika na-pravlja tudi to, da se gospod predsednik Win-kler ni udeležil banketa v kazini. Der oberste Beamte des Landes ist ausgeblieben! Mi pov-darjamo, da jc gospod predsednik ravnal tu taktno, kolikor največ mogoče. Gospod advo- kat Suppan, ta tirolski gorenjec, naučil se je bil za isti večer na pamet nekoliko obnošenih fraz, in če jih je jecljal tako, kakor pledira pri kazenskih obtožbah, moral se je dolg čas s svinčeno težo čutiti mej njegovim panegirikom. Naš gospod doktor je posebno povdarjal, da upa, da bode gospod vitez Kaltenegger kmalu zopet poklican na višje mesto v deželo. To se pravi iz tirolskega na slovensko preloženo, vsaj bodeš tako kmalu zopet v deželi in sicer kot deželni predsednik! In tu naj bi bil moral gospod predsednik Winkler navzoeen biti! To je pač tako kakor če bi se pri osbsojenem zahtevalo, da naj si podpiše sam sebi svojo obsodbo ! - ( elilta gfoljiifija v kranj-*»li«ep hranilnici.) Uže več dnij je bilo slišati po Ljubljani v krogih kateri so v dotiki s hranilnico ljubljansko, da je tam nekaj v neredu in di. se iščeio velike svote, [katere so se izneverile in to ne v malem znesku. Zadnji petek večer ob osmej uri je magistratni svetnik in načelnik naše policije g. L. Perona prijel kasirja kranjske hranilnice g. J. P r e s s-nitza in ga takoj odvedel k deželnej sodniji na Žabjak v Zupor, Kasir Pressnitz (rodom iz ribniške rodovine Prosencev) je g. Peroni takoj priznal, da je ogoljufal ali izneviril iz blagajnice, katera je bila njemu izročena kolikor se more spominati, do 30.000 gld. — Tedaj toliko se obstane zdaj, a bo najbrž več. Pressnitz je bil v krogih naših nemškutarjev jako glorifieinma osoba. Ko se je pri hranilnici za denamičarja v službo vzel, tačas se je od nekaterih udov kranjske hranilnice ugovarjalo, da to vendar ne gre, da bi bil nastavljen za denamičarja tako velikega zavoda človek, katerega atrije je vodja tega zavoda g. R. Janeschitz. A g. Janeschitz, takrat vsegamogočen vodja, je vedel vse te ugovore pametnih mož hranilničnega vodstva paralizirati in pripraviti vodstvo do tega, da je njegov nečak Pressnitz preko glav treh jako zasluženih in popolnem sposobnih uradnikov hranilnice nastavljen bi! za blagajnika tega velikega denarnega zavoda kranjske dežele. Pressnitz je bil potlej v nemškutarskih krogih jako Čislana osoba, kajti hodil je iu pajdašil se le z najbolj odličnimi udi nemškuturske stranke. Koliko zaupanja je užival g. Pressnitz pri nem-šktitarjih, kaže gotovo to, da je zavzimal pri I njih društvih mesta, katere dele naši nemšku-I ta rji le odličnim privržencem. Bil je Pressnitz preglednik računov pri ljubljanskem uradniškem konštitucijonalnem društvu, imel odlično mesto pri nemškem filharmoničnem društvu, bil preglednik računov pri tukajšnem oddelku avstrijskega uradniškega pomočnega društva, ud ljubljanske kazine i. t. d. Kolikor se je moglo dozdaj o načinu izneverjenja ali detVavdacije zvedeti, in kako se jej je na sled prišlo, vršila se je stvar takole: uradnik hranilnice g. K a gnu s je prvi opazil, da so knjige hranilnične v glavnih potezah popravljene in glavne številke vpisane na izpraskanih (radira-nih) mestih. Kakor se sliši je g. Kagnus to stvar precej naznanil vodstvu hranilnice, v prvej vrsti