Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicoio delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
J
Leto XXXV. - Štev. 30 (1763)
Gorica - četrtek, 28. julija 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Razmišljanje ob oasiih teh
Vsi čutimo poletno vročino in pri tem še poslušamo poročila iz drugih krajev, kjer ni nič boljše kot pri nas. Smo pač v pasjih dneh, kot so včasih rekli.
Tildi pred 40 leti so bili pasji dnevi in vročina, ko je 25. julija Mussolini sklical Veliki fašistični svet. Člani tega sveta so bili najvišji in najbolj odgovorni nosilci tedanje fašistične oblasti. Mussolini je sklical na posvet svoje odgovorne, ker je bil politično-vojaški položaj za Italijo zmeraj težji. V začetku julija so se izkrcali na Siciliji Angleži in Amerikanci ter nezadržno prodirali proti Messini. Tudi Rim je že bil predmet hudih zračnih bombardiranj. V Rusiji je Hitler doživel poraz pri Stalingradu, kjer je bilo konec tudi italijanske armade, ki se je šla borit proti Sovjetom. Doma je vsega primanjkovalo, nezadovoljstvo je rastlo iz dneva v dan.
V	večjih industrijskih središčih severne Italije so se začele stavke delavcev. Morala med vojaštvom je bila na psu. Zaskrbljen zaradi tega je Mussolini želel slišati mnenje svojih sodelavcev. Uverjen je bil, da mu bodo obnovili zaupanje in da mu bo uspelo znova zbuditi v italijanskih množicah upanje na zmago.
Toda stvari so se zasukale drugače: Di-no Grandi, eden prvih njegovih sodelavcev še od pohoda na Rim, mu je izrekel nezaupnico, ki jo je večina navzočih hie-rarhov odobrila; med njimi je bil tudi Mussolinijev zet grof Ciano. Na tem zgodovinskem zasedanju se je začel konec fašistične diktature, saj je ta pozneje še dve leti živela le ob milosti Nemcev kot Repubblica di Salo do konca vojne v začetku maja 1945.
Z Mussolinijevim padcem se je znova izpričala resnica, da diktature trajajo, dokler trajajo, toda prej ali slej pride njihov konec. Poleg konca fašistične diktature smo v zadnjih 40 letih doživeli konec še drugih diktatur: Hitlerjeve, Francove v Španiji, Salazarjeve na Portugalskem, Peronove v Argentini. Celo Maoce-tungove na Kitajskem. V tem času se je porodilo nekaj novih diktatur, nekaj prejšnjih je ostalo, posebno je ostala dokaj trdna diktatura Sovjetov v Kremlju.
Kljub temu smemo verjeti, da bo tudi te diktature konec, kakor je bilo konec carjev. Gre le za vprašanje časa in načina. Vsekakor sovjetski imperij ni več tako trden kot je bil takoj po drugi svetovni vojni. Njegov satelitski sistem se kruši. Zahodne partije niso več pokorne Moskvi in iščejo svojo samostojnost, satelitske države prav tako iščejo svojo neodvisnost. Tito se je uprl Sovjetom, Ceausescu išče svojo pot, Poljaki se upirajo, sedaj je tudi Madžarska začela kazati znake odtujevanja od Moskve. Saj drugače tudi biti ne more kot pravi hrvaški pregovor: Svaka sila za tri dana. Vsako nasilje doživi svoj konec.
Drugače je z demokracijami. Angleška demokracija je stara že 700 let, ameriška 200 let. Obe sta prestali različne preizkušnje, a vzdržali. To pomeni, da so demokracije lahko večne, če se znajo obnavljati same v sebi. Saj je ravno v tem tudi njihova prednost pred diktaturami, ki ostanejo toge, neelastične in se zavoljo tega prej ali slej sesujejo. Zato verujmo
v	demokracijo kljub vsem slabostim, ki jih morda kdaj kaže!
Primorski Slovenci smo se Mussolinijevega padca razveselili bolj kot Italijani, ker smo fašistično diktaturo bolj občutili kot drugod v državi; za nas ni bila samo politična diktatura, temveč tudi rasistična diktatura, ki nam je napovedovala narodno smrt. Veseli smo upali v lepšo prihodnost po končani vojni. Upali smo in verovali v demokratično prihodnost v obnovljeni Jugoslaviji. S tem upanjem in s to vero so šli naši možje in fantje v gozd k »četnikom« oz. k partizanom. Povečini so v to slepo verovali. Tudi potrebnih in nepotrebnih žrtev se niso ustrašili.
Toda, ali so se njihovi upi izpolnili? Številni znaki kažejo, da gredo v Jugo-
slaviji naproti novemu centralizmu in unitarizmu in da postaja stabilizacija samo pretveza za uvajanje novega beograjskega centralizma žalostnega spomina iz prve Jugoslavije.
Tako je povsod, kjer ni demokracije, kjer ne odloča ljudstvo.
K. H.
Seja pokrajinskega sveta SSk
V	četrtek 21. julija je bila v Katoliškem domu v Gorici seja pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti. Seji je predsedoval Miro Gradnik. Na njej sta najprej obširno poročala o deželni politični situaciji politični tajnik Marjan Terpin ter deželni tajnik Andrej Bratuž. V drugem delu se je razvila debata o pokrajinskem političnem okviru, ki se tudi začenja oblikovati.
Po vseh teh poročilih je bila živahna debata, v katero je poseglo veliko prisotnih članov sveta, med temi novi pokrajinski svetovalec dr. Mirko Špacapan, predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Koršič in ponovno izvoljeni deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Vsi so poudarili pomen volilnega uspeha, opozorili pa so tudi na nekatere manj pozitivne aspekte, kot delne osipe v goriški občini.
Pokrajinski svet je tako povzel v debati nekatere zaključke o nadaljnjem delu zlasti na goriški pokrajini in v deželnem merilu. S tem je torej glavni organ stranke na Goriškem hotel pregledati rezultate junijskih volitev in iskati smernic za naprej.
Nova politična dogajanja v Italiji in v naši deželi
Osnutek SSk o globalni zaščiti znova pred senatom
Dne 19. julija letos je senator Sergio Fontanari, ki je bil izvoljen na listi Južno-tirolske ljudske stranke (SVP) in je predsednik tridentinske stranke PPTT, ponovno predložil senatu zakonski osnutek Slovenske skupnosti za globalno zaščito slovenske manjšine. Zato nosi številko 20 devete zakonodajne dobe. Zakonski osnutek so podpisali še naslednji senatorji: Fosson (Union Valdotaine), Girardi (Liga Veneta) in Loi (Partito sardo). S tem je sedaj naš zakonski osnutek ponovno v rimskem parlamentu in tako pomeni tvoren prispevek v delu za uresničitev globalne zaščite Slovencev.
Sam sen. Fontanari zagotavlja, da bo naredil takoj vse potrebne korake, da se prične postopek v pristojni senatni komisiji.
SSk pozdravlja vložitev svojega zakonskega osnutka po parlamentarcih manjšinskih oz. avtonomističnih strank in gibanj. Zaveda se namreč, da pomeni podobna skupna predložitev teh parlamentarnih predstavnikov dokaz solidarnosti s slovensko manjšino in njenimi nerešenimi problemi. SSk poudarja, da je to tudi sad njene dolgoletne politike za med-manjšinsko sodelovanje. To je zlasti prišlo do izraza pri prvih evropskih volitvah leta 1979. Svoje aktivno nadaljevanje bo gotovo imelo prihodnje leto pri evropskih volitvah in se tako še bolj utrdilo.
Zakonski osnutek SSk se, kot znano, deli na šest delov: Prvi del (čl. 1-4) govori o pravnem priznanju slovenske etnične skupnosti kot o pravnem osebku, ki ga ščiti 6. člen ustave. Drugi del (čl. 5-9) zadeva rabo slovenskega jezika v javnih odnosih in uradih. Tretji del (čl. 10-14) urejuje delovanje in ustanavljanje slovenskih šol. Četrti del (čl. 15-19) zadeva kulturni razvoj in zaščito kulturnih dobrin. Peti del (čl. 20-21) govori o gospodarski in socialni zaščiti manjšine, šesti (čl. 22-24) pa vsebuje izvršilna in zaključna določila.
Iz uradnih aktov senata izhaja, da je bil zakonski osnutek SSk vložen kot prvi in nosi zaporedno številko 20, osnutek PCI (sen. Gherbez in drugi) pa nosi zaporedno številko 43.
Junijske volitve so povzročile, da je letošnje poletje v Italiji ponovno vroče. Tako je že itak po meteoroloških zakonih in prav v tem toplotnem višku meseca julija se odloča o najpomembnejših političnih novostih v državi. Odloča pa se tudi o pomembnih novostih v deželi Fur-laniji-Julijski Benečiji. Zato bo najbolje, da si po vrstnem redu ogledamo te novosti in delo za nove vladne oz. upravne rešitve.
V	vsedržavnem merilu je seveda najprej vprašanje nove vlade. Politične volitve so dale nova parlamentarna razmerja, ki jih je treba pri sestavi nove vlade hočeš nočeš upoštevati. Znano je sicer, da v bistvu ne bo šlo za kak odklon od dosedanje petstrankarske vlade med Krščansko demokracijo, socialisti, socialnimi demokrati, republikanci in liberalci. Res so bili v zadnji Fanfanijevi vladi republikanci odsotni, so pa sedaj že izrazili v bistvu pripravljenost za sodelovanje v bodoči večini. Kakšna pa bo ta večina, kakšna bo nova vlada?
CRAXI PREJEL MANDAT
Znano je, da je predsednik republike Pertini poveril mandat za novo vlado socialističnemu voditelju Craxiju. Ta je sedaj že na delu za sestavo vlade. Vse zainteresirane stranke bodoče koalicije, v pr-
vi	vrsti DC, so že dale svoje »placet« za Craxija in izgleda, da bo do prve vlade s socialističnim ministrskim predsednikom tudi prišlo. Zanimivo je, da bi v tem primeru prav PSI (ki je po moči šele na tretjem mestu za DC in PCI) imela tako predsednika kot vladnega načelnika.
Kaj lahko zaenkrat zapišemo o tem mandatu? Gotovo danes ne moremo še
dati končnih oznak niti ne še razčlenjevati kakega vladnega programa, ki ga še ni. Vsekakor pa imamo pred seboj vladni okvir, ki bi imel značilne poteze. DC je kljub svojim volilnim izgubam še vedno stranka relativne večine in zato bo tudi v vladi ohranila večino v številu svojih ministrov. Morda se bodo spremenila bolj kaka politična razmerja, saj je predsednik vlade vendar oseba, ki ima vodilno vlogo v ministrskem svetu. Verjetno pa Bettino Craxi ne bo mogel kam predaleč, sicer bi izgubil podporo svojih glavnih zaveznikov (DC, pa verjetno tudi PSDI in PLI).
