Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUDUAN11933/34 CARMEN Premijera 25. februarja 1934 IZHAJA ZA VSAKO PREHIJERO UREDNIK: M. BRAVNIČAR Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne , VIDMAR LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB: Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! >Uinetnik nima imena niti narodnosti — on ima inspiracijo... Hočem smeha, joka, strasti, sovraštva, fanatizma, zločina, ljubezni: da me zadivijo in očarajo. Jaz jih ne bom slabo iti žaljivo ocenil ali z njimi ravnal kakor se dela z žuželkami, ki jih za zbirke nabadajo na igle.< (Georges Biaet.) .•atfeijp j|/oa »j . n;-! ■ • ; - Izhaja za vsako prpnijero Premijera 25. februarja 1934 SEZONA 1933/34 OPERA ŠTEVILKA 12 NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Georges Bizet t Georges Bizet: „ Carmen" V Parizu je prisostvovala 3. marca 1875. izbrana publika premieri »Carmen«. Podobno kakor prejšnje Bizetove opere tudi to njegovo glavno življenjsko delo ni bilo deležno takojšnjega uspeha. Opera je bila sprejeta hladno. Od občinstva in od onih, ki so pričakovali glasbenega dogodka, je bilo slišati precej ostre kritike. Nekateri so bili celo mnenja, da je »Car-men^ nemoralna opera, in neki ravnatelj pariškega gledališča je celo odsvetoval ministru, da bi peljal svoje hčerke k tako »pohujšljivi« operi. Nihče ne more popisati skladateljeve bolesti in žalosti vsled neuspeha svojega dela. Edina tolažba so ostali njegovi prijatelji. Da ni imela »Carmen« takojšnjega uspeha, so bile krive razne okoliščine. Bizet je bil novotar, modernist; pariška publika je bila vajena velikih oper, opremljenih z največjim luksusom. Vajena je bila v operah junakov iz »boljših krogov«, sedaj pa jim je Bizet postavil na oder raztrgane cigane, tihotapce in sorodno družbo. Pri premieri je bila Carmen (znamenita Galli - Marie) oblečena v cunjasto obleko, torej popolnoma realistično, in to ni bilo po okusu tedanje boljše pariške družbe. Pri poznejših uprizoritvah so napravili kompromis in oblekli Carmen v svilo. Prvotna oblika opere je z vmesno prozo (v Parizu se še vedno uprizarja v tej obliki), katero je na zahtevo dunajske dvorne opere vglasbil v slogu skladbe Bizetov prijatelj Ernest Giraud, instrumentator Hofmannovih pripovedk. (Pri nas se je vedno uprizarjala z recitativi.) Zanimivo je, da sta dve popularni melodiji v »Carmen« tujega izvora: znamenita Habanera je iz Yradierjeve opere >L’Areglito«; ciganska pesem pa iz ogrske Puste. Molitev Mi-caele v tretjem dejanju pa je skladatelj prenesel iz svoje prejšnje opere »Deklica iz Pertha«. Avtor sam je bil prepričanja, da bo znameniti kvintet iz drugega dejanja vžgal občinstvo, ampak uspeh je izostal pri premieri. (Ta primer naj bo dokaz, da je bil Bizet tudi autokritičen in da je znal tudi sam pravilno oceniti vrednost posameznih točk v svoji operi.) * Podlaga za opero »Carmen« je bila Prosper Merimeejeva novela, katero je pesnik napisal v času svojega potovanja po Španiji in najbrže po resničnem dogodku. V libreto Meilhaca in Halevyja je vpletena v dejanje nova oseba: Micaela, zato, da ublaži ozadje ciganske tragedije z mehkobo družinskih čuvstev. Ciganki Carmen so postavili kontrast Micaelo. * Bizetov izrek: »Več realizma, ker namišljenemu miljeju se ne morem prilagoditi,« je prav za prav maksima vsega njegovega ustvarjanja. Z opero »Carmen« je na mah uresničil sen francoske glasbene dramatske umetnosti: doseči in izoblikovati v glasbi realistični slog. Bizet je bil velik in natančen opazovalec ljudi in življenja in njegova »Carmen« priča o visoki 2 duševni in tehnični višini polnokrvnega glasbenika. Bil je občudovalec Wagnerjeve umetnosti (.Wagner je genij brez primere« je nekoč napisal) in z njim ima sorodnost naziranja, da je orkester glavni nosilec glasbene drame. Med tem ko je Wagner zanikal in ovrgel vse stare operne oblike, je Bizet ostal zvest prejšnjim ter je v okvirju teh ustvaril nov izraz v glasbeni drami — verizem. * Georges Bizet je bil rojen 1. 1838. v Parizu. Njegov oče je bi! glasbenik in je že zgodaj zapazil sinovo nadarjenost za glasbo. Oče ga je poslal študirat na konservatorij, ko je bil star komaj devet let. Šolal se je pri raznih profesorjih in med njegove učitelje spada tudi Charles Gounod, avtor »Fausta«. Z devetnajstimi leti ie že dobil »Veliko rimsko premijo« za skladbo, kateri so prisodili drugo oceno »samo zato, ker je bil njen avtor — šele otrok. . Ko je dobil nagrado, je nadaljeval svoje glasbene študije v Rimu, kjer je bil skupno s H. Ber-liozem in kjer je imel priliko, da se je natančneje seznanil s Palestrinovo glasbo in z Napoletansko opero, ki je pomenila višek takratne reprodukcije. Po smrti svoje matere se je vrnil v Francijo in od tega časa začenja njegovo ustvarjajoče delo in tudi življenje polno materijalnega pomanjkanja. Bizet je bil izboren pianist; napravil je sam klavirski izvleček »Carmen« in tudi izvleček »Mignon« je njegovo delo. Preživljal se je zelo skromno s korepeticijami in lekcijami ter delal aranžmaje za različne instrumentalne sestave. Tudi operet se je lotil v družbi drugih skladateljev, samo da bi zaslužil za vsakdanji kruh. Pred »Carmen« je Bizet napisal tri opere: »Iskalci biserov«, >Deklica iz Pertha« in »La guzla d’Emir«, ki so bile kot dia-logne opere predhodnice »Carmen«. Poleg teh oper ima Bizet še več drugih stvari, ki pa so vpričo »Carmen« manj pomembne. Radi pregleda omenim na tem mestu še opero »Dja-mileh«, opereto »Doktor Mirakel«, glasbo k Daudetovi drami »L’Arlesienne«, ki je obdržala kot suita svojo popularnost do današnjih dni, nekaj ouvertur, pesmi in simfoničnih stavkov. Opero iz življenja ruskega carja Petra Velikega pa je sežgal. Bizet ni doživel uspeha svoje »Carmen«. Umrl je točno tri mesece po premieri, 3. junija 1875. v Bougivalu v naročju svoje oboževane žene, hčerke skladatelja »Židinje« Halevyja. Kmalu po skladateljevi smrti pa se je »Carmen« uveljavila naj-prvo v Parizu, nato na Dunaju, Dublinu, New-Yorku, Petrogradu in 1. 