o
1
leto n-St
DOMŽALE, 20. oktober 1977
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
DELO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
Izvršni svet skupščine občine Domžale je imel v obdobju od 20.9.1977do 10.10.1977 tri seje in sicer:
22.9.1977 skupna seja izvršnega sveta skupščine občine Domžale (138. seja), IO Skupnosti socialnega varstva Domžale in IO Občinske zdravstvene skupnosti Domžale.
Na seji, na kateri so bili prisotni tudi predstavniki Zdravstvenega doma Domžale in Zdravstvene skupnosti Slovenije, je bilo obravnavano poročilo o izvajanju zdravstvenega varstva na območju občine Domžale ter gradivo'za samoupravne sporazume na področju zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva. Sklepi in stališča s tega sestanka so bili predlagani v obravnavo in sprejem zborom skupščine občine Domžale in zborom Občinske zdravstvene skupnosti Domžale (sklepi in stališča so objavljeni v današnji številki Skupščinskega poročevalca).
28.9.1977 139. seja IS SOb Domžale
Predlog sklepa o javni razgrnitvi naslednje urbanistične dokumentacije:
A) Sprememba urbanističnega programa občine Domžale:
Lokacija plinske postaje Količevo in odcepni plinovod od obratov Papirnice Količevo, Helios Količevo in Helios Domžale.
Načrt obravnava lokacije razdelilne plinske postaje na Količevem in traso odcepnega srednjetlačnega plinovoda do navedenih obratov, ki bodo prvi porabniki plina iz magistralnega plinovoda v občini Domžale. Razdelilna plinska postaja je predvidena vzhodno od ceste Količevo — Radomlje, nasproti novega objekta KS III Papirnice Količevo.
Od plinske postaje poteka priključek preko ceste Količevo — Radomlje v intiuttsijski kompleks Papirnice Količevo. Priključek za obrat Helios Kotit«#o in obrat Helios Domžale poteka proti jugu vzhodno od naselja Kohćawa, nato proti zahodu ob južnem delu naselja Količevo, nato v*hodnr>*od naselja Vir proti jugu, prečka cesto 1/10 Ljubljana—Maribor in oh ju>llTWani te ceste proti zahodu do obrata Helios Domžale.
B) Sprememba urbanističnega načrta Domžale — Mengeš - cona obratov Semesadike Mengeš in zazidava te cone.
Na predlog OZD Semesadike Mengeš je Biro 71 Domžale izdelal načrt cone obratov navedene OZD in predlog zazidave te cone. Po predlogu bi cona zajemala površine med strugo Pšate, razbremenilnikom Pšate, cesto Mengeš - Brnik in pešpotjo mimo Ravberjevega gradu. V tej coni se že nahajajo obrati Semesadike. Se proste površine namerava investitor izkoristiti za gradnjo hladilnice, steklenjaka, parkirnih prostorov in montažnih stanovanjskih hiš tipa Marles za svoje delavce.
C) Zazidalni načrti:
a) Zazidalni načrt Domžale—Zaboršt je bil izdelan na Biro 71 Domžale po naročilu Krajevne skupnosti Domžale in zajema površine, ki se nahajajo med Kamniško Bistrico, cesto Domžale—Ihan in daljnovodi visoke napetosti na južni strani. V navedeni površini se po predlogu načrta predvideva individualna stanovanjska gradnja.
b) Sprememba zazidalnega načrta Domžale—Center:
Sprememba zazidave z individualnimi atrijskimi vrstnimi hišami v blokovno zazidavo (zahodno od Rojske ceste in severno od ulice Veljka Vlahoviča). Zazidalni načrt Domžale—Center predvideva ob ulici Veljka Vlahoviča 17 individualnih vrstno-atrijskih hiš. V sedanji fazi je izvedena samo parcelacija zemljišča. Komunalna oprema za individualno zazidavo še ni izvršena.
Na predlog Samoupravne stanovanjske skupnosti je izdelan načrt, ki predvideva na omenjenem kompleksu blokovno zazidavo 90 stanovanjskih enot zaradi večje izkoriščenosti zemljišča.
Predlog izvedbe parkirnih prostorov ob ulici Veljka Vlahoviča za trgovske prostore v SPB - 4, je izdelan po naročilu Trgovskega podjetja Napredek Domžale, ki ima v SPB-4 trgovske prostore in želi za svoje stranke urediti parkirišča ob ulici Veljka Vlahoviča.
c) Sprememba zazidalnega načrta Trzin-Mlake (predlog nadaljevanja gradnje vrstnih hiš SGP Gorica - II. faza).
Na predlog Biro 71 Domžale - TOZD SKD in SGP Gorica Nova Gorica je izdelan načrt nadaljevanja gradnje vrstnih hiš v novem naselju Trzin — Mlake.
Po predlogu načrta se predvideva gradnja 32 individualnih vrstnih hiš po načinu gradnje za trg na zahodni strani obstoječih vrstnih hiš, ki jih je gradilo SGP Gorica.
č) Predlog zazidave med Savsko in Radio cesto v Domžalah je bil izdelan po naročilu Krajevne skupnosti Domžale. Po tem predlogu se v omenjenem kompleksu predvideva gradnja 11 prostostoječih individualnih stanovanjskih hiš kot dopolnitev obstoječi zazidavi.
d) Sprememba zazidalnega načrta Mengeš — Zavrti je bila izdelana na predlog Dodič Jožeta, Partizanska 26, MengeS, zaradi reševanja dostopa do parcele v coni zazidalne zazidave južno od Partizanske ceste.
Izvršni svet je predlog sklepa sprejel, da se da navedena urbanistična dokumentacija v javno razgrnitev za dobo 30 dni (sklep o javni razgrnitvi je objavljen v današnji številki Uradnega vestnika občine Domžale).
Predlog odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Domžale.
Na podlagi 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 24—1184/75) določi skupščina občine Domžale komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena. Pri izdelavi odloka so bile upoštevane dejavnosti, ki jih predpisuje zgoraj citirani zakon, dopolnilne dejavnosti pa so navedene v drugem odstavku 1. čl. tega odloka.
V drugem členu odloka so na navedene komunalne organizacije, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena in njihovo področje dela.
Iz odloka je razvidno, da so še vedno najpogostejši izvajalci komunalnih del krajevne skupnosti in to predvsem v tistih komunalnih dejavnostih, ki nimajo urejenega sistemskega financiranja.
Zato se s tem odlokom potrjuje sedanje stanje, v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti pa bo potrebno zagotoviti izvajanje komunalnih dejavnosti potom komunalnih organizacij in urediti sistemsko financiranje.