Zanimivo bo tu zadržanje Berlinguer-jevih komunistov. Znano je, da je tajnik PCI že dal vedeti, da ne namerava podpirati Craxijeve vlade, saj po njegovem ne bo vnesla bistvenih sprememb. Vidi se, da komunisti ne mislijo imeti kakega preferencialnega odnosa do vlade, ki bi jo vodil socialist, če so sami iz take vladne večine izrinjeni. Morda bodo le spx'eme-nili taktiko, pa še to ni povsem gotovo.
Kot pripadniki slovenske narodne skupnosti verjetno tudi od te vlade ne bomo imeli kaj posebnega pričakovati, zlasti če se spomnimo na Craxijevo zadržanje do vprašanj slovenske manjšine. Vsekakor pa počakajmo najprej na nastop vlade pred parlamentom in potem bomo morda imeli prve znake za vladne odnose do naših vprašanj.
NOVA DEŽELNA VEČINA
SLOVENSKA SKUPNOST PRISOTNA
Pred nami je sedaj razvoj naše deželne politike. Znano je, da je bila že prejšnji teden prva seja novoizvoljenega deželnega sveta. Na njej so izvolili novega pred-
Znanstveniki o jedrski vojni
V	Bologni so zborovali jedrski znanstveniki celega sveta in razpravljali o posledicah jedrske vojne. Odsotni so bili samo znanstveniki iz Sovjetske zveze. Njihov namen je bil zbrati točna predvidevanja o posledicah vojne z jedrskim orožjem. Ugotovili so:
1. Nemogoče bo omejiti ali ustaviti kako bodočo atomsko vojno; zajela bo ves svet. Zato jo je treba preprečiti z razorožitvijo vseh držav.
2. Večanje zalog atomskih bomb ni več ustrahovalno sredstvo, ampak samo vedno večja nevarnost za mir.
3. Države nimajo sredstev, da bi se ubranile pred napadom z atomskimi bombami. Zaklonišča so toliko kot koča iz peska. Misel, da bi mogli prestreči rakete z atomskimi naboji, ki bi jih ena ali druga stran spustila, je bajka.
4. Ob ekspoziji jedrske bombe se sprostijo razne sile. Najprej bi nastal zračni pritisk, ki bi s hitrostjo 150 km na uro porušil vsa poslopja v razdalji 10 km od točke eksplozije. Sledil bi toplotni val, ki bi raztopil vse kovine in opekel sleherno živo bitje v isti razdalji. Atomsko žarčenje bi bilo nevarno do površine dva tisoč kv. km ob eksploziji bombe enega megatona.
5. Postavili so primer: Če bi med obema Nemčijama odvrgli jedrsko bombo 20 megatonov, bi bilo 9 milijonov mrtvih in prav toliko ranjenih oz. opečenih. Če bi pa odvrgli jedrsko bombo z 10 tisoč megatoni, bi polovica človeštva bila mrtva ali ranjena, ostala polovica bi pa imela malo upanja, da preživi.
Konec sveta torej lahko pride brez sodnega dne. Vse to pa niso filmske fantazije, temveč ugotovitve znanstvenikov. Včasih smo prosili: Kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod! Danes bi morali reči: Atomske vojne reši nas, o Gospod!
KRATKE NOVICE
■ Pogajanja med Zvezo kovinarjev in Zvezo delodajalcev za obnovo delovne pogodbe so propadla, ker delodajalci niso hoteli sprejeti zahteve po 20-urnem znižanju delovnega časa na leto. Trdijo, da bi na ta način postala italijanska industrija nekonkurenčna. To se pravi, da bi italijanski izdelki postali predragi za evropski trg. Pogajanja se bodo obnovila jeseni pod novo vlado.
■ Na Poljskem je general Jaruzelski preklical obsedno stanje v državi in razglasil delno pomiloščenje političnih pripornikov.
a Zadeva Emanuele Orlandi, 15-letne deklice, ki so jo neznanci ugrabili v Rimu, je še vedno zapletena. Ker je njen oče vatikanski uslužbenec in vatikanski državljan, ugrabitelji pritiskajo tudi na Vatikan, naj se izpusti turški atentator Ali Agga. Menda so celo zapretili z novim atentatom na papeža, če Ali Agga ne bo izpuščen. Kot znano je pa ta odklonil, da bi ga izpustili na zahtevo ugrabiteljev. Zadeva Emanuele Orlandi je torej res zapletena in se niti ne ve, kdo jo je ugrabil če je sploh še živa.
■ Turizem v Italiji beleži nekoliko manjšo prisotnost kot lansko poletje. Obisk je upadel za kakih 10 %. Samo na Sardiniji imajo letos večji obisk kot lani. Morda tudi zaradi tega, ker so zaposleni na prevoznih ladjah uvideli, da se ne splača stavkati. Lani in tudi prejšnja leta so namreč prav v tem času pogosto stavkali v škodo sebi in turistom.
■ Suša tare Afriko. Toda ne gre za dežele Sahela, temveč za predele južnega dela tega kontinenta, in sicer državi Zim-babvve in Mozambik. Že 80 let niso imeli take suše kot vlada sedaj. V Zimbabweju je poginilo nad milijon glav živine. Da se rešijo vsaj ljudje, bo potrebna mednarodna pomoč.
sednika sveta, ki je postal demokristjan odv. Vinicio Turello, ki je nadomestil dosedanjega predsednika komunista Collija. Med strankami nekdanje večine je bilo namreč sklenjeno, naj bo tudi predsednik sveta odslej pripadnik strank večine. Za podpredsednika sta bila izvoljena po en socialist in en komunist, za tajnike pa dva predstavnika DC ter po en član Furlanskega gibanja in Liste za Trst.
Medtem pa so se nadaljevala oz. razvijala politična pogajanja med šestimi strankami (DC, PSDI, PSI, PRI, PLI in SSk) za sestavo nove deželne vlade. Pogajanja niso bila lahka, saj je tu veliko strank z neenakimi številčnimi razmerji in različno politično težo. Prišlo je tudi do polemik, vendar se je na koncu vse zgladilo v smislu skupne odločitve za novo deželno večino prejšnjih šestih strank. Razmerja v odboru res ne odgovarjajo v vsem pravi politični vlogi, politična stvarnost je včasih namreč tudi v navzkrižju z idealnimi zahtevami in cilji.
Stranke so se tako odločile za dokončno obliko in sestavo novega deželnega odbora (vlade). Vodil jo bo spet krščanski demokrat odv. Antonio Comelli. V njem bo 7 demokristjanov, 3 socialisti (eden izmed katerih bo tudi podpredsednik), 2 socialna demokrata ter po en republikanec in liberalec.
Kaj pa Slovenska skupnost? Stranka samostojno in demokratično orientiranih Slovencev v Italiji je na pogajanjih odločno postavila zahtevo po enakopravnem vstopu v deželno večino, torej tudi v deželno vlado. Druge stranke so to pravico sicer načelno priznale, niso pa ji ugodile za dejanski vstop v odbor. SSk se je torej znašla nekako pred alternativo: ali naj vstopi v novo večino brez odbornika ali naj ostane v opoziciji. Gotovo odločitev ni bila enostavna.
Načelno je bilo možno tudi zapustiti dosedanjo večino in ostati tako v nekaki izolirani opoziciji. Zato so drugi razlogi političnega značaja slovenski stranki narekovali, naj kljub temu vstopi v novo večino, ker tako vsaj na politični ravni lahko stalno enakovredno soodloča o vseh važnih problemih deželne politike.
Zato je SSk šla v to večino. Prejela pa je tudi zelo pomembno predsedstvo devete komisije, namreč za mednarodne (zunanje) zadeve in evropske probleme. Tej bo sedaj načeloval deželni svetovalec dr. Drago Štoka. SSk bo torej imela posebno mesto v morda politično najvažnejši komisiji, v tistem organu, ki (poleg zadevnega odborništva) lahko resnično pridobi veliko vlogo v mednarodnem okviru. To še posebej v odnosih z Jugoslavijo (saj je to bivša osimska komisija) ter zlasti še v odnosih z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Prav to je tudi lepo priznanje naši stranki in njenemu sodelovanju med manjšinami in v iskanju evropskih vezi.
DEŽELNI PROGRAM
Šest strank nove deželne večine se je tudi odločilo za politične programe, ki naj usmerjajo sedanje novo petletje. V programskih točkah šestih strank je govora o splošni deželni ureditvi, o obnovi dežele, o gospodarstvu, o socialni, kulturni in obmejni politiki itd.
Nas posebej zanima, kaj pravi program o Slovencih. V njem je jasno podčrtano, da bodo stranke večine še nadalje zahtevale takojšnjo, popolno in kar se da široko zaščito slovenske manjšine. To predvsem po parlamentarnih pobudah posameznih strank večine. Govor je tudi o kulturni zaščiti furlanske etnične skupnosti v deželi.
Na naslednji seji deželnega sveta bo predsednik Comelli prebral celotni program, o katerem se bo vnela razprava. Na podlagi tega programa bo torej delovala nova šeststrankarska večina.
Spectator
Noua številka »Glasa Korotana«
SV
Letos o veliki noči je prišla med nas 8. številka »Glasa Korotana«, ki ga izdaja na Dunaju duhovni in kulturni delavec p. Ivan Tomažič. Glasilo študentovskega doma na Dunaju je izšlo kot priročna knjižica z zanimivo vsebino, ki je vzbudila premalo pozornosti in zanimanja v slovenskem svetu. To je razumljivo, ker sega v sam začetek zgodovine slovenskega naroda in s tem ruši nekatere ne več zdržljive teze za slovensko zgodovinopisje. Knjižica spodbuja k novemu gledanju na slovensko zgodovino, iz katere izhaja nova podoba slovenskega narrida, ki se samostojno in avtohtono vključuje v evropsko zgodovino, katere del tudi sestavlja.
SV. MODEST
Za desetletnico obstoja študentovskega doma »Korotan« na Dunaju je »Glas Korotana« objavil (1978) zanimivo študijo o delovanju sv. Modesta v Karantaniji, na slovenskih tleh. Tega apostola med Slovenci premalo poznamo, še manj pa častimo, saj ni niti ene cerkve njemu posvečene ne na Koroškem ne v Sloveniji, samo v študentovskem domu na Dunaju ima posvečeno kapelo.
Za petnajstletnico doma »Korotan« je p. Ivan Tomažič ustanovil na Dunaju Sklad za pospeševanje raziskovanja in uveljavitve slovenske zgodovine. V knjižici, ki je izšla leta 1981, utemeljuje namen sklada s pobudo za nova odkritja iz slovenske zgodovine in za seznanjanje svetovne javnosti s Slovenci in njihovo kulturo. V tej knjižici so poleg kratkega zapisa o naselitvi Slovencev oz. o trditvi, da smo Slovenci avtohton narod, tudi zanimive razprave o slovenskih simbolih. Dr. Jožko Šavli je prispeval dve razpravi in sicer: »Karantanski klobuk najpristnejši slovenski simbol« in »Črni panter - najstarejši karantanski grb«.