g. Janeschitzu, a ta nij mogel, (tako se pripoveduje po vseh raznih krogih ljubljanskih) verjeti, da bi bilo to, kar gosp. Kagnus trdi, popolnem istina. Potem je gosp. Kagnus svoje opuzke objavil voditeljem ali direktorjem zavoda kranjske hranilnice in ti so odločili takoj strogo preiskavanje. Preiska-vanje je uže zadnji četrtek dovedlo jako sumljiva fakta na dan proti Pressnitzu. Ali čakalo se je še milostno, in še le v petek večer se je odločilo, da se ima Pressnitz izročit« policiji. Kakor uže prej omenjeno je Pressnitz precej pri policiji obstal, da je, kolikor on ve, do 30.000 gld. izneveril. Kako je mogel toliko Bvoto izneveriti, še dozdaj nij jasno in bode pokazala natančneja sodniška preiskava. Ka kor se sliši, zaupal je gospod vodja Jane-schitz gospodu svojemu nečaku toliko, da je gosp. Pressnitz odpiral vsa došla denarna pisma in potrdila o njih sprejemu, g. vodju Janeschitzu predlagal samo za podpis, katero potrdilo se je plačujočim strankam vrnilo, ne da bi bil g. vodja Janeschitz videl in vedel, da se je denar tudi res pošteno in gotovo odrajtal v blagajnico, nego je le veroval v slepem zaupanji, da to njegov nečak g. Pressnitz tudi istinito stori. Knjige je moral g. Pressnitz se ve da falsificirati in to zmirom o priliki, ko druzih hranilničnih uradnikov nij bilo, in to po jako umetnem načinu. Nobeden drug morda kot g. Pressnitz ne bi bil imel prilike po kan celijskih prostorih ob tacem času hoditi, ko nij bilo druzega uradnika v njih, kot on sam. Le na ta način mu je bilo mogoče glavne knjige „ popravljati". Izneverjene denarje je Pressnitz, kakor sam obstoji, vse zaigral. L. 1873 je bil svoje premoženje pri „krahu" zaigral na borzi, a bridka izguba ga nij nagnila k pameti nego naprej je igral in špekuliral. Svojega de narja nij imel, tedaj je začel prilastovati s tuji denar iz izročenih si blagajnic. Kakor se vidi, igral je Pressnitz z malo srečo na borzi z nič boljšo pa tudi v malej loteriji, pri ka-terej je zastavil tudi mnogo tisočakov, se ve da tudi brez zaželenega vspeha. Za svojo osobo je živel Pressnitz še precej skromno, akoravno je imel plačo z remuueracijami vred nad 2000 gold. Pressnitz je neoženjen, pač pa je podpiral nekoliko svojo rodbino. Do nedelje zjutraj so bile v hranilnici pregledane vse blagajnice razen treh. Te se imajo še pregledati. Nafilo se je tudi, da je Pressnitz izneveril neko hranilnično obligacijo in jo zastavil v zastavnici (versatzamt) za 500 gld.! Končna obravnava pred porotniki bode pokazala natanko, kako je mogel g. Pressnitz kljubu uradniku kontrolorju in poleg revizijskega odseka udov hranilnice, v katerem sede jako odlični možje nemškutorske stranke, sedem ali osem let iz-neverjati in goljufati. Da stvar v Ljubljani in po deželi silno pozornost vzbuja, to se razume. — (Kontrola pri h rani lnic i in politika.) Piše se nam od tu: Kontrola pri tukajšnjej ljubljanskej hranilnici mora biti res izvrstna. Kakor namreč veste, izneveril je blagajnik Pressnitz 30.000 gld. Ker pa tega zneska nij vzel naenkrat, temveč je manjše zneske prilastoval si uže dalje časa, opravičeno je vprašanje, kako je vendar mogoče, da se pri skontriranji blagajnic primanjkljaj nikdar nij našel V — Ali imajo res ravnatelj JanežiČ in ostali nemški gospodje