Marija Lehar
Praznovali smo 50 let javnega zavoda -Knjižnica Ivana Tavčarja Skofja Loka
Prostor za ozdravljanje duše. Takšen je bil napis na starogrški knjižnici.
In: Aula Libertatis - Veža svobode. Tako so prvo javno knjižnico poimenovali Rimljani.
Knjigi in knjižnici so pomembno vlogo pripisovali že antični narodi.
Kaj pomenijo knjižnice v sodobnem času?
Danes vlogo in namen splošnih knjižnic utemeljuje Manifest o splošnih knjižnicah, ki gaje sprejela IFLA/UNESCO (1994) in med drugim pravi: Splošna knjižnica, dostop lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja, osnovni, pogoj za. vseživljenjsko učenje, za. samostojno sprejemanje odločitev in kulturni, razvoj posam.ezni.ka in družbenih, skupin ...je lokalni, informacijski. center, ki. om.ogoča uporabnikom, neoviran dostop do vseh vrst znanja, in informacij, ... om.ogoča ustvarjalni, razvoj osebnosti,... oblikuje in utrjuje bralne navade pri. otrocih...
Vse to je knjižnica. In še več. Taka hoče biti tudi škofjeloška knjižnica, knjižnica, kije v letu 2008 - v Trubarjevem letu, v letu, ko smo se spominjali 500-letnice rojstva utemeljitelja slovenskega jezika in književnosti - praznovala petdeset let, odkar jo je Občina Skofja Loka ustanovila kot javni zavod. To je bil pomemben mejnik v njenem delovanju. Res je knjižnica za obiskovalce odprla svoja vrata že v decembru 1945, v naslednjih letih rasla in se razvijala, vendar je za delovanje potrebno še nekaj več: zagotovljena sredstva za delovanje, strokovno usposobljeni knjižničarji in seveda primeren prostor.
O tem, kakšna je bila pot Knjižnice Ivana Tavčarja Skofja Loka, so ob različnih obletnicah že pisali njeni delavci: ravnatelja Janko Krek in Ludvik Kaluža, pregledno in poglobljeno pa ob 50-letnici delovanja (i995) takratna ravnateljica Ana Florjančič. V letih od tedaj, torej od 1995 do 2008, je delovanje knjižnice postalo še bogatejše, pestrejše.
Obdobje po praznovanju 50-letnice je najprej zaznamovala nova lokalna ureditev, razdelitev nekdanje škofjeloške občine na štiri manjše, v katerih je bila pomemben pogoj za osamosvojitev tudi krajevna knjižnica. Po začetnih težavah v financiranju, nerednih izpla-
33£ Praznovali sme 1 let javnega zavoda - njižnica Ivana Tav " rja Štetja Loka / LP. 55
čilih, je delovanje knjižnice v novih pogojih zaživelo in se normaliziralo. In prav ta nova občinska ureditev je povzročila, da se je začel knjižnični fond v krajevnih knjižnicah bistveno hitreje povečevati, ob tem pa tudi obisk in izposoja.
Motiv za knjižnično jubilejno znamko je za zbornik Knjižnice na Škofjeloškem (1995) izdelala akademska slikarka Maja Subic.
Nekaj statističnih podatkov Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka
Mrežo Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka poleg osrednje knjižnice v Škofji Loki sestavljajo še krajevne knjižnice na Trati, v Poljanah, Gorenji vasi, Žireh in Železnikih ter izposojevalni mesti na Sovodnju in v škofjeloškem domu za ostarele. Spodnja razpredelnica (podatki veljajo za celotno mrežo) kaže, kako so rasli knjižnični fond, obisk in izposoja.