Letošnja številka »Glasa Korotana« omenja najprej ustanovitev Slomškove ustanove, ki nudi najmanj dve štipendiji za enomesečno ali dvomesečno bivanje v Sloveniji tistim študetnom in študentkam slovenskih staršev v inozemstvu, ki želijo spoznati domovino svojih prednikov in se izpopolniti v slovenščini.
LIPA — DREVO ŽIVLJENJA
Knjižica prinaša nato izredno zanimivo razpravo o »Lipi - drevesu življenja«. Tudi to je napisal dr. Jožko Šavli. Gre po vsej verjetnosti za prvo tovrstno razpravo med Slovenci. Drevo kot simbol življenja so poznali že stari Sumerci, Babilonci, Egipčani, Grki, Indijci in sploh vsi narodi s tisočletno zgodovino.
Simbol drevesa kot nekaj svetega najdemo tudi v sv. pismu. V prvi Mojzesovi knjigi je opisano drevo življenja in drevo spoznanja, nadalje še v drugih knjigah stare zaveze poročajo svetopisemski pisatelji o drevesu, ki daje žlahten sad in večno življenje. V novi zavezi ima drevo poseben mistični simbol v podobi Kristusovega križa kot ozeleneli križ življenja; drevo spoznanja v stari zavezi kot poguba za človeka, drevo križa v novi zavezi kot odrešenje in večno življenje.
V zgodovini narodov pa je simbol drevesa kot znamenje življenjskosti posameznih narodov. Pri starih narodih je bil simbol drevesa nujno povezan z božanstvom, pri mlajših narodih pa je bil simbol brez božje sestavine, zgolj kot simbol rasti in življenja ljudstva. V verstvih starih srednjevzhodnih narodov srečamo kot drevo življenja palmo, pri Perzijcih cipreso, na Libanonu cedro, v Indiji figovec ,na Kitajskem bor, pri starih Grkih oljko in pri Rimljanih pinijo.
Novejši narodi imajo različna drevesa za svoj narodni simbol. Špancem je življenjsko drevo pomarančevec, Francozi imajo za svoj narodni simbol topol, drevo svobode, pri Rusih je značilno drevo breza, pri Poljakih hrast, pri Slovencih pa lipa.
Lipa kot drevo življenja in simbol rasti' je razširjena tudi drugod v srednji Evropi. Deloma je omenjena v starih izročilih na Bavarskem, na Švabskem, v Švici in na Tirolskem. Pri slovanskih narodih jo omenjajo Čehi in Slovaki, poznajo jo tudi Lužiški Srbi, deloma tudi v Slavoniji.
Pri Slovencih je bila lipa na vasi središče vsega družabnega življenja. Tu so bila vaška zborovanja in tu so se reševale skupne zadeve, ženitvene pogodbe in prepevale pesmi.
Dr. Jožko Šavli zelo tematsko razčlenjuje in znanstveno dokazuje pomen lipe pri Slovencih od prvih zapisov do današnjih dni. V sklepni besedi pravi: »Simbol lipe v slovenskem ljudskem izročilu kaže na visoko kulturno raven slovenskega človeka, na njegovo duhovnost, mistiko, oblikovanje pesniških prispodob, na globoka
doživetja, vse do eshatološke vizije dokončne zmage miru in pravice.«
Študentovski dom Korotan na Dunaju kaže s tovrstnimi publikacijami izreden posluh za naj pristnejšo zgodovino slovenskega naroda in si na ta način zagotavlja pomembno mesto v odkrivanju vrednot, ki presegajo državne in politične meje, obenem pa potrjujejo in utemeljujejo zgodovinskost slovenskega naroda, jezika in kulture.
JM
Težko umljiva odločitev anglikanske Cerkve
Sinoda anglikanske Cerkve v Londonu je sprejela odločitev, da se bodo ločeni zakonci lahko znova poročili v cerkvi, če bo to dovolila posebno škofijska komisija. To je huda odločitev, kajti do sedaj je anglikanska Cerkev podobno kot katoliška vedno odklanjala ponovno cerkveno poroko ločenih zakoncev.
Izredno sveto leto odrešenja se nam obeta bogato tudi na novih blaženih in svetnikih. Med temi so zastopani tudi Slovani. Saj je papež med svojim zadnjim potovanjem na Poljsko razglasil med blažene odnosno med Svetnike kar tri svoje rojake. Sedaj je na vrsti bi. Leopold Mandič, ki bo razglašen za svetnika v nedeljo 16. oktobra. Datum je bil nalašč izbran, ker je v Rimu v oktobru izredno zborovanje škofov ali sinoda, ki ima določeno temo: Sprava in pokora v poslanstvu Cerkve. In Leopold Mandič je kot dolgoletni apostol spovednice najboljši vzornik sprave in pokore.
Tega dogodka se veselijo zlasti v Padovi, kjer je p. Leopold dolgo časa živel kot član kapucinskega reda in tam umrl 30. julija 1942. Vendar bo to veselje tudi za ves hrvaški narod, ki ga ima za svojega, ker se je rodil v Hercegnovem pri Boki Kotorski 12. maja 1866 in je vedno ostal zvest svojemu rodu in jeziku. Zato ima
KataKka Cerkev v minski IM
K nordijskim državam spadajo Danska, Švedska, Norveška, Finska in Islandija. Po statističnih podatkih so te države sko-ro stoodstotno krščanske. Resnica pa je drugačna: mnogi mladi ljudje se za vero zelo malo zanimajo. Ta deloma še velja za pomembno stvar, toda mnogokrat ne pomeni nič več kot kakšen muzejski predmet.
Sekularizacija je močno oslabila moč in vpliv katoliške Cerkve. Verjetno je najbolj napredovala prav na Švedskem. Katoliška Cerkev precej manj vpliva na področja dela, države, politike, znanosti, kulture in etičnih vrednot kot v preteklosti.
Po statističnih podatkih iz avgusta 1982 živi v petih nordijskih državah v sedmih škofijah oziroma prelaturah 152.000 katoličanov, od tega kar 105.000 v škofiji Stockholm, ki obsega vso Švedsko. Za to malo »čredo« skrbi 300 duhovnikov in 1.130 redovnic. Poudariti pa je treba, da zaradi neprestanega priseljevanja tujih delavcev in tudi zaradi spreobrnjencev število katoličanov v zadnjih letih stalno raste. Diaspora pomeni široko razdrobljenost, v kateri živijo katoličani v redko naseljenih področjih med večinoma drugače mislečimi ljudmi. Poleg verske odtujitve je pri mnogih priseljencih treba upoštevati tudi narodno in kulturno osamo, pravi kulturni šok. Diaspora ni isto kot misijon. Katoličani ne živijo med pogani. Število nekrščenih se res veča, kljub temu je večina Švedov krščenih.
Kot posebno opazno znamenje Cerkve v nordijskih državah bi lahko navedli dejstvo, da je to mlada Cerkev. Njena po-reformacijska zgodovina se je začela šele pred 200 leti. Cerkev v teh državah šele poganja korenine, čeprav so bile nekoč popolnoma katoliške. Potreben je potrpežljiv proces inkulturacije, ki mora spoštovati in upoštevati krščansko tradicijo teh Cerkva ter njeno sožitje z velikimi narodnimi Cerkvami in nekatoliškimi verskimi skupnostmi.
Predsodki do katoliške Cerkve so vedno manjši in povečalo se je razumevanje za ekumenizem. Številni Skandinavci so spoznali, da razdeljenost kristjanov nasprotuje Gospodovi volji in postavlja pod vprašaj verodostojnost krščanskega oznanila. Toda pot k izgubljeni in ponovno najdeni edinosti bo še dolga in trnjeva.
Prijateljske stike navezujejo katoličani tudi z velikimi luteranskimi Cerkvami. Njihova dediščina je za katoličane zelo dragocena. Skupaj iščejo načine, kako bi izgladili nesoglasja in utrli pot do edinosti vseh kristjanov. Toda državne Cerkve so pogosto pod vplivom državne politike, ki omejuje njihovo svobodo. Katoliška Cerkev je v vseh skandinavskih državah svobodna in lahko znotraj lastne strukture določa enake pravice in dolžnosti za vse vernike. To je njena odlika, obenem pa tudi težava. Od države prejema zelo malo denarne pomoči in je v glavnem odvisna od lastnih ljudi ter pomoči prijateljev iz domovine in tujine. To stanje pa sproža nove moči in iznajdljivost pri iskanju podpore ter obenem krepi samozavest katoličanov.
Primerjava med Švedsko in zahodno-nemško Cerkvijo pokaže, da so v ZR Nemčiji vse Cerkve svobodne in je njihovo sodelovanje z državo pravno urejeno. Tudi v ekumenskem dialogu ni nobenih razločkov glede statusa. Na Švedskem je drugače. Luteranske Cerkve imajo kot državne Cerkve privilegiran položaj, ki pa obenem omejuje njihovo svobodo. E-kumenski dialog je zaradi tega večkrat
otežen. Skupna listina, ki je nastala kot rezultat dialoga med katoliško Cerkvijo in Svetovno luteransko zvezo, je doslej le šibko odmevala in malo pripomogla k oblikovanju ekumenske zavesti. Od katoliške Cerkve vsi veliko pričakujejo. Toda ta je majhna in pogosto tudi šibka manjšina, ki bo težko uresničila takšna pričakovanja.
Največja težava je, da doslej hitro rastoča katoliška Cerkev še ni našla polne notranje edinosti. Družine iz več kot 50 držav, zveze duhovnikov in redovnikov, pereča manjšinska problematika, vse to povzroča velike težave pri usklajevanju dela župnijskih skupnosti, ki so večinoma nastale po letu 1945.
Vendar se zdi, da so to le prehodne težave. Drugi in tretji rod priseljencev se na Švedskem že počuti doma in večina od njih se tudi ustali. Seveda je za katoliško Cerkev najpomembnejše vprašanje, če bodo ti verniki tudi v prihodnosti obdržali stik s Cerkvijo. Še desetletja bo katoliška Cerkev potrebovala pomoč v osebju in denarju. Z duhovniki jim najbolj pomaga poljska Cerkev, gmotno pa zahodnonemška. Tako je mogoče tudi izvajati prenovo v Cerkvi, ki veliko obeta.
