Izhaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje ln pravnike. — lasera ti: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — ,,Slovenski Narod'* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
Slovenska zmaga v Mariboru.
Ko smo se leta 1918. ujedinili s Srbi Hrvati ter ustanovili veliko jugo* slovensko državo, smo mislili, da bo konec manjšin j skega dvoboja z izpo» stavljenimi predstražami vsenemške, imperijalistične ideje in da se bodo nemški odpadniki po Štajerskem in po drugih krajih naše ožje slovenske do* movine vrnili v naročje jugoslovenske? ga naroda. Baš pred svetovno vojno, v bivši Avstriji so mnogi renegati odpadali od tega naroda iz glavnega motiva, ker so občudovali mogočnost nemškega naroda in ker niso spošto* vali notranjih vrednot ter idealov last* nega naroda. Naslon na veliko državo, oboževanje zunanje oholosti in nasils ncsti je rodilo med nami že veliko zla m ti motivi so morebiti notranji razlog pojava renegatstva med Slovenci, proti kateremu smo se borili precej neuspeš« no pred svetovno vojno. Pozneje smo mislili, da bo sam od sebe prenehal v novi, jugoslovenski državi, torej v državni tvorbi, ki ima vse znake in vse pogoje velike bodočnosti in ponos* nega, za nove kulturne oblike in vred note določenega naroda.
Nesrečne politične razmere, silna strankarska diferencijacija ter medse* bojno klanje je vprašanje nemčurskih res negatov po štajerskih mestecih in selih znova postavilo na plan. Učinek pre* vratnega leta in državnega ujedinjenja ni bil tak, da bi bil spametoval naše nemčurske rojake ter jih odvrnil od zmot preteklosti. Od zunaj je pritisnila mogočna oangermanska propaganda, koje središče se nahaja v Gradcu. Tej zunanji iredent^stični propagandi ter natančno organizirani zakotni in za* plotni mržnji proti Jugoslaviji, proti mirnemu sožitju z j u posloven skim dr* žavnm n?.rodom, proti vestnemu izpol* njevaniu državljanskih in nacijonalnih dolžnosti, se imamo zahvaliti, ako so nemčurji znova postali oholi in pre* drzni in ako nastopajo celo politično kot organizirana stranka. Zadnjič so izvojevali mandat v narodni skupščini!
Take razmere niso več normalne. Dokazujejo pač, da nismo upoštevali nerešeno manjšinjsko vprašanje, to se pravi vprašanje renegatov in nemčur* jev v Sloveniji. O pristnih Nemcih ne more biti govora; importirani uradniki in kapitalisti so že davno zapustili državo.
Preobrat na bolje značijo včeraj* šnje občinske volitve v Mariboru, po* meni zmaga slovenskega prebivalstva nad nemčurji in renegati. To zmago ne smemo podcenjevati; zmaga nam kaže smer, po kateri moramo tudi v bodoče korakati. V Sloveniji ne obsto* jajo samo strankarski interesi, v Slo* veniji treba braniti eminentno nacijo* nalne, narodnostne interese, zlasti na severni meji, kjer posega nemška pro* paoanda iz inozemstva in se zajeda v naš narod. Tu treba velike čuječnosti ter medstrankarske nesebičnosti, ki se zna v določenem in ugodnem trenutku podrediti splošni nacijonalni potrebi ter združevati moči za enoten nastop vsega slovenskega življa. Maribor je naš in je bil naš od vsega pamtiveka. Kar so prejšnja desetletja zakrivila z dunajske strani in iz vsenemške impe* rijalistične pohlepnosti, to moramo popraviti, odnosno to se samo od sebe popravlja pod silo razmer in težo na* šega naroda, ki kliče nazaj odpadle brate k duševnim in državnim nalo* gam velikega jugoslovenskega naroda in njegove države.
