25. številka. Ljubljana, vtordt 1. februarija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a v s t r o - o jje r s k o dežele /.a celo leto 1»! tri., za pol lota 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za f-etrt leta :\ gld. .'i<> kr., za en mesec 1 gld. H> kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za eetrt leta. — Za tuje dežele toliko \eč, kolikor poštnina iznaša. - Za gospode učitelje na ljudskili šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za eetrt Irita 2 gld. f>0 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 ^t»l«l. — Za 01 na ti i la M planijo od četiristopnr petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ee se dvakrat, in t kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmawo\ej IriSi »gledališka itolbft". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativno stvari, je v „Narodnoj tiskanu" v Koltnanovej hiši. „Green Erin". vi. Dr. V. Z., V jeseni 1845. leta je zadela Irsko nesreča, ki se da le primerjati s Crom-vvellovimi dragonadami in mercvarenji. To je strašna lakota, ki je nastr.la vsled slabih letin, ki so se ponavljale 1845., 1846. in 1847. leta. To je bila tako grozovita pošast, da jej Se dozdaj nij bilo nikjer para v celej drugej Evropi v tem stoletji. Sicer je glad uže skozi osemsto let stalni spremljevalec Ircev, ali kaj tacega, kakor imenovana tri leta, nijso Še poprej nikdar doživeli. Dolgo časa je trpelo, predno se je bogata Anglijo odločila od glada umirajočim Ircem na pomoč priti. Zabavljajoč so Angleži Ircem se rogali: Vi „preklicovalciu (repealer), kaj hočete od nas, saj pravite zmirom, da nehčete o nas nič vedeti in ste dozdaj zmirom zahtevali, da naj vas kar v miru pustimo! Na zadnje, ko so irski klicaji na pomoč uže strahoviti postali, seje angleški parlament se le odvažil na pomoč, in je izdal v presledkih od meseca do meseca v dveh letih čez sto milijonov goldinarjev, da bi bil prišel v okom vsaj nekoliko tej strašnej bedi. Pa tudi ta sama na sebi ogromna svota je malo izdala in tako hitro izginila, kakor kaplja vode na razbeljenem železu. V irskej pokrajini Roscommon so se vse vasi izpraznile, tako da nij bilo nikjer nobene žive duše več najti, kajti večinoma so ljudje od gladu pomrli, preživeli so pa zbežali in izselili se. Mrtvih uže nij nobeden več pokopaval, ker se nij nihče več brigal za tak posel. V fari Bantrv je en sam župnik po imenu Beglev v enem tednu 42 od gladu umi- «Edr u»r m cis* inJta* «• Pravična in resnična pisma speetabilisova. x. Gospodičina! V Bosni in Hercegovini govore ljudje dva jezika, prvi je zemaljski jezik, kakor je oficijalno ime jeziku hrvatskemu, in drugi je „umgangssprache", to je ravno tisti, kakor pri vas doma na Slovenskem. Zakaj so v Bosni in Hercegovini iz nič naredili „umgangssprache" vi menda neveste? Pa kako bi, ako vam jaz, ki to stvar razumem, ne povem po pravici in po resnici zakaj. V Vojničkej Krajini namreč so do sedaj tudi še imeli v navadi „umgangssprache", odslej pa, ko se bode Krajina pridružila in vte-lovila zemlji hrvatskej, bo zginila do čistega vsa „umgangssprache" in nastopil bo svoje pravice jezik hrvatski. Skoz to se bode se ve da zgubilo pol drugi milijon takih, ki so pomno- rajočih farmanov na smrt pripravljal, od katerih jih je potem res 25 od lakote umrlo. V tej strašnej katastrofi je nehalo na Irskem vsako vladanje in izversevanje zakonov, — anarhija je bila povsod v najlepšem cvetu. Sredi tega strašnega dogodka je umrl slavni O' Connell 15. maja 1840. leta na Laske; . v Genovi, ves potrt od zavesti, da je po tako vspešnem dolgotrajnem delovanji zapustil na konci svojega življenja svoj narod v tako groznej nesreči. Pred to lakotjo je štela Irska osem milijonov prebivalcev. Vsled te nesreče je pa v treh letih padlo njeno prebivalstvo na pet