49. številka. Ljubljana, v petek 28. febravarja. XXIII. leto, 1890.
SL DVMSKI NAROD.
Izhaja vsak dan aveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogerBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden  mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rut i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih nlicah 9t. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
w pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„  jeden mesec....... I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — m
, četrt leta........4   „ —
» jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravntstvo ,,$lov. Naroda".
Črni oblaki nad Korotanom.
Iz Celovca dne 27. februvarja.
Mej črnimi pegami v človeškem srci je tudi ta, da onega sovražimo, komur krivico delamo, kajti on je uzrok naše nemirne vesti! Tako se godi tudi pri nas. Tista klika, ki nas koroške Slovence zatira, nas tudi iz vbo duše sovraži, črni in obrekuje! Seveda, da bi zatrti ne našel pomočnika ali zagovornika, treba ga je tudi črniti in obrekovati. Tako delajo z nami! Bog ve, kaka poročila so o nas pri vladi?! Dobra ne, to moremo sklepati iz marsikaterih opažanj zadnjega čaBa. Da smo koroški Slovenci na Dunaji razupiti kot nemir ne Ž i in narodni hujskači, na katere ne gre ozira jemati, to je že stara reč. Ob jednera pa smo deležni sumničenja, ki zadeva vse Slovence, namreč da smo slabi Avstrijci, rusofili itd. Te nesramne laži in obrekovanja so krive, da veje za Slovence z Dunaja zmironi le samo mrzel veter. In kako se bodemo branili proti takemu sramotnemu orožju? To je skoro nemogoče! Odkri temu sovražniku je lahko nasproti stopiti, naj bo Že oborožen z jeklom, smodnikom ali dinamitom; toda zavratnemu obrekovalcu, lažnjivemu šepetalcu in opravljivcu, ki trosi svoj strup v noči, zakotno, tajno, — ni moči priti do živega! Kako se je mogoče zagovarjati, ako ne vemo, komu smo bili počrnjeni in kaj se je o nas govorilo ? Vender gre obrekovanje in sumničenje iz ust do ust, da smo nazadnje črni kakor muri, a neBmo dobili prilike, zagovarjati ne.
In kdo to dela? Pokažimo ga, ako moremo! Lahko se ugiba, pa težko je in nevarno, pravega pokazati; dim vidimo, ognja pa ne ! Ne bodemo daleč zgrešili, ako rečemo, da tista nemškoliberalna kotenja, ki v zbornici vladi redno nasprotuje, a dobro pozna in tudi najde stranske stopnice do raznih ministerstev, kjer sedijo še stari prijatelji liberalnih vlad kot visoki odločilni uradniki. Takim je sladka mana, poslušati črnenja in sumuičenja Slovanov. Že prej Slovanom malo naklonjeni, postanejo uradniki osrednje vlade po takih strankarskih poročilih fanatični in odločui nasprotniki naših teženj, tur vidijo v vnuki
izraženi želji le panslavizem. Tako mnenje širijo potem še po dvoru, pri inostranBkih poslanstvih itd. Seveda na jedni strani uganjati nemško-narodno, [imunsko politiko, po drugi strani pa vender dobivati vladno pomoč in podporo za tlačenje in zatiranje Slovencev, to je videti tako težavna naloga, da moramo naše nemške politike res kar občudovati, kako jim je l.o mogoče izpeljavati ?! Drugače to ne gre, kakor s tem, da slovenske rodoljube Črnijo kot državi nevarne panslaviste in rusofile; jiotem si na Dunaji mislijo: „Nemci so vender bolj odkritosrčni in zanesljivi, čeravno včasih nekoliko nagajajo, zatorej se le koj samo Nemcev držimo, ker za nemštvo bije tudi naše srce; Slovence pa oprezno opazujmo, da vidimo, kaj nameravajo!" Po neprestanem črnenji in obrekovanji se jim je res posrečilo, postaviti nas Slovence pred dvorom v tako luč, kakor da smo najhujši panslavisti in sovražniki Avstrije. Pri tem obrekovanji pomagajo tudi M ud j uri, ki nam Slovencem marsikaj ne morejo odpustiti.
Pri nas na Koroškem je naš položaj Še toliko težavnejši, ker je deželni predsednik baron Schmidt-Zabierovv popolnoma na strani nemško - liberalne Btranke! On stori, govori in piše le to, kar mu ta fitranka ukazuje ! Dobili so ga naši nemški kolovodje tako na svojo stran, da vse verjame, kar se mu ta klika o Slovencih nalaže. Vsak si potem lahko misli, kakšna poročila se pošiljajo na Dunaj. S tem pa je najvišji uradnik v deželi v popolnem soglasji z birokracijo cele dežele. Kajti koroški uradniki so z redkimi izjemami odločni pristaši nemško-liberalne stranke, naj bo vlada na Dunaji kakeršna hoče. Kar je pa slovenskih uradnikov po Koroškem, so večinoma popolnem ukovačeni in taki Btra-hopetneži, da se h kratu stresejo kar na celem životu, ako srečajo kakega Slovenca, ki se kot ta kega čuti in je nezavisen; da bi se pa upali ž njim občevati ali mej Slovence zahajati, o tem pa niti govora ne more biti. Da torej tudi drugod ne pišejo pohvalnih pisem o Slovencih, da jim ne gredo na roke pri volitvah itd., to si lahko vsak sam misli
Pa celo nemški konservativci, katere smo doslej za svoje zaveznike šteli, se nam vedno bolj odtegujejo in odtujujejo! Do tega je sicer moralo priti, ker potrebno nam je bilo, postaviti se na svoje noge; od nemških konservativcov, ki na Koroškem sami itak nič odločevati ne morejo, ker bo brez strauke, mi tudi sploh ničesar pričakovati nesmo imeli. Takih, ki nam narodnih pravic ne« o privoščili, je že prej mnogo bilo mej njimi, samo da tega očitno povedali neso; v novejšem času, odkar se tudi naš knezoškof nagiba popolnem na nemško stran, na oziraje se na 120.000 slovenskih katoličanov, zdi se nam, šli so pa tudi ti mej naše črnilce. Ker se, kakor smo že omenili, tudi knezošof dr. Kabn sam |Slovencem čedalje bolj odmika, je skoro gotovo, da je tudi ta dostojanstvenik od naših nasprotnikov o nas napačno poučen in zoper nas naščuvan! To je tem ložje mogoče, ker sta mu o raznih prilikah polt'g drugih črnogledo v šepetalca tudi deželni predsednik 8 chmidt- Zabierov in deželni šolski nadzornik dr. Gobane, oba huda liberalca, in nasprotnika Slovencev, a najdeta pri knezoškofu vender le pre-pogoBtoma poslušna ušesa. — V nemško-katoliški „Volkszeitung", ki izhaja v Warnsdorfu na Češkem, smo bili nedavno po nekem Celovškem neruške-konservativnem dopisniku kar naravnost „Russlige" imenovani; sumničene so bile naše čisto nedolžne
Ciril-Metodove podružnice s tem, da jim je dopisnik predbacival, da delajo propagando „recht zweifel-hafter Natur", in ob jednem napadel je jednega naših najuzornejših rodoljubov in duhovnikov prav nepremišljeno in neotesano! — Sedaj pa mislijo, da je prišel za nemške konservativce čas, Slovencev se čisto izogniti in znebiti ter hočejo v ta namen napraviti še svojo tiskarno; Mohorjeva tiskarna jim ni več po godu, ker je aloveriBka in torej strah vseh Nemcev brez razločka barve. To je menda zahvala za to, ker so slovenske cerkve škofu tako pridno denar pošiljale za „Marijanišče", v katerem se bodo s časom začeli ponemčevati tudi naši slovenski dijaki, in da smo bili vselej pripravljeni, podpirati tudi druge nemško-katoliške zavode v Ce-lovci, od katerih se nam pa v zahvalo Že mečejo polena pod nogo, da bi nas popolnoma izpodbili v našem gibanji.