Afriški kardinal predsednik mednarodne Caritas
Na zasedanju mednarodne dobrodelne ustanove Caritas je bil 29. maja letos izvoljen za predsednika kardinal Aleksander Do Nascimiento. Kardinal je črnec domačin iz Angole v Afriki. Za časa portugalske kolonialne oblasti v Angoli je moral nekaj let preživeti v izgnanstvu v Lizboni, potem se je vrnil domov in sv. oče Janez Pavel II. ga je na zadnjem kon-zistoriju imenoval za kardinala. Lani v oktobru so ga ugrabili člani odporniškega gibanja v Angoli Unita. Ugrabitelji so ga potem izpustili, ker se je zanj javno zavzel sv. oče. Sedaj je ta kardinal voditelj mednarodne dobrodelne organizacije Caritas, ki je vanjo včlanjenih 125 narodnih ustanov Caritas. Med temi je tudi italijanska.
na Hrvaškem že lepo število novih cerkva, ki so njemu posvečene. Zadnja je iz okolice Zagreba, v Orehovici, ki so jo domačini temeljito obnovili ter želeli, da dobi tudi novega zavetnika — Leopolda Mandiča. To se je tudi zgodilo preteklega 2. maja ob prisotnosti kardinala Kuhariča.
Prav je, da smo novega svetnika veseli tudi Slovenci v Trstu, 'aj je večkrat prihajal v naše mesto k svojemu bratu in k drugim sorodnikom. Nekateri se ga še spominjajo, ko je maševal na Montuci in nekajkrat celo v Rojanu. Skoraj leto dni je preživel v Kopru v kapucinskem samostanu sv. Marte kot vikar ali namestnik glavnega predstojnika. Škoda, da samostan ne služi več svojemu namenu in je tudi cerkev zapuščena. Menda sta ohranjeni le dve stari spovednici, ki sta sedaj v koprski stolnici in bi lahko spominjali na p. Leopolda. Ali ne bi lahko storili slovenski kapucini nekaj, da se ohrani spomin na svetnika, ki je s svojim delom posvetil tudi našo domovino? Še posebno ker je bil poslan v Koper na svojo izrecno željo, da bi bil »blizu svojim ljudem« ter jim bil na voljo zlasti v spovednici, kakor so to želeli naši ljudje iz koprske okolice.
Da pride do svetniške razglasitve je seveda potreben poseben postopek ali proces. Ko je bil p. Leopold razglašen za blaženega 2. maja 1976, je bilo vsem jasno, da bo kmalu sledil tudi nadaljnji postopek. Vendar ni nihče mislil na tako kratek rok. Potreben je bil predvsem nov čudež. In do tega je prišlo leta 1977 v kraju Ala pri Tridentu, kjer je v bolnišnici nenadoma ozdravela Elisabetta Ponzalotto por. Compostarini, za katero so zdravniki čakali samo še smrt. Rimska kongregacija je po daljšem proučevanju potrdila to ozdravljenje kot čudež na priprošnjo bi. Leopolda in je na zadnji seji 9. junija letos sam papež podpisal odlok, ki razglaša našega blaženega med svetniške kandidate. S tem je bila tudi odprta pot do končne slovesne razglasitve, ki bo 16. oktobra v Rimu.
Tržaški Slovenci, ki že nekaj let častimo tega zavetnika in priprošnjika v naši novi kapeli pri Domju, se prav tako veselimo novega svetnika in bomo poromali v Rim, ko bo postavljen krščanskemu svetu kot svetniški vzornik sprave in pokore pa tudi kot izrazit apostol duhovnega ekumenizma z molitvijo in žrtvijo. Podobno kot je sv. Terezija Deteta Jezusa postala zavetnica misijonov, čeprav ni bila nikoli v misijonskih deželah, ker je z molitvijo in žrtvijo podpirala apostolsko delo misijonarjev, tako je Leopold Mandič po lastni odločitvi svoje življenje in trpljenje posvetil delu za edinost med kristjani, čeprav ni nikoli mogel priti do pravega Vzhoda.
Še rajši bomo torej odslej prihajali v kapelo pri Domju, ki je zaenkrat prvi bogoslužni prostor posvečen novemu svetniku na naših tleh. Temu primerno se tudi kapela in njena cerkvena skupnost pri Domju pripravljata, da bosta na dostojen način sprejeli stare in nove častilce ter prijatelje p. Leopolda ali, po domače rečeno, p. Bogdana Mandiča. Sprejemajo se tudi tisti, ki bi želeli v oktobru potovati v Rim in s tem opraviti še svetoletno romanje. Tudi v poletnem času nas vsak četrtek popoldne vabi Dom Leopolda Mandiča pri Domju.	A.	K.
UTRIP CERKVE
Ekumenski svet Cerkva
Na univerzi Columbia v Vancouverju v Kanadi se je v nedeljo 24. julija začelo zasedanje Ekumenskega sveta Cerkva. Gre za združenje, katerega članice so protestantske in pravoslavne Cerkve. Vseh članic je 301. Na zasedanju je 930 delegatov in okrog 3.000 opazovalcev. Zasedanje bo trajalo do 10. avgusta. Glavni predmet razpravam bo »Kristus, življenje sveta«.
Katoliška Cerkev ni članica tega sveta, ima pa pri njem svoje kvalificirane opazovalce.
Vernost Belgijcev
Poseben poizvedovalni inštitut v Bruslju je napravil anketo o vernosti Belgijcev. Izid ankete pravi, da se je 80% Belgijcev izjavilo, da so verni (med njimi je 96 % katoličanov). Praktičnih vernikov pa je dosti manj, saj le 23 % redno prejema sv. zakramente, 34% pa jih redno obiskuje nedeljsko mašo, vendar se jih 95 % poroči v cerkvi in da krstiti otroke. V anketi niso zajeti priseljenci.
Marksizma ni mogoče ignorirati
Znotraj dominikanskega reda je bila ustanovljena posebna komisija, ki se u-kvarja z marksistično analizo za spremembo družbe. Komisija naj bi pokazala možnosti, kako bi se lahko kristjani okoristili z marksističnim naukom. V ta namen je komisija že izdelala dokument, o katerem naj bi razpravljali na generalnem kapitlju dominikanskega reda v začetku avgusta. Ob tej priložnosti bodo izvolili tudi novega generalnega predstojnika. Oziraje se na pismo jezuitskega generala p. Pedra Arrupeja jezuitskim provincia-lom v Latinski Ameriki iz leta 1981 je v dokumentu dalje rečeno: »Imamo za mogoče — vedno z lastno analizo družbe pred očmi —, da lahko določeno število metodoloških vidikov bolj ali manj marksističnega izvora uporabijo tudi kristjani.«
Težke razmere v Gvatemali
Gvatemalska škofovska konferenca je obsodila »naraščajočo militarizacijo države in tajna sodišča«, ki jih je ustanovil predsednik Efraim Rios Montt. Ta so v zadnjem času obsodila na smrt s streljanjem 15 oseb.
Koncert v cerkvi je za komuniste prepovedan
Beograjski list »Večernje novosti« poroča o zanimivem primeru učiteljice matematike Marije Antoci (po poreklu Ma-džarka) iz Kanjiže, ki je bila najprej izključena iz Zveze komunistov Jugoslavije, nato pa so ji izrekli zadnji opomin. In vse to zaradi koncerta z Bachovimi sklab-barni v horgoški cerkvi.
Marija Antoci sicer osebno koncertu ni prisostvovala, pač pa se je zavzemala za obisk koncerta, češ da je taka glasba vredna poslušanja. Komunisti na šoli so ji zamerili, da je glede koncerta ravnala v nasprotju s partijskimi opredelitvami. S tem, da je energično in brez zadržkov podprla koncert v cerkvi, je izpričala svoje liberalistično prepričanje in storila nepopravljivo napako, ki je nezdružljiva s politiko Zveze komunistov. Nedopustno je, da se je šola — je rečeno v sklepih partijske organizacije skupnih srednjih šol v Kanjiži — spremenila v kraj, kjer* »agitirajo in zagovarjajo obisk koncerta, katerega vsebino določa far«. Zato je bila izključena iz partije.
Marija Antoci pa se ni vdala. Obrnila se je na komisijo za statutarna vprašanja centralnega komiteja ZK Srbije. Ta komisija je ugotovila, da je sicer pogrešila, ker je podprla obisk koncerta v cerkvi, ker ni dovolj upoštevala velikega vpliva, ki ga ima Cerkev v tem kraju. Tudi je z nekaterimi svojimi dejanji pripomogla k poslabšanju odnosov na šoli, vendar kot mlada članica ZK tega ni mogla videti in dojeti. Komisija je tudi upoštevala, da je dobra prosvetna delavka, pa je sklep o izključitvi spremenila v zadnji opomin.
Toda osnovna organizacija šol v Kanjiži ni popustila. Pritožila se je na komisijo za statutarna vprašanja pri ZK Jugoslavije. Obtožbe so postale še ostrejše: Marija Antoci ne kaže nobene aktivnosti v partijskem delovanju, ni sprejela novih oblik vzgojnega dela, redkokdaj drži dano besedo, zahaja na koncerte, kino in gledališke predstave, ki nimajo nič opraviti z vzgojnim delom. Tudi k maši hodi pod izgovorom, da bo videla, koliko svojih učencev bo našla tam. Vsi ti razlogi terjajo, da se potrdi njena Izključitev iz Partije. Tako je bila pri komisiji za statutarna vprašanja pri ZK Jugoslavije ustanovljena posebna delovna skupina, ki naj odloči, ali je Marija Antoci res vredna izključitve.
Koliko hrupa za prazen nič!
lun oo im
■ V Evropi se pridobiva preveč jekla in železa. Zato je Evropska gospodarska skupnost sklenila, da mora tudi Italija znižati svojo proizvodnjo jekla. Pri tem bi bile prizadete jeklarne v Bagnoli pri Neaplju in one v Genovi, saj bi morali odpustiti večje število delavcev. Italija se temu upira in izgleda, da je v tem smislu nekaj tudi dosegla. Do te krize je prišlo, ker so svoj čas zgradili preveč jeklarn, tako da sedaj ne vedo, kam z jeklom.
■ Vodja Palestincev Jaser Arafat je v ponedeljek zvečer imel razgovor z italijanskimi časnikarji. Ti so bili s svojimi vprašanji precej vsiljivi, Arafat pa prebrisan v odgovorih. Iz pogovora je pa bilo razvidno, da Palestinska OF ne misli priznati izraelske države. Poleg tega je v njenih vrstah nastal razkol med pristaši Arafata in pristaši Sirije, ki že računa, kako si bo razdelila Libanon ali si ga celo prisvojila. Nadaljujejo se tudi boji med privrženci Arafata in njegovimi nasprotniki, med krščanskimi in muslimanskimi Libanonci, med Palestinci in Izraelci, med Sirci in Izraelci. Z eno besedo, tam vsi streljajo drug na drugega.
■ V Sloveniji so v petek 22. julija proslavljali dan vstaje. Povsod so bile manifestacije, vendar ob neprevelikem navdušenju. Stabilizacija se pozna tudi pri takih podvigih. Posebno veliko slavje je bilo v Cerknem, kjer je obisk bolnice Franje vedno številen.