Osnutek tega odloka so zbori skupščine občine Domžale že obravnavali in osnutek dali v javno razpravo. Na osnutek odloka je dala pripombo Krajevna skupnost Trzin in sicer predlaga, da bi komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena lahko opravljale vse komunalne organizacije in to po načelu konkurenčnosti. Izvršni svet predloga Krajevne skupnosti Trzin ni osvojil zaradi tega, ker smatra, da moramo v občini Domžale prvenstveno skrbeti za usposobitev komunalnih organizacij posebnega družbenega pomena s sedežem v občini Domžale. Cene komunalnih uslug bosta usklajevala zbor izvajalcev in zbor uporabnikov Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Domžale. Na ta način bo zagotovljeno varstvo in onemogočeno neupravičeno in prekomerno zaračunavanje komunalnih uslup. V seznam izvajalcev sta bila dodatno uvrščena še Semesadike Mengeš in Arboretum Volčji potok za urejanje in vzdrževanje javnih parkov, nasadov, drevoredov in zelenic.
'•ter je z zakonom določeni rok za ureditev občinskih predpisov na področju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena že pote-čen(30.4.1976) in ker je ta odlok osnova za ureditev statutov in splošnih aktov komunalnih organizacij posebnega družbenega pomena, predlaga izvršni svet navedeni odlok zborom občinske skupščine v obravnavo in sprejem.
Odlok o upravljanju stavbnih zemljišč v občini Domžale
Odlok o upravljanju stavbnih zemljišč obravnava prenos pooblastila iz Biro 71 Domžale na Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Domžale.
Na podlagi zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7—320/77) je Samoupravna komunalna interesna skupnost predlagala Izvršnemu svetu SOb Domžale, da prevzame celotno dejavnost komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v občini Domžale.
V ta namen SKIS organizira svojo strokovno službo za opravljanje te dejavnosti. Določena strokovna opravila bo SKIS pogodbeno oddajala delovnim organizacijam (izdelava zazidalnih načrtov, izvajanje gradbenih del pri komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč, nadzori in podobno).
29851419
3629
Izvršni svet SOb Domžale je predlog Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Domžale obravnaval na večih sejah in po uskladitvi stališč z družbenopolitičnimi organizacijami občine Domžale sprejel sklep, da se predlog o prenosu dejavnosti iz Biro 71 Domžale na SKIS osvoji.
Omenjeni prenos je v skladu z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Ur. list SRS, št. 7-320/77) in zakonom o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 53-764/77).
Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7-320/77) v 3. členu določa, da s stavbnimi zemljišči upravlja občina po svojih organih, ali jih izroča v upravljanje Samoupravni komunalni interesni skupnosti oziroma Stavbni zemljiški skupnosti ali krajevni skupnosti.
V 50. členu navedeni zakon določa, da morajo občinske skupščine do 31. decefnbra 1977 zdoločbami tega zakona uskladiti predpiseo prispevku za uporabo mestnega zemljišča ter o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča.
Zato je izvršni svet skupščine občine Domžale sprejel sklep, da navedeni odlok predlaga zborom občinske skupščine v obravnavo in sprejem.
4. Obravnavanje vlog občanov za izjemne lokacije, za legalizacije in za premoženjsko pravne zadeve.
Izvršni svet je ponovno sprejel sklep, da je potrebno k vsaki vlogi, ki jo obravnava izvršni svet, priložiti mnenje krajevne skupnosti. Brez predhodnega stališča in mnenja ustrezne krajevne skupnosti izvršni svet vloge ne bo obravnaval.
6. 10. 1977 140. seja IS SOb Domžale
Predlog odloka o potrditvi poteka lokalne ceste št. IV/106 Šentvid— Zlato polje na odseku Šentvid — Brdo — Čeplje in poteka cest v Trzinu
Odlok o potrditvi poteka lokalne ceste št. I V/106 Šentvid-Zlato polje na odseku Šentvid — Brdo — Čeplje in poteka cest v Trzinu je osnova za ureditev lastninskih odnosov z lastniki zemljišč ob cesti, ker se bo z rekonstrukcijo cest posegalo v zemljišča individualnih lastnikov. Načrta rekonstrukcije cest sta bila sprejeta s sklepom 118. seje IS z dne 7.4.1977 (sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale, št. 6/77) v javni razgrnitvi za dobo 30 dni.
Izvršni svet je sprejel sklep, da navedeni odlok predlaga zborom občinske skupščine v obravnavo in sprejem.
Predlog odloka o sprejetju naslednje urbanistične dokumentacije: lokacija 20 kV daljnovoda Krašce — TP Vrhpolje — TP Javorščica z odcepom za TP Tustanj
Z odlokom o sprejetju naslednje urbanistične dokumentacije: lokacija 20 kV daljnovoda Krašce - TP Vrhpolje — TP Javorščica z odcepom za TP Tustanj bo dopolnil urbanistični program občine Domžale in urbanistični red za naselja v občini Domžale. Odlok bo služil kot pravna osnova za razlastitvene postopke za pridobitev zemljišč.
Načrt dokumentacije je bil s sklepom 131. seje IS z dne 14.7.1977 dan v javno razpravo za dobo 30 dni (sklep o javni razgrnitvi je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale številka 10/77).
Izvršni svet je sprejel sklep, da navedeni odlok predlaga zborom skupščine občine Domžale v obravnavo in sprejem.
Sklep o javni razgrnitvi naslednje urbanistične dokumentacije:
A) Sprememba urbanističnega programa občine Domžale
a) Lokacija vodovodnega omrežja Gora pri Pečah. Republiška skupnost za ceste je določila nove pogoje odmikov od ceste (6 m). Ker tega odmika ni možno upoštevati, je dokumentacijo treba predložiti v javno razgrnitev. Dejansko pa je vodovod že zgrajen. Lokacijsko dokumentacijo je izdelal Biro 71 Domžale v septembru 1977, pod št. 2639.
b) Lokacija kompleksne kanalizacije Lukovica. Lokacijsko dokumentacijo je pod št. 2452 v avgustu 1977 izdelal Biro 71 Domžale. Izgradnja je predvidena v fazah. Dobiti je potrebno še vsa soglasja. Za čistilno napravo pa se je potrebno dogovoriti z Republiško skupnostjo za ceste v Ljubljani, ker je lokacija predvidena v rezervatu avtoceste.
B) Sprememba urbanističnega načrta Domžale — Mengeš
a) Kanalizacija Vir—Radomlje. Lokacijsko dokumentacijo je izdelal Biro 71 Domžale v juliju 1977, pod št. 2687.
b) Kabelska PT kanalizacija Domžale — Trzin.