Kakor iz predstojećega vsakdo more razvideti, Brno koroški Slovenci  od vseh stranij zapuščeni, počrnjeni  i n o brekova n i.  Kdor le z mazincem gane za narodne pravice, vlačijo ga že po vseh  liberalnih  listih v deželi  kot hujskača, ščuvarja in nemirneža.  Tako je Blovenski profesor g. H  za lanskih šolskih počitnic v Štebnu pri Grlo* basnici govoril na shodu Ciril-Metodove podružnice za versko in narodno šolo.   K zboru urinil se je tudi neki nemškutarski ogledub, ki je spisal poročilo  za  „Freie Stimmen" ter govornikove besede tako zavil in zasukal, kakor  da bi  bil isti kmete k uporu ščuval, kar je pa grda in nesramna laž! Toda naša oblastva temu bedasto-oholemu listu vse verujejo,  zato so brž poslali žandarme in preiskovalnega sodnika v Podjunsko dolino, da so kmete od hiše do hiše begali in izpraševali, kaj je g. H. govoril. Preiskava seje vlekla skoro pol leta, pa g. profesor H. niti jedenkrat ni bil zaslišan Čeravno mu neso mogli ničesar dokazati, vender ga je naposled dež. predsednik Schmidt-Zabierov k sebi poklical ter mu ukazal, da na zborih  in političnih shodih Slovencev ne sme več govoriti.   Gosp. profesor moral se je zavezati s Častno besedo, da ne bode več govoril ob takih prilikah,  ker  dalo se mu je umeti,   da  bi se mu drugače odpovedala služba. Tako se ravna s Slovenci  na Koroškem!   Moč gre pred pravico! Nemški učitelji in profesorji pa smejo svobodno govoriti na političnih shodih, udrihati po slovenskih državljanih,  po veri itd.   Še le nedavno je učitelj Safron imel političen govor  o priliki cesar Jož^fove  slavnosti  pri   „ČJrnem orlu" v Ce-lovci, o katerej   bodemo   takoj  več spregovorili. Profesor dr. Hann govoril je pri shodu (takozvauej „Trauerversammlung")  za  pokojnim nemškim cesarjem  uprav izdajski in našteli bi lehko še mnogo takih izgledov,   pa  saj nič ne  pomaga. — Tako imamo pri nas dvojno mero: jedno za slovenske in drugo za nemške profesorje in učitelje.   V takem stanu  se   bližamo  volitvam  za deželni zbor! Verjetno, da, skoro gotovo je, da bodo vladni organi letos z vsemi silami zoper nas delali.  Te  dni so videli Seeba-cherja in Plavca, dva huda   uasprotnika in „bauernbundarja", zahajati v hišo deželne vlade. Dne 20. februarja pa je napravil „bauernbund* cesarja Jožefa slavnost  pri „Crnem orlu". Drugodi se za razue „bauervereineu nihče ne zmeni; tukaj je pa slavnost počastil deželni predsednik baron Schmidt-Zabierov, potem deželni šolski nadzornik  dr. Gobane,   Celovški župan dr. Ervvein in mnogo poslancev ter drugih velikašev,
največ takih, ki sespolitikobavijo. Zato se sploh misli, da je bil to le političen konven-tikel, pri katerem se je naredil načrt, kako postopati, da se Slovencem vzameta še ta dva poslanca, kajti govori so se vršili večinoma le o bodočih deželnozborskih volitvah. Deželni predsednik je načelnika „bauern-bunda", Janeza Seebacherja, dlje časa pod pazduho za seboj po dvorani vodil (!!) in tudi ta dva sta imela baje živ razgovor zaradi prihodnjih volitev. Kakor se vidi, hočejo v Pod-junaki dolini graščaka Plavca našemu Gregorju Emspielerju kot kandidata nasproti postaviti. To bi ne bilo nič čudnega, saj so Se vselej protikandidate postavljali; pa čudno se nam le to zdi, da Be sme kaj tacega goditi pod vladno patrona ne o! Kaj urno se Taaffeu zamerili, ali bolje, kako smo na Dunaji počrnjeni, da so baronu Schmidt-Zabierovu čisto proste roke dane zoper koroške Slovence, da jih sme na steno pritiskati mej tem, ko vlada na Du naji ministerstvo, ki išče spravo narodov?!? Kaj smo zakrivili, da je vse zoper nas, deželni predsednik in knezoškof, liberalni in konservativni Nemci, in slednjič še nemškutarji s svojim „bauern-bu odom" ?!?
Prosim torej gg. slovenske državne poslance, naj se pobrinijo za nas; morda jim bode mogoče zvedeti, kateri naši grehi, ali pa kateri državni so krivi, da se je jelo proti nam Slovencem na Koroškem od vseh stranij tako brezozirno postopati ?!
Iz državnega zbora.
Na Dunaji 25. februarja. V poslanski zbornici se je danes nadaljevala in tudi končala debata o premembi pristojbin. No more se tajiti, da se s tem zakonom polahča stanje ubogih kmetskih posestnikov, kjer je to še mogoče ali znamenito je pri celem zakonu to, kako se išče primankljaja, ki ž njim za državno blagajno nastane, nadomestiti. K temu mora pomoči igra pri totalizaterji in v raznih loterijah, ona mora odzdaj veče odstotke plačati, nego je to bilo do te novele. Da se igri naloži davek, je tudi prav, ali govorniki, ki so izražali svoje misli pri debati, imajo vender prav, ako trdijo, da s tem nekako država priznava različne igre, posebno totalizater. Pa liuančni minister potrebuje denarja in zato se ne vpraša, odkod prihaja. — Nihče ne pričakuje, da bi se stave pri totalizaterji zatrle zato, ker je davek nanje povišan.