milijonov; tedaj je v teh treh letih tri milijone prebivalcev izgubila! Okoli dva milijona jih je pomrlo od gladu in od kužnih boleznij, čez jeden milijon se jih je pa izselilo preko oceana, največ v severno Ameriko. Ker so bili ti trije milijoni večinoma re-krutirani iz nižjih stanov, delavcev in najemnikov, ostale so neketere graščine skoro popolnem brez delavnih rok. Ali angleški landlordi so si vedeli kmalu pomagati in bila je nekaterim ta katastrofa prav po volji. Dali so prazne vasi razrušiti, in napravili so iz njiv travnike in pašnike v prospeh ovčarije in govedarstva. Ot tistih Jčasov se je tudi na Irskem živinoreja izdatno povzdignila. Tako najde človek na irskih kartah od 1845. 1. in prejšnih let več tisoč vasi zaznamovanih, od katerih nij dandenes nikjer nobenega sledu več. Oil tistega časa sej nij Irska mogla nič več oporaviti, — še dandenes ne šteje njeno prebivalstvo veliko nad pet milijonov. Mej tem se je pa severna Amerika vsled te nesreče jako okoristila. zevali narodnost „umgangssprache" govorečo, in zrto je potrebno, da se v Bosni in Hercegovini nadomesti zguba. Pridružen je in vtelovljenje Vojne Krajine materi zemlji hrvatskej, je stvar neprilična ravno sedaj, ko bi ponemčena Krajina mogla pomagati nemčiti Bosno in Hercegovino, in ne gre v prilog tistim takim, ki govore kamor privandrajo svojo „umgangssprache". Kako je „umgangssprache" uže lepo zelenela in cvetela v Vojnej Krajini, o tem se bo še pisalo in govorilo, ko rias, to je tistih, katere so šteli dne 31. decembra 18H0, ne bo več na tem svetu. Dovolite tedaj, gospodičina, da vam podam tukaj le prepis pisma, pisanega po nekem gra-niČarskem korporalu svojemu prijatelju in kolegi na kordonu, katero je priobčil po originalu letošnji Gj. Deželićev koledar „Dragoljub". Lieber Gajo am Cordone! Ich habe mich vor einigen Tagen mit der Joka kirchenmiissig bevveibet. Das dir nicht unbekannt und schmerz-lich bleibt, will ich dir alle Zeremonien fiir Dandenes prebiva v severo-amerikanskih zjedinjenih državah čez deset milijonov Ircev, deloma prvotnih naseljencev, deloma pa uže njihovih otrok in vnukov. Ti Irci se večinoma tam prav dobro počutijo iti nekateri od njih so bogatini prve vrste. Akoravno severo-nme-rikanski državljani imajo še vendar v sebi ne pomanjšano staro irsko gnjev in srd na pro-kletega „Snssenacha", in spremljajo zmirom z veliko pažnjo vse dogodke svoje prvotne domovine. V tem jih pa tudi marljivo podpirajo in podpihujejo vsi drugi Amerikanci (Yankeeji), ki imajo še od časov VVashingtona staro piko na Angleže. To se je posebno očevidno pokazalo v zad-njej severo-amerikanskej državljanskej vojski. Znano je, da so takrat Angleži na tihem in tudi očitno južne puntarje podpirali, kar je legalno republikansko vlado napolnilo z nepopisnim sovraštvom do Angležev. To priliko so amerikanski Irci v zvezi s svojimi evropskimi brati porabili, da so napravili tajno zvezo zoper Anglijo. Po irskih pravljicah je bila jako imenitna v starih časih mej keltskimi Ersi kasta Fenij-cev, ki so bili kakor hrabri vojaki na glasu. Po tej mitičnej kasti so se imenovali ti tajni zavezniki: Fenijci. Na Čelu amerikanskih Fe-nijeev je stal .John O' Mahonv, na čelu evropskih pa James Stephens. Začetka 18G2. leta so se zbirali prvi fe-nijski tabori, na katerih so sklicatelji in govorniki posebno na to delali, da bi se veliko „bratov" vpisalo v to zvezo. V Chicago se je 3. novembra 18(i'{. leta prvi velik kongres Fe-nijcev zbral in javno pretresoval svoje namere proti Angliji. Ustanovila je ta zveza velik čas- evvige Zeiten besehreiben. To je tako bilo. — Meine Nebenliegende ist bis zur obigen Katastrofe 17 Jahre gealtert, was macht, dass sie vom imvendigen Lebendigkeit ist. Ich habe die Joka durch den hibi. Ilegementsbefel mit dem Vichstande dem (Irenzhause einkomunirt \veil sie keinen Vater und Mutter hat, sondern eine Waise ist. Frtiher war ich mit Armuth beunruhigt ich habe keinee Sticrl in der Stube gehabt, jetz hvala bogu leide ich an komer grossen Not h durft. Ich rede die VVahrheit im Anlnige. Zuhore mir vveiter. Joka ist gross, kizlig, und tragt hochtrabendc Schuhe, am Kopf hat sie srhvvarze Rabonhaare \vie die Selivvaben sageu, obsehon Raben keine llaare liaben sondere Federn, vvenigstens in der Militiirgrenze. \Yenn man sie nur anschaut, hat sie rothe Scham im (Jesichte. Die Augen sind mit Schmaclituug bestreut. Wir \varen zur Ilochzeit sch/in bekleidet, ich hatte auch etwas Uhrkette und blaue Torba luk v Dublinu pod naslovom „The Irish Peo-pleu (Irsko ljudstvo), ki je postal glavni organ zaveznikov. Po končanej severo-amerikan-skej vojski so imeli Fenijci pripravljenih na tisoče amerikansko-irskih vojakov, ki so bili takrat brez posla in brez službe. S temi vojaki so mislili na obalih Irske izkrcati se in punt na vseh krajih otoka zoper Angleže vzdigniti. Uže poprej« skoz dve leti se je bilo veliko orožja in streliva.iz Amerike vtihotapilo in po vsej Irskej skrivno razdelilo. Angleži, po svojih vuhonih o vsem podučeni, so videli, da je skrajni čas, da se kaj stori zoper to zaroto. Vice-kralj irski, Lord "VVodehouse je dal v noči od 15. na 16. septembra 18G5. 1. hišo, v katerej je bilo uredništvo in založništvo „Irish Peoplea" s policaji obkoliti in izdatelje, urednike in upravnike lista v ječo odvesti. V Corku in v zapadnih okrajih so veliko fenijskih zarotnikov prijeli in pod ključ dejali. Vojaške posadke so se bile izdatno pomnožile in impozantno vojno brodovje je stražilo na obalih Irske in prežalo na vsako ladijo, ki je prišla iz severne Amerike, v bojazni, da ne bi izkrcala irskih vojakov. Tudi glavo evropskih zaveznikov Jannes Stephensa so ujeli in zaprli, pa posrečilo se mu je, da jim je kmalu iz ječe popihal in se \ Ameriko rešil. Dne 28. nov. 1865. leta je posebna vladna komisija sodila fenijske ujetnike. Večinoma so bili na deportacijo v kolonije obsojeni. Tako je bilo to revolucionarno gibanje potla ceno — pa le na videz. V Chicago je fenijski kongres še zmirom zboroval, tudi uže prvo-sedn'ka irske republike imenoval in finančni minist'T irske republike „in partibus infidelium1' je tudi davke razpisal, in glej čuda: do konca decembr1! 1865. leta je imel ta „minister" v svojej blagajnici en milijon dolarjev davkov nabranih od amerikanskih Ircev. Vse to je angleško vlado napotilo, da je 17. feb. 1866. 1. — k a r s e zopet ravno zdaj a d v e r-bum ponavlja od angleškega parlamenta zahtevala presta nek ali suspendiranje „llabeas Corpus-Aete" za celo Irsko, kar se jej je tudi brez ugovora dovolilo. Iz državnega zbora. Z Dunaja 29. jan. [Izv. dop.J Vsaka seja kaže r a s t o G i raz p a d in polom one nekdaj mogočo«- nomško-liberalne stranke, ki je skozi dvajset let kakor mora vse avstrijske narode tlačila. Človek se mora res čuditi, da so ti ustavoverci, ki se zdaj pri prvem vstrajnem odporu razpršujejo na vse vetrove, toliko časa mogli vsemogočno vladati. Zdaj še le spoznavajo Čehi svojo prejšnjo krivo politiko. Kajti, ko bi nikoli ne bili izstopili iz državnega zbora, ne bi prišlo do tacih direktnih volitev in naša stranka bi bila uže zdavnaj imela gotovo večino v zboru in vladno krmilo v rokah. Celo zdaj, ko volilni red na vse načine prikrajšuje avtonomiste, pridobili so si večino in ta bode nedvomno rastla od leta do leta. Cesarju samemu pa je ta prevrat notranje politike jako po volji; tedaj se nij bati kacega naglega prevrata, ampak napredka po nasvetih in namenu avtonomistične stranke. V poslednje]' seji je storila ta stranka imenitni korak naprej, predloživša zboru spremembo volilnega reda, po katerej se ima volilna pravica