upravni svetniki hranilnice toliko nujnega posla s tem, da pri zavodu, ki je ustanovljen in se razširja s slovenskim denarjem, uganjajo visoko politiko, komandirajoč uradnike k volitvam proti narodnej stranki, — da jim primanjkuje Časa za potrebno kontrolo ? — Kakor znano, kontroliral je ravnatelj Janežič za časa ljudskega popisovanja dotične popisne pole hranilničnih uradnikov, da bi vsaj nikdo ne bil zapisal sebe in. svoje družine za Slovence. Ali bi ne bilo pametneje, ko bi bil tačas bolje natančno kontroliral blagajnice? — (Et meminisse j u vat.) Ko je banka „Slovenija" po mnozih nesrečah in vsled tega, ker njeni voditelji nijso imeli potrebnega strokovnega znanja, prišla do tega, da je prisiljena bila stopiti v likvidacijo, porabili so to priliko naši narodni sovražniki v to, da so očitali vsej narodnej stranki nepoštenje in nevednost v denarnih zadevah. V vsakej številki takrat še v Ljubljani izhajajočega Schrevjevega glasila imeli smo priliko brati, da je poštenje, inteligencija in kapital doma le na strani naših nemškutarjev in tujih pritepencev. Radovedni smo torej, kaj poreko ti možje sedaj, ko je mož, ki je bil „meso od njihovega mesa in kri od njihove krvi" in ki je stal pod stalnim dozorstvom velicih Nemcev, izneveril v hranilnici 30.000 gld. ter jih zapravil v igri na karte. — — (Kranjskim občinam in kme t o v a 1 c e m !) Od deželnega odbora prejeli smo naslednji dopis: Slavna c. kr. deželna vlada kranjska je deželnemu odboru naznanila, da je državna osrednja drevesnica pod Rožnikom poleg Ljubljane pripravljena vsako leto kaka dva milijona gozdnih sadik brezplačno oddajati občinam in posameznim kmetovalcem, ki se zanje oglase. Deželni odbor to prijavlja želeč da bi se občine in posamezniki v obilnej meri posluževali te dobrotne ponudbe. Ob enem je slavna c. kr. deželna vlada opiraje se na poročilo c. kr. deželnega pa je bilo obsojenih več dozdaj nekaznovanih fantov z Viča blizu Ljubljane, kateri so pobili okna neke blizu Viča stoječe hiše kičem-ske beznice. Dobili so po štiri, tri in dva meseca zapora. — (Požar.) Kakor se nam poroča iz Velikih Lašč, pogorelo je dne 10. t. m. v Bru-hanjej vasi šestim gospodarjem jednajst poslopij. Zavarovana sta bila dva pogorelca pri banki „Slaviji", jeden pri graškej vzaiemnej zavarovalnici, dva pa čisto nič. Kako je ogenj nastal, nij doslej še znano. — (Po ž a r. ) Iz C e r k e l j se nuni piše, da so na sv. Jožefa dan pogorela v Spodnjem Urniku šestim pospodarjem vsa hišna in gospodarska poslopja. Zavarovani so bili trije pogorelci pri banki „Slaviji", jeden pri „graškej vzajemnej zavarovalnici", jeden pri londonskem Feniksu, jeden pa nikjer. Zaftg&U so otroci, ki so si zakurili v nekem listnjaku mej tem, ko so bili ljudje pri službi božjej. —(Slovensko literarno društvo na Dunaj i) ima 23. marca svoj zbor. 1. Prečita se zapisnik. 2. Sodba o spisu, poslanem na poziv „slovenskega literarnega društva" o priliki tisočletnice sv. Cirila in Metoda. 3. Narodne pesni, čita g. Poznik. 4. Slučajnosti. — (Politično društvo nE din os t".) na Primorskem k javnemu občnemu zboru, ki bode dne 3. aprila v Komnu v dvorani g. Zvare. Dnevni red: 1. Nagovor predseduikov. Sporočilo tajnikov. 3. Sporočilo denarničarjev. 