Lokacijsko dokumentacijo je izdelal Biro 71 Domžale v septembru 1977 pod zap. št. 2561.
c) Kabelska PT kanalizacija Domžale — Količevo.
Lokacijsko dokumentacijo je izdelal Biro 71 Domžale v septembru 1977 pod zap. št. 2714.
č) Lokacija kabelske PT kanalizacije Domžale - Center.
Lokacijsko dokumentacijo je izdelal Biro 71 Domžale pod št. 2645, julija 1977.
d) Lokacija TP „Plastenka" v Radomljah z 20 kV priključnim daljnovodom.
Lokacijsko dokumentacijo je izdelal Biro 71 Domžale v septembru 1977, pod št. 2631.
Z izgradnjo objekta za „Plastenko" bo potrebna večja količina električne energije iz daljnovoda Radomlje-Rova (oddaljenost pribl. 500 m). Vsa soglasja so zbrana. Izvršiti bo potrebno delni poseg gozda, zato je pripravljena dokumentacija za javno razgrnitev.
e) Lokacija elektrokabelske zanke za industrijo občine Domžale (lokacijska dokumentacija št. 2081, november 1976, Biro 71 Domžale).
Zaradi lokacij prometnih komunalnih vodov in objektov se bo spremenil oz. dopolnil urbanistični program občine Domžale in urbanistični načrt Domžale—Mengeš. Ker se pri delu večkrat pojavljajo težave pri pridobivanju izjav lastnikov zemljišč za izgradnjo komunalnih naprav, služi osnovna urbanistična dokumentacija kot osnova za razlastivene postppke . Vsled tega je IS SOb Domžale sprejel sklep, da se navedena urbanjstična dokumentacija javno razgrne za dobo 30 dni.
Sklep o javni razgrnitvi je objavljen v današnji številki Uradnega vestnika občine Domžale.
Predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
Področja, ki jih ureja ta odlok so določena v obrtnem zakonu, da jih morajo urediti občinske skupščine s svojim predpisom. Po noveiT) obrtnem zakonu, v letu 1973, je občinska skupščina del teh področij uredila z odloki, katerih določbe so združene in novelirane v tem odloku. Dodana pa so le določila glede sprejemanja gostov na prenočevapje ter pogoji za zaposlitev tuje delovne sile, od 5 — 7 delavcev.
V pripravi so sicer spremembe obrtnega zakona, ki bo usklajen z zakonom o združenem delu, katere pa ne bodo vplivale na določbe v tem odloku. Spremembe v obrtnem zakonu bodo le pri ustanavljanju ip delovanju POZD ter pri skupnih obratovalnicah.
Družbeni interes za dejavnosti, ki so naštete v 2. členu tega odloka, mora občinska skupščina predhodno ugotoviti, predno se izda obrtno dpvolje-nje. To določata 13. in 14. člen obrtnega zakona. Družbeni interes za te dejavnosti ne gre razumeti le kot interes za tovrstno dejavnost nasploh, temveč predvsem kot interes, da tako dejavnost opravljajo samostojni obrtniki.
130. člen obrtnega zakona točno določa, kaj se lahko prodaja na c|robno samo neposrednim potrošnikom.
Obrtna dejavnost, kot postranski poklic, se lahko opravlja le, če občinska skupščina za to sprejme ustrezni odlok. V 2. in 4. členu tega odlpka so točno določene dejavnosti, ki se ne smejo opravljati kot postranski poklic, vse druge dejavnosti pa se lahko opravljajo brez omejitev.
V 5. členu odloka so določeni pogoji za oddajanje sob za prenočevanje, ki morajo biti obvezno evidentirane pri pristojnem upravnem organu za gospodarstvo skupščine občine, ki mora opraviti tudi razvrstitev sob v kategorije. Oddajanje sob pa mora biti obvezno preko turističnega društva oz. preko organizacije združenega dela s področja gostinstva.
Obrtni zakon v 144. členu določa, da lahko pristojni upravni organ na podlagi sklepa občinske skupščine dovoli samostojnemu obrtnikg, ki se ukvarja s storitvami, zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev. Obrtni zakon torej pooblašča občinsko skupščino, da mora v posameznih primerih ugotoviti, če je zaposlitev tuje delovne sile od 5 — 7 delavcev dovoljena ali ne. Upravni organ je pri izdaji dovoljenja dolžan odločiti po sklepu izvršnega sveta.
Obrtni zakon določa, da morajo nekatera področja zakona urediti občinske skupščine s svojimi odloki. Ta področja so bila do sedaj urejena z odloki, razen sprejemanja gostov na prenočevanje ter pogoji za zaposlitev tuje delovne sile od 5 — 7 delavcev.
Skupščina občine Domžale je osnutek odloka sprejela na sejah vseh zborov dne 19.7.1977 ter ga dala v razpravo in pripombe. Do vključno 28.9.1977 ni bilo oddelku za gospodarstvo in finance posredovanih nobenih pripomb.
Izvršni svet je po temeljiti obravnavi besedila predloga odloka sklenil, da komisija izvršnega sveta za gospodarstvo in pravna komisija izvršnega sveta ponovno temeljito proučita vsebino navedenega odloka, na l^ar bo izvršni svet ponovno obravnaval in ga predlagal zborom občinske skupščine v obravnavo in sprejem.
Predlog odloka o poslovnem času obrtno-storitvenih dejavnosti v občini Domžale
S tem odlokom se določi poslovni čas za družbene obrtne organizacije in za obratovalnice samostojnih obrtnikov, ki poslujejo s strankami na območju občine Domžale.
Kontrolo nad izvrševanjem tega odloka vrši občinska tržna inšpekcija.
Poslovni čas obrtno-storitvenih dejavnosti v občini Domžale je bil do sedaj določen z odlokom o poslovnem času v trgovinah, gostinstvu in obrti (Ur. vestnik občine Domžale, št. 3/73), katerega določbe pa so veljavne le še za obrt, ker je bil poslovni čas za trgovino in gostinstvo že urejen pred časom s posebnima odlokoma.
Predloženi predlog odloka ureja poslovni čas obrtno-storitvenih dejavnosti, ki poslujejo s strankami — potrošniki.
Zakon o združenem delu v svojem 185. členu določa, da morajo občinske skupščine s svojim odlokom določiti razporeditev, začetek in konec delovnega časa za obrtno-storitvene dejavnosti.
Skupščina občine Domžale je osnutek odloka sprejela na sejah vseh zborov dne 19.7.977 ter ga dala v razpravo in pripombe. Do vključno 28.9.1977 ni bilo oddelku za gospodarstvo in finance posredovanih nobenih pripomb, zato je izvršni svet SOb sprejel sklep, da predlaga zborom skupščine občine Domžale navedeni odlok v obravnavo in sprejem. Pred obravnavo na zborih občinske skupščine naj besedilo odloka prouči pravna komisija izvršnega sveta.