Leto	Knjižnični fond	Obisk	Izposojenih enot
1945	689	1.000	1.964
1955	5.525	5-535	12.687
1965	11.700	10.000	21.647
1975	25.800	22.000	60.000
1985	74427	53.736	142.368
1990	91.426	62.397	180.652
1995	123453	91.815	262.861
2000	153.880	III.658	372.047
2005	184.350	165.107	491.411
2008	205.496	186.205	570.889
Ti statistični podatki dokazujejo, da smo Škofjeločani dobri bralci, radi spoznavamo življenja drugih, da so nam všeč svetovi, ki jih razkrivajo knjige, v katerih so shranjene preteklost, sedanjost in prihodnost človeštva. Na tisoče prebranih knjig nas opredeljuje kot pomemben sestavni del slovenskega bralstva. Ali, kot je že pred časom zapisal Ludvik Kaluža, kako obisk bralcev in izposoja neposredno pripovedujeta o tem, kako je knjižnica vpeta v svoje okolje, kako živi z njim in ljudje z njo, kako ji uspeva zadovoljiti njihove želje in potrebe po kulturnem razvedrilu, izobraževanju, informacijah, študiju ter raziskova-
K tako povečanemu obisku in izposoji v zadnjem desetletju je gotovo pripomogel racionalen, vendar povečan nakup knjižničnih gradiv. Naj poudarim, da 205.496 enot različnih gradiv (knjige, zgoščenke, DVD-ji, revije, časopisi, časniki, ...), vpisanih v knjižnični mreži konec leta 2008, pomeni preseganje veljavnih standardov za 25 %. Mladini je
LR 55 / Praznovali smo 50 let javnega zavoda - L.njižnioa Ivana TavTaija Škofja Loka 337
namenjeno približno 25 % knjižne zbirke, razmerje med leposlovjem in strokovno literaturo pa je - tako kot je opredeljeno z zakonodajo - 60 : 40. Nabavno politiko oblikujejo smernice knjižnične zakonodaje, potrebe bralcev ter seveda sredstva, pridobljena od občin ustanoviteljic knjižnice in na javnih razpisih Ministrstva za kulturo.
V povezavi s knjižno zalogo naj omenim, da smo leta 2003 prejeli bogato zapuščino -strokovno knjižnico dr. Antona Ramovša, rojaka iz Selške doline, kije nekdanjemu loškemu gospostvu posvetil mnogo strokovnih in domoznanskih del. Zbirka domače in tuje literature s področja geologije in paleontologije še čaka na strokovno obdelavo in ustrezen prostor, kjer bodo knjige in drugo gradivo na voljo raziskovalcem te stroke (problematika premajhne zaposlenosti in še bolj stiska s prostorom se kaže tudi tukaj).
Vendar sodobna knjižnica ne pomeni samo izposojo knjig. Tehnološki napredek jo je postavil pred vrsto novosti, ki smo jih uvedli postopno, vse z namenom, da zadovoljimo uporabnika. Zagotovo je ena od temeljnih nalog knjižnične dejavnosti posredovanje informacij in to informacijski sistem COBISS v veliki meri omogoča. Od leta 2007 imajo vse enote Knjižnice Ivana Tavčarja Skofja Loka avtomatizirano izposojo, kar prinaša vrsto prednosti za uporabnike, saj zagotavlja nemoteno izposojo, nudi boljšo informacijo o gradivu, omogoča podaljševanje, razervacije in naročanje gradiv prek interneta. Prav tako pa to velja tudi za dejavnost, zato bomo še naprej sledili razvoju in delovanju informacijskega sistema COBISS na vseh segmentih knjižnične dejavnosti.
Vse naše enote so opremljene z delovnimi mesti z računalniki, ki so namenjeni uporabnikom - vsega skupaj jih je 26 - ki omogočajo brskanje po svetovnem spletu in dostop do elektronskih virov, pošiljanje elektronske pošte, ali pa nudijo samo zabavo. Obiskovalci prav tako lahko uporabijo računalnike za pisanje in oblikovanje besedil, ki jih lahko tudi natisnejo.