4. Peticija na državni zbor v zadevi nove dav-kovske postave. — 5. Volitev novega odbora. G. Posamezni predlogi. — Pri občnem zboru se tudi razdeli mej vse navzočne spomenica društva „Edinosti" na ministerstvo. Začetek zborovanja točno ob 3. uri popoludne. — (Osepnice) razsajajo na Kapli, kjer so morali šolo zapreti, in v Urešnjevicah pri Slovenskoj Bistrici: 10 učencev je zbolelo, umrli so 3 od ene hiše. — (Pri zadnjem deželnem patroli ran j i) na štajerskem ugrabili in zaprli so v Mariboru 27 ljudij, v okraji 7, v Celji 18, v okraji 18, dalje v okrajih Radgona 6, Ljutomer 14, Ptuj 11, Brežice 18; Slovenj Gradec 12. gozdnega nadzornika izrekla mnenje, da z ozi- j Odbor vabi vse svoje ude in druge rodoljube rom na neugodne dozdanje skušnje nij moči priporočati naprave občinskih drevesnic, katere bi vrhu tega poleg osrednje drevesnice ped Rožnikom bile popolnem nepotrebne. Vzlic temu pa Be je c. kr. deželni gozdni nadzornik gospod Goli drage volje ponudil, da bode rad svetoval in pomagal občinam, ki bi vendar le resno hotele napraviti si drevesnico. — (Stekel pes.) V petek večer publiciralo se je po mestu, da je iz Viča zašel stekel pes v mestne ulice. Ali vendar magi strat nij ničesar storil, da bi se psi na ver-vicah vodili, kar je nuumno samo ob sebi. Kakor da bi bila to šala, če človeka sreča stekel pes. — (V 1 o m i 1 i) so tatovi po noči od petka do sobote v prodajalnico Neže Mevšek v dr. Ahačičevej hiši na Starem trgu v Ljubljani. Tatje so se po noči na dvorišči skrili in potem v prodajalnico od zadnjih vrat utrli. Pokradli so le različnega blaga za kakih deset goldinarjev, kajti strženi denar je bila posest-nica prodajalnice odnesla, hranilničnih bukvic pa, ki so bile v prodajalnici spravljene, tatovi ali našli nijso, ali pa so jih pustili kot nevarno blago na strani. — (Tatovi) so dalje vlomili v petek večer pred praznikom sv. Jožefa v mitniško pisarno na dunnjskej cesti. Odprli so vrata s ponarejenim ključem (vitrinom); a žetev jim je bila jako plitvi), kajti dobili so tatovje k večjemu 10 gld., kateri so bili hranjeni v miz niči. Drugi denar pa je bil za njih nedosegljiv, kajti hranjen je bil v VVertheimovej blagajnici, nad katero tatovje niti poskušali nijso svojih zob. — (Hišo Komarj evo) št. 24 nova 40 stara, v Krakovskem predmestji v Ljubljani je kupil na javnej dražbi za 4075 gld. g. France Kotnik, posestnik na Vidu blizu Vrhnike. — (Okno p obija nje.) Zadnji petek 18. marca t. 1. bili so od ljubljanske deželne sodnije obsojeni štirje kmetski fantje iz Vi-žmarjev, kateri so pobili kmetskomu posestniku Erjavcu na Vižmarjih okna in nekoliko oškodovali vrata njegove hiše, tako, da se je škoda cenila do 19 gld. Vsak je dobil deset mesecev teške uječe. Pred ne davuim Denašnjej številki rSlovenskega Naroda" sta priloženi dve prilogi firmo šivalnih strojev Jan. Jux. (1621 rrn)c*i. 20. marca: I'ri MlOUUI 1'n'ibluh i/, Kamnika. — < 'urlini i/. Trsta. — Biajer i/. Brežto. TomalevkS i/. ZatiČine. - Kiimoiiili) iz Polu Zahvala. /a obilu dokaze odkritosrčnemu sočutia ob Hiniti našega neporabljenega sina, oziroma I trata, gospoda Janeza Guttmana. zab valj ujo se iskreno (151) žalujoča rodbina <«ntl titanova. L«*terlist<* *rećfci*. V Trstu 19. mare«: 73. 3. 81. 28. 32. V Lincu 1<>. marca: 24. 