■ Na Mangartu je strela ubila nekega mladeniča in ranila njegovo spremljevalko ob nevihti, ki se je razbesnela v nedeljo popoldne. Paolo Nadalini iz Vidma je bil na mestu mrtev, Cinzia Inversi pa si je zlomila nogo. V navezi s še dvema drugima prijateljema sta plezala v mangartski steni, ko je vanju udarila strela. Oba nepoškodovana plezalca sta šla iskat pomoč v Rajbelj, od koder so prišli reševalci in prenesli v dolino mrtvega Paola in ranjeno Cinzio.
Letošnji tržaški
n.
Po kosilu smo v sredo 6. julija zapustili Innsbruck in se usmerili proti seve-ro-vzhodu po dolini reke Inn, nakar smo pri kraju Wdrgl obrnili proti vzhodu in vozili po gorskem svetu do kraja Kitz-biihel, znanega po tekmovanjih v smučanju. Od tu nas je pot vodila čez Pass Thurn (1273 m) najprej navzdol v Mitter-sill, nakar smo skozi 5.281 m dolgi Felber-tauern predor prišli v dolino reke Isel na vzhodnem Tirolskem. Počasi smo se spuščali po dolini in v zgodnjih večernih urah dospeli v Lienz, glavno mesto vzhodne Tirolske, kjer se reka Isel izteka v Dravo. Prenočili smo v vasici Dolsach, oddaljeni 10 km od Lienza.
7.	julija smo po zajtrku odrinili na božjo pot k sv. Rešnji Krvi. Po gorski cesti smo se vzpenjali kroti kraju Heiligen-blutt, ki leži na skrajni koroški meji 1.288 m visoko in spada med naj lepše točke te dežele. V gotski cerkvi iz 15. stoletja nad reko Moll smo prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval g. Stanko Zorko. V molitvah smo se spomnili zlasti na našo mladino in njene duhovne potrebe.
Vreme se je medtem izboljšalo in višinsko sonce nas je prijetno grelo. Napotili smo se še više, proti mogočnemu 3.797 m visokemu Grossglocknerju, najvišji gori v avstrijskih Alpah; vzdolž njenega pobočja se razteza 10 km dolg in kilometer širok ledenik Pasterza, ki smo ga lahko ta dan občudovali v vsej njegovi prostranosti. Našo pot na Grossglock-ner je spremljalo lepo in bogato gorsko cvetje, katerega barve si prisvojijo v bistrini gora izredno intenzivnost.
Po kosilu v Dolsachu smo ubrali pot po dolini reke Moll; vozili smo mimo Spittala po dolini Drave. Sonce je spet
(Iz črniške kronike)
Pred 40 leti je 25. julija Visoki fašistični svet odstavil Mussolinija. Kralj Viktor Emanuel III. je prevzel poveljstvo nad vojsko ter imenoval novo vlado, ki jo je vodil maršal Badoglio; v njej ni bilo nobenega fašista. S tem dnem se je začela nova doba v Italiji, doba, ki je ob koncu vojne privedla do sedanje republike. Kako so tiste dni preživeli v Črničah na Vipavskem in kako so sprejeli nepredvidene dogodke? Dekan A. Novak jih je takole opisal:
MUSSOLINI ODSTAVLJEN
26. julija 1943. Sinoči, na 6. pobinkoštno nedeljo je padla prva totalitarna vlada. Mussolini je podal ostavko, kralj jo je sprejel. Vojna pa se začasno še nadaljuje, pa mislim, da ne več dolgo, ker bo kralj bolj pameten in ne bo pustil rušiti italijanskih mest brez upa zmage. Več kot dve tretjini Sicilije je v rokah Anglo-amerikancev. Konec je širokoustenja moža ki je ubil v človeku vse dostojanstvo njegove osebnosti in ga ponižal za sužnja. Ouomodo cecidisti Lucifer! Kako globo* ko si padel, Lucifer.
PRED UKREPI NOVE VLADE
29. julija 1943: Danes je razglasil rimski radio, da je novi ministrski svet v Rimu izdal na včerajšnji seji naslednje odloke:
1. Razpuščena je fašistična stranka.
2. Razpuščen je Gran Consiglio Fasci-sta (Visoki fašistični svet).
3. Razpuščen je Tribunale speciale, sodišče, ki je toliko naših ljudi obsodilo na smrt in na dolgo ječo.
Zunanje radijske postaje pa poročajo o velikih nemirih po italijanskih industrijskih mestih, kjer se kljub obsednemu stanju vršijo velike poulične manifestacije, zažigajo sedeži fašija, uredništva raznih listov in se glasno zahteva mir z Anglijo in Ameriko.
Enaindvajset let sem čakal na ta dan s hrepenenjem.
Že 36. stran te kronike začenjam. Nikdar nisem domneval, da bo postala tako obširna, niti da bom o tako velikih grozotah pisal v njej, o grozotah, ki se gode na bojiščih in tudi po naši deželi. Saj regljajo strojnice in done ročne granate skoraj vsak večer. Pojavijo se partizani, kot da bi zrastli iz zemlje, pa se začne streljanje med njimi in vojaškimi patruljami. Zdaj bo to govoto še bolj pogosto, ker je zmeda v državi...
FAŠISTI POKLAPANI
Zanimivo je, kako se sedaj naši mogotci v vasi držijo. Poklapani so, glave pove-
romarski izlet
posijalo, ko smo ob 18. uri dospeli v Celovec, kjer smo prenočili.
8. julija, zadnji dan našega romanja smo šli h Gospe Sveti, znanemu svetišču na Koroškem, katerega temelje je postavil sredi 8. stoletja škof Modest, po rodu Irec, ki se je lotil pokristjanjevanja Slovence. V cerkvi je med sv. mašo g. Kunčič spomnil prisotne na dejstvo, kako je Koroška naša trikratna zibelka: zibelka slovenstva, zibelka katoliške vere in zibelka Marijinega češčenja. Obenem pa je poudaril, kako je zgodovinska naloga tega svetišča tudi v tem, da druži Slovence in Nemce v medsebojni ljubezni in spoštovanju.
Poglobljeni v te misli smo obiskali še knežji kamen na Gosposvetskem polju, kjer so naši predniki sledili obredu umestitve koroških vojvod. Z zanimanjem so zlasti mlajši med nami prisluhnili razlagi o tem kraju, ki je za nas Slovence izrednega zgodovinskega pomena.
Popoldne smo zapustili Celovec in se na povratku domov ustavili še ob Vrbskem jezeru, kjer smo se v romansko-gotski cerkvi zahvalili Bogu, da nas je spremljal na tem romanju in dal marsikomu izmed nas priložnost, da se je ob občudovanju neomadeževane narave in ob poslušanju božje besede še bolj približal svojemu Stvarniku.
Ko smo zvečer prispeli v Trst, sicer nekoliko utrujeni od skoraj 1.800 km dolgega potovanja, je bilo naše razpoloženje veselo in hvaležni smo bili organizatorjem za njihov trud in nesebično požrtvovalnost, ki smo ju bili deležni. Marsikdo je izrazil prepričanje, da so taka romanja za našo skupnost koristna, v kolikor nudijo priložnost tudi starejšim, da se v družbi znancev in prijateljev napotijo na večdnevni romarski izlet.	T.P.M.
šajo, uniforme so odložili, znake (fašistične) skrili. Toda to še ni konec. Treba bo dati odgovor o vseh zločinih, ki so jih zagrešili nad našim ljudstvom, ki so mu bili prave pijavke. Zapisniki na sedežu fašija, ki ga je vodil naš učitelj Tullio Panzeri iz Vidma kot politični tajnik na našem županstvu, bi vedeli mnogo povedati o zahrbtnih spletkah proti našim fantom-vojakom, ki niso dobili nobenega dopusta, niti ne da bi prišel kdo izmed njih na pogreb svoje matere. Zanimivo bi jih bilo brati, kako so črno karakterizirali posamezne občane in duhovnike, pa bo najbrž to g. Panzeri uničil.
PARTIZANSKI NAPAD
31. julija 1943. Nocoj ob devetih so napadli partizani občinskega tajnika Dome-nika Galimbertija, ki z družino stanuje
v	kaplaniji. Pa tajnik je bil hitrejši in je enega, menda komandanta, ranil, nakar so vsi zbežali proti Tabru. Bila pa sta tajnik in njegov oče ranjena od ročne granate. Seveda so potem pritekli karabinjerji in kvesturini, zasedli so Britof in zasledovali napadalce; menda jih je bilo več, kakih šest. Ti so ranjenca odložili, da bi jih ne oviral na begu, pa so ga orožniki našli in ubili, nato so ga odnesli na županstvo pod lopo...
Ne vem, komu koristi in kak pomen ima takšen napad v sedanjih časih. Po nesreči je bil pri tem križnem streljanju ranjen v roko tudi domačin Anton Leban. Strel mu je zdrobil piščal nad komolcem.
Mrtvega partizana je 1. avgusta vojaštvo pokopalo na črniškem pokopališču. Niso pustili nobenega civilista zraven...
Katoličani na Japonskem
Ob koncu leta 1982 je bilo na Japonskem 418.000 katoličanov. Duhovnikov, redovnikov, redovnic in semeniščnikov je bilo 10.000. V zadnjih letih se je število katoličanov povečalo za 5.000 na leto, lani celo za 7.000. Vsako leto je skoraj sto novih duhovnih poklicev.
Na Japonskem, in sicer v Tokiu na jezuitski univerzi, delujeta dva slovenska jezuita: Vladimir Kos in Janez Mihelčič.
Novi redovni predstojnik minoritov
Redovniki minoriti - konventualci so v Assisiju izvolili novega vrhovnega predstojnika p. Lanfranca Serrinija. Prejšnji vrhovni predstojnik je bil sedanji gori-ški nadškof p. Bommarco. V vodstvo reda so poklicali tudi slovenskega patra Janeza Kurbusa, župnika v Sv. Vidu pri Ptuju.
Mladika 5-6
Na začetku letošnjih počitnic je »Mladika« spet prišla do svojih bralcev kot dvojna številka. Uvodnik govori o uveljavitvi SSk na zadnjih volitvah. Potrjena je bila volja po samostojnem političnem nastopanju. Saša Martelanc obravnava zamejske kulturne dneve v Ljubljani in se usta-
vi	ob znanem incidentu, ki je pokazal, da je bila režimska Ljubljana zmožna širine le tri dni, skoraj po pomoti... Na literarnem natečaju »Mladike« je bila nagrajena novela Leva Detele »Kača«, ki je v tej številki objavljena. Alojz Rebula se spominja Borisa Pahorja ob njegovi 70-letnici, Pavle Merku pa razpravlja o imenu Bazovice.
V	zaglavju »Antena« najdemo med drugim spominska članka o pokojnih dr. Milošu Vauhniku in zgodovinarju prof. Ar-duinu Cremonesiju, poročilo o prireditvah v Peterlinovi dvorani v Trstu, o zlatomaš-nikih msgr. Jožetu Prešernu in msgr. Jožetu Jamniku ter še niz kratkih vesti.
