Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 198. Izven Ljubljane 8 vin. V LJUMjaDi, V PK 30, flVQUSl8 1912. Leio XL s Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . ,, 6-50 aa en meieo „ . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto napre) . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 8 — sa en meseo „ . „ 2 — f upravi prejemu nesečno X 1*70 Inseratl: Enoatolpna petltTrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po IS s za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat...... 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enoatolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. :Izhajau vsak dan, isvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne. ter Uredništvo ]e t Kopitarjevi nllol itev. B/I1I. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona Štev.p74. — Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. -itn Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 28.511. — Upravnlškegateletonašt. 188. Današnja številka obsega 6 stran?. Delo za mili narod. Dopis s Tržaškega. Pred kratkim je »Slovenec« priobčil, kako »izvrstno« je vodila Zveza slo-vnskih zadrug zadružno organizacijo v Ricrnanjib, ki bo spravila Ricmanje v gospodarski propad. Javnosti pa ni bila še postavljena na ogled popolna slika delovanja velikih »talentov« pri imenovani zvezi. Ko so spravili liberalni strankarji obe riemanjski zadrugi v svoje okrilje, začelo je tudi takoj padati zaupanje pri ljudeh. Tako niso hoteli ljudje v posojilnico nič več vlagati, pač pa so Še vloge dvigali, da so sc vloge tako znižale, da so bile v razmerju s posojili 1 : 6. Na občnem zboru, ki sc je vršil 1. 1908 ali 1909, so se pri Ivonzumnem društvu izprernenila pravila tako, da se je jamstvo članov povišalo pri deležu na 1000 I\. Tako jamstvo jc pri takih zadrugah nekaj nenavadnega. Zveza slovenskih zadrug je tedaj že gotovo spoznala, da gre Ivonzumno društvo v propad. Društvo jc imelo dati domači posojilnici veliko vsoto. Pri posojilnici pa je imela Zveza terjati tudi veliko vsoto. Da zavaruje svojo terjatev, oziroma posojilniško pri Konzumnem društvu, je zastopnik Zveze prišel na občni zbor društva in pripravil člane, da so sprejeli povišanje jamstva. V Ilicmanjili pa žive člani Kon-zumnega društva, ki pravijo, cla pod prisego lahko sledeče izpovejo: Občni zbor jc bil sklican, da izpre-meni pravila. Na občnem zboru jc zastopnik Zveze govoril, da sc morajo pravila nekaj izpremeniti, povedal pa ni nič, kaj naj sc izpremeni; o kakem povišanju jamstva na 1000 Iv pri deležu sploh ni bilo niti govora na občnem zboru! Na glasovanje sc jc dalo le, ako so člani zadovoljni, da se pravila n c-kaj izpremenijo. Člani so v najboljši veri, da se gre za njihovo korist, glasovali za ta predlog. Glasovali so pa za svojo smrtno obsodbo. V zapisniku do-tičnega občnega zbora tudi baje stoji, da se pravila nekaj izpremenijo. — Izprernenila jc torej Zveza slovenskih zadrug pravila v velikansko škodo zadružnikov, po svoji volji, samo, da sebe zavaruje. Kaj za to, čc bo nekaj rev- nih kmetov ob Adriji šlo pri tem na boben! Ako jc Zveza tedaj uvidela, da je društvo pasivno, je bila njena dolžnost nasvetovati članom likvidacijo, nc slepiti uboge, nevedne ljudi. Društvo je sedaj v likvidaciji. Iz-, guba bo precejšnja, ker »Narodni dom« nc bo nikoli toliko vrgel, kolikor je društvo zanj izdalo; plačevali bodo člani s svojim velikim jamstvom. Ma-teriialno pa ti ljudje povečini že sedaj stoje na slabejših nogah; govorila bo-deta torej sodišče in birič; pel bo boben. Izključeno ni, da bo tujec — Lah, kupil kako posestvo v slovenskih Ric-manjih. Ne moremo si kaj, da nc bi pri tej priliki spomnili na tiste čase, ko so slovenski liberalni listi, pred vsem tržaška »Edinost«, imeli toliko govoriti o »narodno zavednih« Ricmanjih. Dali na dan jc »Edinost« povzdigovala Rič-manjcc v deveta nebesa. Toda tedaj so sc Ricmanjci lahko zadovoljili z lepimi besedami. Tedaj jc pa prišel tisti čas, ko bi morali vsi tisti, nekdanji dobri »prijatelji«, k i s o Hi c m a n j-c e h u j s k a 1 i n h. boj proti c e r -k v i i n duhovščini, odpreti, ko so Ricmanjci res potrebni prijateljske pomoči, svoje žepe! Pričakovati bi bilo kaj takega vsaj od tržaške »velcrodo-ljubne« »Edinosti«, ki je svojčas imela v Ricmanjih največ opraviti. Toda, niti z besedico, niti z eno črko ne omenja ta list riemanjske nesreče. Pomagajte sedaj, absolutni narodnjaki! To bi bilo res pravo narodno delo. Toda poznamo to narodnost, kjer se gre za žep, sc tudi v Trstu neha! Kaj ne, »Edinost«, proti cerkvi hujskati je lahko, v gotovini kaj žrtvovati pa težko! Boben pa se ne oglaša samo v Ricmanjih, ampak tudi v drugem delu »Edinostnega« pašalika, v lvoperščini, in sicer še hujše, kakor v Ricmaujih. Večina zadrug ob slovenskem delu Adrijc jc krenila pred leti, ko se jc ustanovila v Ljubljani Zveza slovenskih zadrug, na liberalno strankarsko pot. To jc pa bila tudi njih največja nesreča! Dr. Žerjav je osebno hodil agitirat na Tržaško. Liberalni učitelji so se hitro odzvali sirenskim glasovom ljubljanskih liberalcev; hiteli so v vsakem kotu — potreba ali ne — ustanavljati različne zadruge, ki so imele glavni namen, utrditi liberalizem ob bregovih Adrije. Da na takih temeljili sezidano zadružništvo ne more roditi dobrih sodov, je jasno. No, nekaj časa je šlo. Zveza slovenskih zadrug jc dobila nekaj denarja na razpolago, tega jc posodila svojim članicam, ki so s to pomočjo mogle vsaj životariti. Lastnih vlog imajo le v neznatni meri. Prišli so pa polomi v Zvezi. Ta je zahtevala denar, obenem pa tudi dvignila obrestno mero v tekočem računu na G odstotkov, zraven pa šc upravne prispevke. Kako naj sedaj te posojilnice, posoju-jejo? Nad 7 odstotkov, čc hočejo izhajati! Ubogi voditelji teli zadrug sedaj ne vedo nc naprej, ne nazaj. Najrajši bi še opustili poslovanje, a to bi zahtevalo dosti žrtev od članov - posojilojemalcev. Tak je uspeli slovenskega liberalnega zadružništva, ki sc jc pod patronanco »Edinosti« razvilo ob Adriji! To pa šc ni najhujše. Hujši udarec na našo narodno posest ob mejah istrskega italijanstva je pa prišel od neke stare posojilnice v Koperščini. Dotični zavocl posluje že dolgo vrsto let. Ima precej članov, tudi hranilnih vlog nad 600.000 K. Zgodilo se .je pa pri tem zavodu nekaj žalostnega, kar bi se v kraju, kjer ni niti duha o »kranjskih razmerah«, kjer se cedi od same edinosti mleko in med, ne moglo pričakovati. Nekateri boljši se niso mogli zecliniti, kdo bo stal na prvem mestu in tudi za ^narodno delo« kaj — vlekel. Za nič sc tudi v deželi edinosti ne dobi nič. Starejši prvaki so sicer na burnem občnem zboru naskok odbili, a naska-kovalci so se potem maščevali s tem, da so posojilnico naskočili s hranil-ničnimi knjižicami in dvigali svoj denar! Posojilnica je prišla v grozne stiske. Zveza ji ni mogla pomagati. Neka slovenska banka je sicer imela pri nji vlogo okrog pol milijona kron, a računala ji jc obresti tako visoko, da je posojilnica kljub visoki obrestni meri za posojila imela pri tem denarju — izgubo. Da sc reši popolnega poloma, je pričela tožiti člane za vrnitev dolga. Govoriti jc pričelo sodišče in peti beri-čev boben. In to v kraju, kjer Italijani preže, kako bodo dobili kak kos slovensko zemlje v svoje grabežljive kremplje! Danes jc ta zavod v taki zadregi, da ponuja za večje hranilne vloge menda celo 6 odstotkov! Najžalostncjše pri tem jc, da trža* ška »Edinost« ne odpre pri tem, svojih sicer tako zgovornih ust, dasi so ji vso razmere popolnoma znane. Dolžnost njenih dobro situiranih prvakov bi bi-* la, da bi tudi tu priskočili na pomoč in rešili naše revno ljudstvo bobna in stroškov, ki so združeni s tem. Toda nc gane se nihče! Ko bi sc kaj takega dogajalo, reci-« ino Kje na Kranjskem, kako lepo bi se pisalo v »Edinosti« o »temnih kranj« skih razmerah«; »Edinost« bi pretočila solza, da bi pritekle iz uredništva na cesto. Kaj ne, lo je lepo delo za napredo* vanje slovenstva ob Adriji? Pametno gospodarstvo, gmotni napredek, to bi nam pomagalo in nas dvignilo, ne pa »narodne veselice«. Mladeniški tabor na Polici. Mladeniški tabor Orlov na Polici je pokazal, da prodira orlovska misel vedno bolj v Dolenjsko, v ono Dolenjsko, na katero stavijo naši nasprotniki vse svoje upe, a zadnji tabori našo do-* lenjske mladine v št. Jerneju, Krki, Vel. Laščah in preteklo nedeljo na Polici so pokazali, da bodo njihovi upi ostali le upi, če se bo organizatorično delo, ki sc jc ravno v tem letu začelo, vztrajno nadaljevalo. Radi tega se ra-dujemo nad uspehom zadnjega mlade-niškega tabora na Polici, kjer se jc zbralo okrog 130 uniformiranih Orlov, samih krepkih dolenjskih fantov, ki se ne strašijo no žbadanja no psovk od strani onih, ki mislijo, da obstoji fantovska korajža v pretepu, pijančevanju in ponočevanju. K pozdravu na kolodvor v Grosupljem sta prišla odseka iz Police in Št. Jurja. Z orlovsko himno so pozdravili šentpetersko okrožje Orlov iz Ljubljane in odsek iz