34. 11. 59. 85. Dunajska borza 21. marca (Izvirno telografićno porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 73 gld. 8? kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 74 „ 80 „ Zlata renta.........92 „ 05 „ 1860 drž. posojilo.....128 „ 75 , Akcije narodne banko..... 805 „ „ Kreditne akcijo....... 287 „50 , London..........117 „ 60 „ Srebro.......... n — „ Haribl...........9 „ 30«/, , 0. kr. cekini........5 „ (M) „ Državna niaike.......57 B 30 „ Tarna zaoa na Koroškem [&če od Celja črez Slovenj (iradec ven dciMl vpr«1 k in vozov, ki bi stalno vozili krije ali hlode; najme se tudi .» do (l jarmov volov, ki bi krije z mesta vlačili, kjer se sekajo. Natančneje pove oskrbništvo žage v Etten-dorfu na Koroškem ter se more zgorenja pogodba skleniti tudi za več let. (147—2) Hiša se soda vodo kupčijo vred je na prodaj v l.juhrj.tiii, na Uongrein«ni trgu št. IS. Natančneje pri <-. Fischerjl. (149—1) Dr. Pattisonova bata zoper protin takoj ublaži in ozdravi bitro (£5—4) proti n ter revmatizciii vsake vrste: bolečine na obrazu, prsih, vratu, v zobeh, rokah, kolenih, udih, v križi in plečih. V zavitkih po 70 kr., pol zavitka 40 kr. ima jo Jul. pl. TrnkocK), lekarna pri Samorogu v Ljubljani. Umetno («40—27) Marija Do$an TT Xjj-U."blja,33.i, (134-4) „F o ur ni er-1 o varna", priporoča lastne izdelke najlepšega L zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanskom sistemu v zlatu. % ul kantin ali celuloidu brez bolečin. Plombira a alatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin 8 prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paichel, poleg Hradeekega mostu, v I. nadstropji. Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, je odločno najbolji« *dr»yilo zoper pratit* ter n rinni i .< itt, trganjf po miiti. bolečine v križi tor Hvclh, oteklino, otrpnete tt> ifi; Malibii" » »raven einje-ri*n znamenjem; 1 steklenica SO ter., pravega prodaje tuno (72—!•) lekarna ,tpri samorogu" J. pl. Trnkoczvja na mestnem trgu it. 4 v Izubijani. THE SINGER MANUFACTDRING C0MPANY, IT največja tvornica šivalnih strojev celega sveta. Izvirni Singer bivalni stroji, katerih se je v zadnjem letu spečnlo nad 430.000, priznani so od nepristranske razsodbe od več nego treh milijonov kupcev in nad 200 častnih daril kot naj izvrstni si šivalni stroji za porabo v rodbinah in vsako obrt. Novi pomožni aparati. Patent varuje jih pred ponarejeranjeni. Ti novi pomožni aparati, katere ima vsak nov rodbinski šivalni stroj, pomagajo vsled svoje duhovite konstrukcije, tla more celo nevešča k naj lože šivati, grbe delati in robiti itd. itd. in to tako natanko in hitro, kakor je bilo doslej z vsakim drugim šivalnim strojem nemogoče Nova Singer stojala. Postavno varovana pred ponarejevaiijem. Na ta stojala, iznajdena od Singer Manu-facturing, ki se za nekoliko časa nahajajo tudi na tukajšnjem tržišči in s katerimi se odslej Singer šivalni rodbinski stroji prodajejo, opozarjam posebno. Ker so zdatno zboljšani, goni se jih lehko ter so na koleščkih, tako da more tak šivalen stroj prav lehko vsaka ženska premakniti z jednega na drug kraj ter jednaka stojala močno presezajo se svojo trdnostjo, lepoto in mirnim tekom, tako, da so originalni Singer šivalni stroj'' razen