za državni zbor razširiti na vse občinske volilce, in kjer občinski red, kakor v nekaterih glavnih mestih, omejuje volilno pravico za občino, na primer na Du-naji, v Pragi, Ljubljani na vse občane, ki plačujejo vsaj 5 gol d. direktnega davka. Da se nij še več zahtevalo in zlasti, da se nij predložila sprememba v številu poslancev za razne skupine, temu je kriva ustavna določba, katera za take spremembe terja večino dveh tretjin v zboru. Zato se je avtonomistična stranka za zdaj zadovoljila s tacimi spremembami, ki se dado sklepati s prosto večino glasov. Debata o spremembi volilnega reda je najbolj kazala, kako hudo je polomljena in razkosana nekdanja večina državnega zbora. Schonerer,Kronawetter,Wurmbrand, jud Auspitz, vsak je kaj druzega zagovarjal in nij manjkalo hudih napadov nekdanjih ustavovernih bratov ~ mej soboj. Mej tem, ko je namreč Schonerer zagovarjal in nasvetoval občno volilno pravico, ko je priznal, da se nemški narod v Avstriji zlorabi za plašč, pod katerim se krivica dela drugim, in dalje dokazoval, kako je ustavo verna stranka chabrusom nekdaj ta zdanji krivični volilni red zlorabila, rekel je W u r m b r a n d , da on in fortschrittlerji ne glasujejo zato, da si so v principu tudi za volilno reformo. Liberalni Nemec je potem zagovarjal občno volilno pravico kot svobodnostni princip, a liberalni Ne mec Auspitz se je iz tega istega principa ima le bolj „ inteligenca" volilno pravico, „nezrelo ljudstvo" naj ostane zadaj. To je nemško-liberalno! Poslanec Kronawetter ga je potem dobro zavrnil. Za državno sodišče so tudi levičarji postavili svoje kandidate, ki pa so dobili le po 95 glasov, a kandidati avtonomistične stranke po 148 glasov. Tudi to je znamenje časa. imenu večine ustavovercev norca delal! Auspitz je v imenu večine nemške psevdo liberalne stranke naglašal, da v Avstriji naj mit Silber. Joka war am Kopf mit Roamarin be\vachsen, alle Menschen scliauteu auf ihre neue pregača, kako sunce krasna je bila. Das Herz hat mir vor Freudigkeit geschlaget. Noch \veitors: Wir gehen mit musik und fahren in •die Kirche, wo vvir von dem arbeitslosen Popo bekopuliret vvurden. Nachdem der Popo auch ■dem Volke etvvas Segen gegeben, vvurden \vir vor der Kirche bellintenfeuert, und mit zvvei ungeduldigen Pollern beknollet. Der Joka v> urde vvegen Pulverrauch und Schiessen ungut bis zu Tische. Jezt gehen wir essen. Oben hat gepriisidiret der Popo und hat geseguet vvas kommen vvird; deren vvar viel. Zuerst juva, govedina, mismo imali dann kajgana, tarana mit Zvviebel, Gebratenen tukac, und einjiihrigen prasac. Šerežanin Cvetoevie hat ihm den Kopi mit hangjar abgehaut. Zulezt pogača mit Zucker beshotterung, onda smo imali 5 barila vina, und haben kolo getanzet in der Luft vor der Kirche. Wegen papierischen Mangel muss ich | die Schreibung schliesen. Sbogom brate Gajo tvoj priatelj Jovan. Iz tega le originalnega pisma morete videti, kako so bili graničarski korporali dobro podkovani v nemščini; še naši župani, tisti, ki se radi bahajo z nemščino, ne znajo pol tako pravilno nemški pisati, kakor je pisal graničarski korporal, ko se je ženil, torej še mlad. Ta okolnost me navdaja z upanjem, da nas še ne bodo tako hitro ponemčili, ker tudi Vojne Krajine nijso mogli ponemčiti, čeravno so vsakemu dečku, kakor hitro je oblekel „bre-gtiše", začeli v glavo zabijati „umgangssprache" Denes vam nemam kaj več pisati, tako sem trom, da ne zmorem pametne misli, ko bi mi tudi kdo dajal za njo nov nemško magjarsk desetak. Vaš stari S p e c t a b i s. Politični razgled. ^oliuu e <>[>ist. Iz Celja 29. jan. [Izv. dop.] Na tu-kajrtiijej gimnaziji je razpisana zdaj učiteljska služba za klasično filologijo in kar se nam Čudno zdi, je to, da je v razpisilu navedena opazka, da je učni jezik nemški. Te opombe dozdaj nijsmo