Šmarja. V sprevod u smo odkorakali potem skozi Grosuplje k sv. maši na Polico. Topiči so nam zagrmeli v pozdrav, naznanjajoč veselje vrlih Poličanov nad našim obiskom. Pričakovali so nas precej, a tolikega števila se niso nadejali. Po sveti maši, ki jo je daroval domači župnik g. Jožef Švi-gelj, se je vršil na krasno okrašenem prostoru pred cerkvijo tabor. Predsednik domačega odseka gosp, župnik Švigclj je dal duška svojemu veselju nad tem, da je pohitel Orel tudi enkrat na prijazno Polico, izročil LISTEK. Sl. kltlskl guverner. Angleški spisal. Conan Doy'lu. (Dalje.) In ostal je mož-beseda, kajti komaj se jo začel prelivati prvi jutranji svit v rudeče tone, sc jc že prikazal njegov čoln ,je pristal k »Morski zvezdi« in z vidnim naporom je prišel stari gospod po stopnicah na krov. Kapitan je slišal, da jo guverner poseben gospod, ali na čudno postavo, ki jc z očividnim naporom pristopicala po krovu od stopnic scin, opiraje sc na bambusovo palico, Pa ni bil pripravljen. Bolnik je nosil ra-Jnilj-vlasuljo, ki je bila spletena v nc-številno majhnih kitic in jo spominjala 'in kožuh psa-kotlra. Segala mu je tako nizko čez čelo, da sc jc zdelo, kakor bi hili zeleni naočniki, ki so zakrivali njegove oči, na njej pritrjeni. Ponosni aristokratski orlovski nos baronov jo bil dolg in tako tenak, kakor da reže zrak pred seboj. Vsled bolezni si je ovil vrat in brado s širokim volnenim šalom, pod katerim je bilo videti še platneno ovratnico, ki si jo jc bil tudi zavezal krog vratu. Udobna spalna suknja, pre-uasuna z vrvico, mu je ovijala postavo. Kakor hitro ga je kapitan ugledal, mu jc hitel naproti. Baron jo sicer nosljal s svojim krepkim nosom nekoliko ošabno po zraku in je obračal glavo zdaj na desno, zdaj na levo z ncokret-nostjo slepca. Prodno je še prišel kapitan do njega, jc že zakričal s sitnim visokim glasom, ali ni kapitana na krovu. »Ali ste dobili moje stvari?« je vprašal, ko ga jc ta pozdravil. »Smo, gospod guverner.« »Ali imate vina na ladji?« »Pet zabojev sem ga kupil, Vaša milost.« »in tobak?« »Sodček trinidadskega.« »Ali igrate piket?« »Precej dobro, gospod baron.« »Tedaj navzgor s sidri in razpnite jadra!« Po glasu sodeč sc jc zdelo, da se jc stari gospod pomiril. Od zapnda sem je bril svež veter. Ko je prodrlo solncc zmagoslavno skozi jutranje megle, so sc bili že potopili otoki za horizont. Bolehni guverner se je še vedno gibal na krovu, upirajoč se z eno roko na palico, da jc mogel obdržati ravnotežje. »Sedaj ste v službi vlade, kapitan,« je pripomnil. »Ministri preštevajo dneve, da pridem v Westminster, to Vam pravim. Ali sto razoeli vsa jadra?« »Do zadnjega vatla, gospod baron.« »Lo pustile jih tako gori, in četudi Varfi razžene veter jadra k vragu! Bojim se, gospod kapitan, da ne botc imeli nič kaj kratkočasnega sopotnika v slepem, bolnem možu, kakoršen sem.« »V čast mi je, da sem v Vaši družbi, gospod ba ron«, je odvrnil kapitan. »Zelo obžalujem, da so Vaše oči v tako slabem stanju.« »Da, res, ta prokleti blesk solnca na belih basaterskih cestah mi jo skoro izžgal oči.« »Slišal sem tudi, da Vas je mučila mrzlica.« »Da, imel sem hud napad, ki me je zelo potlačil.« »Pripravili smo kabino tudi za N ašega zdravnika.« »O, ta luinp! Ni se dal pregovoriti, ker ima pri trgovcih dobre naročnike. Cujic, kaj je bilo to?« Dvignil je svojo s prstani okrašeno roko v smeri, od koder so prihajali glasovi. Iz velike daljave se jc začni od tam slaboten grom topovega strelu. »Z otoka prihaja,« je vskliknil kapitan začudeno. »Ali je morda to za nas znak, naj se vrnemo?« Guverner se je zasmejal. »Ali niste slišali, da ima biti danes zjutraj obešen morski ropar Somozob? Zupovedal sem, naj baterija strelja, kadar bo visel, da zvem to zunaj na visokem morju. Sedajle ga je vzel vrag!« To je bil le dokaz o nevarnosti raz« hojnikovi, da je navidezno dobrodušni, čeprav nekoliko k širokoustenju nagnjeni starec govoril o obešenju v takem tonu. Za kapitana in moštvo jo bila pa taka govorica najslabša muziku, takoj odmevajoča v njihovih srcih, zato jc guverner, kakor da se hoče opravičiti, da jo stopil ven iz aristokratskega miru, pristavil zamišljeno: »Sijajen konec mojega delovanja!« Moštvo je smatralo te strele iz topa za dober pomen za vožnjo čez ocean; in guverner je bil kmalu deležen vse-občih simpatij na ladji deloma radi svoje slabotnosti, deloma radi tega obešenja. Kajti o tem ni dvomil nihče, da jc bil razbojniku preprečen beg le s hitro obsodbo in s tem, da se je obsodba takoj izvršila; tako visoko so cenili mornarji njegove zmožnosti. Pri obedu je pripovedoval baron celo vrsto anekdot o obešenem razbojniku; in bil jo tako priljuden in znal jc tako dobro umeriti svojo govorico nizkemu stališču svojih sopotnikov, da so sedeli kapitan. prvi častnik in guverner skupaj, kadili svoje dolge pipe in pili rujno vilice, kot da so trije stari prijatelji. (Daljo.) nam je pozdrave v imenu cele fare in v imenu g. županu. Za njim jc povzel besedo predsednik Z. O., br. dr. Lovro Pogačnik; njegov govor jc segel globoko v srce vsakomur, videli smo, s kakšno pazljivostjo so sledili vsi njegovim možatim besedam. Navedel nam je razloge, zakaj si liberalna telovadna organizacija vzlic svojemu 501etnemu obstoju ni mogla pridobiti src našega kmeta, našega delavca, ker ni poznala njegovih teženj, njegovega trdnega verskega prepričanja. Orisal nam je nadalje javno cilje naše orlovske organizacije; iz srca smo hvaležni za njegove prepričevalne besede. V imenu odseka iz Prežganja nas je pozdravil načelnik br. Gale. V imenu šentpeter-skega okrožja iz Ljubljane se je zahvalil za pozdrav okrožni tajnik br. Jožef Pire. Gospod župnik Jaklič iz Prežganja nas je bodril k nadaljnjemu delu; besede delavnega organizatorja so vzbudile v naših fantih novo navdušenje. Po shodu se jc vi'šil obhod po Polici, kjer so nas vaščani prijateljsko pozdravljali. Popoldne se je vršila ob veliki udeležbi občinstva javna telovadba pod vodstvom br. Pavla Kržana. Naši fantje so pokazali, da vzlic težkemu delu med tednom nc zanemarjajo tehničnega dela v telovadnicah. Po telovadbi sc je vršila prosta zabava, pri kateri sta neumorno svirali orlovski godbi iz Škocijana in Št. Jurja. Težko jc bilo slovo od vrlih Poličanov, a noč ni naša, za nas je da/n, zato smo se poslovili ob pol sedmih zvečer in odkorakali na kolodvor, povsod burno pozdravljeni od faranov. Največ zaslug za lepo uspelo prireditev ima vrli član poliškega odseka abiturijent br. Drobnič Ivan, za kar naj sprejme toplo zahvalo. Veselimo se napredka naše organizacije v zeleni Dolenjski! Primorske vesti. p Slovenska Istra, zbadi sel Iz Trsta se nam piše: Z veseljem in z ža-losjo opazujemo kulturno in gospodarsko probujanje hrvatskega naroda v Istri na katoliškem temelju. Zlasti nas preseneča veliki napredek hrvatske mladeniške organizacije, katero vodi akademična mladina in vneta ter delavna hrvatska duhovščina. Liberalizem v hrvatski Istri je meglica, ki se ob prvem žarku solnca razprši. Kako pa je v slovenskem delu Istre? Žalostno! Edinjaštvo terorizira duhove in je tako fanatično, da človek, če pride na primer med nas shod izobraževalnega društva, ni niti življenja varen, o čemer so Ricmanje, Boršt in Dolina žalosten zgled. Kako veliko bolj olikani, gostoljubni in posvetljeni so istrski Hrvati! Ali se res v slovenski Istri ne da nič napraviti? Ali bi se ne dala saj kmetska mladina organizirati? Saj je že nekaj bilo, pa je večinoma zaspalo. Zdi se, da v nekaterih krogih vlada prevelik strah pred edinjaško kliko. Zakaj? Saj je ta stavba kaj krh-la in gnjila in bi se kmalu zrušila, č c bi duhovščina z ljudstvom le malopotresla šotor, v katerem se šopirijo tržaški narodni šejki. Na vsak način je sveta dolžnost poklicanih faktorjev, da saj mladino, ki jo tržaška sapa kuži, rešijo. p Vladnega komisarja se boje lašk! liberalci na goriškem magistratu in pišejo po listih, kako bi bila ta naprava škodljiva. To pisanje je znamenje, da se ta misel v odločilnih krogih res pretresa. Vladni komisar, ki bi v Gorici napravil red, bi bil prav potreben. p Visoko odlikovanje slovenskega vinogradnika. Gospod Fran Košuta, posestnik v Sv. Križu pri Trstu, je dobil za svoje izvrstno vino v temu mesecu tekom štirinajst dni na dveh mednarodnih razstavah najvišja odlikovanja, to je zlate kolajne. In sicer na mednarodni gospodinjski razstavi v Parizu (Exposit. internationale d'cco-nomie mčnagerc) in na mednarodni razstavi za kmetijstvo, industrijo, zra-koplovstvo in šport v Milanu. Če premislimo, da slovita baš Francija in Italija radi svojih znamenitih vin, nam jc. jasno, kaj pomeni tako priznanje. To je dokaz, kaj more napraviti umni vinogradnik iz našega vina. Pripomnimo, da je napravil gospod Košuta kmetijsko šolo na Grmu. p Beneški Slovenci v goriških za« porih. V goriških zaporih se nahaja neki Jušič iz slovenske Benečije, osumljen vohunstva. p Izgnali so iz Gorice oziroma Avstrije stavca Gerolama Scarmignana. p Razprava proti Ipavcn, ki je poizkusil atentat na avtomobil