drnzih prednostij, tudi brezdvomno oni, ki najlaglje teko. To velikansko spečavanje in stalno, z nova potrjeno pomnoženje prodaje, — kakeršne ne more nobena druga tvornica tudi približevalno izkazati, — daje najboljši dokaz, da ima izmej vseh šivalnih strojev, ki so na prodaj, wm izvirni Singer Šivalni stroj ~«me največje zaupanje pri kupujočem občinstvu in da po svojej vrlini, moči, trajnosti, priročnosti, in jednostavnosti sestavljenja preseza vse druge fabrikate. Opozarja se posebno na to, da se nadi izvirni 81nyei šivalni stroji izdelavajo izključno v lastnih tvornieah Singer-Manufacturing Compmiv v NevvVoiku, in da se vsakemu m! roj u priloži izvirni certifikat, ki so glasi: i % v i r n e ni u Siiig<»p šivalnemu Pol. Nr. CERTIFIKATE. (hief (Klice Now-York. !J4 Union Square; \\V, tlic UinU'rsigniMl, Singer Munutacturing y certity, that at-coii) pai iy i t ig Seuing Mac.hino bcaring' above Nuinbor, is constructed in Manufaotorv and Boblpped to mir Genural Agent t'-:r Uuasia, the Norih Dflddle of Europe, Str. GK Neidlinger, Hamburg. \Ve furthor state, that our Machines can only be bad in Kussia, tbo North and Middlu pf Europe trough Mr. G Neidlinger nr the Agenta appoin-ted by liiui. The Singer Manufacturing Co., New-York. Agent for Russia, the North and Middle of Europe. ■z = ti z - - — rt o 5 \ it bi 3crnrtm gol in -iailnid). Hotel Europa. Src K. k. Trivilegiuiu fiir Verbesserung von Nalituaschinen. 3or}avm $ec&ojdBric»c ojmrcmfie. "2(nfcrrtc6f pratio. Ta odgovor naj se samo tam odda, kjer se je samničenje gospoda Franc DeHerja zoper taje potovalne zastopnike razglasilo. Gospodu Franc Detterju, trgovcu s šivalnimi stroji v Ljubljani. Zavolj dražega miru se jaz doslej nijsem zmenil za ščuvanje, katero ste Vi, kakor sodim, pričeli zoper mene in one, ki so pri meni v službi; ker pa zdaj na tak način postopate, da, ako v svojej anonci mislite meno in moje potnike, bi najglobokeje žalilo našo čast, primoran sem javno Vam naslednje pisati: V svojej anonei pravite, gospod Detter, od besede do besede to-le: anaznanjam udano, da imam zdaj v svojej zalogi za celo Kranjsko vse najboljše in nnjpriljubljenojše amerikanske šhalne stroje, katere samo jaz po najnižjih in določenih fabriških cenah s 5 letnim jamstvom prodajam. Hikdo naj se ne pusti premotiti od tujih agentov, ker ti prodajajo samo ponarejene in od teh deloma tudi izvržene II val ne stroje, katere se mora zmirom popravljati in stavljenim zahtevam no morejo odgovarjati. Tako izvrženo blago prodajajo ti brezvestni ljudje, ki so v svojej domovini nemogoči, neveščakom 10 do 15 procentov dražje, nego se tukaj more izvoliti prav po volji pravega in pošteno zajamčenega blaga itd. itd.11 Prane XDetter m. p." Pred vsem skušate šivalno stroje kupavajoČemu občinstvu dopovedati, da ste samo Vi tist mož, ki Ima solidno trgovino se šivalnimi stroji v svojih rokah in da noben drug na Kranjskem ne more jednakih šivalnih strojev in tako po ceni kakor Vi prodajati, ko bi Vam moralo vendar dosti znano biti, da dobivam jaz od istih liferantov, od katerih dobivate Vi svoje šivalno stroje, po cele vagone iz fabrike v Grlasgovu (Škotska) in sicer prav jednacega blaga, kakor je Vose. Ali upate koga najti, ki bi verjel, da je v interesu