nahajali; kaj pomeni to ravno v sedanjej dobi ? Ali nam hočejo uriniti zopet kakega „trdega Nemcau, kakor je češki Venc-ličkov Marek. dozdaj predsednik tukajšnjega nemškega društva, kjer odvetnik dr. Glantsch-n gg (Klančnik) „ein schneidigtr ltedueru, kakor ga imenuje „Tagespošta" imanja svoje burke in požira žolee zarad „Windischerjev". Da bi vendar enkrat ti nemčurji pobrali svoja kopita, in se preselili mej svoje in bi nas pustili mej svojimi. Voščimo jim gotovo iz dna srca „ srečen pot!" ■z Ulvace 20. jan. [Izv. dop. | Semenj po zimi — nijsva bila prijatelja, in v tem me sedanje ljubeznjivo vreme, ki dan za dnevom siplje sneg na Kraška naša tla, še bolj potrjuje ; pa dolgi čas in poročila necega dopisnika v vaš list o Divaških veselicah, ki so uže bile in ki še le bodo, privabile so z drugimi sem-njevalci denes tudi mene v Divačo. Pravega namena sicer nij sem dosegel, ker sem malo prodal; semnjevalo se je slabo. Ceste pod snegom in ledom; živine malo, ker so jo ljudje uže za davke do malega popro-dali; le drugih prodajalcev je še nekaj bilo: ali kaj, ko ubogi kmet še za vsakdanji kruh nema denarja. Kratko in malo, bil je denaŠ-semenj slab, prav slab in Bog daj Divačanom srečo, da bi bil prihodnji kaj boljši, mnogo boljši! — Ko pa uže na semnji veselja nijsem mogel najti, iskal sem ga drugod v družbi za gorko pečjo. Poizvedel sem po društvenih razmerah Divaških. Bral sem bil namreč v vašem listu dopis o veselici dne 2. januvarija, kaka „narodna" veselica je to bila; slišal sem bil celo nekaj, da se snuje čitalnica: dovolj reči torej, kakor sem mislil, da si v veselji mej znanci dolgi zimski popoludan okrajšam. Veselica dne 2. januvarja tedaj — ples, kakor po krčmah na deželi sploh, ples od popoludneva do jutra, katerega je nekaj fantov napravilo, ne več, ne manj, in kakeršnih je pod milim našim nebom pred pustom dovolj. Škoda pa vendar papirja in prostora v „Slov. Narodu" ter bi bil dopisnik pač bolj prav storil, ko bi bil vse sladke občutke, ki jih je bil morda na plesu občutil, za se ohranil ter tako „Slov. Naroda" pred domačimi ljudmi ne smešil. — In čitalnica! „Če pristopi Janez ali pa Pavle, pa jaz ne bom", in tako vsi. Sloge, sloge, dragi Di-vačani! najprej mej soboj složni, Če ne se čitalnica zida na pesek. Kadar gre za narodno stvar, takrat se na osobne prepire ne sme ozirati. In kako zelo bi čitalnica potrebna in koristna bila, da bi ljudje kaj brali in naučili se, to ve vsak, kdor žalostne tukajšnje razmere v tej zadevi količkaj pozna. In tako me je gnalo drugam, ko v prvej družbi nijsem našel veselja, drugam, da poizvem kaj o plesu ki bi po naznanilu v „Sloven-skem Narodu" 2. februarja biti imel. Pa ne sreča je nesreča. Zvedel sem le, da ga ne bo, in dotični krčmar je še bolj jezen ko jaz, da ga ne bo; najbolj se mi pa še zato smili, da mu dopisnik, ki bi morda rad plesal, tega po-prtd nič povedal nij, ampak je še le iz „Slo-venskega Naroda4* za to zvedel. In tako mi je tedaj še to veselje po vodi splavalo! Res semenj po zimi — nikoli ne bodova prijatelja, vzlasti v Divačo ne pridem semnjevat. pa tudi plesat ne. ker bi moral morda na sapo. Tebi, dopisnik, pa, ki takšne reči „Slovenskemu Narodu" poročaš; tebi, ki se morda veseliš, če kako nezrelo svojo misel tiskano vidiš in misliš, da je „Slov. Narod" za igračo ustvar jen, tebi tega nikoli odpustil ne bom: bilo bij boljše, da bi pero na polico shranil. (Tudi mi imamo odslej zanj le — papirni koš. Ur.) Iz Sofije* v Bolgariji 19. jan. [Izv. dop.] Društveno življenje v bol^arskej prestolnici dobiva nepričakovano brzo vse večjo in večjo živahnost. Mej tukajšnimi društvi v to svrho gotovo največ pripomore „Slavjanska Beseda", katera je v kratkem času svojega postanka napravila uže dosta svojemu cilju od-odgovarjajočih zabav in predstav. V