nadvojvode in je potem obrekoval župnika Ka-denara, češ, cla ga jc on na to napeljal, se vrši drugi teden. p Tržačanka zasačena na Francoskem, ko je vtlhotapljala saharin. Ženo tržaškega trgovca Buttija so zasačili, ko je hotela pri Viscu vtihotapiti v Francijo 4000 K vrednega saharina. p Stavka v tržaškem tehničnem zavodu. Včeraj zjutraj so zapustili vsi delavci v tehničnem zavodu v Trstu, 900 mož, delo, ker je ravnatelj odpustil že dvanajst let v zavodu vposlene-ga delavca. Delavec je v razburjenosti zagnal pi*oti podravnatelju Pichlei*ju dva železna kosa, z enim ga je zadel v hrbet. Popoldne so imeli delavci shod, na katerem so sklenili, da gredo danes zopet na delo, sprejeli pa so resolucijo, v kateri protestirajo proti slabemu ravnanju ravnatelja in inženirjev. Novice s HrvaŠkega. li Gosp. Stepan Radič nam poroča, da je vest, da se namerava odtegniti političnemu življenju in se podati na Češko, izmišljena. On da je zdrav in vesele volje. V ječi se je naučil mažar-ščine. h Nevaren človek. Dne 27. t. mes. je bil v Osjeku obsojen 181etni Milorad Vojevič iz Srbije na šest let ječe, ker je na srbskem parobrodu v prepiru z nožem zabodel v trebuh krmilarja Ši-miča in ga potem šc v Donavo vrgel. h V pijanosti se izdal. Kmet Marijan Vinkovič je bil zaradi nekega prepira s sosedom Markom Ribaričem v Harkanovcih obsojen na nekaj dni zapora in 34 K globe, ker pa ni mogel plačati, so mu prodali hišo in zemljišče! (To je le na Hrvaškem mogoče!) Zato jc bil jezen na Ribariča in ga leta 1908 ubil. Lani pa se je v pijanosti izdal. Bil je zato 27. t. m. v Osi-jeku obsojen na šest let ječe. h V petletno ječo Je bil odsojen v Zagrebu Mate Klasič, stolar, ki je napadel v Zetrovi ulici Mijo Petrigoja in mu oropal denarnico z 12 K in nekaj drugih predmetov. h Prijeti ponarejevalci denarja. V Zagrebu so aretirali 201etnega Ivana Majcena, 171etnega Dragutina Lončari-ča, oba rodom iz Zagreba, in 201ctnega Ivana Komljanoviča, rodom iz Sarajeva, ki so ponarejali goldinarje in jih razpečavali ob ugodnih prilikah. Izročili so jih sodišču. h Proces proti zavarovalni družbi »Jadran«. V ponedeljek se prične pred zagrebškim sodiščem proces propadle zavarovalne družbe »Jadran«. Proces bo zelo zanimiv, ker bo pokazal sliko številnih posmrtnih zadrug na Hrvatskem, ki špekulirajo na življenje posameznikov. h Smrt v valovih Donave. Iz Dalja poročajo, da se jc vozilo 27. t. m. po Donavi v čolnu sedem oseb. Nekemu parniku se čoln ni mogel ogniti, vsled česar ga je parnik razbil na dvoje. Od potapljajočih oseb so pet rešili, dočim sta šestletni Savo Radovančevič in 18-letni Milan Savič utonila v valovih Donave. NOTRANJEPOLITIČNE ZADEVE. Zunanji minister grof Berchtold se je odpeljal v lschl, da poroča cesarju o tekočih zadevah. — Proračun za leto 1913. je šele povrhu izdelan. Ministrski svet, ki se je pečal ž njim, je dognal, da so posamezna ministrstva postavila v proračun tako visoke postavke, da bi primanjkljaj presegal 130 milijonov kron. Prisiljeni so zato znižati izdatke in začetkom septembra ministrski svet zopet obravnava proračun, ki mora biti v prvi polovici septembra izdelan, da se predloži poslanski zbornici. — Stalna komisija gosposke zbornice je izvolila svojčas pododsek, ki naj se peča s službeno pragmatiko, Pododsek bo imel 3. in 4. septembra seji, v drugi polovici oktobra nadaljuje pododsek posvetovanja. Vlada je že označila celo vrsto ovir za sankcijo. — Rusinski poslanec Baczynski, znani ob-strukcijski rekordni govornik v proračunskem odseku, je na nekem shodu izjavil, da se v odseku vodnih prekopov po počitnicah nadaljuje obstrukcija, dokler ne dovolijo višjih vsot za ureditev rečnih strug v Vzhodni Galiciji. ZA NEODVISNO POLJSKO. V Zakopanih so zborovale poljske napredne stranke, ki so pod vodstvom poslanca Sliwinskega proglasile, da hočejo z izobrazbo in z organizacijo poljskega ljudstva izvojevati neodvisnost Poljske. Izjavili so se za revolucijo, ki naj bo v prvi vrsti naperjena proti Rusiji. »Wiek Nowi«, ki poroča o tem sklepu, pristavlja: »Živimo v časih, ko se pripravljajo važni zgodovinski dogodki, ki se bodo najbrže odločili na poljskih tleh in ko bo šlo za to, da se odloči usoda Poljakov. Potrebno je, da se pripravijo Poljaki na boj, ki se bo mogoče moral izvojevati z orožjem, da se doseže neodvisna Poljska.« — Te dni je objavilo peterburško »Novo Vreme« daljši članek, v katerem se izvaja, da bo imela Rusija prvo vojsko z našo državo in ž njo zvezano Rumunijo, ko zasede avstrijski prestolonaslednik prestol, in da to vojsko, na katero pritiskajo v Avstriji in v Ogrski vplivni judje in pa Poljaki, zadržuje le še cesar Franc Jožef. Ta list sanja, da se bo šlo za to, da se obnovi nekdanje poljsko „LiraM. Srednješolska pesmarica. — Sestavil H. Druzovič. — Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani, 1911 in 1912. (Dalje.) Št. 43 naj sc vsled erotične in jokave vsebine črta. Št. 46 je predolga (15 strani) in dolgočasna, za dijaka čisto gotovo brez pomena in smisla. V srednješolsko pesmarico sodijo brez dvoma le kratki jedrnati zbori zdrave vsebine. S tem moremo nuditi veliko več izbire. Št. 48, str. 183 v zadnjem taktu v IT. basu tiskovna pomota e mesto as. Št. 51 je v besedilu: Milostiv Bog napačno. Kot nagovor le milostivi Bog. Isto velja o št. 58 O velik Bog. Slovnično pravilno le veliki Bog. Št. 54 slovnična napaka »S tvojih rok«; pravilno le »iz«. Te pripombe sem naštel z najboljšim namenom, da se po razsodnosti popravijo žc sedaj pri vporabi in pozneje pri eventualni drugi izdaji. Ti nedostatki pa nikakor niso taki, cla bi delali knjigo neporabno. Lahkoumevno je, da knjiga, ki je pravzaprav prva svoje vrste, nc more doseči v prvi izdaji popolnosti. Dr. Ilešič (S. P. D.) pravi v »Vedi« stran 323, ko zagovarja dr. Herleta proti dr. Hinterlechnerju: »Istina je namreč, cla se skoro nobena učna knjiga ne natisne vnovič neizpremenjena, nego navadno z izrečuo opombo: nova, iz- boljšana izdaja, torej je bila poprejšnja izboljška potrebna.« Pri nas sc je stoprav šele začelo resno urejeno sistematično izdajanje šolskih knjig na vseh poljih. V povojih smo. Kdor more, naj pomaga, naj svetuje. Toda vajeni smo drugače: Kdor more, ta udari; zato imamo pa še poleg nekaj uničevalnih kritik malo resnih sestavkov pred sabo. Dr. Ilešič bere na zgoraj omenjenem mestu levite radi uničujoče kritike dr. Hinterlechnerju, sam pa priobčuje malo prej v »Slovanu« leta 1912, št. 4, stran 126—127 kot urednik kritiko iz peresa D. Bcraniče-vega, ki kaže vse prej, kot pa dostojnost. Če dr. Ilešič poživlja v »Vedi« kritika naj popusti to pot in se pridruži onim, ki resno z dobrim svetom in pozitivnim delom pomagajo pri težavni nalogi, istočasno pa priobčuje Berani-čevo kritiko o knjigi, šoli namenjeni, potem se nam zdi to smešno. Ker je namen Beraničev prozoren, naj mi bo dovoljeno k njegovi kritiki nekaj splošnih pripomb. Iz vse kritike odseva jasen utis, da gospod ocenjevatelj ni še praktično poučeval pevske in glasbene teorije na nižjih stopnjah. Vaje, pravi, bodo presedale. Svoje mnenje sem tozadevno že zgoraj omenil. Več tvarinc je vsekako dobro, ker mora biti vedno na razpolago izbira. Strani fl do 15 pa so mu sploh odveč. Ni tako. Praktično je stvar taka: pesmarica je namenjena moškim zborom, to je izvečine višjegimnazij-cem. Kako sc ta zbor rekrutira? Deček v drugem, tretjem ali četrtek razredu mutira. Med tem časom navadno izostane od petja in pozabi podrobno teorijo, treba torej vsako leto, posebno začetkoma ponoviti v kratkih obrisih vso tvarino. Pri tem so pi'egledni vzgledi, kot jih ima pesmarica na omenjenih straneh neprecenljive vrednosti za učitelja in učenca. To ve samo oni prav ceniti, ki jc že praktično poizkusil. Kot nmemotehnična znamenja za oko so velevažna, kajti treba vedno pomniti, da je to »pesmarica« in ne »pevska šola«, vendar pa pesmarica za srednje šole, kjer se samo uči, uči in uči. Svoje stališče sem glede tega že spredaj označil. Vsaj toliko teorije in vaj kot jih ima Druzovič, spada neobhodno v pesmarico Učitelj pa bo znal sam, kot je to sploh povsod v navadi, primerno izbirati in prepletati pouk s primernimi zbori II. dela. Uporabljal bo vaje pač po potrebi vsako uro morda samo nekaj minut, čisto nemogoče bi bilo sestaviti vaje, sploh pesmarico, ki naj bi bila popolna do zadnjega kotička in naj bi vsebovala vse potrebno, pa s a-m o potrebno. Vse metode ne pomagajo nič, ako je učitelj mrtev in dolgočasen. Učenci mu nc bodo odšli in oni, ki nimajo posebnega veselja, popolnoma v neinar pustili petje, drugi pa, ki imajo veselje, si bodo poiskali drugje učiteljev, ali pa začeli privatni študij, kar sc žalibog dogaja dan za dnem. (Dalje.), kraljestvo pod vlado Habsburžanov in da bo Avstrija odškodovala Nemčijo tako, da ji odstopi več nemških deželi. List celo sodi, da Avstrija kmalu udari, ker bo Rusija čez 20 let premogočna, da bi bilo misliti na uspešno vojsko proti njej. CESAR VILJEM se j c 28. t. m. že vozil v avtomobilu. Švicarski