Zelo obširen je to pot prikaz zamejske in zdomske literature. Prof. Martin Jev-nikar poroča o treh knjigah z naslovom »Milka Hartman« (Življenje - Poezije -Melodije), ki so izšle za njeno 80-letnico v Celovcu. Nadalje ocenjuje pesniško zbirko koroškega pesnika Andreja Kokota »Kaplje žgoče zavesti« ter roman koroškega pisatelja Valentina Polanška »Bratovska ljubezen«. Tudi poroča o knjigi Alojzija Geržiniča »Boj za svobodo slovenskega šolstva na Primorskem«, ki je pred kratkim izšla v Buenos Airesu. M. B. predstavi brošuro »Devin - dom Lepe Vide« ob nedavnem poimenovanju slovenske o-snovne šole v Devinu, S. M. pa brošuro »Bibliografija slovenskega periodičnega tiska v Italiji od maja 1945 do decembra 1980«.
Mladinska priloga »Rast« je izšla že devetič ter ima za uvodnik »Po enem letu« (izhajanja). Bruna Ciani objavlja pogovor, ki ga je imela s članom amaterskega odra »Jaka Štoka« na Proseku. Ista je priredila tudi intervju s študentom Frankom Igne in kako on kot Italijan gleda na slovensko manjšino. Iz »Rasti« zvemo, da se je pojavila nova revija za zamejsko mladino »Vzmet«. Očitno je temu botrovala želja, da bi tudi »druga stran« imela svoje glasilo. To ni nič slabega, a da misliti, da se to zgodi vedno takrat, ko »prva stran« sproži neko pobudo. - ek
Letošnji družinski postni dan v Avstriji
Pri družinskem postnem dnevu so letos v Avstriji dosegli rekordni izid. V okviru te akcije je bilo darovanih več kot 27 milijonov šilingov za različne načrte v deželah v razvoju. V primeri s prejšnjim letom je to porast za 7,5 odstotka. V 25 letih obstoja je ta akcija zbrala več kot 352 milijonov šilingov in jih namenila za pospeševanje razvoja v Tretjem svetu, predvsem v azijskih deželah.
Katoliško žensko gibanje skuša v prvi vrsti podpirati zunajšolsko izobraževanje v Indiji, ki omogoča predvsem ženskam na podeželju, da si pridobe osnovno znanje iz gospodinjstva, higiene, zdrave prehrane, prve pomoči, pa tudi na področju branja, pisanja in računanja.
Letošnje nove maše na Slovaškem so imele zasebni značaj
Prvo nedeljo v juliju so slovaški bogoslovci, ki so bili med tednom posvečeni
v	duhovnike, imeli nove maše. Te se povsod po svetu obhajajo bolj ali manj slovesno. Tako pa ni bilo tokrat na Slovaškem. Da se ne bi novomašna slavja spremenila v velike verske manifestacije, slovaški verski list »Katolicke noviny« ni objavil niti časa niti kraja novih maš. Zapisal je le skopo vest, da bodo »novo-mašniki darovali svojo novomašno daritev v krogu svojih sorodnikov«. Tako naj bi javnost dobila vtis, da je novomašno slavje zasebna družinska zadeva, in ne stvar krajevne Cerkve. V nasprotju s prejšnjimi leti »Katolicke noviny« niso objavile niti slik novomašnikov.
Kljub močno poslabšanemu položaju duhovnikov na Češkem je naraslo število prijav za semenišče v Litomericah. Poročajo, da se je za študijsko leto 1983/84 javilo 66 bogoslovcev: 25 iz škofije Brno, 22 iz škofije Olomouc, 12 iz nadškofije Prage in 7 iz Litomeric. O sprejemu študentov pa ne odločajo škofje, kakor to zahteva cerkveno pravo, temveč državni uradniki za cerkvene zadeve. Število bogoslovcev je strogo omejeno, zato verjetno ne bodo sprejeli vseh prosilcev.
■	Letos je treba beležiti izredno veliko število gozdnih požarov v celi Italiji. Tudi pri Tržiču je gorelo ob železniški progi pri Medji vasi.
Prvi »Naš praznik« na Opčinah
V nedeljo 17. julija je bil v parku Finž-garjevega doma na Opčinah prvi poletni Naš praznik, ki ga je priredila Slovenska skupnost iz Trsta. Zamišljen je bil kot nekakšen družabni zaključek volilne kampanje in v tem smislu je tudi prav dobro uspel ob prav tako obilni udeležbi ljudi. Za prijetno in udobno počutje je poleg lahke glasbe skrbela izbrana skupina do-brovoljcev za kioskom z raznimi dobrotami in domačo kapljico.
Kot je na takšnih prireditvah navada, niso manjkali priložnostni nagovori strankinih predstavnikov. O ciljih SSk in o zadovoljivih rezultatih zadnjih volitev, posebno deželnih, je spregovoril pokrajinski tajnik dr. Harej, ki je poudaril zlasti dejstvo, da se vedno večje število zamejskih Slovencev odloča za samostojno politično nastopanje manjšine.
Ponovno izvoljeni deželni svetovalec dr. Štoka pa se je najprej zahvalil vsem rojakom za potrjeno zaupanje in zagotovil, da se bo v okviru svojega mandata nenehno trudil za izbojevanje pravic Slovencev v Italiji in za njihov gospodarski, socialni in kulturni napredek. Vse to na osnovi točnih programskih smernic stranke, načel demokracije in samostojnosti, ki je hkrati jamstvo za nadaljnje uspešno delovanje SSk kot manjšinske in od nikogar odvisne politične stranke.
Naslednji Naš praznik bo 8. in 9. avgusta v Koludrovici; prireja ga krajevna sekcija SSk na območju zgoniške občine.
Nova delovna mesta v bolnišnici na Katinari
Socialno zdravstvena komisija SSk v Trstu je na svoji zadnji seji proučila pereči položaj zdravstvene in sociane oskrbe na Tržaškem, zlasti kar zadeva oskrbo ostarelih. Z zadovoljstvom je vzela na znanje, da bo vendarle prišlo do odprtja nove bolnišnice na Katinari. S tem v zvezi opozarja javnost, da je Tržaška zdravstvena enota pred odprtjem katinarske bolnišnice razpisala natečaje za vrsto delovnih mest, kar je izrednega pomena ob razširjeni brezposelnosti na Tržaškem.
8. avgusta zapade rok za vlaganje prošenj za 215 stalnih delovnih mest za so-cialno-zdravstvene pomočnike. Zadostuje diploma nižje srednje šole.
16. avgusta zapade rok za vlaganje prošenj za sprejem v stalno službo za 22 kuharjev, 8 voznikov, 5 skladiščnikov ter za 35 specializiranih čistilcev.
16. avgusta zapade tudi rok za vlaganje prošenj za začasno namestitev 30 poklicnih bolničark.
17. avgusta zapade rok za vlaganje prošenj za začasno namestitev biologa, fizičnega tehnika, za vodjo radioloških tehnikov, za tehniškega vodjo laboratorija ter za tri tehnike v nevrofiziopatologiji.
10. avgusta zapade rok za vlaganje prošenj za tri začasna mesta pomočnika primarija v splošni medicini, za tri začasna mesta pomočnika primarija v splošni kirurgiji, za štiri začasna mesta v kardiologiji.
Vse informacije nudijo uradi Tržaške krajevne zdravstvene enote - personalni oddelek v četrtem nadstropju, ul. Farne to, 3.
Stališče SSk do proračuna tržaške pokrajine
Kot je tisk že poročal, je bil proračun na tržaški pokrajini odobren z glasovi manjšinske koalicije, ki jo sestavljajo Lista za Trst, PSI, PSDI in PRI ob vzdrža-nju DC in SSk.
Pokrajinski svetovalec SSk dr. Harej se je v daljšem posegu najprej dotaknil nekaterih postavk proračuna, ki od blizu zadevajo slovensko manjšino, kot so npr. podpore slovenskim ustanovam in društvom, pobude na kmetijskem področju in na širšem gospodarskem področju. Posebej je še omenil finančne težave Slovenskega gledališča in neustrezne podpore zanj iz javnih sredstev. Pri tem je predstavnik SSk ugotovil, da so omenjene dejavnosti v proračunu premalo ovrednotene, kar zadeva slovensko narodno skupnost kot takšno, pa ni najti v proračunu ne načelnega ne stvarnega programa.
V glasovalni izjavi je dr. Harej izjavil, da ga proračun glede omenjenih problemov ne zadovoljuje, vendar se je zaradi posebnih razmer, ki objektivno pogojujejo delovanje te krajevne ustanove, in da se prepreči komisarska uprava ter se ustvarijo pogoji za trdne in trajne veči-
ne, v skladu z navodili svoje stranke pri glasovanju proračuna vzdržal.
Čestitke
Ob izrednouspešnem zaključku medicinskega študija čestitajo Majdi Košuta tržaške skupine skavtov in skavtinj.
Mature na tržaških višjih srednjih šolah
Trgovski tehnični zavod Ž. Zois: Prijavljenih 45, pet zavrnjenih, uspešni pa so bili: Suzana Bandi 54/60, Sidonia Berdon 54, Pavel Calzi 38, Igor Ciacchi 54, Donatella Crisma 45, Edvin Gustincich 48, Rosana Klun 44, Eleonora Kocijančič 45, Katarina Leghissa 48, Elena Maver 48, Rita Milazzi 54, Gabrijela Pahor 40, Ba-brijela Pecarich 54, Elvis Peric 36, Andrej Pregarz 36, Andrej Pupis 52, Vanda Pu-rich 40, Nadja Puzzer 36, Anamarija Suber
36, David Vidali 48, Pavel Vidali 36, Veronika Vremec 38, Peter de VValderstein 37, Dario Zobec 50, Suzana Zorzut 36, Damjana Bencina 38, Ana Čepar 48, Danijela Cok Pettirosso 40, Branko Crovatin 36, Marko Grahonia 45, Walter Gruden 38, Nataša Kalin 43, Irena Petaros 50, David Poljšak 36, Aleksander Rauber 37, Tatjana Sabadin 42, David Sedmak 54, Franko Taučer 38, Pavel Tognetti 36, Aleksandra Živec 44.
Znanstveni licej F. Prešeren: Prijavljenih 39, izdelali vsi. Tanja Coretti 37/60, Livia Corossez 43, Miloš Crismancich 40, Luka Furlan 48, Martina Kafol 42, Jadranka Košuta 38, Veronika Lokar 50, Pavel Magnani 39, Ada Močnik 46, Neva Ober-snel 36, Patrizia Orel 40, Cinzia Ostrouška 45, Sara Pertot 43, Magda Samec 43, Evgen Sancin 48, Štefan Schillani 36, Sara Superina 56, Aleksander Tomsic 36, Peter Volk 40, Barbara Zetko 48, Peter Zupančič 39, Viviana Bukavez 56, Loredana Ce-lea 36, Liana Drašček 60, Nasta Gori 58, Marko Kojanec 43, Kajetan Kravos 47, Damjana Ota 54, Dinora Peric, Gorazd Pučnik 47, Andrej Škrinjar 44, Kristina Spetič 50, Pavel Starec 37, Marko Stocca 48, Milja Terčon 45, Andrej Vassallo 39, Pavel Vidoni 38, Ivan Visentin 42, Franka Žerjal 42.