letošnjej Besoni napravila je dve veliki zabavi, jedno v i spomin pada Plev ne a drugo (koncert) na i starega leta večer. „Slavjanska Beseda" j smatrala je tudi za svojo sveto dolžnost sto- Iriti kolikor mogoče za unesrećene brate v j j Zagrebu. Za to se je napravila mej članovi pri ,zabavah zbirka v to svrho, in nabralo se je 'okolo 500 frankov v zlatu. Tukajšnje „blago-'tvoriteljno društvo" dalo je včeraj v korist i Zagrebčanom v dvorani narodnega sebranja ! „v o kal no- muz i kalen večer" pri kate jrem je sodeloval pevski zbor „Slavj. Besede" „in corpore" in člen tega društva: g. Mrvik (na citre) ter članovi blagotvorit. društva: gospa Loginova, gospa Bradelj, in gdč. Bunnova (na glasoviru). Pevski zbor je zapel Zajcev „Uboj!" na obče odobravanje. Ta pesen posebno ugaja bolgarskemu duhu in mišljenju, — a morda je tudi času primerna. Zato se je slupala z veliko pozornostjo in je napravila živahen uti-sek. Druge točke programa izvele so se tudi skrog in skrog dobro, ter so zadobile zasluzeno pohvalo mej občinstvom. Omeniti moram, da je pri tem koncertu bil navzočen sam Nj. Visočanstvo knez od početka pa čisto do kraja. Bili so tudi došli; avstrijski generalni konzul grof Khevenhiiller, ruski diplomatični agent, srbski konzul Gruič, nemški konzul Thielau, francoski konzul Schef-fer, angleški, belgijski, italijanski in grški diplomatični agentje. Celo turški člen vakufske komisije Nihad paša bil je navzočen. In pevski zbor je z navdušenjem v njegovej navzočnosti izpel besede: U boj, u boj niač iztoka bračo, Nek Turčin z.nu kako mremo mi! Bili so mej slušatelji koncerta tudi vsi ministri in višji dostojanstveniki vojni in me-stjanski. V obče je bila polna dvorana, čeravno so bile cene za vhod visoko postavljene; n. pr. I. mesto 5 rubljev (= 8 gld.), II. mesto 3 rublje (= 5 gld.), III. mesto 2 rublja. IV. mesto 1 rubelj (= 1 gld. 60 kr.) „Slavjanska beseda" namerava v tem predpustu dati Še nekaj zabav, a v postnem času znanstvena predavanja, katera so obljubili držati: dr. Jireček (iz zgodovine), prof. Be/'-nšek (iz slavjanske literature), D Grekov (o pravnih vprašanjih), D. Vlkov (o slavjan-skej vzajemnosti) itd. V politiki je zdaj precej mirno, prvič ker se je razišlo narodno sobranje, a drugič ker imamo še pravoslavne božične praznike. Zatorej denašnji dopis sklenem, ne da bi zabredel v politična vprašanja, B. Domače stvari. — („Ljubljanskoga Zvona" II. zvezek), ki se je denes začel razpošiljati, ima to raznovrstno vsebino: 1. Stanislav, Slovenskim svatom, pesen; 2. Jos. Jurčič, Kitkovnjači, historičen roman, dalje; ;>. dr. II. Dolenec, Spomini o cirkniškem jezeru II.; 4. Ivan Franke, Estetična načela pri obleki in stanovanji III., IV.; 5. F r. Levstik, liječnik hrvatskoga ili srbskoga jezika, oluad-juje Dj. Daničič; 6. Bojan, Na semnji, pesen; 7. Anton Kos, Prošnja, pesen; 8. dr. I. Tavčar. Otok in Struga, novela II.; '.». L. Ž vab, Ivan Ž. V. Popovič, slovensk pisatelj; 10. Jos. Stare, Pisma iz Zagreba L; II. Fr. Erjavec, Rak (dalje); 12. dr. Igu. K 1 e m e n č i č, O fotofonu (konec); 1 :i. A n t. Bežen šek, O novobolgarskej literaturi II.; 14. V. Val en ta, glasbene vesti; 15. Fr. Leveč, Dva napisa Preširnova; 16. F r. Le ver, Imenitna knjiga (Pvpinova zgodovina slovanskih literatur); 17. Slovenski glasnik, 18. Urednikova listnica in listnica opravništva. Ta zvezek ima V* pole priloge. Druga številka „Zvo-nova" tiskana je z novo mašino, katero je „Narodna tiskarna" kupila od firme Albert A (\mip. v Frankenthalu na bavarskem l\da-tinskem; zategadelj je tisk še čistejši nego je bil v prvem zvezku. — (Izboren ples) na čast Vodnikovemu spominu bode kakor vsako leto tlosle tudi letos v narodnoj čitalnici ljubljanskoj v sredo dne 2. februarja. Začetek blesti, pri katerem bode svirala.vojaška godba, je