Obknjižnične dejavnosti
Knjižnica pa še drugače sooblikuje prostor, v katerem deluje, pomembne so obknjižnične dejavnosti. V vseh enotah zaposlene strokovne delavke pripravljajo ure pravljic, ustvarjalne delavnice, vodijo igralne urice s knjigo, organizirajo biblio-pedagoško delo s predšolskimi otroci in z osnovnošolci ter tako skrbijo za prihodnje obiskovalce - nove člane knjižnice.
Že vrsto let sodelujemo z Društvom prijateljev mladine pri njihovem počitniškem projektu Dobimo se ob pol desetih, ko v juliju otroci enkrat tedensko v dopoldanskem času obiščejo knjižnico v Skofji Loki in na Trati, poslušajo pravljice, rešujejo kviz in ustvarjajo. Omeniti velja tudi projekt Rastem, s knjigo: slovensko rn.ladi.n-
Ob odprtju razstave Pet prijateljev in še kdo za povrh na otroškem oddelku škofjeloške knjižnice. 9. decembra 2008. Otroška likovna dela na temo pripovedk iz Kamnitega mosta so nastajala pod mentorstvom Maje Subic. (foto: arhiv knjižnice)
Praznovali smo SO let javnega zavoda - K jižni a Ivana Tavčarja Sko< ja Loka / LE. 55
sko leposlovno delo vsakemu sedm.ošolcu, ki sta ga v letu 2006 prvič pripravila Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju s splošnimi knjižnicami in teče že tretje leto. Sedmošolci vseh osnovnih šol s širšega škofjeloškega področja tako obiščejo knjižnico v Škofji Loki, kjer smo zanje pripravili program Kaj mi ponuja knjižnica in jih tako seznanimo s knjižnico, njenim delom, spoznajo program COBISS ter prejmejo v dar knjigo. Izjemno dobro so obiskani sredini večeri, ko v Miheličevi galeriji v Kašči gostimo znane osebnosti iz družbenega življenja, strokovnjake, poznavalce loškega in širšega slovenskega prostora ali predstavljamo aktualne knjižne novosti oziroma na literarnih večerih prisluhnemo izbranim besedilom slovenskih pesnikov in pisateljev.
Publicistična dejavnost Knjižnice Ivana Tavčarja
Ena od dejavnosti knjižnice je tudi izdajanje publikacij, povezanih s stroko. V času od leta 1995 do danes je škofjeloška knjižnica izdala sedem del:
Publikacije članov Profesorskega ceha in Muzejskega društva v Skofji Loki v Knjižnici Ivana Tavčarja Skofja Loka: bibliografski seznam publikacij, 1997
Publikacijo je pripravil in uredil bibliotekar Matjaž Eržen ob razstavi, ki je bila postavljena v Knjižnici Ivana Tavčarja Skofja Loka v počastitev 60-letnice Muzejskega društva in novega občinskega praznika.
Ekslibrisi slovenskih knjižnic in knjižničarjev : katalog ekslibrisov, prejetih ob razpisu za izdelavo ekslibrisov za knjižnice, knjižničarje in bibliotekarje, ki sta ga organizirala Knjižnica Ivana Tavčarja Skofja Loka in Društvo Exlibris Sloveniae, 1997
Knjižnica Ivana Tavčarja Skofja Loka je v letu 1997 pripravila javni razpis, namenjen predvsem knjižničarjem in knjižnicam, za izdelavo ekslibrisov. Bera je bila bogata, saj se je na razpis odzvalo 38 avtorjev oziroma lastnikov ekslibrisov, te drobne likovne umetnine. Da ekslibrisi ne bi šli v pozabo, se je Ana Florjančič, pobudnica razpisa, odločila, da ob razstavi izda katalog, ki ne bo samo to. Tako je nastala knjižnica s prispevki Jara Dolarja, Lucijana Bratuša,...