Pregled planiranih in realiziranih proračunskih dohodkov in izdatkov v času od 1. 1. do 31. 8. 1977.
Po proučitvi pregleda je bil ugotovljeno:
- da naj bi po izračunu (na 1/12) znašali doseženi dohodki do 31.8.77 66,66 %;
- da davek na dobiček POZD presega plan, kar bo upoštevati pri rebalansu proračunskih dohodkov. V absolutnem znesku znaša ta procent le 6.576 din;
- da je davek iz osebnega dohodka od kmetijstva dosežen po predvidenem planu;
- da davek iz OD od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti trenutno zaostaja za 4,89 %. Glede na stanje iz preteklega meseca, ko je zaostajal za 8,31 %, je stanje za 3,42 % spremenjeno na bolje;
- da dohodki — davki, navedeni v nadaljevanju vira, označenega pod št. 14, pritekajo po avtomatizmu in davčna uprava na ta priliv nima večjega vpliva;
- da so dohodki, navedeni pod številkami 23 doseženi zadovoljivo in ni bistvenih odstopanj, razen pri posebnem občinskem davku na malo od prometa proizvodov v zasebnem sektorju. Vzrok za tako stanje je v tem, da večji del obrtnikov, ki izdelujejo proizvode, dobi reprodukcijski material v ONPZ Zora in ga preko te tudi proda. To pa pomeni, da se 3 % davek ne obračuna pri takem načinu poslovanja. Isti način je pri nakupu reprodukcijskega materiala po proizvajalnih, trgovskih in drugih OZD;
- da je večji del davkov, navedenih pod številkami 25 dosežen nad planom (to bo upoštevati ob rebalansu), razen davka na posest stavb, za katerega je odmera napravljena v septembru in bodo dohodki dotekali v naslednjih mesecih.
Izvršni svet je sprejel sklep, da naj glede na trenutno stanje proračunskih dohodkov in izdatkov z upoštevanjem trenda gibanja dohodkov in izdatkov v četrtem tromesečju, oddelek za gospodarstvo in finance izdela v roku 14 dni osnutek rebalansa občine Domžale.
Informacija o obiskih v OZD v zvezi z zunanjetrgovinsko menjavo
V skladu s sklepom izvršnega sveta so bili opravljeni obiski v naslednjih OZD: Helios, Tosama, Papirnica, Induplati in Toko.
Na podlagi obiskov v navedenih OZD se lahko ugotovi nekatere skupne točke, ki se pojavljajo pri zunanjetrgovinskem poslovanju. Predvsem se kaže dejstvo, da so izvozne cene, ki jih naše OZD dosegajo na tujih trgih, dosti nižje kot so doma in je zato le vezava poslov tisti pomembni faktor, ki sili, da izvažajo del proizvodnje, da bi si zagotovili pravice za uvoz surovin in repromaterialov. Razlike v cenah doma in na tujem so v večini primerov od 20 % - 30 %, kar kaže na veliko nekonkurenčnost.
Zamenjava surovin in repromaterialov je problematična zato, ker doma ni moč dobiti takšnih surovin ali pa niso dovolj kvalitetne, ki jih nujno uporabljajo naše OZD. V Tosami in Papirnici se kaže, kako z uvedbo moderne tehnologije lahko vplivamo na znižanje cen. V Tosami so z ustreznimi proizvodnimi artikli in z ustrezno tehnologijo dosegli rentabilnost tudi na tujih trgih, v Papirnici pa se bo lastna cena kartona znižala za okoli 1 din pri novi proizvodnji. Pri tej kratki informaciji nismo upoštevali ugotovitev in izkušenj Slovenijalesa, ki je tista OZD, ki dosega v zadnjih dveh letih izredno ugodne rezultate na področju zunanjetrgovinske menjave.
Na podlagi podane informacije je izvršni svet sprejel naslednje sklepe oziroma stališča, ki jih predlaga v obravnavo in sprejem zborom skupščine občine Domžale:
1. Vse OZD, ki ustvarjajo prihodek tudi s poslovanjem na tujih tržiščih in ki uvažajo, naj do 31.11.1977 izdelajo devizne bilance in plane zunanjetrgovinske menjave. Bilance je potrebno posredovati službi za plan in analize SOb Domžale.
2. Služba za plan in analize bo izdelala za leto 1978 devizno bilanco in mesečno spremljala gibanje zunanjetrgovinske menjave v letu 1978. IS bo vsak mesec spremljal vsa odstopanja od planirane menjave ter opozarjal in ukrepal v tistih OZD, ki ne bodo uresničevale svojih planov.
3. OZD, ki ustvarjajo deficit, morajo izdelati analize in proučiti možnosti takšnih proizvodnih programov, ki bi zahtevali čim manj uvoznih surovin in čim boljše dohodkovne rezultate. Zato je potrebno aktivno pristopati tudi k dohodkovnim povezovanjem v okviru poslovnih skupnosti med različnimi TOZD, oziroma iskati tudi možnosti v okviru občine.
4. IS predlaga, da se navedena informacija in sklepi izvršnega sveta obravnavajo in sprejmejo na zborih občinske skupščine skupaj s sklepi,
ki jih je izvršni svet sprejel na podlagi informacije o gospodarskih gibanjih v občini Domžale in analizi polletnega poslovanja uspehov gospodarstva, ter gibanje vseh oblik porabe v obveznosti do družbenega proizvoda. (Bilten št. 17).
Imenovanje komisije izvršnega sveta za reševanje problematike vračanja delavcev z dela iz tujine
V sklepih in priporočilih za postopno vračanje delavcev z dela iz tujine in za njihovo ponovno vključevanje v zaposlitev v SR Sloveniji, katere je sprejela Skupščina SR Slovenije dne 30. julija 1976 (objavljeno v Uradnem listu SRS, št. 20/76), so opredeljene konkretne naloge, z izvajanjem katerih naj bi dosegli postopno in organizirano vračanje delavcev z dela iz tujine in njihovo ponovno vključevanje v zaposlitev v domovini.
Izvršni sveti skupščin občin naj bi v skladu s priporočili ustanovili ustrezna telesa oziroma organe, ki bodo obravnavali in reševali problematiko vračanja delavcev z dela iz tujine. Telesa oziroma organi naj bi usklajevali svojo dejavnost z že obstoječimi koordinacijskimi odbori za vprašanja delavcev v tujini pri Občinskih konferencah SZDL.