Vsi govorniki so prepričani o škodljivosti te naprave, a pomagati ne morejo, ker država potrebuje denarja. Pri debati bilo je baš to najzanimiveje, kako bo govorniki proti totalizaterju ropotali, ali vsi so izprevideli, da zdaj mora še obstati. Koliko nesreče je on kriv. Zdaj zapelje uboge gimnazijce, zdaj trgovske pomočnike, zdaj bogate plemiče, tako da pričakuješ, v spomladi ga več ne bo; no ne — le več odstotkov mu nalože.
Slovenski narod more biti vender b to novelo zadovoljen, ker marsikateremu kmetu bo vender nekaj pomagano. Oni pa, ki stavijo v loterijo, se bodo tudi potolažili, ako zadenejo veliko terno in bodo morali plačati namesto 15 za naprej 20% od dobička. Totalizaterja pa k sreči na Slovenskem še nimamo, zato se nas ta določba ne tiče.
Kar se tiče govornikov pri tej debati, odlikoval se je Pattai, on se je res trudil zbrati ves dotični materijal. K temu ima pa tudi izreden dar zgovornosti t»ko, da mu beseda gladko teče in nikdar ne obtiči, tudi močan glas ga pri tem zdatno podpira, Česar pri Suessu pogrešamo.
Začetkom seje je bilo pročitanih več peticij, mej njimi tudi prošnja Graškega mesta o razstavi. Dalje sta odgovorila minister Taaffe in Falkenhayo na nekatere interpelacije.
Za tem pride zbornica k dnevnemu redu, to je k nadaljevanju specijalne debate o pristojbi o skej noveli.
Pri § 3. je govoril poslanec Kronavvetter in ga imenoval nejasno sestavljenega in nerazumljivega. Za njim sta govorila v opravičenje zakonske predloge vladni zastopnik Froschauer in poročevalec Chamiec, potem se je ta paragraf nespremenjen vsprejel.
Pri § 5. obrača se poslanec Kronavretter proti posebni določbi za Tirolsko ter vpraša, zakaj bi morala imeti ta krouovina vedno in povsod posebne
pravice in prednosti, to ni ravnopravnost vseh državljanov. Kaj pomeni fraza o posebnih razmerah, in zakaj bi se imelo premoženje na Tirolskem manjemu davku podvreči? Zatem on graja pomanjkljivost motivnega poročila in želi, da bi se o zadnjem stavku tega paragrafa posebno glasovalo.
Poslanec Gasser skuša dokazati, da ima prednost Tirolskega svoj uzrok v cenah tamošnjih zemljišč.
Kronavvetter odgovarja predgovorniku, da razlika mej prometno in davkarsko vrednostjo ne obstoji samo na Tirolskem, ampak povsod, pro metna cena je zmirom višja Sicer pa morajo zemljišča na Tirolskem vender imeti neko vrednost, sicer bi Tirolci za nje ne plačali več nego so vredna, zato so oni prepametni.
Poslanec Neuner odgovarja Kronawetteru, da on nima pojma o težavi obdelovanja zemlje na Tirolskem. Zemljišča pa imajo zato visoko ceno, ker Tirolec ne vpraša samo nosi li kaj zemlja, ampak tudi ljubezen in udanost njegova do domovine povišuje vrednost zemlje. (Odobravanje na desnici.)
Ko je poročevalec Chamiec nekoliko besed spregovoril, vsprejel se je § 5. in tudi 6 brez preraembe.
Pri § 7 unela se je veča debata. Ta paragraf govori, da imajo stave pri totalizaterji plačati 3°/0 davek. Zoper totalizaterja so se oglasili Ko p p, Pattai in S u e s s.
Da, Kopp pravi, da totalizater ni potreben za povzdigo konjereje. On nasprotno meni, da se s totalizaterjem pospešuje strast k igri, a ne konjereja. Po njegovi misli bi se imel totalizater omejiti na najvišji prostor takozvani Sattelraum, no zabraniti bi se moralo, da se ne udeležujejo igre mladi ljudje, ali celo nedorasli šolski dečki. To je veliko bolj nenravstveno kakor navadna loterija Po zapiskih trgovske zbornice je pouzročenih 80°/0 po-neverjenj trgovskih pomočnikov vsled nesrečne igre pri totalizaterji. Najbolje bi torej bilo odstraniti ga popolnoma.
Poslanec grof Fries misli, da je mnenje, da se z dirkanjem ne pospešuje konjereja, napačno. V prvi vrsti služi ono reji čistokrvnih konj, no potem konjereji sploh, kakor se to v Angliji vidi. Tam je totalizater mnogo pripomogel s povzdigo konjereje. Sicer se z nravstvenega stališa totalizater ne more hvaliti, no proti igri na borzi je totalizater igrača. Ako bi se odpravil, imel bi Dunaj veliko škodo.
Poslanec Pattai pravi, da naj se totalizater, ker ni misliti, da bi se popolnoma odpravil, visoko obdačil. Pomisliti se mora, da se je s tota-liziterjem število dirkanj pomnožilo v tako, da je konjereji škodljivo. Iz začetka se je uvel totalizater, da bi se dirkanje povzdignilo, a zdaj so dirkanja za to, da bi se ohranil totalizater. — Pravi se, da bi se z odpravo totalizaterja Dunaju škodovalo, ker dirkanje privablja semkaj mnogo naroda, ki tu veliko denarja pušča. Ali ta korist se ne sme za vsako ceno pridobiti, mora se pomisliti, iz če-gavih žepov prihaja denar. On prihaja iz žepov onih, ki nosijo denar k totalizaterju, to je iz srednjih in nižjih krogov prebivalstva Dunajskega in ž njim se plačajo tudi darila dirk, to vse pa na stroške nravnosti njegovih prebivalcev. Dalje govornik pravi, da je državna podpora od 2500O gld. za darila pri dirkanji odveč, on zahteva visok davek za stave pri totalizaterji in od uknjiženih visokih takozvanih „buehmacherwettena, ker državi ne more biti vse jedno, ako se plemstvo na dirkališči z visokimi stavami uničuje.