Ekslibrisi slovenskih knjižnic in knjižničarjev 2 : katalog druge razstave ekslibrisov knjižnic, knjižničarjev in bibliotekarjev, ki sta jo pripravila Knjižnica Ivana Tavčarja Skofja Loka in Društvo Exlibris Sloveniae, 1999
Prvemu javnemu razpisuje po dveh letih sledil še drugi, s še večjim odzivom. Prispelo je 147 ekslibrisov 71 avtorjev. Za svoj lastniški znak je tako postalo bogatejših lepo število knjižničarjev, bibliotekarjev in knjižnic. Avtorji ekslibrisov so za izdelavo uporabili različne tehnike. Omeniti pa je potrebno ekslibris, ki ga je avtorica Helena Šuštar iz Domžal namenila knjižnici Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Zakaj seje avtorica lotila izdelave ekslibrisa v posebni tehniki vakuumiranja na gumijevo ploščo? Sama pravi: »Zato, da bi tudi nevidni del naše družbe postal bolj viden.«
Pripravo razpisa in izdajo obseženega kataloga z več prispevki (Damir Globočnik, Ana Florjančič,...) sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo in Občina Škofja Loka. Bibliografija profesorja Franceta Planine : 1901-1992, 2001
Bibliografija profesorja Franceta Planine je bila prva publikacija v zbirki, ki smo poimenovali Bibliografije pomembnih osebnosti s Škofjeloškega.
Pomembna in nezanemarljiva naloga vsake splošnoizobraževalne knjižnice je namreč
■ r 55/ • raz kovali smo 50 let javnega zavoda - knjižnica Ivana Taviarja Sko ja Loka 339
tudi domoznanska dejavnost: zbiranje in evidentiranje gradiva, ki nastaja na območju knjižnice, gradiva, katerih avtorji so osebnosti z domačega področja. Tudi v Knjižnici Ivana Tavčarja Skofja Loka se trudimo, da bi v prihodnosti ohranili čim več tistega, kar je nastalo v preteklosti in kar nastaja danes, tistim v prihodnosti.
Kot prispevek k ohranjanju spomina na preteklost je bila že omenjena knjižica Publikacije članov Profesorskega ceha in Muzejskega društva v Škofji Loki v Knjižnici Ivana Tavčarja Skofja Loka. Delo in publicistična dejavnost posameznih članov ceha oziroma kasnejšega društva je preseglo meje domoznanstva in predstavlja pomembne kulturne ter strokovne dosežke tudi v slovenskem prostoru. Vse to nas je vodilo k odločitvi, da začnemo pripravljati bibliografije pomembnih osebnosti iz škofjeloškega prostora, ki so na svoj način zaznamovale čas, v katerem so živeli, ustvarjali.
Prvega smo predstavili profesorja Franceta Planino, enega od soustanoviteljev Profesorskega ceha in enega od treh znanih loških »podnuncev« (poleg zgodovinarja dr. Pavleta Blaznika in pesnika in literarnega zgodovinarja dr. Tineta Debeljaka); pomembnega strokovnjaka na področju slovenske geografije in kartografije, čigar 100-letnico rojstva smo praznovali v letu izdaje publikacije.
Bibliografijo profesorja Franceta Planine (1901-1992) je pripravil prof. in bibliotekar Ludvik Kaluža, knjižico pa smo obogatili s prispevki o delu profesorja Franceta Planine z geografskega, kartografskega in pedagoškega stališča, kot ga zaznava sodobni strokovnjak, in s spominskimi zapisi ljudi, ki so ga poznali, živeli z njim ter z njim sodelovali.
Izid publikacije sta podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Skofja Loka.
Bibliografija dr. Pavleta Blaznika : 1903-1984, 2003
V	drugem zvezku bibliografij smo predstavili delo dr. Pavleta Blaznika, zgodovinarja, kije s svojim znanstvenim delom uvrstil Skofjo Loko med tiste redke slovenske kraje, ki imajo temeljito obdelano preteklost; utemeljitelja muzejske misli in dejavnosti na loškem območju ter ustanovitelja in dolgoletnega predsednika škofjeloškega Muzejskega društva, humanista in kulturnika.