ob 8. uri zvečer. Za čitalnične drušvenike je vsi op prost, a vsak po kacem drušveniku uveden gost plača 1 gld. vstopnine. Opomba za čitalnične driištvenike: v nedeljo dne 20. febr. bode drugi društveni ples, isto tako brez „besede", pri katerem svira tudi vojaška godba. Na ta izborni ples uljudno vabi odbor čitalnični. — (Trgovsko bolniško in penzij-sko društvo v Ljubljani) ima v nedeljo 6. februarja ob 11. uri dopolnilne v mestnej dvorani občni zbor. — (Jug) Zadnjo soboto večer je prišlo k nam precej toplo južno vreme, ki je sneg in led začelo tajati in je nadaljevalo svoje delo tudi v nedeljo. Ljubljanske nlise bile so podobne v nedeljo malemu močvirju. Drsalci so zastonj romali na „kern" in novo drsališče pod Tivolijem, kajti povsod se je led tajal in VOda je stala nad njim. Tudi z nameravanim izletom drsalcev na Blejsko jezero na svečuico ne bo nič, kajti tudi od tam je prišlo poročilo, da je led omečil se. — (Tatovje) so vlomili v noči od petka na soboto v Šiški v magazin ljubljanskega trgovca g. Maurerja. S ponarejenim ključem so odprli več ključavnic na trdnih železnih vratih in pokradli raznovrstnega blaga za kacih 70 gld. ter srečno odšli. — (Porotniki.) Za prvo zasedanje porotnega sodišča v Ljubljani, ki se prične v dan 14. februarja, izžrebani so ti le porotniki: Iz Ljubljane: Strokmaver Jožef, črevljarski mojster; Hansel Vincencij, mizar; Mikulinie Anton, oštir; Koželj Josip, gospodar; Lahaj- nar Karel, gospodar; Smrdu Andrej, kramar; Cegnar Blaž, trgovinsk agent; Zitterer vitez Cavalchina; Kant Matevž, gospodar in trgovec; Naglas Jakob, gospodar; Sušnik Vencelj, oštir; Seeman Ignacij, trgovec; Gestrin Ivan, gospodar; Jemec Gašpar, gospodar; Matevže Jožef, gospodar; Turk Hugon, kupćijski vodja; Frisch Ivan, gospodar; Petričič Vaso trgovec; Kaman Anton, krznar. Iz Kranja: Toman Henrik, trgovec z lesom. Iz Kamnika: Poljak Jožef, usnjar; Hrastnik Lovrenc, mesar. Iz Pod-b rez j a je Pavlin Aleksander; iz Železnikov Globočnik Anton; iz loških Poljan Burger Ferdinand; z Viča Lavrič Jožef, go-stilnar; iz Mirk Kotnik Karel, iz Litije Va-konik; z V r h n i k e Maver Karel; iz Idrije Goli Franc, trgovec; iz Radeč Pintbach Jožef; z Dol Telban Ivan, posestnik; iz Buj Dekleva Leopold, posestnik; z Dovje ga Janša Ivan; iz Tržiča Omersa Ivan, trgovec in Ur-bančič Ivan s Turna pri Novej gori. Dopolnilni porotniki: Hirschmann Egidij, Žitnik Jarnej, Mahr Edvard, Peterca Andrej, Zelenec Lovrenc, Zdešar Lovrenc, Lasecki Jožef, Blaž Franc in Horvat Matija — vsi iz Ljubljane. — (Občni zbor društva Marij ne bratovščine) vršil se je zadnjo nedeljo v navzočnosti nad 100 udov v mestnej dvorani. Iz poročila odborovega je razvidno, da je to uže 123 let staro društvo posebno zadnji dve leti, kar mu je predstojnik mestni odbornik gospod Regali, napredovalo. Predlansko leto 1879 se je društveno premoženje pomnožilo za 1012 gld. 37 kr. in lansko leto 1880 za 1017 gld. 93 kr. Udov je pristopilo leta 1879 novih 125, leta 1880 pa 149, dozdaj še nikdar doseženo število. Dohodkov je imelo lansko leto društvo 12.945 gld. 81 Va kr., stroškov pa 12.739 gld. 92 kr. Uboge ude je društvo podpiralo s 185 gld. 52 kr., mnogim obubožanim udom pa je odpustilo plačevanje letnih doneskov. Društveno premoženje znaša koncem leta 1880 23.454 gld. 4 kr. Denar je večinoma na posestva naložen. Udov šteje društvo 466 moških in 1457 ženskih, vkup 1923. Občni zbor je izjavil g. predstojniku Regaliju in odboru za vspešno delovanje jednoglasno zahvalo in dovolil udom predstojništva, predstojniku, tajniku in blagajniku, v priznanje posebno nagrado. Za društvene reveže, da se jim v izrednih slučajih in ob svečnici dovoli podpora, je občni zbor na predlog g. Regalija dovolil posebej 40 gld. Razen tega je zbor naročil odboru, da potrebno ukrene, da se