Potem govornik riše plemstvo prejšnjih Časov, ko je ljubilo umetnost in bilo za njo uneto in ga primerja s plemstvom sedanjega časa, katero se pri umetnosti dolgočasi in ljubi le dirkališča, kjer se vzraščajoče pokolenje le kvari. Dalje on opisuje kako se mladi „kavaliri" spuščajo v visoke stave, prihajajo v roke oderuhom in tako zapravljajo svojo dedščino. Od tod prihajajo ona bitja, katera do 12. ure spe in si potem slasti za obed morajo iskati in ne morejo pričakati, da bi Be v Jokey Clubu sveče prižgale in karte razložile, katera se o 5. uri zjutraj domov vračajo z veliko zgubo ali pa z velikim dobičkom, ki pa nema vrednosti. — Govornik sklepa s tem, da je on za popolno odstranjenje totalizaterja, ker pa to zdaj ni mogoče, naj se poviša davek od 3% na 5%. — Dalje predlaga on resoluciji: li) da bi se onih 25.O0O gld. obrnilo na darila za konje in konjerejce, 2.) da bi se takozvane velike, uknjižene stave (Bucbmacherwetten) tudi podvrgle obilnemu davku.
Poslanec Suoss govori zoper totalizaterja z nravstvenega stališča in ukazuje na to, da že zdaj Btave, ne računajo velikih, znašajo 4 milijone gld. Po primeru totalizaterja bo nastali v Praterji druge igre, takozvani igralni bilardi in tako se prebivalci samo kvare. Na jedni strani se govori o versko-nravstveni odgoji, na drugi privaja se prebivalstvo v skušnjavo. Ako je poslanec Fries rekel, da je treba več let, dokler se izredi dobro konjsko pleme, tako mu jaz pravim, da je treba najmanj toliko let, da se vzgoje dobri ljudje. Vpraša se samo, kaj je važneje Dobra vzgoja Be ne dobiva samo v šoli, ampak treba je tudi vire skušnjav zamašiti. In to ne velja samo o totalizaterji, ampak tudi o borzni igri in loteriji. Ako kdo v igri v Praterji dobi, postane zapravljivec in preživi cele noči lahkomiselno ; ako pa zgubi, je to zanj nova podbuja k igri, tako, da je ta naredba v vsakem obziru škodljiva.
Govornik se obrača potem k plemstvu in pravi, da bi ono moralo imeti pred očmi tudi izgled, ki ga daje z igro nižjim slojem prebivalstva. Tudi klerikalci bi morali take dohodke pustiti, ker s takim postopanjem dajejo opoziciji ognjeno orožje v roke za ta slučaj, ako bi oni zopet kdaj zahtevali versko šolo. Govornik je zatorej za odstranenje totalizaterja.
Poročevalec Chamiec se je izrazil zoper udeležbo šolskih dečkov pri totalizaterji, dalje je naznanil svoje soglasje z resolucijo posl. Pattaja.
Pri glasovanji je bil § 7. vsprejet s to premeno, da se davek od 3 na 5% poviša. Tudi SuesBova resolucija se vsprejme in nasvet Pattaja, da se imajo uknjižene, velike stave (Buchmacher-vvetten) davku podvreči.
Pri § 8., ki govori o davku pri loterijski do-bičkah itd. predlaga poročevalec, da naj bi ta paragraf ne imel veljave za državne loterije, ki so namenjene vojaškim dobrodejnim namenom. Obvelja z nasvetovano premembo Pininskega in z dostavkom poročevalčevim.
Na konci seje se je vsprejela brez debate vladna predloga o konverziji 5°/0, državnega dolga zapadne železnice.
Politični razgled.
Notranje <Sežcle.
V Ljubljani, 28. februarja.
Nemški koservativci obeh zbornic državnega zbora so imeli predvčeraj daljše posvetovanje. Razgovarjali so se najbrž o šolskej noveli in o tem, kako naj nadalje postopajo proti vladi. Nekateri poslanci so baje dokazovali, da ne kaže vladi postavljati se preveč po robu, ker bi s tem le koristili levičarjem. Tega posvetovanja so se udeležili tudi drugi člani eksekutivnega komiteja desnica, iz česar smemo sklepati, da so se tudi o tem pogovarjali, v koliko bi druge frakcije desnice podpirale težnje nemških konservativcev v šolskem vprašanji.
V Tribovi na Uoravitkeni je voljen za državni zbor kandidat nemškonarodoe stranke le s pomočjo čeških glasov. Da ni 300 Čehov zanj glasovalo, pa bi bil volien liberalec. Čehi bo si baje mislili, da je bolje narodni Nemec nego pa pristaš židovskega liberalizma. Židovski listi pa sedaj pišejo, da novi poslanec ne bode mogel odločno zastopati nemških kor isti j, kakor bi jih bil liberalec, kajti vedno ga bode grizla vest, da je zmagal s pomočjo čeških glasov.
Vuaiije države.
Mnogo opozicijonalcev je poslednje dni ostavilo Bolgarijo, ker se boje, da bi jih ne zaprli. Odšli bo največ v Rumunijo, kjer pa vlada vse njih delovanje hudo nadzoruje. Jeden bivši opozicijski poslanec 86 je baje izjavil, da sedaj ne bodo dolgo v pregnanstvu, temveč se kmalu vrnejo v domovino. Negativni uspehi preiskave proti Panici bodo žebelj za krsto Stambulova. Pravih simpatij za Rusijo je v Bolgariji malo, ali vender bodo Bolgari Ruse z veseljem pozdravili, če jih rešijo tujega upliva. Zjedinenje Srbije in Črnegore je le vprašanje najbližje prihodnjo8ti in povečanej Srbskej se bode mogla ustavljati le Čisto slovanska Bolgarija.
Preiskava proti francoskemu generalu Hubertu Castexu se kmalu začne. Preiskovalna komisija je že sestavljena. Načelnik jej je general Galifet, člani pa generali Coste, Duverdier, Guichard in Re1 peca ud. — Te dni je bil drugi občni shod republičanske stranke. Na tem shodn je ministerski predsednik pojasnjeval carinsko politiko. Glede Be-rolinske konference je rekel, da se ne more izjaviti, kajti vrše se še dogovarjanja mej vladami. Če pa zbor misli, da bi se takoj razpravljalo o tej zadevi, bi pa on dal ostavko. Sploh se je pa pri tem shodu Še bolj nego pri prvem pokazalo, da ti shodi ne bodo okrepili jedinosti mej republičani. Zatorej je že jako dvomljivo, se li tretji shod sploh še snide.