Učiteljišče A. M. Slomšek: Prijavljenih 21, dve dijakinji nista izdelali, ena se ni javila k ustnemu ipitu, uspešne so bile: Mara Bertocchi 37/60, Gabrijela Daneu 43, Tatjana Deklic 36, Margarita De Lui-sa 48, Alenka Dobrila 52, Norina Dobrilla
37, Marina Gruden 40, Tanja Gruden 40, Elena Kocjancic 46, Majda Legiša 44, Suzana Pecenik 50, Giorgina Pisani 45, Nadja Piscanc 45, Marta Sabadin 40, Darja Sa-mar 45, Maja Sossi, Silvia Unussi 43, Eleonora Zupancich (privatistka) 60.
Španska Cerkev
Španska škofovska konferenca je pred kratkim izdala poseben pregled o stanju katoliške Cerkve v Španiji. Iz pregleda je razvidno, da je v španski Cerkvi zelo razvito organizacijsko življenje. Kar 56 je vidnih organizacij, ki delujejo na različnih področjih verskega, kulturnega in karitativnega življenja. Zajemajo delavce, študente, družine, podjetnike, kmetovalce.
Duhovnikov imajo veliko, nad 33 tisoč ali po enega na 1.100 duš. Redovnikov in redovnic je še več, 84.000 ali po eden na 440 prebivalcev. Močno razvito je tudi delovanje na šolskem področju, saj je največ otroških vrtcev v rokah cerkvenih ustanov, prav tako največ poklicnih šol.
H katoliški Cerkvi se prišteva 98 % Špancev. Kljub temu neke statistike trdijo, da je okrog 58 % državljanov za to, da se vsaj v določeni meri liberalizira splav.
Vatikanske umetnine v Ameriki
Vatikan je v zvezi z nekaterimi kulturnimi ustanovami v ZDA organiziral razstavo številnih umetnin, ki se hranijo v Vatikanu. Gre za 237 eksponatov od slik in kipov do izdelkov v zlatu in srebru. Med kipi je Apollo, čudoviti kip iz stare Grčije, med slikami sv. Hieronim Leonarda da Vincija, Zgodbe sv. Nikolaja (Raf-faelo Sanzio), Jezusa polože s križa (Caravaggio).
Dela so sedaj razstavili v Chicagu, prej pa so bila razstavljena v New Yorku. Iz Chicaga bodo odšla v San Francisco, da se prihodnje leto v marcu vrnejo v Vatikan.
V	New Yorku si je razstavo ogledalo
856.000	oseb v sto dnevih. Torej več kot osem tisoč obiskovalcev na dan.
Zgodbe izpred 40 let
Med skavti v dolini Idrijce
Dolina Idrijce od Mosta na Soči (Sv. Lucije) do Cerkna je dolina Ivana Preglja in Cirila Kosmača. Cerkno je pa stara metropola za vse vasi pod Poreznom in Kojco. Tu so bili doma tolminski puntarji pa Kosmačevi mali ljudje s svojimi vsakdanjimi tegobami in boji za obstoj in za svoj jezik pod fašizmom. Cerkno samo je povezano s spominom na nadškofa F. B. Sedeja, pa s tragedijami med drugo svetovno vojno, ko so bili Cerkno in hribi naokrog »osvobojeno« ozemlje«, kamor so se pa prikradli Nemci ob raznih priložnostih in pustili za seboj grobove slovenskih mož in fantov iz cele Primorske. Ne vem, ali je še kje na slovenskem ozemlju toliko spomenikov in obeležij na tiste čase kot prav po vaseh okrog Cerkna. Gledaš spomenike, prebiraš imena in se vprašuješ, ali so vse te žrtve res bile potrebne za svobodo ali pa so mnogi padli tudi zaradi nespameti tistih, ki sp ves čas razglašali: »Žrtve morajo biti.«
ŽIVLJENJE V TABORU
V	tej deželici taborijo letos goriški skavti in skavtinje ob izlivu Orehovice v Idrijco ob vasi Reka. Prikupen travnik jim je dom od nedelje 17. julija in jim bo do povratka v nedeljo 31. julija. Z višine se zdi kot naselje zelenih šotorov, sredi katerih plapola z visokega jambora skavtska zastava. Ni potrebno opisovati njih dnevnega življenja, saj ga danes že vsi poznamo. Ni vojaško, a vendar ni to kolonija, ker v taboru vladata red in disciplina. Saj drugače tudi biti ne sme med 120 mladimi ljudmi, ki morajo skupaj preživeti dva tedna. Od jutra do večera je za vsak dan sestavljen program dejavnosti, ki naj mlade zaposlijo in tudi zabavajo. Poudarek je dan tudi vzgojnim in verskim razgovorom. Njih duhovni vodja g. Marjan je v tem oziru nepopustljiv, ker noče, da bi taborjenje postalo samo čas dopusta in igre.
Po prvih dnevih prilagojevanja in postavljanja potrebnih zgradb, ko številne boli trebuh ali glava, ko ta ali oni tudi bruha, ker je jedel preveč domačih dobrot ali onih iz konzervnih škatel, se taborno življenje umiri in stopi v svoj pra-
vi	ritem, dokler proti koncu ne postane mladina nestrpna ob pričakovanju povratka domov.
NOVA PESMARICA
Pri skupnem življenju na taboru igra važno vlogo tudi petje tako pri večernih tabornih ognjih kot ob liturgičnih srečanjih. Letos so naši skavti v tem oziru dobro preskrbljeni. Dobili so v roke novo skavtsko pesmarico. V njej je okrog 220 besedil raznih pesmi. Gre za mednarodno znane pesmi, ki so doma pri skavtih vsega sveta, kot za druge, ki so bile zložene nalašč za slovenske skavte, ali pa so slovenske narodne in ponarodele. Izbira pesmi je zato res velika.
Poleg pesmarice so letos dobili še svoj molitvenik ali »Kažipot«, ki ga je sestavil dr. J. Prešeren. Naj povem, da je ta naš letošnji novomašnik obiskal goriške skavte in skavtinje ter vodil zanje dan zbranosti.
Preteklo nedeljo je obiskalo skavtski tabor zelo veliko število staršev in prijateljev. Prihodnjo nedeljo se bodo fantje in dekleta vrnili na svoje domove. Za njimi bo novo doživetje, saj je vsako taborjenje doživetje, pred njimi pa nove preizkušnje, ki naj izpričajo, da si skavt šteje v čast pridobiti si zaupanje.
Sivi medved
Gravnar Nadja, Gulin Irene, Humar Silvana, Ocretti Laura, Ussai Marina, Vogrič Nataša, Zužič Tamara, Devetak Igor, Devetti Jožko, Flospergher Dario, Lakovič Pavel, Marassi Luka, Peric Emil, Tamiari Marko.
Sekcija C: Codermaz Erika, Devetak Tanja, Gergolet Kristina, Leghissa Laura, Lo Grasso Frančiška, Markovič Danijela, Turus Ana, Battello Vanek-Franc, Cej Peter, Cotič Amadeo, Devinar David, Fer-foglia Marko, Hmeljak Pavel, Princi Wal-ter, Radetti Jožef, Rupel Mitja, Zavadlav Marko.
Sekcija D: Ciglič Lilija, Humar Marija, Klanjšček Mateja, Laco Irina, Leban Mara, Orlandi Danijela, Pahor Mirta, Bensa Davorin, Bernardis Dario, Bresciani Peter, Buzzinelli Maurizio, Černič Valentin, Cossutta Dušan, Lutman Damijan, One-sti Madian, Šuligoi Robert, Tomšič Rudi.
Sekcija E: Grillo Dunja, Ferletič Nadja, Frandolič Katja, Furlan Laura, Peteani Tanja, Plet Roberta, Sosol Kristina, Vi-sintin Tanja, Visintin Lara, Zavadlav Rafaela, Ferfoglia Klavdij, Kovic Jurij, Sosol Albert, Klanjšček Damjan, Tomšič Igor, Visintin Mario.
Sekcija F: Černič Mirjam, Cotič Cinzia, Cingherli Loredana, Cotič Ingrid, Kerpan Albina, Luvisutti Katrin, Marassi Nadja, Visintin Tanja, Zotti Anita, Boškin Danijel, Durčik Pavel, Juren Mitja, Kovic Albert, Likar Mirjan, Mucci Samo, Pacor Andrea, Pahor David, Paoletti Diego, Primožič Flavio, Tabaj Robert.
Za novo šolsko leto 1983/84 je vpis naslednji: prvi razred 131, drugi razred 112, tretji razred 110. Skupno 353 dijakov in dijakinj. (V preteklem šolskem letu 357).
Mature na goriškem učiteljišču
Prijavljenih 12, dve dekleti nista izdelali, uspešne so bile: Katja Antoni 36/60, Paola Bertolini 38, Tatjana Cotič 45, Bruna Fajt 50, Nadja Fajt 39, Marta Ferletič
38,	Mirella Gergolet 52, Vanja Korošec 50, Lucija Lavrenčič 51, Vida Pintar 36.
Čestitke
Na univerzi v Veroni je opravil specializacijo iz pediatrije dr. Mirko Špacapan, ki je v službi v goriški civilni bolnišnici na otroškem oddelku in zdravnik tudi za razne slovenske šole.
Mussolinijevo pričevanje o nadškofu Sedeiu
kongregacij se zdi, da ni primerno, da bi odstranili msgr. Sedeja iz Gorice. Taka odstranitev bi na drugi strani bila politično nevarna, kajti Sedej je priljubljen pri skoro celotnem prebivalstvu nadškofije, ki je tri četrtine slovensko.
Podpisana: Mussolini in Rocco, minister za bogočastje
Opomba: Giovanni Tarlao je bil goriški duhovnik in profesor v bogoslovnem semenišču. Pozneje je postal tudi kanonik goriškega kapitlja po smrti msgr. Sedeja. Vedno je veljal za »italijanaša«. Msgr. Luigi Faidutti je bil po rodu iz Slov. Benečije. Kot bogoslovec je prišel v Gorico in tu postal nekak politični vodja furlanskih katoličanov pod Avstrijo. Pri svojem delu je sledil tudi našemu Janezu Ev. Kreku. Pod Italijo je moral v izgnanstvo in je v tujini tudi umrl.