Glede rva navedena priporočila je izvršni svet sprejel naslednji sklep:
1. V komisijo izvršnega sveta za reševanje problematike vračanja delavcev z d era iz tujine se imenujejo:
predsednik komisije— Štefan LONCNAR, član IS in predstojnik oddelka za gospodarstvo in finance SOb
člani komisije: — Anton MIKLAVČJČ, član IS in vodja kadrovske službe SOb
— vodja enote Skupnosti za zaposlovanje Domžale
— Franc  SKRJANC, svetovalec za planiranje
SOb.
2. Imenovana komisija naj svojo dejavnost usklajuje s koordinacijskim odborom za vprašanja delavcev v tujini pri O K SZDL Domžale.
3. Komisija naj takoj prične z delom in naj pripravi akcijski program za ppstopno in organizirano vračanje delavcev z dela v tujini in njihovo ponovno vključevanje v zaposlitev.
Iz tajništva IS
IZ ZAPISNIKA
24. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Domžale ter zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti, ki je bilo 29. septembra 1977.
Skupno zasedanje zborov skupščine občine Domžale in zborov skupščine občinske zdravstvene skupnosti je vodil predsednik občinske skupščine Jernej LENIČ. Delo zbora združenega dela je vodila podpredsednica zbora Cilka UKMAR, delo zbora krajevnih skupnosti njegov predsednik Janez ZIBELNIK, delo družbenopolitičnega zbora je vodil podpredsednik zbora Boris LENČEK, delo zborov skupščine občinske zdravstvene skupnosti Domžale pa je vodila predsednica Vladimira HABE.
Predsednik skupščine občine Domžale Jernej LENIČ je pozdravil vse delegate zborov, predstavnika Regionalne zdravstvene skupnosti, predstavnike Zdravstvenega doma Domžale in dijake Centra srednjih šol in predlagal naslednji dnevni red:
1. Izvolitev verifikacijskih komisij.
2. Poročila verifikacijskih komisij.
3. Poročilo o izvajanju zdravstvenega varstva na območju občine Domžale - del, ki ga izvajajo enote zdravstvenega doma Domžale:
a) osnovnega zdravstvenega varstva,
b) zobozdravstvenega varstva,
c) izostajanja od dela v občini Domžale.
4. Razprava o gradivu za samoupravne sporazume:
a) o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
b) o ureditvi zobozdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
5. Predlogi in vprašanja delegatov
Verifikacijska komisija zbora združenega dela je ugotovila, daje od 51 delegatov omenjenega zbora navzočih 35 delegatov, manjka torej 16 delegatov in sicer:
1 delegat delegacije Helios Domžale,
delegat delegacije Slovenija ceste, Obnova, Beton Zagorje, Opekarna Mengeš,
delegat delegacije Papirnica Količevo,
delegat delegacije IPK Servo Mihajl Domžale, Eta, Alko, Žito,
delegat delegacije Melodija, Tamiz,
delegat delegacije Vektor, Ptt, ŽTP, Viator, Elektro, Ljubljanska banka, Zavarovalnica,
delegat delegacije Kmetijska zadruga Metlika in ostale poslovalnice,
delegat delegacije Peko Tržič in ostale prodajalne,
delegat delegacije Avtoservis Domžale, Varnost Mengeš, delegat dele-
gacije Emona, prašičereja Ihan, Kooperacija Domžale ...
delegat delegacije Osnovna šola Mengeš, Šlandrove brigade, V. Perko . ..
delegat delegacije Raziskovalna postaja Rodica, WZ Domžale ... vsi delegati (4) skupnosti kmetov.
Verifikacijska komisija zbora krajevnih skupnosti pa je ugotovila, da je od 32 delegatov zbora navzočih 21 delegatov, manjka torej 11 delegatov. Svojih delegatov niso poslale naslednje delegacije krajevnih skupnosti: Češnjice, Homec-Nožice, Krašnja, Moravče, Peče, Preserje, Rafolče, Trojane, Velika vas, Vir (enega delegata), Zlato polje.
Podpredsednik družbenopolitičnega zbora je podal poročilo, da se je zasedanja udeležilo 13 delegatov, od 12 odsotnih delegatov je 7 delegatov svojo odsotnost opravičilo.
Predstavnica skupščine občinske zdravstvene skupnosti je poročala, da je od 52 delegatov navzočih 21 delegatov zbora uporabnikov in 9 delegatov zbora izvajalcev in ugotovila, daje skupščina sklepčna.
Zasedanju je prisostvoval tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Dorožsle Vrljam DRŽAMIC. Navzoči so bili tudi predstavniki oddelkov in služb občinske skupščine, predstavniki Zdravstvenega doma Domžale, tovariš VIDMAR kot predstavnik Regionalne zdravstvene skupnosti.
Na osnovi gradim, ki je bilo posredovano delegacijam, objavljeno v Občinskem poročevalcu in na osnovi sklepov, ki sta jih sprejete izvršni svet.dujjjjfcijn«- občine ki izvršni odbor občinske zdravstvene skupnosti, so podali kratke uvode v posamezno piahlernatiko predstavniki Zdravstvenega doma: ds. Ludvik KOVAČ, dr. Miran CELESTTN, dr. Mitja ŠIR CEU in dr. lw PEVEC. Na podlagi široke razprave, v kateri so sodelovali: tov/VIDMAR, predstavnik Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana., Jakob ČERNE - član izvršnega sveta, N&fian JERAN - delegat Posebne osnovne šole Homec, Anton LANIŠEK - delegat delegacije Lek, Slavko PETEK - delegat KS Domžale, Janez ZIBJ5LN1K - predisdnik zbora krajevnih skupnosti, Franc ZABRET - delegat občinske zdravstvene skupnosti, Anton MIKLAVČIČ - Slan izvršnega sveta in delegat Krajevne skupnosti Vir in vsi poročevalci, je predsednik skupščine Jernej LENIČ izrazil zadovoljstvo o razpravi in predlagal, da se poleg pismenih predlogov delegacij krajevnih skupnosti Domžale, Lukovica, Mengeš, Prevoje in Vir, stališč in zaključkov s skupne seje izvršnega sveta SOb, izvršnega odbora skupnosti socialnega varstva Domžale, izvršnega odbora občinske zdravstvene skupnosti Domžale, z dne 22 9. 1977, sprejmejo naslednji
ZAKLJUČKI:
1. Skupščina občine Domžale ter skupščina občinske zdravstvene skupnosti sprejmeta poročilo o izvajanju zdravstvenega varstva na območju občine Domžale — del, ki ga izvajajo enote Zdravstvenega doma Domžale s pripombo, da v njem ni nakazanih konkretnih predlogov za izboljšanje obstoječega stanja.