Konferenca   za   varNtvo  delavcev |
snide se dne 15 marca v Berolinu. Udeležile Be jo ! hudo vse velevlasti razen Rusiie in tudi druge in- j dustrijelne država evropske.   Posvetovanje te kon- | ference bodo pa le akademiine vrednosti, ker njeni ■ktopi ne bodo vezali nobene države. Francija, Bel- i gija in Anglija bodo zastopale  baje stališče, da se pravice delodajalcev nikakor ne smejo omejiti. Da se Francija   udeleži  konference v Berolinu,  to na Francoskem ni napravilo najboljšega utiša. Odpo-zicija miBli   baje zaradi  tega interpelovati vlado v zbornici.
„Newyork Herald" je izvedel, da hoče cesar Dom lv.lm izdati oklic na Braziljanee, v katerem se bode slovesno odpovedal prestolu in prosil sedanjo vlado, da mu dovoli povrniti se v Rio de Janeiro, kjer hoče končati svoje dni. Počakali je seveda treba, če se ta vest američanskega lista od kod drugod potrdi.
„Matica Slovenska".
LXXXV. odborova seja, v sredo dne 26. febr. 1890.1.
Na vzoini: J. Mam (predsednik), A. I'.miri, A. Kržtf, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, Fr. Leveč, M. Pluteršnik, L. Robič, S. Rutar, Fr. Stegnar, I. Šubic, J. Šuman, dr. I. Tavčar, I. Vavr8, Fr. "VViesthaler, A. Zupančič, V. Zupančič, dr. J. Zupanec (odborniki;, £. Lah (zapisnikar).  Skupaj 19.
Zapisnik zadnje odborove seje, ki sta ga pregledala in odobrila prof. Bartel in Ilutar, se potrdi brez ugovora. Odbor vzame na znanje, da je v zadnji dobi zboroval tudi književni odsek, in sicer dne 20. decembra 1889.   Zapisnik je na ogled.
Predsednik se spominja pokojnega, dne 2. febr. (ne 3.) umrlega Davorina Trstenjaka, društvenega ustanovnika, častnega člana in bivšega odbornika, kateremu je „Matica" po odvetniku dr. Teranikarju položila venec s trakovi še le na grob, ker je po neznanem naključju v Stari Trg došel prekasno, in pa naslednika mu v odboru, pokojnega prof. M. Ž o I g a r j a, „matičnega" poverjenika za Celje, kojega vdovi se je poslalo iz pred-sedništva pomilovalno pismo v imenu odborovem.
Blagajnik Robič poroča o računskih zadevah. Računski sklep za 1. 1889., ki so ga presojevalci pregledali in odobrili, potrdi se brez ugovora; isto-tako bilanca, račun o tujem premoženju in pa proračun za 1. 1891.
Odbor vzame na znanje, da je bila pred sejo v navzočnosti predsednika in pa ključarjev škontri-rana blagajnica in da se je našlo vse v popolnem redu.
Odobre se nekateri ukrepi hišnega upravitelj-stva v zadevi strank in pa posti ežbe.
Ker se ocena gla-i dokaj ugodno in ker se je nadejati, da zadobi knjiga ministerBko potrdilo kot šolska knjiga za pripravnice, sklene odbor po nasvetu književnega odseka izdati dr. Kosovo n Vzgo jeslovj e " kot založuo knjigo v 500 iztisih. Tiskala jo bo Miličeva tiskarna.
„Matica" izda za svoje ude letos troje društvenih knjig in sicer: I. Letopis za I. 1 89 0. V redni k mu bo prof. Bartel. Raznovrstna tvari na je že zagotovljena. Rokopisi so ali že izročeni, ali pa pravočasno obljubljeni. Imel bo podobno sestavo, obliko in obseg kakor lani. Tiskala ga bo „Narodna tiskarna" v 2200 iztisih. II. Duše-slovje (II. del). Spisuje dr. Fr. Lampe. Knjiga bo obsegala krog 16 tiskovnih pol. Tiskala jo bo „Katoliška tiskarna" v 2000 iztisih. Novi udje dobo mesto nje kako drugo knjigo, n. pr. J. Križmanovo .Slovnico italijanskega jezika". III. Vodnikovi izbrani pripovedni spisi. Sestavil in vredil ravnatelj Fr. Wiesthaler. Knjigo v obsegu 16 do 18 tiskovnih p61 tiskala bo kot VI. zvezek „Zabavne knjižnice" tiskarna „Blazuikovih naslednikov" v 2200 iztisih.
Glede" knjigoveškega dela pritrdi se nasvetu, da prevzame letos še društvene knjige v vezavo jeden knjigovez, založno pa drug.
Vzemo se na znanje nekateri obširnejši rokopisi, ki jih ponujajo društvu, ali bo se pregledani vrnili pisateljem.
Več društev in posameznikov prosilo je „Matico" zopet v zadnji d6bi založnih knjig. Predsed-ništvo reševalo je njih prošnje po starem, v „Matici" že običajnem načelu.
Po umrlem J. Lipoldu je prevzel poverjeništvo za Mozirje z okolico tamošnji nadučitelj Fr. Pra-protnik, po preselivšem se vikarju Fr. Razpelu za Cirkno z okolico tamošnji kapelan Josip Kosec.
„Matica" sprejme punujuno jej zameno društvenih knjig z „Bibliotheko imperatorske akademije v Varšavi".
(Kouec pnh.)
Domače stvari.
— (Z Dunaja) se nam piše: Poljski listi javljajo, da bode jeseni grof Taaflfe ministeratvo notranjih zadev odstopil Bacquebemu, poslednjega mesto pa zavzel Cblumeckv. Tudi na mesto Falken-haynovo pride levičar. Dalje pišejo isti listi, da bode grof Goluhowsky, poslanik v Bukureštu, imenovan avstro-ogerskim veleposlanikom v Parizu, grof Uoyos pa iz Pariza odpoklican.
— (Gospodska zbornica) izvolila je v včerajšnji seji predsednika nadsodišču v Trstu, Defacisa, članom državnega sodišča.
— (Slavj anskega koncerti v Zagrebu) odloženi so na 8., 9. in 10. dan marca, ker bode mej tem Slavjanskij koncertoval v Trstu in Ljubljani.
— (O gospodične J. Kobilce izložbi) priobčil je včerajšnji „Obzor" obširno in jako laskavo oceno. Gospod ocenjevatelj opisuje nadrobno posamične slike, zlasti „Bogorodico", „CitraŠica", „Babičino skrinjo", „Pri vodnjaku", „Holandsko dekle", portret gospodične Franice Kobilčeve, in pastelno sliko gospodične Jele Vidrićeve.