Šolski uspehi na nižji srednji šoli »Ivan Trinko«
Prvi razred je obiskovalo 123 dijakov, izdelalo 100; drugi razred je obiskovalo 124 dijakov, izdelalo 108; tretji razred je obiskovalo 110 dijakov, izdelalo 106 in sicer:
Sekcija A: Coren Viviana, Devetak Damjana, Ferletič Monika, Kocjančič Tanja, Matelli Lilijana, Nanut Lara, Petterin Metka, Podveršič Myrta, Sturma Kristina, Černigoj Marko, Ferfolia Walter, Gergolet Denis, Gulin Marko, Klanjšček Ro-ber, Kocjančič Robert, Mrakič Karlo, Visintin Silvester.
Sekcija B: Bassini Emanuela, Bolčina Mirjam, Florenin Alenka, Gravnar Mirija,
Leta 1925 so določeni časopisi in nekateri goriški nacionalistični krogi začeli veliko gonjo zoper nadškofa F. B. Sedeja, češ da je sovražnik Italije in da mora zato biti odstranjen. Zadevo je vzel v roke Benito Mussolini kot zunanji minister in minister za sodstvo. Izid je bil naslednje pismo, ki ga je v listu Voce Isontina dne 18. aprila 1983 objavil don Luigi Ta-vano. Glasi se:
Zaradi obtožb antinacionalizma, ki so jih natvezili na račun msgr. Sedeja, nadškofa i’ Gorici, posebno še duhovnik G. Tarlao, sta Sv. kongregacija za škofe in ona za izredne zadeve skupno zasedali in pregledali zadržanje omenjenega nadškofa. Na podlagi poizvedb sta ugotovili, da obtožbe zoper nadškofa niso resne in da tožitelji niso verodostojni.
Sedej je javno zatrdil kralju in knezu d'Aosta svojo lojalnost do Savojske kraljeve hiše in se je udeležil vseh patriotič-nih manifestacij, ki so zahtevale njegovo prisotnost: otvoritev spomenika padlim na Kalvariji, pogrebne svečanosti za padle italijanske vojake v oglejski baziliki, praznovanje v Ogleju zavoljo priključitve k Italiji itd. Poleg tega je v nekem pastirskem pismu, naslovljenem na slovenske duhovnike, ukazal, naj se ogibajo aktivnega poseganja v politiko iti naj povsod pomirjevalno vplivajo; vse to je ukazal pod cerkvenimi kaznimi.
Na drugi strani pa se Sedejevi tožitelji, posebno še duhovnik Tarlao, ne zdijo odkritosrčni niti v svojih razkazovanih čustvih italijanstva. Toliko je res, da je na dveh sodnih procesih, leta 1906 v Trstu in leta 1908 v Gorici, duhovnik Tarlao tožil msgr. Faiduttija, da je ta premalo lojalen do avstrijske cesarske hiše in da je iredentist. Na procesu v Gorici ga je celo tožil, da je kot študent pisal zoper cesarsko dinastijo in da le na zunaj kaže svojo privrženost vladarski hiši iz Želje po politični karieri. Tožil je tudi Faiduttija, da je imel neko premalo patriotično govoranco, ki je preveč dišala po italijan-stvu.
Z ozirom na ugotovitve omenjenih dveh
Posebne vrste »zlata matura«
Leta 1933 je bilo v zgodovini znamenite škofijske klasične gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano največje število abiturientov. Kar 32 jih je bilo in polovica jih je naredila maturo z odliko. Posebnost teh maturantov je tudi v tem. da jih je še danes živih 27, dva je vzela zadnja vojna, trije so umrl naravne smrti. Največja posebnost te zlate mature pa je bila v tem, da so imeli med seboj tistega, ki jih je leta 1925 sprejel kot razrednik v 1. razredu in nato popeljal do mature. To je sedanji stolni dekan v Ljubljani dr. Anton Čepon, ki je tisto leto končal svoje klasične študije na dunajski univerzi.
Lahko bi našteli še več posebnosti tega razreda: prav vsi so dokončali po eno izmed fakultet, nekateri celo po dve. Med njimi je dvanajst duhovnikov, devet pravnikov, štirje zdravniki, trije agronomi, gradbeni inženir, trije pa so diplomirali na filozofski fakulteti.
OBVESTILA
Mesečna maša za edinost bo v Trstu, v Marijinem domu (ul. Risorta 3) v ponedeljek 1. avgusta ob 18.30. Vrši se vpisovanje za potovanje v Rim ob svetniški razglasitvi bi. Leoplda Mandiča in razgovor o letošnjem ekumenskem potovanju na Poljsko in v Rusijo.
XXII. dušnopastirski tečaj zamejskih in izseljenskih duhovnikov bo letos v Domu duhovnih vaj »Le Beatitudini« v Trstu od
8.	do 10. avgusta s tremi sodobnimi predavanji in razgovorom. Tečaj že od svoje ustanovitve zbere vsako leto lepo število duhovnikov tržaške, goriške, videmske in celovške škofije ter duhovnike, ki delujejo med našimi ljudmi v izseljenstvu, da si izmenjajo svoje dušnopastirske izkušnje in se v prijateljskem razgovoru srečajo vsaj enkrat na leto.
Dragocena knjižica
V	nedeljo 3. julija, ko je dr. J. Prešeren obhajal pri Novem sv. Antonu svojo zlato mašo, je v spomin udeležencem podaril lično knjižico, ki nosi' naslov »Kažipot«. Podnaslov pove, da je knjižica namenjena kot duhovni usmerjevalec za skavte in skavtinje. Toda na 218 straneh bo našel vsakdo, zlasti kdor je vsaj nekoliko oblikovan v duhovni kulturi, zelo privlačne in koristne pobude. Zlasti glede tega, kako naj se z Bogom srečuje v molitvi, kakšno govorico naj pri tem uporablja in kako naj se bogati iz neizmerne zakladnice sv. pisma.
Avtor te knjižice je dr. Prešeren z nekaterimi sodelavci, med katerimi najdemo imena škofov in teoloških profesorjev, tudi svetovno znanih avtorjev. V uvodu je pojasnjeno: »Kažipot« vam hoče dajati oporo, hoče skavtom in skavtinjam (in sploh mladim) nuditi pomoč, da boste resno jemali svoje versko življenje.
Začenja se knjižica s petimi osnovnimi verskimi razmišljanji: o stvarjenju, odrešenju, o Cerkvi, Evharistiji in o smislu človeškega življenja. Sledijo razne molitve (prava zakladnica!), majhen izbor skavtskih pesmi in na koncu so še razna razmišljanja o najrazličnejših problemih, s katerimi se srečujemo v sodobni družbi.
»Kažipot« je res posrečen priročnik: podaja številne odstavke iz psalmov kot vzorcev molitve in sploh bogato zajema iz sv. pisma. Koliko je ljudi, zlasti mladih, ki ne vedo kaj početi z molitvijo. Knjižica ima bogato izbiro raznih skupinskih in osebnih molitev. Ne smemo pozabiti, kar zatrjuje sv. Avguštin: »Prav zna živeti, kdor zna moliti« in naš pregovor pravi: »Povej mi s kom občuješ in jaz ti povem, kdo si.«
Ko prirediteljem »Kažipota« čestitamo za tako osvežujoče in bogato čtivo, pa vsem prejemnikom knjižice toplo priporočamo, da vsak dan zajamejo in te zakladnice nekaj luči in duhovne hrane za svojega notranjega človeka. Tako se bo kmalu pokazala potreba po 2. izdaji, kjer naj bi ne manjkal med osnovnimi razmišljanji še članek o vlogi vesti, po kateri naj se človek odloča. - J. Jamnik
DAROVI
Za Alojzijevišče:	Pavla Rijavec, ZDA
50 dol.; Viktor Tominc, ZDA 20 dol.
Za Katoliški glas: N. N., Trst 50.000; M. Giacuzzo 7.000 lir.
Za volilni sklad SSk in Našo Pot: N. N. 10.000; N. N. 20.000; Z. D., Tržič 30.000; E. Lasič 10.000; M. Hmeljak 10.000; C. češčut 10.000; N. N. 50.000; Evzebija Korošec 10.000; Angela Pahor 7.000; J. Komjanc
10.000	lir.
Za goriško SSk: N. N. 500.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Marija Dolenc-Holstein namesto cvetja na grob Alojzije Janež 50.000; Marija Hrovatin v spomin na Klementa Bressani 20.000; družina Milkovič v spomin na Klementa Bressani 25.000; N. N. 50.000; N. N. 50.000; Chie-riotti in Simič Marija 50.000; Vilma Kalin ob 50-letnici naših prijateljic 20.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: Marija Kermec, Prebeneg namesto cvetja na grob Lucije Purger 20.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Eva Rodela, Log v spomin na pok. moža Adrijana ob drugi obletnici smrti 15.000; Boža Dobri-la, Log v spomin na pok. sorodnika Adrijana 10.000 lir.
Za tržaško SSk: N. N. 500.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
MIllPSlA
Spored od 31. jul. do 6. avg. 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: M. Košuta: »Vitez na obisku«. 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 »Počitnice... počitnice«. 12.40 Lahka glasba.
14.10 Nedeljski radijski zbornik. Ponedeljek: 8.10 Radijski mozaik 10.10
Koncertni spored. 11.30 Glasbeni potpuri.
13.20 Zborovska glasba. 13.40 Instrumentalni solisti. 14.10 Pesmi in njihovi protagonisti. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije.
18.00 Na naši koži.
Torek: 8.10 Pogovori. 9.15 B. Hofman: »Noč do jutra«. 10.10 Koncertni spored.
11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Ob stoletnici glasbenega šolstva na Slovenskem.
14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš jezik. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.20 Rubrika. 17.50 Juan Ruiz de Alarcon: »Sumljiva resnica«. Komedija.
Sreda: 8.10 Po svetu sem in tja. 9.15 B. Hofman: »Noč do jutra«. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Zborovska glasba. 13.40 Instrumentalni solisti. 14.10 Zvezdniki našega časa. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije.
Četrtek: 8.10 Beseda ni konj. 9.15 B. Hofman: »Noč do jutra«. 10.10 Koncertni spored 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš jezik. 14.45 Diskoteka. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Pogovori o naših otrocih.
18.20 Črnske duhovne pesmi.
Petek: 8.10 Trim za vsakogar. 9.10 B. Hofman: »Noč do jutra«. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Na počitnice. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Od ekrana do ekrana. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Kulturni dogodki. 18.45 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.10 Imena naših vasi. 9.15 B. Hofman: »Noč do jutra«. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš jezik. 14.35 Iz studia neposredno. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Izbrane melodije.
18.00 »Počitnice... počitnice«.
Listnica uredništva
Prihodnji teden naš list izide redno v četrtek 4. avgusta. Naslednja dva tedna pa ne bo izšel, ker bo tiskarna zaradi poletnih počitnic zaprta. Znova bomo izšli v četrtek 25. avgusta.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA
Lastnik
j) Banca Agricola Goriziaea«,,
J	Kmečka banka Gorica—i
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51. TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
LEVSTIK VINKO
Hotel« BLED«
Via S. Croce in Gerusalemme 40
00185 ROMA
Tel. (06) 777102 -7579941 Telex 620196