zvezni svet je uradno obveščen, da se nemški cesar vojaških vaj v Švici gotovo udeleži. POTLAČEN UPOR MLADOTURKOV V CARIGRADU. Mladoturški odbor je poizkušal pot noči od 28. na 29. t. m. v Carigradu vstajo. Mladoturški orožniki in nekaj vojakov v Galati in Kasimpaši se jo uprlo. Vstaši so se bližali mornariškemu ministrstvu. Uradno se poroča, da so se uprli 3 orožniški častniki in 50 orožnikov, ki so jih vse aretirali in ki jih bo sodilo vojno sodišče. Upor se je pričel po polnoči, a vlada ga jc hitro potlačila in ukazala, da sta pehota in kavalerija zasedli mesto. Vse banke so zastražili vojaki. Po mestu krožijo po 50 mož močne vojaške patrulje. Vlada je zelo zadovoljna, ker so vojaki zvesti, LA&KE VOJNE LADJE V BAJRUTU. — MIROVNA POGAJANJA LAHOV S TURKI. V Bajrut se jc pripeljalo 28. t. m, 6 laških oklopnih križaric in dve tor-pedovki. Konzulati so razobesili zastav ve. Lahi so ostali do desete ure dopo-ludne v pristanišču. — »Echo de Pariš« poroča, da skleneta Turčija in Italija prej mir, kakor to priznavajo laški uradni krogi in da se je pri pogajanjih v Švici doseglo malone že popolno spo-. razumljenje. Z BALKANA. Albanci so v Calkandlnu in v, Gostvanju odprli ječe in plenijo skla-. dišča za orožje, nc da bi vlada nasto* pila proti njim. Šoli v Peči in v Djako-varu so Albanci porušili. V Peči se bore Albanci med seboj. — Carigrajska vojno sodišče zasleduje iz Soluna pobeglega člana mladoturškega odbora, Nadija, ki je izdal delo, v katerem psu-je bivšega mornariškega ministra in vojaško ligo. — Stanje srbskega princa Jurija v Parizu se je poslabšalo. Ob< iskati ga zato namerava prestolonaslednik Aleksander. Kralj Peter je V skrbeh za svojega sina sam obolel. ANGLEŽI PROTI AMERIKANCEM. Angleški poslanik je obvestil ame-rikansko vlado, da se Angleška radi postave o prekopu Panama pritoži na razsodišče v Haagu, če se angleška in amerikanska vlada prej nc sporazui meta. VSTAJA V NICARAGUI je postala tako resna, cla je odposlan deseti amerikanski pehotni polk v po-i bunjeno republiko. Koroške novice. k Ustoličen je bil v Blajbergu Al« bert Blasi, dozdaj provizor istotam. k Za administratorja v Porečah je imenovan Blaž Wolfcl, dozdaj kaplan v Tinjah. k Brez župana so v Št. Vidu na Glini. Vzrok je kaj originalen. Med dopustom župana dr. Spocka je podžupan sklical občinske svetovalce, naj bi župana imenovali za častnega člana občine. A k seji ni prišla niti ena tretjina. Zupan pripisuje to svojim »skritim sovražnikom« in je zato odstopil. k Velik požar je izbruhnil v sredo v št. Rupertu pri Čelovcu. Pogorelo je Avgustu Lemeschu gospodarsko poslopje. Škode je okoli 25.000 K. k V konkurz je prišel hotel Zajzera v Ovčji vasi, k Vlak je povozil železniškega čuvaja Franca Štefančiča v Gospejsveti. k Poginilo je 14 krav in volov posest« nikom Štefanu Kultererju, Lorencu Rabu in Karlu Franku v tinjskem polju v občini Grabštanj. k En liter žganja spil in umrl. 25. t. m. se je vršil v Kotmarivasi shod. To so nekateri porabili, da so v pondeljek »žegnanje« po svoje nadaljevali. Šmončov delavec ga je pošteno pil in ko so se mu čudili, da ga toliko vase zliva, je dejal, da izpije toliko žganja, kolikor mu ga kdo kupi. In res, nekdo mu ga kupi en liter, fant ga izpije, a nc preteče pet minut in se mrtev zgrudi. Pokojnik je bil sirov in je sovražil krščanstvo. Nekoč je pri nekem gospodarju hotel vse razbiti, ker so mu veleli moliti zvečer rožnivenec. Ali Imate že Slomškove razgled-nlce »Slovenske Slraže"? ." Izpred novomeškega porotnega sodila. Uboj. Janez Honigman iz Ručetne vasi, hlapec ravnotam, šele 18 let star, se je dne 29. t. m. pred porotnim sodiščem zagovarjal radi uboja, ki ga je izvršil dne 23. junija 1.1. na Janezu Zaleščku v Petrovi vasi s tem, da je Zaleščka tako močno s kuhinjskim nožem v prsi sunil, da je Za-lešček izdihnil. — Porotno sodišče je po od porotnikov oddanih glasovih Honig-mana obsodilo na tri leta težke ječe. Posilstvo. Maks Zaveršnik, zidar iz Radeč je obtožen radi posilstva nad lastno 13letno hčerko. Ta razprava se je preložila na četrto porotno zasedanje, ker se Zaveršnik k razpravi ni odzval. Razprava proti Janezu Dulcu radi uboja kleveškega hlapca sc je tudi prestavila. — Tiskovna tožba pred porotniki v Novem mestu proti gg. Antonu Zlo-garju, kanoniku in vikarju Karolu Su-pinu, zaradi članka »Pod svobodnim solncem«, odpade. Prihodnja porotna razprava se vrši dne 31. t. m. Dnevne novice. "+ Zmaga S. L. S. O izidu volitev v občinah Sorica, Davča, Danje in Zali-log se nam poroča: 1. razred S. L. S. 63, liberalci 27, 2. razred S. L. S. 94, liberalci 46, 3. razred S. L. S. 222, liberalci 106 glasov. Komisija je bila popolnoma libei-alna. Udeležba volilcev je bila skoro polnoštevilna. Veselje nad zmago v občini, ki je doslej vladal liberalizem z Demšar-Strojevcem in Zbontar - Gregurjem na čelu, jc bilo veliko. Liberalci so zagrešili veliko sleparij, o katerih bo sodišče govorilo. — Konferenca za trnovsko dekani-jo se vrši v Zagorju v četrtek 5. septembra in ne 4. kakor je bilo prvotno določeno. — Samonmor v Matenjivasi. Dne 29. t. m. popoldne je ustrelil Tržačan Karel Zadre neko Tržačanko, ki jc v Matenjivasi bivala na počitnicah. Dekle jc umrlo, neko njeno prijateljico pa je bil nevarno ranil. Nato je ustrelil šc sebe. Vzrok ljubosumnost. — Boj med cigani. Dne 27. t. m. so ciganje v Dragi pri Višnjigori ubili nekega cigana. To so pa storili zaradi tega, ker baje oni cigan, ki so ga ubili, ni hotel storilcem v prilog pričati, menda pri sodišču. Troje storilcev-ciganov so zasačili in jih izročili višnjegorskemu sodišču. Kolikor je nam znano, sc storilci imenujejo: Raj-hard, Hubert Alojzij in še neki drugi cigan, katerega ime pa nam ni znano. Ostala ciganska druhal jo je popihala iz kraja, med temi tudi ciganka, ki je baje težko telesno poškodovana. Za ime ubitega cigana se za sedaj še tudi ne ve. Upati je, da se bode to kmalu zvedelo in tudi prišlo begunom-ciganom na sled. Ubitega cigana so prenesli v mrtvašnico, kjer jc počakal sodne komisije. — Ponesrečil je dne 30. avgusta zjutraj ob pol 3. uri v Divači g. Rudolf Verd-nik, skladiščnik pri železnici. Po nesreči je padel pod vlak, ki mu je glavo proč odtrgal. Pokojni jc bil rojen na Štajerskem v Cirkovcih, star je bil 31 let. Zapušča vdovo in osem mesecev starega sina. V teku pol leta je to v Divači že drugi slučaj tako žalostne smrti. Vdovi obeh ponesrečencev sla si sestri. . — Nezgode. 68 let starega bajtarja Josipa Raka iz Ihana št. 11. je 26. t. m. povozil na cesti gostilničar Franc Nemec iz Podboršta in ga znatno poškodoval. — Delavca Franca Ulčarja jc na žagi v Grabnu, obč. Gorje, pograbila transmisija in mu poškodovala desno nogo. — Pri popravljanju neke strehe j c na delavca Filipa Perhavca iz Ton-niesove tvrdke padla streha, in ga znatno poškodovala. — Kajžarjcva hči Cilka Traven iz Milj pri Kranju jc hotela izročiti postiljonu nek zavoj na poštni voz, pri tem pa ij jc šlo kolo čez nogo in jo znatno poškodovalo. — Hud lovec. Dne 18. t. m. zjutraj je. lovec in gozdni čuvaj mokriške graj-ščine Ivan Rcšetar šel od svojega stanovanja h Malega Cirnika v Mokrice. Med potjo jc pa v takozvanem »Dolinskem grabnu« srečal 191ctncga Jožefa Škoflanca iz Koritncga, ki jc nesel razdrto puško, skrito pod suknjo. Gozdni čuvaj Rcšetar sumničil je takoj v Škof-Ijancu, da jc lovski tat ter stiče za divjačino. Rešetar jc stavil Škofijanca na odgovor ter zahteval, da mu Škofljanc izroči puško, pri čemur je Rcšetar Škofijanca prijel za ramo, posegel po puškinem kopitu, ki jc molelo izpod Škofijančeve suknje in ga hotel vzeti. Škofljanc pa je odvrnil Rešctarju. da on puške ne cla, ker ni njegova pač pa njegovega brata ter da jo on nese s Hrvaškega od popravila. Ker pa je lovec Rcšetar lc še sili do puške, jc Škofijanca razjezilo, potegnil jc svoj nož iz žepa loj' ga dvignil z roko proti Rešctarju, grozeč, cla ga hode z nožem, čc ga ne pusti pri miru. Rešetar sc jc zbal noževega sunka, skočil je od Škofijanca kakih pet ali več korakov pred njega, vzel svojo puško iz rame, napol puškinega petelina tor sprožil proti Škof-lancu oster strel; zadel ga jc v spodnji del života. Rešetar, seveda trdi, da ni nameraval Škoflanca ustreliti, temveč, da je, boječ so, da bi ga Škoflanc z nožem ne sunil, puško proti njemu nastavil, ter zahteval, naj Škoflanc odloži svojo razdrto puško in nož, in da sc je puška pri tem po nesreči sprožila. Takoj po oddanem strelu jc lovec Rcšetar zapustil kritično mesto in se podal na Mokrice, kjer je cel dogodek naznanil. Škoflanc pa so jc podal na neko mesto za potokom ter se tam vlcgel na tla. Ko so šli pa ljudje od jutranje maše — med njimi tudi škoflančev brat —• so zaslišali neko ječanje; šli so na mesto ter tam zapazili da sc Jožef Škoflanc bori z groznimi bolečinami, ki mu jih jo bil prizadjal Rešetar s strelom. Škofijanca so potom prepeljali v bolnišnico v Brežice; upati jc da bo še ozdravel. — Utonila je v Vogljah pri Kranju 3iripo! leta stara Maria Zaje v domači