— (Iz odbora B Sokolovega") Včerajš-njej seji odbora „Sokolovega" naznanil je starosta, da je društvo izgubilo odličnega Bvojega častnega člana Davorina Trstenjak a. Z ozirom na zasluge, katere si je pridobil pokojnik za slovenski narod, dal mu je na rakev njegovo v imenu društva položiti lep venec; pogreba, ki je bil 5. t. m., pa se je udeležilo posebno odposlanstvo, obstoječe iz staroste ter bratov Hanuša in Prosenca, in sicer prva dva na svoje stroške. Odbor odobril je ukrepe, katere je v tem oziru storil starosta, potem pa je v znamenje žalosti o izgubi tako odličnega rodoljuba ustal s svojih sedežev. Dalje naznanil je starosta, da namerava „slovensko pisateljsko društvo" tekom meseca marca v družbi s „Sokolom" in „Čitalnico" prirediti v čast pokojnemu Davorinu Trstenjaku spominski večer. Odbor vzel je to poročilo na znanje in sklenil udeležbo društva pri tem večeru. Potem odobril se je račun o maškaradi, ki je letos — v primeri z računi o maškaradah poslednjih let — dokaj ugoden. Ob jednem se je sklenilo zahvaliti se na trudoljubivem sodelovanji vsem onim častitim damam in gospodom, ki so ee udeleževali prekrasno slovanske skupine, katera je največ pripomogla do sijajnega uspeha; zlasti pa gosp. dr. V. G r e g o r i č u in bratu Miroslavu Sosu na izvrstnem arangementu. Isto tako izrekla se je zahvala s kooštatovanjem v zapisniku bratoma Dečmanu in dr. Tekavčiču na pri-pravljevalnih delib, bratu Mulačkuna razpošiljatvi vabil in primerna zahvala g. Franu Ks. Souva.nu na blagohotnosti, s katero je podpiral odbor, pre-pustivši mu brezplačno vse za dekoracijo potrebne cvetlice in rastline. Odbor vsprejel je dalje z veseljem na znanje, da so maske „Brus", „Slovenski Narod" in „Zgod. Danica", nabrale za „Sokolski dom" 67 gld. 13 kr. ter je sklenil izreči zahvalo bratu, ki je izumil te maske; ob jednem pa je tudi sklenil izraziti mu nevoljnost svojo, da ni teksta tiskovin, katere so prodajale omenjene maske, predložil prej odboru v presojo. Konečno je sklenil odbor prirediti velikonočni ponedeljek, 7. aprila, v redutnej dvorani — ako mu bode na razpolaganje — javno telovadbo z jako izbranim programom, na katerem se bodo mej ostalim nahajale tudi ekvilibristike, produkcije imenitne, a doslej v Ljubljani še ne znane japonske družbe. Natančni program bode se priobčil v kratkem.
— (Vabilo) k letn°mu občnemu zboru bolniške blagajne mojstrov v Ljubljani, kateri bodo v nedeljo dne 2. marca 1890 ob 10. uri v mestni dvorani na rotovži. Dnevni red: 1. Letno poročilo 2. Predlogi odbora. 3. Dopolnilua volitev odbora. 4. Volitev nadzorovalnega odbora. 5. Predlogi članov.
— (Vreme.) Po lepih dnevih, mrzlih a jas nih nočeh začela je burja briti, danes popoludne pa Brno dobili zopet malo snega, ki je malo pobelil in nas rešil nadležnega prahu.
— (Glavni dobitek Dunajske ubožne loterije) je vender v Ljubljani zadet. V Dunajskih in tudi v tukajšnjem uradnem listu naznanjata namreč bankirja Schelhammer in Schattera, da sta prvi dobitek v znesku 1000 cekinov že v Ljubljano poslala. Vest, katera smo po nemških listih tudi mi posneli, da je nekdo v L.uiu zadel prvi dobitek, je torej neosnovana.
— (Stari nBke najdbe.) Pri Gr^aru na Goriškem razstreljevali so te dni neko pečevje. Pri
tej priliki našli so, kakor ritamo v nemškem listu, pod ogromno skalo petnajst komadov dobro ohranjenega, srpom podobnega bro nastega orodja. Najdene predmete oddalo je okrajno glavarstvo muzeju v Gorici.
— (Akademično društvo „Slovenija") napravi v torek 4 marca, svojo osmo redno sejo s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: Schmidtleitner'* Restauration, VII. Lerchenfelder-strasse 45. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 27. februvarja. „Hamburger Nachrichten" še trdijo, da se je Bismarck hotel odpovedati dostojanstvu državnega kan-celarja. Izid volitev pa je bil povod, da je svoj sklep še odložil. V torek imel je Bismarck s cesarjem dolgo konferenco, vsled katere se odločil, da še ostane.
Rim 27. februvarja. Vlada pritrdila, da se Billot imenuje francoskim poslanikom pri Kvirinalu.
Nizz i 28. februvarja. Potovalca, ki je baje iz Zagreba in se Contin piše, so zaprli, ker je sumen vohunstva. Našli so pri njem komprornitujoča pisma. Ujetnik gladko govori nemški in francoski in je nekda višji italijanski častnik. Po drugej verziji pa se ujetnik piše Della Crocce.
Bazne vesti.
* (Družba za zavarovanje življenja „T h e G r e s h a m" v L o u d o u u.) Letnemu poročilu dne 30. junija 1889 končanega 41 poslovnega leta družbe za zavarovanje življenja, ki se je pročitalo v rednem občnem zboru delničarjev, ki je bil dne 10. decembra 1889, posnememo sledeče glavne momente. Uspeh minolega leta je bil jako ugodeu. Uložilo se je mej letom pri družbi 5923 zavarovalnih ponudeb za 49,069 600 fr —■ in se je od teh vsprejelo 5140 za 40,748 650 fr — zavarovalne vsote, za katere se je izdelalo potrebno število polic. Dohodki premij, odštevši za pozavarovania izdane zneske, znašali so 15,050 885 52 fr., mej temi 1,480 079.27 fr. premij prvega zavarovalnega leta. Bilanca računa obrestij znaša 4,277.633 34 fr. in je povišala letne dohodke družbe, prišteta dohodko m premij na 19,323.518 86 fr. V omenjenem letu po družbi za plačilo nakazane terjatve iz polic za zavarovanje življenja znašale so 8,515.351 f)6 fr. Terjatve iz mešanih zavarovalnih pog)deb, katerim je potekel obrok, brojile so 1,978 22'J'79 fr. Za povratni kup polic izdalo se je 1,571 691 04 fr. Zavarovalni in rentni zakladi so se povišali za 3,056.563 23 fr. Skupni znesek aktiv znašal je koncem poslovnega leta 106,578.528 96 fr. naloženih glavnic: 1 milijon 774.504 27 fr. v zastavah britanske vlade, v zastavah indijskih in kolonijalnih vlad 539 819 79 fr , v tujih državnih zastavah 13,626.873 64 fr., v železniških delnicah in prijoritefah 1,734.li)0 10 fr., v železničnih in drugih zadolžnicah 48 927.020-31 fr., v hišah, mej temi hiše društva na Dana■ i in Budimpešti, 16,365.280 52 fr., v hipotekah 8,832 041 35 fr. in v raznih zastavah 14,778.798 98 fr.