pogrebi udov lepšajo s tem, da se določijo tudi sve-tilci pri pogrebu. V odbor so bili izvoljeni gg.: Pirnat Tomaž. Pajsar Tomaž in Zupančič Jakob. Odbor pa je izvolil za predstojnika društvu g. Regalija, za njega namestnika g Zupančiča, za blagajnika g. Drašlerja in za tajnika g. Arka. — (Program predp ustnih vesel ic narodne čitalnice v Metliki) je za leto 1881 Bledeči: Dne 23. januarja ples, dne 6. februarja Vodnikova svečanost, tombola in ples. dne 20. februarja ples, dne 27. februarja ples, dne 1. marca finale. Začetek veselicam ob 8. uri zvečer. — (K r o pensko-Kamnogoriška čitalnic a) v Kropi napravi dne* 2. februarja letos v spomin Valentinu Vodniku veselico. Vstopnina za ude prosta, za neude 10 kr. Začetek ob 1/a7. uri zvečer. Program: 1. Nagovor. 2. „Strast in krepost", vesela igra v dveh dejanjih s petjem. 3. Petje. 4. Tombola. 5. Ples. — (Tolminska čitalnica) napravi 5. februarja v Devetakovej dvorani veselico. Spored je: 1. Petje: Banovci. 2. Govor. 3. Petje: Jadransko morje. 4. Županova Micika, kratkočasna igra s petjem. 1. dejanje. 5. Petje: Slepec. 6. Županova Micika. 2. dejanje. 7. Petje: U boj. Začetek ob 7. uri zvečer. Po besedi domača zabava. Vstopnina k besedi za odraščene 20 novč. za otroke 10 novč. Razne vesti. x (Na smrt obsojen) je bil od porotnikov v Pragi zadnjo soboto Josip Basta iz Kvetinovča, ker je po leti vlanskega leta ubil svojo Ženo. * (Štiri nog tat.) V Hamburgu so prijeli in zaprli nekega cunjarja, ki je privadil svojega psa, da je lazil v goBpodske kuhinje in tam kradel srebrne žlice itd. Policaj je cu ■ njarja zasačil baš ko mu je pasji tat dve dragoceni žlici prinesel v gobci, kateri je bil ukral v nekej imovitej hiši. 1 bdi ■*I i no v Ejiiltljtaii i: '2!">. januarja: Edvard Videmšek, krojačev ain, 18 mesecev, pred škofijo št. 18, za vodeno glavo. — Marija Dolžan mizarjeva hči, 3 dni na tržaŠkej cesti št. 26, za slabostjo. 26. januarja: Janez Jerič, gimnazijalec, 121/, 1., na Dunajskej cesti za jetiko. V deželnej bolnici. 2.'}. januarju: Jarnej (irknian, gostač, 60 let za starostno slabostjo. 24. januarja: Janez Kranja, dninar, 45 let za rakom v želodci. — Marija Eržen, fabriška delavka, 1!' let, za vnetico možjansko mrene._ rmri. 29. januarja : Pri Malici: Znnkl iz ĆJradca. — Daniel, Hor-witz, Goldman, Schidlof z Dnnaja. — Jonke iz Kočevja. — liertrand iz Loire. — Premer z Dunaja. — Wolheiin iz Velike Kanile. — Dembzrger iz Tržiča. — Razinger iz VVurznn. Jax iz Inomosta. — Mohr-ho£ VValter, Fried z Dunaja. — Klavčič iz Nove vasi. Dunajska borza 31. januarija (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 72 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 73 „ 85 „ Zlata renta.........88 „ 55 n 1860 drž. posojilo.....— „ - „ Akcije narodne banko.....817 „ — „ Kreditne akcije....... 283 „ — „ London..........118 „65 „ Srebro..........— n — _ Napol...........9 „ 38 „ C. kr. cekini........5 „ 54 „ Državni? marko.......58 „ 95 „ Na deželi se sprejme takoj v Blužbo pošten, zanesljiv, slovenskega jezika zmožen, v prodaji špecerijskega blaga uže izvežban (53—2) dečko. Vprašanja in pogoje naj se stavijo na trgovca \nl. PolJHUku V NI liliji. poŠta Yjr. i-. Winternlts. Zalogo za Kranjsko ima lekar O-. 2?iecoli v Ljubljani. Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper prof in ter revnin-ii/.«'iu. trganje p«» udih, l»olečiiic v križi ter živ-oljf^o in n* t j ui>liv^iiojsse iz kit ovih jeter zoper skroflje, krvico, pljučnico, kašelj itd. itd., v sklonicnli a 4iO> Ur., združeno z železnim jodirom posebno dobro za one, ki imajo premalo krvi ali ki si imajo kri čistiti v »lilenicali a 1 «■«'• prodaje G. FICCOLI, lekar „k angelu", (490—15) na dunajskej cesti v Ljubljani. I ..■•m in u i < i ti i k Makso Ar m i Lastnina in ti^k „Narodne tiskarne". 626454