2. Iz poročila izhaja dejstvo, da z obstoječo organiziranostjo zdravstva ter izvajanjem zdravstvenega varstva v občini nismo v celoti zadovoljni tako občani, kot tudi zdravstveni delavci. Zdravstveni delavci naj v okviru Zdravstvenega doma Domžale in v okviru zmožnosti storijo vse, da se obstoječe stanje izboljša s tem, da usposobijo ordinacije za večnamensko uporabo, izboljšajo organizacijo dežurne službe, si prizadevajo vzpostaviti dosledno delovno disciplino, z izboljšanjem organizacije dela zmanjšajo vrste v čakalnicah ter si prizadevajo za racionalno trošenje zdravil, izdanih preko receptov.
3. Z novimi prizadevanji za boljšo organizacijo zdravstva v republiki mora občinska zdravstvena skupnost dobiti svojo polno veljavo, predvsem v občini. Z ustvarjanjem novih odnosov na področju zdravstva mora Zdravstvena skupnost zasledovati tiste cilje, ki bodo zagotavljali zadovoljstvo uporabnikov — občanov in izvajalcev — zdravstvenih delavcev. Uporabniki in izvajalci se morajo preko občinske zdravstvene skupnosti aktivno vključiti v reševanje nakopičenih problemov s posebnim poudarkom na tvornem sodelovanju v javni razpravi o gradivu za samoupravne sporazume, ki prinašajo nove sistemske rešitve za to področje.
4. Preventivni dejavnosti in zdravstveni vzgoji za predšolske in šolske otroke, za delavce v OZD ter za vse ostale kategorije prebivalstva je treba v bodoče posvetiti večjo pozornost.
5. Po podatkih Regionalne zdravstvene skupnosti izostajanje z dela v občini Domžale v zadnjem času močno narašča. Skupščina občine Domžale in skupščina občinske zdravstvene skupnosti priporočata vsem OZD v občini, da spremljajo izostajanje z dela ter o tem razpravljajo na svojih samoupravnih organih ter poiščejo vzroke za izostajanja. Skupščina občine Domžale in skupščina občinske zdravstvene skupnosti predlagata vsem pristojnim, da se sedanjih 30 dni bolniškega staleža, ki jih lahko v lastni pristojnosti predpiše lečeči zdravnik, skrajša na 14 dni.
6. Skupščina občine Domžale in skupščina občinske zdravstvene skupnosti predlagata Zdravstvenemu domu Domžale, da organizira specialistične oblike zdravljenja le v Zdravstvenem domu Domžale, v zdravstvenih postajah pa naj Zdravstveni dom izboljša pogoje za osnovno zdravstvo in zobozdravstvo.
7. Skupščina občine Domžale in skupščina občinske zdravstvene skupnosti predlagata spremembo razmerja pri razporejanju sredstev za posamezne oblike zdravljenja s tem, da je potrebno več sredstev nameniti osnovnemu zdravstvu in zobozdravstvu.
8. Skupščina občine Domžale in skupščina občinske zdravstvene skupnosti na podlagi poročila Zdravstvenega doma Domžale ugotavljata, da so sedanji prostori zdravstvenega doma pretesni, zato podpirata vsa nadaljnja prizadevanja za izgradnjo trakta C Zdravstvenega doma v Domžalah, zdravstvene postaje v Mengšu ter lekarne, ki so predvidene s srednjeročnim družbenim planom občine Domžale ter srednjeročnim planom občinske zdravstvene skupnosti. Delovnim ljudem in občanom je potrebno obrazložiti namen in pomen izgradnje.
9. Skupščina občine Domžale in skupščina občinske zdravstvene skupnosti podpirata prizadevanja služb splošnega zdravstvenega varstva in zobozdravstva, da se opremijo s sodobnimi sredstvi za izvrševanje splošnega zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva. Za uspešnost teh prizadevanj skupščina občine Domžale in skupščina občinske zdravstvene skupnosti priporočata Zdravstvenemu domu Domžale, organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim, da v okviru občinske zdravstvene skupnosti posvetijo posebno pozornost dogovarjanju in združevanju sredstev, s čemer bi se dosledno izpeljala neposredna menjava med izvajalci in uporabniki zdravstvenih storitev. Sodelovanje v tem smislu je potrebno razširiti tudi na relaciji običan — zdravstvena služba.
10. Skupščina občine Domžale in skupščina občinske zdravstvene skupnosti priporočata Zdravstvenemu domu Domžale, da v p k viru možnosti kadrovsko ojača tiste službe, ki so glede zasedenosti pod ravnijo regije, s tem bi dosegli, da je občanom dana možnost enakopravnega koriščenja uslug. Zato je potrebno usmeriti vse napore, da se realizira srednjeročni program kadrovskih normativov v zdravstvu. Zdravstvenim delavcem je potrebno omogočiti, da se permanentno izobražujejo ob dem.
11. Skupščina občine Domžale in skupščina občinske zdravstvene skupnosti smatrata, da je potrebno uskladiti kadrovske normative na število prebivalcev v SR Sloveniji in izdelati enotne delovne normative.
12. Skupščina občine Domžale in skupščina občinske zdravstvene skupnosti priporočata vsem pristojnim, da se v osnovnih šolah s preko 600 učenci uvedejo lastne ambulante, predvsem zobne.
Poročilo in razprave, ki smo jih poslušali, je dejal predsednik skupščine Jernej LENIČ, ugotavljajo, da so zdravstveni delavci večkrat preobremenjeni in delajo dostikrat več kot jim je odmerjeno. Zaradi večkrat pomanjkljivih delovnih pogojev so morali delavci zdravstvenega doma vlagati še več prizadevanja in dobre volje v svoje delo, da je bilo opravljeno v prid bolnika, delavca in občana. Naša skupna skrb je urejati in odpravljati pomanjkljivosti. Nato se je predsednik skupščine občine Domžale zahvalil zdravstvenim delavcem vseh enot zdravstvenega doma za opravljeno delo z željo, da bi problematiko njihovega dela delegati, delavci in občani čimbolje spoznavali in jo z njimi vred čim uspešneje reševali.
Vsi zbori so soglasno potrdili poročilo o izvajanju zdravstvenega varstva na območju občine Domžale - del, ki ga izvajajo enote zdravstvenega doma Domžale, sklepe in stališča Izvršnega sveta SOb in sprejeli dodatne zaključke, ki naj se posredujejo Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana.
RAZPRAVA O GRADIV U ZA SAMOUPRAVNE SPORAZUME:
a) o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji;
b) o ureditvi zobozdravstvenega varstva v SR Sloveniji
Gradivo za to točko dnevnega reda je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 5 Zdravstvene skupnosti Slovenije.