mlaki. — Obesila so jc Marijana Strušnik na Visokem pri št. Jurju v kranjskem okraju. Bila jo gotovo zmešana. — Iz Št. Vida nad Ljubljano. Dne 28, avgusta je nekdo vlomil v nabiralnik v stranskem oltarju Matere božje. Koliko jc bilo notri, ni znano. To je v kratkem času že druga enaka tatvina v župni cerkvi. — Vič-Glince. (Po izletu v Bohinj.) Častno število 354 izletnikov iz Viča in okolice se nas je v nedeljo zjutraj žc pred četrto uro zbralo na kolodvoru v Šiški, da poletimo v romantični Bohinj. Kako navdušeni so bili udeleženci za ta izlet, je dokaz to, da nihče ni zamudil vlaka, daši smo. si morali odtrgati lep košček spanja. Ko smo napolnili železniške vozove, je za-svirala društvena godba, vlak je pa odhitel z veselimi izletniki proti namenjenemu cilju. Vreme je bilo ugodno, da si lepšega nismo mogli želeti. Ko smo v Bohinjski Bistrici izstopili iz vlaka, je lc malokdo sedel na pripravljene vozove, vse je hotelo le peš, saj nam je godba na čelu neumorno dajala pogum. Prišedši do jezera, sc mnogi, ki še tega kraja niso videli, niso mogli načuditi krasni naravni panorami. Pri Sv. Duhu jc bilo sveto opravilo. Ko smo se nato v duhovskem zavetišču pokrepčali, smo hiteli proti Zlatorogu in od tudi proti srcu našega izleta, proti izviru Savice. — Vrnili smo sc proti Srednji vasi. Eni po čolnih, drugi peš, drugi z vozovi. Okoli 4. ure smo se zbrali vsi v Srednji vasi, kjer so nas gostoljubni Bohinjci pozdravili s pokanjem topičev, raz hiš so nam pa vihrale v pozdrav slovenske trobojnice. Malo časa nam jc šc preostajalo za razvedrilo med prijaznimi Bohinjci, okoli pol 6. ure nastopi godba in izletniki v družbi z Bohinjci smo korakali v župno cerkev k litanijam. Po tej pobožnosti je bilo nekaj kratkih poslovilnih govorov, in dasi neradi, smo morali urno dati slovo priljubljenim vašča-nom, ki so ob hišah skozi vse vasi delali špalir izletnikom. Okoli 8. ure smo sc vrnili na kolodvor, zasedli vozove in dasi utrujeni vsled sedemurne hoje, bili vsi veseli vsled srečnega lepega izleta, iz katerega smo prinesli trojno korist, kakor se nam jc reklo v cerkvi pri Sv. Duhu: Na-srkali smo se zdravega, čistega gorskega zraka, naša duša se je utrdila v veri do božjega Stvarnika, premišljevaje bogato, občudovanja vredno lepo naravo in ljubezen do naše domovine jc v našem srcu šc bolj vzplamtela. Marljivo delavnemu odboru kat. slov. izobračevalnega društva Vič-Glince, kakor vedno lepše razvijajoči se godbi prisrčna zahvala za vse udobnosti, ki so sc nam preskrbele ob tem izletu! Istotako prisrčna zahvala vrlim Bohinjcem za res bratski sprejem in vse izraze njihove gostoljubnosti! — Krapina-Toplice. Do 16. avgusta jc dospelo sem 1909 strank s 3545 osebami. — Nezgoda. Štefana Levstega dvanajstletnega dečka in siroto brez staršev, jc v Zagorici, občina Podgora, okraj Kočevje, krava z rogom tako nesrečno sunila v desno oko, da so ga morali zaradi težke poškodbe oddati v ljubljansko deželno bolnišnico. — Vaški pretep. Fantje iz Loga so sc jezili nad fanti iz Brezovice in Dragomcra, ker so jih hodili slednji s tem izzivat, da so ukali in peli po vasi Log. Pred par dnevi ob 1. uri ponoči sc jc ta nagajivost zopet ponovila. Zato sta sklenila brata Andrej in Jernej Grcgorka, sinova kajžarja, na-gajače napoditi. Jernej Gregorka je pograbil Franccta Terčka iz Dragomera in ga vrgel ob tla. Nekaj nasprotnih fantov jc takoj steklo, lc brata Gregorka, Terček in Lojze Vrhove iz Brezovice so ostali na bojišču. Ker jc bila temna noč, ni mogel nobeden fant razločiti, kdo ga jc udaril. Največ je odnesel France Terček, ker je zadobil na glavi več vbodlin in tudi po životu več poškodb, tako da so ga oddali v ljubljansko bolnišnico. Pa tudi Andrej Gre- gorka in Verhovc sta jih dobila po grbi. Sedaj bo govorilo sodišče. — Strela ubila človeka. 28. t. m. se jo v Vipavi popoldne stemnilo, začelo jo grmeti in treskati. Zalibog, usoda je hotela, da jo udarila strela posestnika Janeza Curka na Gradišču, prav pri hiši! Nesrečnež jc bil takoj mrtev. Zapušča štiri nedorasle otroke, a ženo ima žo dalj časa v bolnišnici, ker mu je znorela. — Požar v Preddvoru pri Kranju. V sredo zvečer okrog desete ure jc izbruhnil ogenj pri gostilničarju in trgovcu g. J. Peternolu. Naenkrat jc bilo vso poslopje v ognju. Nevarnost je bila zolo velika, ker stoji hiša ravno sredi vasi. Da sc ogenj ni razširil, se jc zahvaliti tukajšnji požarni hrambi, ki jo bila takoj na mestu in je s hvalevredno energijo delovala do jutra. Sosednih požarnih branih ni bilo, menda zato, ker tudi tukajšnja ni šla nikamor na pomoč, ko so bili tekom t. 1. v okolici štirji večji požari. Samoobsebi umevno jo, da vračilo za posojilo tu ni na mestu. Kako je ogenj nastal ni znano. — Upravičen ugled uživa nov bogato ilustrovan album za stanovanjske dekoracije tvrdke S. Schein, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj I, Bauern-markt, 10. 12 in 14, zaloga preprog in pohištva. To jc pravi kažipot na polju stanovanjskega dekoriranja, ki vsebuje v pregledni vrsti vso tovarniške izdelke imenovane svetovno tvrdko iz tovarn na Dunaju in Zdirccu, najnovejšo preproge itd. Posebno pozornost vzbuja umetniško izpeljan trobarven tisk, povzet po vzorcih orijentalskih tipov. Naši bralci dobe ta album zastonj in poštnine prosto, ako sc pri naročilu sklicujcjo na naš časopis. Zadostuje dopisnica. »Vacutor« so zove ročni aparat za vsrkan j t prahu iz preprog, postelj, gardin. Ta higijenični aparat opravlja brez truda samo ena oseba. Glej oglas! Društva. d Intiustrialnim, trgovskim in kinetskim delodajalcem! Kranjska podružnica c. kr. družbe avstrijskega s r c b r nega k r i ž a v Ljubljani ima namen podpirati rezerviste vseli vrst, ki se po odsluženi vojaški službi vračajo domov. Kranjska podružnica •posveča posebno skrb onim rezervistom, ki so na Kranjskem rojeni ali pa žele na Kranjskem dobiti službo ali delo. Društvo srebrnega križa podpira na dom so vračajoče rezerviste na ta način, cla skuša tem osebam preskrbeti službo in mesta, primerne jim z ozirom na njih poklic pred vstopom v vojaško službo. Ubožnim rezervistom so dajejo tudi denarne podporo. Prizadevanje društva srebrnega križa jo gotovo na korist, tako odsluženim vojakom kakor občnemu gospodarstvu, posebno pri nas na Kranjskem, kajti spričo trajnega izseljevanja in njega kvarnih 'posledic jo uprav dragoceno važnosti, ako sc rezerviste ohrani domu ter jih pripravi na primerna službena in delovna mesta. Pričet kom jeseni sc vrne dokaj kranjskih sinov od vojakov in dpjdejo od njih s posredovanjem vojaških oblastev društva srebrnega križa oglasila za službe in mesta. V ta namen, da more društvo zadovoljiti oglašenc zahtevo, jc potrebno, cla nam delodajalci vseh vrst blagovolijo naznaniti, ali imajo v svoji obratih kaj prostih mest ali služb, kakšne zahtevo stavijo, koliko plačajo in kdaj bi bilo nastopiti službo. Predmetna oglasila naj sc blagovolijo čimprej poslati na naslov: Kranjska podružnica c. kr. družbe avstrijskega srebrnega križa v Ljubljani. d Slov. kat. izobraževalno (društvo »SHraža« na Dunaju, O priliki izleta dunajskih Slovncev na sv. Višarjc dne 12. t. m. jo članica gospodična Manica Plevel nabrala za naš »Dom« 24 kron, nadalje gospod Ooražem v Mengšu pri veseli družbi nabral 5 K 21 vin. in gospod profesor Frančišek Rebol nam jo poslal 12 K. Vsega skupaj je za naš »Dom« nabranega 1113 K. Vsem darovateljem in nabirateljem iskrena h vala. — Ivan Kvas, t. č. predsednik »Stražo«. d Katoliška izobrnževalno iu podp. društvo v Domžalah priredi v nedeljo, dne 1. septembra 1912 predstavo v »Društevnem domu«. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Spored: 1. Fr. Scliuster: Balkanska koračnica, novi društveni orkester. 2. P. II. Sattner: Opomin k petju, društveni zbor. 3. J. Kiitzler: Ob žetvi, valček, društveni orkester. 4. A. Nedvcd: Pozdravljam tc, gorenjska stran, društveni zbor. 5. G. Jungmann: Domotožjc, vijolina-solo s spremljevanjcm klavirja. 6. F. Kimo-vec: Venček gorenjskih narodnih, društveni zbor. 7. Govor. S. n. Tliielo: Mi brhki kuharji! Komičen prizor s spremljevanjem klavirja. 9. Vodopi-vec: »Kovačev študent.