V	Bibliografijo dr. Pavleta Blaznika smo vključili še nekaj prispevkov različnih avtorjev, ki osvetljujejo dr. Blaznika kot znanstvenika pa tudi kot človeka: očeta, prijatelja. Zapisi ljudi, ki so živeli z njim, z njim prijateljevali in sodelovali ohranjajo spomin na tega pomembnega škofjeloškega rojaka, čigar spoštovanje lastne zgodovine ter preteklosti je zaznamovalo Skofjo Loko in Ločane ter postalo del njihove tradicije.
Bibliografijo smo izdali skupaj z Muzejskim društvom Skofja Loka in ob sofinanciranju Občine Skofja Loka.
Maurer, Neža: Pisem, berem ABC, 2005
Sestdesetlenico delovanja loške knjižnice smo proslavili s knjigo hudomušnih in igrivih pesmic Neže Maurer, ki jih je ilustrirala Nina Drol. Podarili smo jo vsem otrokom, ki so se rodili v letu našega praznovanja in tistim, ki so v tem letu prvič stopili skozi šolska vrata in so doma z našega loškega področja - od Železnikov do Žirov. Želeli smo, da bi bila knjiga, ki so jo otroci dobili, začetek zgodbe, ki naj se nikoli ne konča, začetek prijateljstva s knjigo.
Jubilejno knjižico smo izdali kot prvo v zbirki Ustvarjalci s Škofjeloškega in bili deležni
34C Praznovali smo SO let javnega zavoda - K. jižni: a Ivana Tavšarja Sko> ja I :ka L] 55
številnih pohval in medijske pozornosti. Za donatorje in sponzorje, s pomočjo katerih smo izdali knjigo, smo pripravili posebno predstavitev v Kašči, na kateri so pesmice predstavili otroci iz Vrtca Skofja Loka.
Bibliografija Loških razgledov [Elektronski vir] : LR 1/1954-50/2003
In ne nazadnje velja omeniti Bibliografijo Loških razgledov. V sodelovanju z Muzejskim društvom Skofja Loka, kije praznovalo 70-letnico, smo s projektom digitalizacije naredili nov kakovostni preskok - iz klasične tiskane oblike smo Loške razglede prenesli na nov medij; postavili smo jih na splet, kjer so dostopni najširši javnosti in hkrati trajno ohranjeni. Projekt lahko služi kot vzorčni primer digitalizacije domoznanskega zbornika in kot motivacija za druge knjižnice.
Digitalizirane članke vseh prvih petdesetih številk Loških razgledov je na svoj portal Digitalne knjižnice Slovenije www.dLib.si namestila Narodna in univerzitetna knjižnica, ki bo skrbela tudi za njihovo trajno hranjenje.
Bibliografijo 50. letnikov Loških razgledov smo izdali tudi na zgoščenki, ki smo jo kot promocijski material posredovali vsem slovenskim splošnim knjižnicam.
In še en projekt velja omeniti, ki smo ga v sodelovanju z Občino Skofja Loka pripravljali kar nekaj let. Vsi, ki se poklicno ukvarjamo s knjigami, si želimo, da bi jih čimbolj približali slehernemu Slovencu, tako doma kot tudi v zamejstvu. Zato smo v Knjižnici Ivana Tavčarja Skofja Loka v aprilu zbirali knjige, in sicer za slovenske knjižnice v Selah na avstrijskem Koroškem, Sovodnje ob Soči, Kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu, Kulturno društvo France Prešeren v Skopju, za porabske Slovence,... Upamo, da smo tako tudi v času združene Evrope pomagali pri ohranjanju jezika in slovenske identitete.