fabrikantov, da samo za Vas stori par tucatov šivalnih strojev, pošiljati pa velikim kupcem cele vagone samo izvrženega blaga? Ne verujem! Saj je vsakemu jasno, da se fabrike posebno trudijo, da si z dobrini blagom zagotovo posebno odlične naročnike. Kar se pa tiče dalje Vašega svarila glede „brezvestnih ljudij, ki so v svojej domovini nemogoči," moram, ako bi to na me letelo, omeniti, da morajo moji someščan je v Linci o meni vsekako drugače soditi, ker so me odličuli z izručenjem več častnih služb. Da Vi, gospod Delter, mojih agentov nemate res za tako hudobne ljudi, kakor o tujih agentih javno pišete, razvidi se iz tega slučaja, da sto za mojega potujočega zastopnika gospoda Josipa Munka, ki je za mojo zalogo v lnomostu večkrat po Kranjskem potoval, blizu pred jednim mesecem v gotovem plačali nad 200 gld. a. v., da bi ga na svojo stran pridobili, so ve, da Vam tudi ta poskus ni koristil nič, ker se Vam je denar nazaj poslal. Opustim za zdaj razglasiti Vašo ponudbe tlo druzega mojega potujočega zastopnika, gospoda Ivana Komatiča, da bi ga v svojo službo »pravili, isto tako zdaj še ne objavim Vaših pisem do njega, ki bi Vas jako kompromitirali. V prihodnje Vam ni treba prav nič za me skrbeti. Jaz imam v najboljšem redu in prometu tudi svojo staro kupčijo ki sem jo osnoval pred 10 in 15 leti ter imam razen glavne kupčije v Linci tudi še zaloge z javnimi prodajalnieaini v mestih Steyr, Itied, Solnograd, Inomost, in jedno leto tudi v (Jrradci. (Je sem pa bil tolikanj svoboden, da sem pohodil tudi Ljubljano, ne da sem Vas preje prosil dovoljenja za to, vendar nijsem nameraval, pustiti svojo staro kupčijo ; storil sem to zbog tega, ker lehko še več delam in sem, kakor kaže dolgoletni obbtitnek in zelo rajširjena moja ) opcija bolj kakor vsaka reklama, v „kupčiji se; šivalnimi stroji" jako zmožen. Naloga mi bode, da si s posebno dobrimi šivalnimi stroji in dostojnimi cenami pridobim naročnikov iu kupčijskih prijateljev. Te si bodem pa tiudil pridobiti samo s strogo poštenim ravnanjem in prodajanjem izvrstnih strojev, a nikakor s tem, da bi od mojega konkurenta prodajano blago kot slabo obiral ali da bi konkurenta suinnjičil, kakor Vi poskušate. Občinstvo bode uže samo sodilo, kdo iz med naji mu bolj solidno streže. Mislim, da sem dokazal, da so Vaša očitanja, ako so nanierjena zoper mene in moje potujoče zastopnike ničeva. Vaša splošna očitanja dokazujejo pa določno in jasno, da Vas ni brez uzroka strah konkurence z manoj, ali sredstvo, katero Vam služi, da bi se me znebili, pokazalo se bode jako nepraktično. Sicer se pa smete potolažiti, spoštovani gospod DoJter! če b ulcva obadva solidno postopala, živela bodova prav lehko jeden poleg dru/.cga ter /druživa prav lehko interese občinstva se svojimi lastnimi. Potem ne bodo treba daljnega prepira mej nam.i, upam temveč, da mi boste v prihodnje prav tako drag tovariš, kakor ste mi bili prejo, in da se boileva skupaj prizadevala izogibati so vsemu, kar ne koristi časti in dostojnosti naše kupčije. To nadijajoč se ostanem z vsem spoštovanjem ▼aš udani • I: t • i <' v. Jax. Zaloga vseh vrst srninih strojev in šivalnih strojev psamnih delov v Ljubljani, hitel Evropa. Tinkulii „Narodnu ti.karua" t Ljubljani. — Založil Juuoi Jax.