Delegati so prejeli le sklepe in stališča izvršnega sveta skupščine, izvršnega odbora skupnosti socialnega varstva Domžale in občinske zdravstvene skupnosti Domžale, ki so bili sprejeti na skupnem zasedanju 22. 9. 1977.
Zastopnik Regionalne zdravstvene skupnosti tovariš VIDMAR je, podal primerjalni prikaz o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva in o ureditvi zobozdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
Predsednica skupščine občinske zdravstvene skupnosti Vladimira HABE je navzočim posredovala pripombe na gradivo, ki so bile sprejete na razširjeni seji dne 19. 9. 1977:
Sistem doplačila uporabnikov zdravstvenega varstva ne zagotavlja socialne varnosti delovnih ljudi in občanov. Zbrana sredstva % strani uporabnikov bi se zmanjšala zaradi povečane administracije in uvedbe evidenc.
Predlagani razpon doplačila uporabnikov je premajhen glede na razpon osebnih dohodkov in bi moral biti bolj diferenciran.
Verjetno bi bila ustreznejša uvedba posebnega prispevka namesto predlaganega doplačila, ker bi s tem odpadla vsa administracija v zvezi z ugotavljanjem doplačila.
Združeno delo bi moralo dobiti podatke, kakšne so finančne oz. dohodkovne možnosti zdravstvene skupnosti v okviru katerih bj se delovni ljudje in občani, združeni v zdravstveni skupnosti, lahko dogovorili za konkretne pravice v dodatnem programu, ki bo povzročil največ problemov, zato predsednica skupščine tovarišica HABETOVA apelira na vse delegacije, kjer še niso pregledali enotni in dodatni program, naj to še enkrat temeljito pregledajo.
Uvodne besede v razpravo je podal predsednik skupščine Jernej LENIČ, ki je dejal, da je malo težko razpravljati, ker večina delegatov
tega Delegatskega obveščevalca ne pozna, in da je to prvi spodrsljaj organizatorja razprave. Ta zelo pomemben dokument je bil dan v javno razpravo pred letnim dopustom, zaključek razprave pa naj bi bil 25. septembra - to je po končanih dopustih. Čeprav je sedaj rok razprave podaljšan do 15. oktobra, delegatske baze nismo mogli obvestiti.
Predsednik skupščine je izrazil svoje trdno prepričanje, daje napačna usmeritev, da naj bi o teh stvareh razpravljale pristojne zdravstvene skupnosti. Vprašuje koliko občinskih skupščin v Sloveniji je utegnilo dati to točko na dnevni red zasedanj svojih zborov? V Domžalah je tekla sicer široka razprava, kjer so sodelovali delavci v združenem delu.
Dr. CELESTINA, direktor TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Domžale, je delegate seznanil kaj je enoten program in kaj je dodatni program: zdravstvene storitve iz enotnega programa se ne plačujejo (rakasta obolenja, alkoholizem itd.), zdravstvene storitve iz dodatnega programa pa se plačujejo (angina itd.).
Delegat delegacije krajevne skupnosti Domžale Karel KUŠAR se strinja, da o materialu ni mogoče razpravljati, ker ga ni na vpogled. Ugotavlja, da participacija vleče za seboj ogromno administrativnega dela. Ne strinja se z 31. in 32. členom gradiva: zakaj naštevati pravice, če se jih v naslednjem členu anulira!
Meni, da bo večina naših delavcev razporejena v I. in II. skupino, torej bo tisti delavec, ki se bo v svoji delovni organizaciji bolj razdajal in bo bolj produktiven, bolj udarjen. Delavec svoje začetne bolezni ne bo zdravil v zdravstvenem domu. Ali je bolje zdraviti začetno bolezen, ali šele potem, ko je bolezen že napredovala in jo bo treba zdraviti v kliničnem centru. Nadalje delegat KUŠAR ugotavlja, da je ogromno naših občanov zaposlenih v Ljubljani. Zato v Domžalah brez domicilnega principa teh samoupravnih sporazumov ni mogoče sprejeti.
Delegacija krajevne skupnosti Domžale se strinja z enotnim zdravstvenim varstvom v Sloveniji. Vsak navedeni dinarje treba utemeljiti. Kajti gradnje modernih kliničnih centrov širom Slovenije ne bogatijo naših občanov, ampak je treba opremiti naš zdravstveni dom.
Glede gradiva pa je delegat zahteval naj bo izdelano tako, da bo pristopno in razumljivo slehernemu našemu občanu!
Predsednik skupščine LENIČ je prisotne opozoril na članke v časopisu „Delo", ki obveščajo javnost, da so slovenski sindikati zavzeli zelo pametna stališča. Delegate opozarja tudi, da je svet pri SZDL SR Slovenije zavzel določena stališča, ki nas zavezujejo, da se omogočijo razprave o tem v vsaki krajevni skupnosti in TOZD, zato predlagajo podaljšanje roka razprave do 15. oktobra.
V nadaljnji razpravi, v kateri so sodelovali delegati delegacij Lek, Papirnica Količevo, krajevne skupnosti Mengeš, svetovalec za skupno in splošno porabo v oddelku za gospodarstvo in finance SOb Domžale, direktor Zdravstvenega doma Domžale, delegat delegacije krajevne skupnosti Prevoje BITENC in delegat delegacije krajevne skupnosti Domžale KUŠAR, so bili sprejeti še naslednji predlogi, stališča, sklepi in ugotovitve:
- ugotovljeno je, da bo delavec, ki dobro zasluži, dvakrat solidaren: po enotnem in dodatnem programu,
- gradivo je potrebno spremeniti v razumljiv jezik, in ga v zadostnem številu posredovati delegatom in občanom. Vsebuje naj tudi nekaj primerjalnih primerov v številkah, kajti procenti ljudi ne zanimajo;
- postavljena je bila ponovna zahteva po pravilni razdelitvi sredstev za zdravstvo;
- poudarjena je bila zahteva po navzočnosti sindikatov;
- nedopustno je zbrani denar za zdravstvo porabiti za administracijo,
- ker bodo ustvarjene različne možnosti izvajanja zdravstvenega varstva, bomo s tem nazadovali z izboljšanjem zdravstvenega varstva,
- delegati ugotavljajo,, da je participacija politično nesprejemljiva, zanima jih kolikšen procent sredstev se porabi za administracijo in operativo?
- kam gre denar iz prispevnih stopenj, ki ga prispeva združeno delo? Če so v teh sredstvih zajete tudi investicije, je to treba ločiti!