1883. je doživela že stoto predstavo. Vsebina I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, 3 med njimi Carmen, obče znana koketa. Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj db&eg-li;-njej je všec edino le Jose. Micaela s^ vrne — prinese Joseju pismo od doma ter mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeča matere. Jose se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Joseja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Joseju in res kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor. II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odhodu Escamillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju naj gre takoj domov. Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Josč pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak cari-nar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago. Josejeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Escamilla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josčjevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escaihilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jos6 z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla. IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Esca-milla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Jose in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Jose nož v srce, da se zgrudi mrtva. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Brnvničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI OSKI/TIB Kaj Je lepota, jih delavskih vrst, do mogočnih kron, prestolov? Lepota je najkrasnejša cvetlica, s katero more mati priroda obdariti ženo, katere sveta d Iž ost je, vzgaj.ti in negovati to cvetlico. Koko se neguje, vzgaja ta divna cvetlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, mastnimi šminkam): nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih S' enih. vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. £a zvečer uoo-rabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z ml čno vodo ter z Uran Zoraida milom nakar tak *j namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek. neHolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz katerega diSi kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo Varžunasto, mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedos« g iva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida kr ma dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. Parfumerija Uran, Ljubljana Dirigent: dr. D. Švara, Opora v štirih dejanjih. Po istoimenski noveli Prosperja Oton Župan* Koreografija: P. Golovi ^nacija: V. Uljaniščev. Don Jose, narednik................... Escamillo, torero.................... Dancairo I ... .... Remendado ) voditelja tihotapcev Morales, narednik.................... Zuniga, oficir ....... Carmen .............................. Micaela, kmečko dekle .... Frasquita............................ Mercedes............................. napisala Meilhac in Halevv, uglasbil Georges Bizet, prevedla 'ko Štritof. St. Marčec R. Primožič A. Drmota J. Rus A. Petrovčič M. Rus V. Thierry-Kavčnikova I. Ribičeva Š. Ramšakova F. Bernot-Golobova Godi se v SeviUff°'icj v Španiji. Plese v II. in IV. dej4a^udiral g. P. Golovin. Režiser: R. Primožič. Blagajna se odpre ob pol 20. zaW* 20. Parter: Sedeži I. vrste . Din 42 - . II. - III. vrste ■ „ 37- . IV.-VI. . . . . 33- . VII.-IX. . . . . 28-- ! .X. • 26’— „ XI. . . . „ 26-- Loke Lože v parterju . . . . „ 140-— i . I. reda 1 - 5 . . . ■ „ 140-- 6-9 .. . . . 160’— Dodatni ložni sede*1 Balkon s I. vrst* .fH0o Konec ob pol 23. • Din 22'- aalerija: Sedeži 1. vrste . Din 14*— • . 27- u. , 27-- „ III. „ . . . 13— 23- .. IV • „ 10- 18-- „ V • „ 10- a n 20-- Stojišče . . . . .. 3*— O * *» 10- Dijaško stojišče . . T— J* vračunana v cenah ■0 gledallUu od 10 KO /tOV RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI III Po predstavi v kavarno III III NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in III zvečer do 1 '/2 ure rjutraj Pivo - izbrana vira Tepla in mrzla jedila Priporoča se Vam „S L AV IJ A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI za zavarovanje prot* oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osl|ek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 in 2276 Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani Frančiškanska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa ulica 44 ( Samozavesten, prikupen nastop na družabnih prireditvah edinole v r PEKO čevlju