Prostorska problematika
Ob občinskem prazniku Občine Gorenja vas-Poljane in dnevu slovenskih splošnih knjižnic smo 21. novembra 2008 odprli večje in prenovljene prostore Krajevne knjižnice Poljane. (Foto: B. Buli)
n 55/ T raz kovali smo 50 let javnega zavoda -1'" ijiži lca Ivana Tavcaija Sko ja Loka
Ena od največjih ovir za še uspešnejše delovanje knjižnice je prostor. Vse enote Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka (zlasti proti koncu zadnjega desetletja) vedno bolj pesti prostorska stiska, kajti ob vse večjem obisku in boljši založenosti z gradivom ter nalogami, ki jih knjižnice opravljajo, postajajo prostori, ki so bili preurejeni v začetku zadnjega desetletja prejšnjega stoletja, pretesni. Zato smo bili toliko bolj zadovoljni, da smo lahko 50-letnico javnega zavoda Knjižnica Ivana Tavčarja Skofja Loka slovesno praznovali z odprtjem prenovljenih, večjih prostorov Krajevne knjižnice Poljane.
Delovanje poljanske knjižnice sega nekaj desetletij nazaj, v začetek šestdesetih let prejšnjega stoletja. V Poljane je najprej prišla potujoča knjižnica s kovčki, izposojale so prostovoljke. V letu 1980 je knjižnica dobila skromne prostore v prvem nadstropju Kulturnega doma Poljane, v tem letu beležimo 300 obiskovalcev in 1.204 izposojene knjige. Tudi knjižni fond je bil skromen: 260 knjig. V vsem tem času in še nekaj let zatem smo bili veseli pomoči prostovoljk Tince Dolenc, Anice Krmelj in Alenke Trpin.
Prelomno je bilo leto 2007, ko smo začeli z računalniško izposojo, prireditvami za otroke in vzpostavili E-točko. V tem letu ima knjižnica že 5.984 knjižnih enot, obišče jo 2.664 uporabnikov, ki si sposodi 9.448 knjig.
Tako povečan obisk je še bolj nazorno pokazal, kako neprimerni so knjižnični prostori. Zato smo bili veseli, da nam je župan Občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež prisluhnil in razumel naše težave. Ob prizadevanjih za pridobitev dodatnih prostorov sta nas podprla tudi Krajevna skupnost Poljane in poljanski župnik Jože Stržaj. Tako je Občina Gorenja vas-Poljane že v letu 2007 namenila kar nekaj finančnih sredstev za obnovo knjižnice. V novembru 2007 so stekla prva dela, najprej je bilo treba lesene stropnjake zamenjati z betonsko ploščo, kajti knjige so težke, varnost pa zagotovo na prvem mestu. Zidarska dela je opravilo Zidarstvo Božnar, nadzor pa Sora Inženiring iz Škofje Loke. V
tem času je bilo nekoliko moteno tudi delo pošte v pritličju, ki je bila razumevajoča, knjižnica je bila za uporabnike zaprta. Hkrati z zidarskimi deli so v prostoru stekla tudi obnovitvena dela na električni napeljavi (Petar Jozič).
V prvih dneh februarja 2008 so vgradili tudi nova okna, vgraditev teh in novih vrat je financiral Župnijski urad Poljane. V naslednjih mesecih so bila izvedena še pleskarska dela (Kolmančič s. p.), zamenjava radiatorjev (podjetje Praktikum iz Gorenje vasi), položena talna obloga (Obrtnik Škofja Loka) in znižan strop (Boštjan Malovrh s. p. Hotavlje). Vsa ta dela so se opravila v t. i. mali dvoranici, nazadnje smo obnovili še prostore dotedanje knjižnice.