Predsednik skupščine Jernej LENIČ opozori prisotne delegate, da današnjo razpravo nadaljujejo v svojih delegacijah in morda bo prišlo do še nekaj pametnih predlogov, katere je treba poslati Občinski zdravstveni skupnosti Domžale, ta pa jih bo po končani javni razpravi posredovala republiški zdravstveni skupnosti Ljubljana.
Na ločenem glasovanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora, zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Domžale, so bili soglasno sprejeti:
1. sklepi občinske zdravstvene skupnosti Domžale z dne 19. 9. 1977,
2. ugotovitve in sklepi izvršnega sveta skupščine, 10 skupnosti socialnega varstva Domžale in 10 občinske zdravstvene skupnosti Domžale, sprejeti na skupni seji 22. 9.1977,
3. vsi predlogi delegacij OZD in krajevnih skupnosti,
4. sklep o podaljšanju javne razprave do konca meseca oktobra,
5. sklep o skupnem sestanku predsedstva občinske konference SZDL, občinskega sindikalnega sveta in občinske zdravstvene skupnosti zaradi enotnega vodenja javne razprave.
PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV
1. Delegatka delegacije osnovne šole Šlandrove brigade Domžale je posredovala naslednje delegatsko vprašanje: Delegacija na osnovni šoli Šlandrove brigade je že večkrat razpravljala o funkcionalnem zemljišču, ki po zazidalnem načrtu sodi k naši šoli. Ob tem je ugotovila, da je to zemljišče premajhno in ne zadošča za interesne dejavnosti ter potrebe celodnevne šole, kar je tudi stališče staršev, ki so ga sprejeli na roditeljskem sestanku. O tem je razpravljala tudi skupščina Občinske izobraževalne skupnosti, ki smo ji zastavili enako delegatsko vprašanje na seji obeh zborov. Med drugim je sprejela predlog naj na severni strani Osnovne šole Šlandrove brigade odpade gradnja treh stolpičev, zemljišča, na katerih so locirani pa se naj namenijo za našo šolo. Ta predlog je posredovala tudi pooblaščenim strokovnim službam v občini. Zato želimo odgovor na vprašanje, kako naj sprožimo postopek za spremembo zazidalnega načrta, s'katerim bi šola Šlandrove brigade pridobila ustrezna funkcionalna zemljišča.
2. Delegatka zbora izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti sprašuje, kako je z Osnovno šolo Venclja Perka, ki še vedno nima telovadnice, čeprav vsi občani plačujejo samoprispevek za razvoj šolske mreže? Predstavnik Občinske izobraževalne skupnosti in član izvršnega sveta SOb Jakob ČERNEje pojasnil, daje podpisana pogodba za ureditev tega problema. Pričetek gradnje bo v letu 1978, rok gradnje pa je eno do dve leti.
3. Delegat krajevne skupnosti Vir predlaga, da je treba delegacijam čimpreje posredovati kompleten zapisnik današnjega skupnega zasedanja zborov.
4. Na vprašanje delegata delegacije Lek Mengeš, ali se bo gradivo ponovno pošiljalo delegacijam, je odgovoril predsednik skupščine LENIČ, da bo delegacijam posredovan zapisnik oziroma izvleček iz zapisnika današnje razprave, ne pa gradivo republiške zdravstvene skupnosti.
Iz zapisnika
ODMEV IZ KS LUKOVICA
Namen nas vseh je prav gotovo pospešiti samoupravno vlogo krajevnih skupnosti v naši družbi, kot jo določa ustava.
Lahko dovolj odločno rečemo, da je krajevna skupnost enakopraven partner v naši samoupravni družbi z vsemi ostalimi nosilci samoupravljanja kot so organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti.
Kolikor bo uveljavljena družbena samoupravna vloga KS, takšen bo tudi vpliv na razvijanje samoupravnih odnosov znotraj KS. Trd oreh je naše planiranje. Izdelujemo svoje programe na osnovi (večkrat tudi neučakanih) potreb in želja krajanov za urejanje našega okolja, ne da bi vedeli, če bodo naši pro-
grami dejansko tudi finančno pokriti.
Pregled dela v lanskem letu nam lahko pove, da smo si zavarovali goloba na strehi, ne da bi imeli vrabca v roki.
Praksa nam pokaže, da imajo še vedno glavno besedo zbiralci za splošno in skupno porabo, veliko manj pa ustvarjalci in porabniki teh sredstev. To pa je veliko večji problem, kot npr. vprašanje statuta, velikosti KSitd.
Tega smo res nemalokrat krivi sami oz. ljudje, ki so člani sveta KS, zbora delegatov itd., saj se vse premalo vključujejo v delo K S. Eden od dokazov je samo ugotavljanje sklepčnosti na sejah, premajhna zainteresiranost oz. zavest, da prav oni predstavljajo krajane.
Vprašanje je, zakaj ljudje, ki pristanejo, da zastopajo ostale krajane, ne delajo, se ne udeležujejo sej, ali pa se njihova aktivnost konča z zaključkom seje. Namesto, da bi delali, zavihali rokave, obračali lopate prehajajo od besed na brezpomembne, neučinkovite, nepripravljene referate. Od besed k dejanjem je zanje „španska vas".
Kdaj bodo spoznali, da je seja, sestanek le prvi korak k izvedbi konkretne akcije in nič več. Zakaj se zavajamo!
Res obstoja dejstvo, da je KS žarišče življenjskih interesov delovnih ljudi in občanov in ena najbolj aktualnih tem sedanjega časa. Se delovni ljudje in občani dovolj zavedamo svojih samoupravnih pravic, vloge in položaja v KS in se čedalje bolj aktivno vključujemo v njeno samoupravno in družbenopolitično dejavnost?
Tukaj je omembe vredno tudi delo delegacij in vprašanje v kakšni
meri delegati vplivajb na reševanje zadev za katere smatrajo, da jih je potrebno spremeniti in za katere ugotavljamo, da niso v skladu z interesi okolja, ki ga delegati predstavljajo. Mogoče se naši delegati v KS Lukovica tolažijo z mislijo, da so bili v preteklosti bolj aktivni. Kje se izvaja dejansko v praksi, da je delegat človek, ki mu določena skupnost naloži dolžnost in ko jo opravi, da poroča tistim, ki so ga poslali, ne glede na to ali je dolžnost opravil ali ne? Kje je delegat — odposlanec, ki opravlja določene dolžnosti, ne da bi se odvajal od " skupnosti, ki ga pošilja? Kje je de- '. legat, ki se pravzaprav sprehaja sem in tja - če je delegat - in vzdržujet zvezo med. skupnostjo, ki ga-je de- ' legkala in neko drugo skupnostjo, kamor je delegiran?
Jasno kot beli dan je, da je v vseh navedenih problemih posre-
(Nadaljevanje na 13. strani)