* (Blag mož.) Iz Novega Yorka se brzo-javlja: Tovarnar C h a u te I o up v Montrealu volil je vse svoje premoženje, p^t milijonov dolarjev, svojim uradnikom in delavcem.
* (Iz strahu pred ječo.) V Temešvaru bil je Josip Freiberger iz Buttgina zinili razžalje-nja časti obsojen v petnajstdnevni zapor. Freiberger bil je z odlokom zadovoljen, samo izprosil si je mesec dnij, preduo nastopi svojo ka^en Kazensko sodišče dovolilo mu je ta rok. Po preteku meseca se ni zglasil napominani in povabili so ga na odgovor. Sodišče poizveddo je, da je oni porabil dovoljeni mesec v to, da je poprodal svoje imetje in odšel s celo svojo rodbino v Ameriko, koder ga slede sedaj z iskalnim listom
* (120 let stara.) V vasi Tojaj v Szal-skem komitatu živi kmetica Cziboh, ki je že stara 120 let. Trije možje so jej umrli. Omožena bila vsega vkupe 56 let in je imela 19 otrok. Se sedaj čita in šiva bre« očal in gre vsak dao v klet v Bvojej gotici, kjer vino poskuša, kakor kak mož.
* (V Novem Yorku) umrl je dne 22. februvarja t. I. 67 let stari milijonar As tor na hudej plučnici. katera je sledila hripi. Zapustil ni nič manj kot 150 milijonov dolarjev.
* (Ženski agent v moškej obleki.) 21 letno vdovo laui umrlega trgovca H. prisilila je potreba, da je šla za agenta. V začetku bila je v komptoaru nekega veletržca pomočnica knjigovodje-Ker jej je pa vedno sedenje pri pisalnuj mizi škodovalo na zdravji, prepovedal jej je ta opravek zdravnik. Drugo jutro po izstopu iz pisarne gre k veletržcu v moškej obleki in ga poprosi, naj jej da službo mestnega agenta. Veletržec pripravljen je bil takoj in ženski agent v moškej obleki pri vel mu
e s svojo zgovornostjo veliko kupcev. Veletržec io knjigovodja samo sta vedela za to skrivnost, knjigovodja, kateri je postal principalov sodružnik, refiil jo je slučajnostij, ktere bi se jej mogle pripetiti nadalje, s tem, da se je i njo poročil.
* (Ponesrečen ženin) Čudovito nesrečen je prokurist bogate banke v Berolinu. Peljal se je s svojo nevesto v stanovski urad v kočiji. Kar nakrat zdrobi se dverna šipa in na njo naslonjen 6. zvali se za njo po cesti. Bele rokovice in prtlja se kmalu ni več razločevala od črnega fraka. Precej po ženinovem padci izstopila je nevesta in zaklicala: „Oskar ustani", a Oskar ni ustal, tudi n*», ko mu je pomolila roko, ker zlomil si je nogo. Voznik ga je torej vzdignil, posadil v voz in peljal mesto k poroki v bolnico. Bolest neveste vzbuja občno sočutje.
iJMJUM ZTON"
h toj i
za VM leto gld. M»<> : -s.a pol lota gl<l. 2.30; lik Četrt let« gld. 1.15.
JLiOterijne Hreeke 26. februvarja. V Pragi :       58,     62,     3,     83, 85.
'rujtd :
27. februvarja.
Pri Mlonu : Schlelin, Weinberger, Steiner, Preinrov Corgnale z Dunaja. — Jugovic a KrAkega. — Papež iz Trebnjega: — Pregelj iz l'ulja. — Lininger iz Gradca. — Hudovernik iz Kranjske gore. — Ozbič iz Zagreba. — Schwanzkopf iz Trsta.
Pri tii»li<-i : MUlIer, Felbe, Kudelničck, GOrtiohel, Jordan. Ziegler, Dultner, Spita. Deutsch i Dunaja. — Cyan iz Brureutlia. — Razmger iz Kočevja. — Zampari, Zatolli iz Gradca.
Bri AvHtrijakcin cesarji : Schlosser iz Matteti-dorfa. — Faigol iz Kamnika.
Pri bnvttrkeui dvoru t Juso, Moggio, Kos iz Novoga mest i.
Pri južnem kolodvoru: Kopperer iz Sovodnja. Kruza iz Iglave. — Pavlin iz Gorice.
MeteorologiČno poročilo.
.3    zevanja . „__
•'v mm.
Tem- Ve-peratura trovi
7. zjutraj 2. popol. 9, zviH'er
731-1 mm. 732 0 mm. 734-3 mm.
—7 4° G
5-6° C — 0 8° C
Mo-Nebo krina v mm.
brezv. jas. m. vzh. d. jas. z. vzh. I obl.
0 00i
Srednja temperatura —0-9«, za 2'2° pod normalom.
UDumaosl^a. boiza
dne 28. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafićno poročilu.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  88 85     — gld.
Srebrna reuta.....„     88 HO     — ,
Zlata, renta......„   110-10     — „
5°/0 marčna renta .... „10196 — „ Akcije narodne banke   .   .     „   i*80 —     — n
Kreditne akcije.....„   322-—     — „
London........„   119*25     — „
Srebro........„     — •—     — „
Napol.........„      M37i — „
C. kr. cekini......„       >'5i)     — „
Neinuke marko.....„     58 30     — .
4<»/0 državno Hrečko iz !. 1854 25 I gld. 133 Državne srećko iz 1. 1864 100   , 181
danea «8-40 88 45 110 — 101 95 929--31850 11950
^•46 5-60 S8-50
gld.
kr.
Ogerskit zlata renta 4°/0....... 103
Ogerska papirna renta 5°/0...... 99
Dunava reg. srečke 5°/0  •   •   •    lUu gld. 121
/•■nil j. obč. av.itr. 41/, /0 zlati zast. listi .   . 118
Kreditne srečke......100 gld. 184
Rudolfom srećke.....                          10   n 20
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120   „ 171
Tramrawaydrufit. velj. 170 gld. a. v..   .   . —
4=> 20 25
25 10
Zahvala.