Ministrstvo za kulturo. (Foto: Fi Bogataj)
Ob podpisu Zapisnika o primopredaji dela objekta vojašnice v Skofji Loki Knjižnici Ivana Tavčaija Skofja Loka. 13. junija 2006 v Miheličevi galeriji v Kašči. Podpisnici: Marija Lebar. direktorica Knjižnice Ivana Tavčarja Skofja Loka. in Irena Lozič. ki je zastopala
34-2 Praznovali sGfiJi 50 let javnega zavoda - Knjižnioa Ivana Tavčarja Skofja Loka / LR 55
Knjižnica sedaj domuje na dobrih 70 m2 (prej manj kot 25 m2), ki jih je opremilo podjetje Gonzaga Solkan. V večjem prostoru, namenjenem gradivu za odrasle, in v manjšem, otroškem, je bilo na policah ob koncu leta 2008 nekaj manj kot 7.000 enot knjižničnih gradiv; še malo, pa bo ustrezalo standardom, in sicer 4 enote na prebivalca. Prepričani smo, da bo knjižnica Poljancem v veselje in korist.
Naše praznovanje 50-letnice javnega zavoda Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka smo zaznamovali še z vrsto prireditev, namenjenih otrokom, odraslim in strokovnim delavcem: knjižničarjem in bibliotekarjem s širšega gorenjskega področja. In še nečesa smo bili zelo veseli: sodelovanja s Filatelističnim društvom Lovro Košir iz Škofje Loke. V počastitev naše obletnice smo izdali osebno znamko z motivom rajske ptice, ki ga je že za 50-letnico delovanja knjižnice za zbornik Knjižnice na Škofjeloškem oblikovala akademska slikarka Maja Šubic, društvo pa je pripravilo razstavo znamk z upodobitvami književnikov in pisav.
Sklep
Svoje razmišljanje sem začela z vlogo knjižnic nekdaj in danes. Torej sklenem: s prastaro željo vedeti, znati, doživljati in sporočati se je začelo knjižničarstvo. Tudi danes, v času informacijske družbe, ostaja knjižnica prostor, kjer najdete odgovore na vprašanja kaj, kako, kdaj, kje, kdo, zakaj; obiščemo jo pri izobraževanju, raziskovanju, strokovnem izpopolnjevanju, pisanju, razvedrilu in zabavi. - pomagajo naj vam knjige ali svetovni splet. Vsem, ki v njej najdejo pomoč, postane knjižnica nepogrešljiva stalnica v življenju, tako kot naj bi bila v uspešni lokalni skupnosti nepogrešljivi del kulturno-izobraževalne in socialne infrastrukture. Ali škofjeloška knjižnica to je? Število bralcev, izposojenega gradiva, število knjižnih enot in računalniška opremljenost temu pritrjujejo. Zmeraj več vas je, ki obiskujete knjižnico, zmeraj več želite in vse bolj zahtevne ter izčrpne informacije potrebujete.
Pravijo, da je knjižnica svet v malem, hkrati pa je zrcalna podoba svojega okolja. Z našimi storitvami se lahko pohvalimo, pohvalijo nas tudi naši obiskovalci. Nerešeni problem pa že dolgo ostaja prostor. Najeti prostori že dolgo ne ustrezajo več, je leta 1995 zapisal v uvodu v zbornik Knjižnice na Škofjeloškem župan Igor Draksler.
Škofja Loka potrebuje novo knjižnico, v danih prostorih razvoj ni več mogoč. Ampak o tem je bilo napisanega že veliko ob 45-letnici delovanja knjižnice, pa ob 50-letnici, 60-letnici ... Ali bo tudi oh 70-letnici???
Ker se zaposleni v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka zavedamo, kako pomembna je knjiga, kako pomembno je branje, vstopanje v različne svetove, gibanje skozi različne čase tudi danes, tudi za sodobnega človeka, se bomo vztrajno trudili še naprej, da bi uporabnikom lahko ponudili kraj, v katerem bodo vse to lahko uresničili, da jim bomo ponudili vse tisto, kar jim, v knjižnici mora biti na razpolago.
Misel pesnika Toneta Pavčka še kako velja tudi za današnji čas:
ČE NE BOMO BRALI, NAS BO POBRALO!
LR 55 / Praznovali smo 50 let javnega zavoda - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka 343