« Spevoigra v treh dejanjih s spremljovanjem klavirja. — Iv obilni udeležbi uljudno vabi odbor. d Sv. Frančišek na Stražah. Naše izobraževalno društvo pripravi v spomin 501etnicc narodnega buditelja A. Slomška, veliko slavnost, spojeno s krasnim sporedom dne 8. septembra t. j. na Malo Gospojnico. Spored: Slavnostni govor o Slomšku, deklamacijc, potjo, narodni igrokaz »Divji lovec«, godba veteranskega društva, srečolov, šaljiva dražba itd. Udeležite se tc prireditve v obilnem številu! Ljubljanske novice. Afera Hirschmann. Danes sc vrši pred sodiščem razprava proti knjigovodji Francetu Hirschmannu, bivšemu nastavljencu konkurzne tvrdko Franc Souvan sin, obtoženemu hudodelstva nezvestobo po § 183. k. z. V teku dopoldanske razprave sc jc prebrala obširna obtožnica, ki predbaeiva tožencu, da je z raznimi manipulacijami kot knjigovodja pri omenjeni tvrdki poneveril vsoto 7499 K 57 v prejetega denarja. Senatu predseduje naclsvetnik Hočevar, državni pravdnik jo dr. Ncu-berger, obtoženčeva zagovornika sta dr. Furlan in sodni naclsvetnik v p. Ivoblcr. Kot izvedenca sta navzoča knjigovodji Tosti in Peruzzi. Razprava jc trajala dopoldne in popoldne ter bomo poročali o njej obširneje. lj Nekaj o naglici poslovanja stavbnega urada. Piše sc nam: Kakor drugod je tudi v Ljubljani letos jako slaba stavbna sezona, a kljub temu, cla šteje mestni stavbni urad šest tehničnih moči, (več kot prej kedaj), vendar greda stavbnim gospodarjem jako malo na roke. Mogočo sc postopa drugače, kadar g. Ciril Koch, mestni arhitekt, napravijo načrt za kako zgradbo? Evo slučaj: Na Elizabetni cesti imamo po zaslugi stavbnega vodjo g. Dufcta zastopane vse mogoče stavbne sisteme, mogočna štirinadstropna hiša v strjenem sistemu, zraven zopet majhna cnonadstropna hišica, prav v obližju izjemoma pritlična hišica mestnega inženirja Prclovška v odprtem sistemu itd. To jc napotilo tudi posestnika Dcč-mana in dr. Gallatia, cla sta sc pritožila, češ, da jc ravno za nju predpisan strjeni stavbni sistem. To pritožbo sta vložila pri mestnem magistratu meseca marca t. 1. Med tem časom jc g. dr. Gallatia prodal stavbno parcelo in lastnica tc parcelo bi rada sezidala vilo in to šo. lotos. Načrte za to vilo pa ni dala napraviti mestnemu arhitektu, pač pa nekemu drugemu stavbeniku, ki sc s tem peča. Izdalo se jo tudi stavbno dovolilo in pričelo sc jc kot upravičeno z zgradbo vilo v odprtem stavbnem sistemu, ali nepričakovano so jo prišlo na oviro. Pritožba, ki sc jo vložila mescca marca jc počivala v mostnem stavbnem uradu, ker so g. Koch šli na dopust, g. Dnfc, vodja stavbnega uracla, pa kola vdirajo obrtno šolo. Ker jo treba za premembo stavbnega sistema oclobrenja deželne vlado in deželnega odbora, sc jo to pozneje poslalo deželni vladi, seveda prvič brez načrtov, da se stvar bolj zavleče. Sedaj so pa šli razni referenti pri deželni vladi tudi na dopust; in akt počiva pri deželni vladi, ocl koder gre na deželni odbor. Koda j in kako, o tem pa poročamo z upanjem, da kmalu. Sedaj naj se pa govori o slabi stavbni sezoni! l j Naši parki. Vsako mesto ima več ali manj javnih parkov. Prebivalci so mestnim upravam za to hvaležni, kajti starim onemoglim in bolnim ljudem, kateri ne morejo izven mosta na, sveži zrak, je omogočeno saj nekaj časa v svežem zraku prebili. Tudi v Ljubljani so zato več parkov ustanovili in mostni vrtnar skrbi kar more za lope nasade in znažnost v parkih. Naši parki pa žalibog no služijo v to, za kar so bili ustanovljeni, kajti v naših parkih so nahaja največ takih ljudi, kateri tja no spadajo. V parku v Vegovi ulici na pr. so nahajajo povprek sami pobalini, kateri so tam pretepavajo, razgrajajo, klopi prenašajo, kamor sc jim ljubi, sploh javni mir po dnevi in zvečer motijo. No lo da ti pobalini ličke, kar jih jo, s kamenjem preganjajo, oni so tudi eno grmičje v parku žo popolnoma uničili, in sedaj so žc pri tem, cla so drevesa pokvarijo. Pri takih pobalinov ni moč nobenemu poštenemu človeku tamkaj počitka iskati. Slavni magistrat vprašamo, čc ni mostni policiji mogoče, to fantaliuc ukrotiti, cla so zopet povrne mir in red in da sc javne nasade, katero plačujejo vsi davkoplačevalci, varuje. Obenem bi slavni magistrat vprašali, čc jo nezazidani prostor nekdanjega knežjega dvorca (Fur-stenhof) javno igrišče, kajti tam sc kakih 20 do 30 fantičev dan na dan z žogo in razgrajanjem in pretepanjem svoj fclati čas kTatijri. Razgrajanje sliši se v več ulicah in trgih na okrog. Če je tukaj javno igrišče, tedaj naj se igrišče pod Tivolijem da v najem, da bo kaj neslo. Čc pa ni javno igrošče, tedaj mora mestni magistrat vse potrebno ukreniti, da sc tam napravi mir in red. — Več prizadetih davkoplačevalcev. lj Postelja v grmovju. Sinoči je stražnik naletel v grmovju za muzejem na zakonska, žganjepitju zelo podvržena Karola Johana in njegovo ženo Jerico, ko sta mirno spala. Ko je varnostni organ dvojico zbudil, je moral prečuti take, da se jc mimoidočim gabilo. Ker zmerjanja le ni bilo konca, je stražnik oba odvedel v zapor. lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Kur-' nik, mestna uboga, 89 let. — Albin To-minc, četovodja 17. pešpolka, 24 let. — Helena Knavs, rejenka, 6 mesecev. — Alojzija Hessele, bivša hišina, 89 let. — Roza Kristan, hči tovarniškega delavca, 7 ur, — Anton Andolšek, gostač, 67 let. — Josip Bukovnik, brivec, 36 let. — Edvard Šlegl, živinozdravnik in učitelj podkovstva, 69 let. lj Našla se jc pretekli teden denarnica z nekaj denarjem ob železniškem tiru na Duanjski cesti. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri tajništvu S. L. S., Miklošičeva cesta 6. lj Umrla sta v ljubljanski bolnišnici Ludovik Braunseiss, vpokojeni poduradnik, star 84 let, in Rudolf Ra-steiger, star 52 let, sodni oficijal. lj Slavno urednišlvo »Slovenca« v Ljubljani. — Sklicevaje se na 8 19. tiskovnega zakonika prosim, da sprejmete naslednji poravek svoje, v »Slovencu« z dne 27. avg. št. 195 priobčene notice »Liberalni kandidat obsojen zaradi tatvine rib«. — Ni res, da je Ham-bergerjev sulc tehtal 5 kg, res pa je, da je tehtal le 2 kg. V Ljubljani, dne 23. avgusta 1912. — Franc Hamberger. lj Proda se prijazen lisjak za nizko ceno v Rebri št. 3. Telefonska in brzojavna poročila. \VDIJENCA GROFA BERCHTOLDA. IschI, 30. avgusta. Danes je bil minister za zunanje zadeve grof Berchtold pri cesarju v avdijenci ter mu poročal o svojem obisku pri rumunskem kralju na Si-naji in o tekočih zadevah svojega resorta. PRINC JURIJ ZBLAZNEL. Pariz, 30. avgusta. Princ Jurij, bivši srbski prestolonaslednik, je kazal zadnje čase znake maniakaličnega razburjenja in je postajal nasilen. Dodeljeni mu častnik je prišel večkrat v mučen položaj in je naposled odpotoval v francosko Švico ter od tam brzojavil v Belgrad, naj ga odpokličejo. Zadnji čas ga je princ napadel, da je moral pred njim zbežati. Princa Jurija so v Parizu prepeljali v živčni sanatorij. ATENTAT NA TAFTA. Columbus (Ohio), 30. avgusta. Neka žena, ki se imenuje Karla Beers, je poizkusila atentat na predsednika Zedinjenih držav, Tafta. Ker je bržčas nora, so jo.pre-peljali v norišnico. CESAR VILJEM. Berolin, 30. avgusta. Zdravje cesarja Viljema je popolnoma normalno. AVTOMOBILSKA NESREČA. Inomost, 30. avgusta. Na Zirl-cesti je neki avtomobil telebnil v globočino. 1 žena je mrtva, 1 težko ranjena, 1 si je zlomila roko. NESREČA V RUDNIKU. Gelsenkirchen, 30. avgusta. V jami '»Alma« je šest rudarjev padlo v globino, pet se jih je ubilo. PRVI ITALIJANSKI ČASNIK V TRIPOLISU. Tripolis, 30. avgusta, Tu je izšel prvi italijanski časnik v Tripolisu, »Nuova Italia«. TIFUS V TRSTU. Trst, 30. avgusta. Tu se je zadnje čase pojavil tifus, zlasti okoli Farneta, Bošketa in na Barrijeri. Zadnji mesec je bilo 106 slučajev, Od sobote do četrtka 29. t. m. je obolelo 22 oseb. SMRTNA NEZGODA. Trst, 30. avgusta. Nadzorni organ pri razkladanju materiala za plavž v Skednju, 40letni Jakob Godina iz Skednja se je zamotal v zobovje koles dvigala in bil popolnoma razmesarjen. ZOPET EKSODUS HRVAŠKIH DIJAKOV? Reka, 30. avgusta. »Novi List>< poroča, da nameravajo baje hrvaški dijaki zaradi izjemnega stanja zimski semester zapustiti Zagreb in se vpisati v Prago, Dunaj ln Gradec. KUGA. Astrahan, 30. avgusta. V neki vasi černojarske gubernije je umrlo pet oseb za kugo. ŠPIONAŽA. Peterburg, 30. avgusta. Tu so vjeli Spiona Chovvanetza in ga izročili v trdnjavo Grodno. Baje je špioniral za Nemčijo. »Slovenska siraža". »SLOVENSKA STRAŽA«. Slomškov dar po 20 K: 94. 95. 96. Na sestanku katol. nar. abiturijentov v Kamniku nabranih 79 Iv 65 h. — 97. Josip Kolarič. župnik, Šmartin na Paki, 20 K. — 98. 