Srčno zahvalo izrekam vsem gospodom in gospcm za mnogobrojno udeležitev pogreba dragega mojega ranjkega očeta, sosebno visoko ča stiti duhovščini, gospodom uradnikom c. kr. okr. sodnije in sploh vaem, kateri so nepozabnega k večnemu počitku spremili.
II. Bistrica, dne 26. februvarja 1890.
(170) Aleksander Ličan.
V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI
je izšla knjiga:
Blodne duše.
Češki spisal Vacitlav Beuei>Tfeblssky. Preložil Ivan «.o■-iit k. — Mala 8°, 523 stranij. Cena 70 kr., po posti _HO kr.
IS lielctolltro-v-
dobre sli vovke
so dobi pri (169—1)
Francetu Prijatelj i v Tržiši, p. Mokronog.
Trgovski pomoćnik
23 let star, vešč slovenskega in nemškega jeiika, v trgovini mešanega blaga spreten prodajalec, z dobrimi priporočili, želi Hvoje uieMto takoj ali do 1. aprila pre-menitl. — Ponudbe prosi pod F. It. na upravništvo toga lista. (161—2)
Dr. Friderik I^cngiel-ov
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, jo od pamtiveka man kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi komičnim potom kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž i.jim obraz ali dregi deli polti, loči jo Me ie drugI dan neznatne luatktne od polti, ki postane vuled tega čisto bela ln nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-lnje beloto, nežnost in čvrstost; odatrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudećino, zajedce in drugo neanažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred jjld. 1.50.
Zaloga v IJuhl. I a ni pri U. pl. Trn* koczy-jl, lekarji. (179—24)
Št. 137 5.
(157—2)
Na podstavi zakona z dne 24. aprila 1888. 1., dež. zak. št. 12, popoluiti je na Kranjskem sledeča mesta okro/iiill zdravnikov, in sicer:
a) z letno plačo ^OO goldinarjev ; 1.) Bohinjska Bistrica, 2.) Kočevska Reka, 3.) Kranjska Gora, 4.) Šmarije pri Ljubljani, 5.) Železniki;
b) z letno plačo ?00 goldinarjev: i.) Raka, 2.) Senožeče, 3.) Vipava;
c) z letno plaeo 600 goldinarjev: J.) Bled, 2.) Prevoje pri Brdu.
Stalno nameščeni okrožni zdravniki imajo razen plače tudi pravico do dveh v plačo uštevnih starostnih doklad po 50 goldinarjev, vselej po dopolnjeni petletni službeni dobi, kakor tudi do pokojninskih in preskrbninskih užitkov zase in za zaostale svojce.
Prosilci za jedno teh mest uložiti morajo svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem
do 25- dne marca 1890. leta.
ter v njih dokazati svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse po deželah, zastopanih v državnem zboru, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomade/evano življenje, dosedanje službovanje ter znanje nemškega in slovenskega ali mesto tega kakega drugega slovanskega jezika.
V službe okrožnih zdravnikov nastavljajo se tudi na Kranjskem poslujoči ranocelniki z najnižjo plačo 400 goldinarjev, toda le začasno in brez pokojnine.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 16. februvarja 1890.
Naznanilo. it
Castitim gospodom naročnikom in prijateljem
pivovarne Senožeške $
usojam si naznaniti, da se bode v prihodnje |£
izvrstno sveže pivo *
4{ po najkulantnejših cenah izdavalo in prosi za mnogo- )J brojna naročila
Tomaž Holt ?T
(l7i_i) posestnik pivovarne v Senožečah.
lekarna na Dunaji, Singerstrasse št. 15
„zum goldenen Reichsapfel",
Kri <";iwtiliio lti-«>«£-l i !<•«», poprej univerzalne krogljlce imo-novano, zaslužujejo po vsej pravici poslednje ime, ker je v resnici jako mnogo boleznii, pri katerih te krogljico izvrstno pomagajo.
Že mnogo desetletij so te krogljiee splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni mulo zaloge tega izvrstnega domaćega zdravila.
() I teh krogljic velja: 1 Mkall|lca s 15 kroj*ljiv»iui 21 kr., 1 zavoj m 6 Skatljlcami 1 «l«l. 5 kr.9 pri nefrtinkovanej pošiljtttvi po povzetji 1 gltl. IO kr.
Če bo naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. •-;"> kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr, 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlati.)
Prosi se, da se zahtevajo izrecno:
„J. PserMer-ja kri Mine kuljice"
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stojeći imenski počrk J. Paerliofer in sicer v 1B rudeci 1B
barvi.
I)cUA(HII   /i<t   0/it5l*IJIIlC   fr.inkrvano pošiljatvijo G5 kr.
TimA^otr t«^klr proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju i. t. d. I pOtCeV   SOK,   [ Hteklenica 50 kr.
Ameriška ina/a z.a protin, Prašek proti potenju nog,
I Jalz-Jllll   Ztft  gUSO,   i flau«,, 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenca (Praske kapljice), Šiif^
slabej prebavljivost' i. t. d.   1 steklenica 22 kr.
Angleški čudežni balzam, uSJftjftf0 kr" mil,u 8te"
Fii'tL Mi-wl i iti'*tw«'L ^>ruti hašlJu i-t. d. 1 škatljica 85 kr., s fran-lJUK.ni JMVl    JJI «1M.K,   kovano pošiljatvijo 60 kr.
Tnimnebinin-nomada J* I',*er»«('««,-J»» mijboij&e sredstvo za
I |MMIKIU<|   p0Hpeaevanje rasti las, 1 škatljica 2 gld.
Uit i \ i »i'v a I ii i  rklkliv Pl<d' Steudel-a, domačo Bredstvo proti ranam, /al 1 lil  OIM1Z „teklinam i. t. d.   1 lonček 50 kr., a frankovano pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
cam slabega prebavijenju.   1 paket 1 gld
Razen takaj omenjenih izdelkov ima še vso v avstrijskih časopisih naz njene tn- in inoiemske farmacevtifin« specijalitete in so vsi predmeti, ki bi jih bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. JPF~ Potilljatve po posti zvrše so najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje
pa tudi proti povzetju. (107—3)
flC Ce ho d«>nnr naprej |M>Nljt>> (nu|l*oli«i po ponliu j nakazni« i >, JSF~ Je  pojitnlua <IomII   nI/ju,  nego  pri   poHlIfal \ .»li   9 povzeljeiu.
1 gld. 20 kr.
cena škatljici 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr.
A. IV. icii i lrich-a. Izvrstno domače zdravilo proti vsem posledi-
nazna-ne
iHaatarjB i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotio Hribu/.
Lasto i ua iti tmk. „Narmlne Tiakume"