99. P. Iv. Vogrinec, kaplanu, darovali duhovniki zbrani »na konferenci v Braslovčah 50 kron. — 100. Po Miroslavu Ratej, kaplanu, Sv. Jurij ob Ščavnici, poklanjajo duhovniki zbrani na slavlju 401ct-nice mašništva in 251etnice župnikova-nja pri Sv. Juriju ob Ščavnici 32 K. Nadalje so darovali kot Slomškov dar: Nabrali pri občinski seji občinski odborniki S. L. S. pri Devici Mariji v Polju 8 K 88 h. — Josip Trpin, Št. Flo-rijan pri Gorici, 1 Iv. — Valentin Ber-nik, župnik, Komenda, za prvo avto-mobilno vožnjo 5 K. — Po dr. R. Je-senko daroval And. Oražen, posestnik, Guštanj, povodom ugodnega izida neke kazenske zadeve 10 K. — Mart. Natlačen, posestnik, Sv. Fr. Ksaverij v Savinjski dolini 1 K. — Na gostiji Ivana Verdnik, c. kr. poštnega uradnika v Mariboru, z Reziko Hergouth, nabrala Evica Frangež 12 K 54 h. Novoporočen-cema bilo srečno, nadebudni nabiralki pa lepa hvala! Novi dvekronski novec so darovaH: Fran Fuggcr, Pontafel, Kor., 2 K. — Ivan Glastovec, Donavic, 2 K. — Podružnica v Celju darovala 25 novih dvekronskih novcev, katere je prejela ob priliki prodaje glavnega poslopja gospodinjske šole v Teharjih 50 K. Iz nabiralnikov: Iz nabiralnika podružnice v Koroški Beli 24 K 20 h. — Iz nabiralnika v gostilnah Šemrov v Blckovi vasi in Pogačnik v Gor. Logatcu 14 K 46 h. — Iz na biralnika v gostilni Valentina Se-dej, Sv. Jožef pri Kranju, 5 K. Prispevki podružnic: Podružnica v Škofji Loki 70 K. — Podružnica Vipava 20 K. — Podružnica Kamnagorica 21 K. — Podružnica Pliberk 62 K. — Podružnica Dol pri Ljubljani 30 K 30 h. — Podružnica Gor. Logatec, nabrano ob Slomškovi slavno-sti, 8 K. — Podružnica Dobrlavas, Kor., 43 kron. CERKVENIVESTNIK. lj Duh. vaj v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano sc je te dni udeleževalo 118 duhovnikov ljubljanske škofije, med njimi tudi presvetli knezoškof dr. A. B. Jeglič. Vodil je vaje znani redemptorist P. J. Polivka C. R. Razne stvari. Dinamitni napad na poslanca. Proti poslancu Lacourju je bil izvršen 28. t. m., kakor poročajo iz Pariza, dinamitni napad. Lacourjeva hiša je poškodovana, poslancu in njegovi rodbini se ni nič pripetilo. Smrtno ponesrečil je v Tripolisu laški aviatik, nadporočnik Piero Man-zini. Aeroplan je padel v morje, kjer se je s častnikom potopil. Ženska načelnica tatinske družbe. Dunajska policija jc aretirala člane vlomilske družbe, ki jo jc vodila 401et-na Josipina Frinta, hči nekdanjega dunajskega tvorničarja čevljev in hišnega posestnika. Mlad je pričel. Na Dunaju so zaprli 161etnega kontorista Ivana B., ki je s ponarejenim šckom hotel neko banko ogoljufati za 100.000 K in ki je osumljen, da je ukradel dva poštna Seka, vredna 25.000 K. Zaprli so tudi njegovega brata, ki je sluga dotične banke. Upor ženskih jetnic. Iz Varšave se poroča dar so se v petrikavskem zaporu uprle radi slabe hrane ženske jet-nice. Ko so se izprehajale, so napadle vojaške straže, katerim so izkušalc iztrgati puške. Vnel sc jc boj, v katerem so vendar podlegle jetnice, ki jih je več ranjenih. Velika železniška nesreča. Na postaji Vauxhall je zavozil železniški stroj v zadnji del nekega vlaka. Razbitih je šest voz. Mrtva je ena, ranjenih 30 do 40 oseb. Zaradi stola — diplomatično posredovanje. Kavarnar kavarne Opera v Hamburgu je ukazal na neki stol napisati, da je na tem stolu rajni danski kralj Friderik VII. zavžil zadnje okrep-čilo. Danski generalni konzul v Hamburgu je zahteval, da mora kavarnar napis odstraniti, česar pa ni hotel storiti. Tudi posredovanje hamburške mestne uprave je ostalo brezuspešno, nakar je nastopila danska vlada diplo-matičnim potom. Aretiran laški anarhist. V Seva-stopolu so aretirali laškega anarhista Aradio. ki ga izroči Rusija Italiji. Nezgoda v spremstvu nemškega cesarja Viljema. Ko je jezdaril cesar Viljem dne 28. t. m. v parku VVilhclms-liohe, je padel s konja podpolkovnik Kleist in se tako nevarno poškodoval, da najbrže umre. Dvorni uradnik obdolžen vloma. V Iiarlsruhe je bil poizkušen v vcliko-vojvodski palači vlom. Tat je nameraval ukrasti kinč velike nadvojvodinje. Kriminalna policija je osumila in aretirala nekega dvornega uradnika vloma, ti so ga oddali v blaznico, da do-ženejo, če ni norec. Profesor Gomporz umrl. Umrl jc v Badnu dunajski vseučiliški profesor, član gosposke zbornico in dvorni svetnik dr. Teodor Gomperz. Rajnik jc bil rojen dne 29. marca 1853. v I3rnu. študiral je na dunajskem vseučilišču jus, filozofijo in filologijo. Na dunajski univerzi se je habilitiral leta 1867., leta 1869. je postal izredni, leta 1873. pa redni profesor klasične filologije. Vpoko-jen jo bil kot vseučiliški profesor leta 1901. Spisal je zelo veliko znanstvenih sestavkov. Kaj se bere po petrograjskih čitalnicah. Zanimivo je zasledovati, katere domače pisatelje najrajši bere občinstvo, ki hodi v čitalnice in knjižnice. Šestnajst petrograjskih knjižnic je obiskalo 200.000 ljudi. Izmed živečih ruskih pisateljev se bere najbolj Nemirovič Dančenko, katerega si je izposodilo 4280 bravcev; na drugem mestu je pisateljica Vrbicka (3846 iz-posojil); Maksim Gorkij je daleč za njima, zakaj bil je izposojen le 1579krat. Kakor Gorkij, je dandanes tudi Andrejev malo bran, t. j. 1548 izposojil; Korolenko je na osmem mestu. Od 200.000 bravcev ga jc želelo imeti samo 1002. Spise Merižkov-skega si je izposodilo 900 ljudi. Izmed ostalih ruskih pisateljev se največ bere Tolstoj, njegove knjige si je izposodilo 10.313 oseb. Zastrupljenje z metil - alkoholom. Zadnje tri mesece se je v Nemčiji z metil - alkoholom zastrupilo 60 oseb, med katerimi jih je 20 umrlo. Orlovska slavnost v Horjulu. Orlovska misel napreduje in naše ljudstvo od dne do dne bolj spoznava veliki pomen orlovske organizacije; zato so prireditve naših fantov povsod sprejete s tolikimi simpatijami. Naše ljudstvo ve, da se bodo njihovi sinovi pod orlovsko zastavo razvili v odločne katoliške može, kakršnih rabi naš narod in naš čas. Javna telovadba, ki jo je priredil telovadni odsek Orel v Horjulju pretečeno nedeljo, dne 25. avgusta t. 1., se je nepričakovano dobro obnesla in pokazala, kaj zmore fantovski trud in disciplina. Že v soboto si je odel Horjulj praznično obleko; številni mlaji, s katerih so plapolale slovenske trobojnice, so naznanjali slovesnost prihodnjega dne. V nedeljo popoldne ob eni uri se je vršil pred Kovačevim mostom sprejem bratskih odsekov. Tu je v prisrčnih besedah pozdravil došle brale Orle g. občinski gerent Ivan Stanovnik. Za pozdrav se je zahvalil brat podpredsednik vrhniškega okrožja Leopold Turšič, ki je v odzdravnih besedah naglašal, da ga veseli pozdrav horjuljskega občinskega gerenta, ker priča, da danes stopajo Orli na domača tla, med svoje ljudi. Skozi slavolok odkorakajo nato orlovske vrste skozi vas, na čelu pa svira pred njimi orlovska godba iz Selc. Množica ljudstva spremlja orlovsko četo do cerkve, kjer pozdravi zbrane Orle v imenu horjuljske župnije vlč gosp. župnik Josip Pristov. Nato pa naslika brat L. Turšič v krasnem govoru pomen orlovske organizacije za slovensko mladino in sploh celo slovensko ljudstvo. Njegov govor je bil navdušeno sprejet. Ob 3. uri se je vršila na Žagarjevem vrtu javna telovadba z veselico. Vsa prireditev je prav dobro uspela, za kar smo dolžni posebno zahvalo našim domačim deklelam v narodnih nošah, ki so stregle zbranim gostom v paviljonih in šle telovadnemu odseku pri prireditvi v vsakem oziru zelo požrtvovalno na roko. Nadalje dolguje naš telovadni odsek iskreno zahvalo vsem darovalcem dobitkov in smrek ter občinstvu iz Horjulja in okolice, ki je v tako lepem številu počastilo slavnost naših Orlov. Slednjič se zahvaljujemo bratskim odsekom z Vrhnike, iz Borovnice, Dolenjega Logatca, Stare Vrhnike, iz Ligojne, z Dobrove, Viča, iz Domžal in Brezovice za udeležbo in prijazno sodelovanje pri javni telovadbi, kakor tudi slavni orlovski godbi iz Selc. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 30 avgusta 1912. Pšenica za oktober 1912 . . . 11*39 Pšenica za april 1913.....11'86 Rž za oktober 1912.....9 62 Rž za april 1913 ....... 9-92 Ove» za oktober 1912 . . , . 10 31 Oves za april 1913 ...... 9'42 Koruza za september 1912 . , 9 22 Koruza za aoril 1913 ..... 71D e - Caa opazovanja Stanjo barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo « 1 ■S 2 tj * («» a-1. 2'J 9. zveč. 738-2 14-8 sl. jug jasno 30 7, zjutr. 2. pop. 738-2 735-1 10-3 24-2 brezvetr. sr. jjzah. megla jasno 00 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm Srednja včerajšnja temp. 15-2», norm. 17-3°. 2716 C. kr. kmetijska družba kranjska naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni in zasluženi uradnik, gospod Edvard Schlegel učitelj podkovstva na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske včeraj zvečer ob pol 12. umrl. Pogreb rajnkega bo v soboto, dne 31. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Marije Terezije cesti štev. 14. Bodi blag spomin zvestemu in zasluženemu uradniku. V Ljubljani, 30. avgusta 1912. Braz vsacega posebnega obvestila. 2711 f Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, predragi soprog in oče, gospod UMI Rastešger c. kr. sodni nadoficijal danes, dne 30. avgusta 1912 ob pol 1. uri ponoči, po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, udan v voljo božjo, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 1. septembra 1912 ob četrti uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče na Viču pri Ljubljani. Sv. maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V L j u b 1 j a n i, 30. avgusta 1912. Justina Rasteiger Rudica in Teodor soproga. otroka. 1'ogrebno podjetje ,,Konkordia" v Ljubljani Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po dolgotrajni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl naš ljubi soprog, oče, tast in ded, gospod Franc lankovič c. kr. davčni sluga v pokoju ln posestnik. Pogreb predragega pokojnika bo v petek dne 30. t. m. popoldne ob 5. uri iz hiSe žalosti na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Sv. Jakoba. Kostanjevica, 28. avgusta 1912. Žalujoča rodbina Jankovic. Zahvala. Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince se vsem onim, kateri so pripomogli, da jc veselica z javno tombolo dne 18. avgusta bodisi gmotno kakor tudi moralno tako krasno vspela, najtopleje zahvaljuje. Osobito pa je dolžno zahvale cenjenim gospodičinam, katere so prodajale srečke, bratskim gasilnim drustvam za vdeležbo veselice ter vsem cenjenim darovateljem dobitkov, kateri so pripomogli k lepi vsoti prebitka, kuteru st je plodonosno naložila za stavbni sklad gasilnega doma. Vič-Glince, 26. avgusta. 1912. 2700 % Odbor F. S. Finžgar: Naša kri. Cena 1 K 40 ,'in,, vezano 2 K 50 vin. Založila »Katoli-ika Bukvama« v Ljubljani. — Pisatelj je ivoj edelo, ki je in ostane naša najboljša igodovinska drama, izpopolnil, tako da vori sedaj umotvor, ki mu ni mogoče ničesar prigovarjati. Tendenca je položena sdaj še bolj v dejanje samo, slog je kratek, apidaren, vse osebe ostro izklesane, ne- verjetnosti (III. dejanje) odpravljene, dogodki teko še bolj naglo in živo, nepotrebne retorike ni več. To je kos slovenske zgodovine, obenem simbol trpljenja in tudi zmag našega ljudstva, slavospev naši krvi. > Naša kri'< je sedaj postala last našega ljudstva, oprizarjala se bo na odrih naših društev. tt • • k via «» najboljši in higijenično najpopolnejši ročni razpraševalec z dvojnim vsesalnim učinkom in izmenjavajočim se ustnikom za vse vrste razpraševanja. 2666 Razkazovanje aparata v hotelu pri ..Slonu" dne 30. In 31. avgusta. muc i Odvetniška pisarna dr. Frana Srnčič-a in dr. Mat. Pretner-ja v Trstu, ulica Nuova št. 13(11, sprejme izurjenega stenografa - strojepisca ueSčega slouensko-nenušhega jezika. Italijanščine vešči imajo prednost. Nastop službe 1. oktobra 1.1. Pogodba po dogovoru. 2704 3 Duhovnim sobratom naznanjam, da je velečastiti gospod Anton Stenovec župnik v pokoju v četrtek, dne 29. avgusta dopoldne ob 10. uri, previden s svetimi zakramenti, v starosti 68 let udano v Gospodu zaspal. Pogreb je v Kamniku, v soboto ob 9. uri dopoldne. Spominjajte se blagega ranjkega v svojih molitvah. Kamnik, 29, avgusta 1912. 2705 Iv. Lavrenčič, dekan. Išče se za takojšnji nastop izprašan Bolesti polni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je ljubljeni oče, stari oče in svak, gospod Ludovik Praunseiss včeraj, dne 29. avgusta ob 10. uri zvečer po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 84 let mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega pokojnika bode dne 31. avgusta 1912 ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše se bodo brale v ponedeljek, dne 2. septembra v cerkvi Marijinega Oznanenja. Priporočamo dragega pokojnika v molitev in blag spomin. 2706 Ljubljana, 30. avgusta 1912. Žalujoči ostali. Brez vsaeega posebnega naznanila. {v -,: A •'. .••••• •'•,•'• V- .'■■'•!'-: ■ ■ t V ' • ' •'■i; •• v -V• - J .'-T ! V ' »■ St. 4200. Oglas. Tetn potom se javno razglaša, da se vrši letni običajni sejem Subo-tinje v Buzetu dne 15. septembra 1913. Glavarstvo občine Buzet, dne 27. avgusta 1912. 2707 Načelnik: Rašpolič, 1. r. C. kr. ministrstvo za deželno brambo. K dep. XII., št. 2051 iz 1912. 2655 favni ponudbeni razpis v zadevi dobave ugotovljenih oblačilnih predmetov in opravnih vrst za c. kr. deželno brambo. Ministrstvo za deželno brambo namerava oddati za potrebo leta 1913 dobavo raznih oblačilnih predmetov in opravnih vrst potom javnega razpisa in vabi k vlaganju pismenih ponudb, katere morajo dospeti najkasneje do 22. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne pri vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za deželno brambo na Dunaju. Na to dobavo nanašaj oči se ponudbeni razpis, iz katerega so razvidna vrsta ter število dobavnih predmetov, podrobna določila glede vlaganja ponudb in splošni dobavni pogoji, je bil že v celoti objavljen v dnevniku ..Slovenec" z dne 29. avgusta 1912, številka 197. Dunaj, v avgustu 1912. Od c. kr. ministrstva za deželno brambo. Mesto posebnega obvestila. ki moi'a biti zmožen slovenščine in nemščine in ima dobra spričevala. — Reflektantje naj pošljejo svojo ponudbe z zahtevo plače pod šifro „A. 6. F. 2676" na upravo našega lista. 2676 iF D" JI. LEVICNIK 2701 odpotuje do 23. septembra. Ek --^ Dobro ohranjene 2708 Ivana Schlegel naznanja v svojem in v imenu svojih hčera Rerte Hribar in Rožene Peternell pretužno vest, da je Vsegamogočni po dolgem trpljenju poklical k Sebi danes ponoči ob pol 12. uri, previdenega s svetimi zakramenti, našega ljubljenega in dobrega soproga oziroma očeta in deda, gospoda Edvarda Selile živinozdravnika in učitelja podkovstva. Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo v soboto 31. avgusta ob 4. uri popoldne v hiši žalosti Marije Terezije cesta št. 14. blagoslovili in nato pri Sv. Križu položili k večnemu počitku. Sv. zadušna maša se bode služila v pondcljek ob 9. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1912. Prvi kranjski pogrebni zavod l'r. Doberlet. za manufakturno in špecerijsko blago biini Ivan Repovš, trgovec in po-IlUJJl sestnik, št. Janž, Dolenjsko. . "v. . ••• • .1 -i.' • . " • . i . ' '.:■'< ; .'.' -. v >< i Merske novice. S Velika Slomškova slavnost se vrši v nedeljo, dne 1. septembra v Pi-šecah. 5 Iz Zgornje Radgone poročajo, da se je boj za gornjeradgonski okrajni šolski svet ugodno iztekel za slovensko stvar. Stari okrajni zastop s slovensko večino je namreč dne 26. julija 1911 izvolil po pretečeni šestletni dobi pravilno z nadpolovično večino novi okrajni šolski svet s slovensko večino. To volitev je pa ljutomersko okrajno glavarstvo na nemški pritisk razveljavilo. Slovenci so se pritožili na notranje ministrstvo, katero je pritožbi ugodilo iu volitev potrdilo. š Imenovanji. Imenovan je profesor dr. Franc Handl na celjski gimnaziji za profesorja na dunajski Elizabet-ni gimnaziji. — Sodni kanclist Franc Weitz v Ormožu je imenovan za ofi-cijala. š Imenovani so pri graškcm deželnem sodišču praktikantje dr. Viktor Marin, dr. Aleksander Seelig, dr. Rob. Dreyhausen in dr. B. Buchmesser za avskultante v področju graškcga nad-sodišča. š Celjska notarska zbornica jc štela leta 1911 — 23 članov, od teli dva v Celju. š Nove telefonske zveze na štajerskem. V ponedeljek dopoldne ob 9. uri je bila otvorjena inlerurb. telefonska zveza Aussee—Gradec. — Z odlokom z dne 9. avgusta je dovolilo trgovinsko ministrstvo interurbansko zvezo med Spielfeldom in Ljutomerom. Telefonska omrežja se bodo ob tej novi telefonski progi uredila v Cmurcku, Običajni, Radgoni, Radincili, Križevcih in Ljutomeru. š Poročil se je v kapucinski cerkvi v Celju hišni posestnik in tovarnar gospod Ivan K rajne z gdč. Ano Dolinšek. š Umrl je v celjski bolnišnici v 70. letu starosti izdelovatelj glavnikov J. Huttig. š Napada. Iz Vojnika: Tc dni se je vračal posestnik Ignac Slapnik s svojo ženo iz Vojnika proti domu. V škofji vasi ga je brez vzroka napadel zidar Franc Javornik in ga tako pretepel, da je Slapnik dobil hude poškodbe. — V eni zadnjih noči proti 10. uri se je iz Vojnika vračal domov posestnik in zidar Anton Zupane. Na cesti ga jc iz zasede napadel fant Alojz Štante in ga z lato udaril po glavi ter ga precej ranil. Oba napadalca .so naznanili oblastim. š Pogumni vodja lokomotive. Tc dni je peljal vlakovodja Franc Novak prazno lokomotivo iz Ponikve pri Po-ličanah. Pred pazniško hišo št. 470, kakih 40 metrov pred strojem je videl iti po tiru triletnega otroka. Hitro je začel ustavljati lokomotivo ter skočil ž nje in letel pred njo ter tako rešil z lastno nevarnostjo otroka gotove smrti. — Ko sc jc isti strojevodja pripeljal na postajo Ponikva, jc hotel na vozečo lokomotivo skočiti nek paznik. Temu pa je vsled neprevidnosti spodi*snilo in stroj ga jc vlekel seboj. Novak je lokomotivo hitro ustavil in tako rešil paznika težke nesreče. š Ogenj. Pri Sv. Primožu pri Št. Jurju ob južni železnici jc zgorela hiša in gospodarsko poslopje Karola Zupanca. Kako je ogenj nastal, ni znano. Škoda jc precejšnja. š Poneveril je v Mariboru neki M. Pevec, doma v Hermancih pri Ormožu, pri delavski pekariji, za katero je raz-našal kruh, 600 K in pobegnil z denarjem. š Surov sin. Iz Kozjega: Pri posestniku Francu Koreninič pri Sv. Petru pod Sv. Gorami živi na prevžitku njegova mati Katarina. S to jc sin zelo grdo ravnal. Dostikrat je prišel pijan domu in mater hudo pretepal. Te dni sta se z materjo zopet sprla. Sin jo jc pretepal s pestmi in jo podrl na tla. Mati je dobila na glavi in prsih težke poškodbe. Surovega sina so naznanili orožnikom. š Vlom. Pri posestniku Filipu Šmi-govcu v Dežnem pri Sv. Trojici v Halozah so ponoči vlomili tatovi ter odnesli raznih stvari v skupni vrednosti okrog 200 lv. Orožniki vlomilce zasledujejo. š Smrtna kosa. V Celju je umrla včeraj, 29. t. m., žena čevljarskega mojstra M. Mačeka. — V Laškem trgu je umrl sodar delniške pivovarne Vaclav Novotny. Najedel se je sadja in potem napil vina, kar je najbrže povzročilo njegovo smrt. — V Št. Ilju v Slov. gor. je umrla posestnica Elizabeta Draž, sestra č. g. .lakoba Očkerla, župnika pri Sv. Andražu v Slov. gor. — V Solčavi je umrla Uršula Žagar, p. d. Tišlerca, v staro«}) Ljubljana. 267-t 3 vr im Tisk: »KatoliSke -Tiskarne«. OtLsrovorni urednik: Miha Moške«.