Bodimo pridni in dosledni v kultur* nem delu, v delu za državo, za našo jutjoslovensko nacijonalnost, pa bo to delo samo od sebe priklicalo odpad* neže in mlačneže nazaj v našo sredo, nepoboljšljivim zunanjim agitatorjem pa pokazalo za vedno vrata.
Prigodnim volilnim nastopom naših strank se mora pridružiti organizirana akcija naših narodnoobrambnih orga* nizacij. O tem smo že veliko govorili, toda do danes še nismo položili temelje take zavestne in smotrene akcije, dasi je prepotrebna zadeva nacijonalnega življenja v Sloveniji. Vprašanje nem* #kih renegatov v Sloveniji je . treba |
Radie se pelje v Selje?
Nove težkoče vstopa HRSS v vlado. — Zavlačevanje pogajanj med vlado in HRSS. — Povratek  ministrskega predsednika.
— Beograd, 22. septembra. (Izv. Ob 12.30.) Danes dopoldne se je v politič* nih krogih razširila alarmantna in sen* zacijonalna vest, da se je danes zjutraj
Stjepan Radić v avtomobilu odpeljal iz Zagreba in krenil v smeri proti Belju. Ta vest je naravno vzbudila v parla* mentu splošno senzacijo in so jo vsi smatrali za verjetno, ker je prihajala iz krogov dr. Spahu blizu stoječih mi* nistrov. Vaš dopisnik se je danes do* poldne obrnil na notranjega ministra z vprašanjem, če mu je kaj znano o tem. Notranji minister je izjavil, da mu o potovanju Stjepana Radića v Belje do* slej še ni nič znano.
Današnji dopoldanski listi skoraj soglasno konstatirajo, da je položaj se* danje vlade zelo delikaten, kralj sam zahteva definitiven sporazum s Hrvati.
— Beograd, 22. septembra. (Izv.) Danes zjutraj je prispel z Belja ministrski predsednik Ljuba Davidović v spremstvu našega sofijskega poslanika Milana Raki'ća. Takoj je odšel v svoj kabinet ter ob 10. dopoldne poročal no-traniemu ministru Nastasu Petroviču in ministroma dr. Spahu in Iliju Šumenko-vicu o uspehih svoje včerajšnje avdi-jence pri kralju. V političnih in vladmih
krogih trde, da avdijenca ni imela po- I ščati.
polnega uspeha, ministrski predsednik je dobi! od kralja nalog, <3a naj pripravi temelje za sporazum in to v konkretnejši obliki. Vladini krogi naglašajo, da se ima izvesti ta sporazum še pred novimi volitvami.
Opoziciionalni krogi trde, da ie kralj, v resnici zahteval konkretnejšo obliko sporazuma in to Še pred vstopom HRSS v vlado.
Za danes ob 17. popoldne je določena seja ministrskega sveta, na kateri bo ministrski predsednik izčrpno poročal o stališču krone napram vsem aktualnim političnim vprašanjem.
— Beograd, 22. septembra (Izv.) Današnje »Vreme« priobčuje razgovor svojega sotrudnika z voditelji HRSS, iz katerega je jasno, da še niso odstra* njene gotove ovire, ki jih mora odstra* niti sedanja vlada, da pride do rešitve vseh sedaj tekočih političnih vprašanj. Vladini krogi ugotavljajo, da je Ljuba Davidović za takojšnji sporazum še pred volitvami, uočim zahtevajo radi* ćevci najpreje volitve, ki naj bi obenem bile nekak plebiscit ali je narod za re* vizijo ustave ali ne. Radićevci izjavlja jo, da so storili že mnogo koncesij, in da v tem oziru ne morejo več popu*
Ponesrečen Radićev shod.
Prevarani hrvatski kmetje. — HRSS zahteva samostojno
Hrvatsko.
— Zagreb, 22. septembra. (Izv. Ob 12.15). Iz Bjelovara poročajo: Za včeraj v nedeljo dopoldne je bil tu napovedan velik shod Radićeve stranke. Radičevi agentje so že 10 dni popreje agitirali med hrvatskimi kmeti, da se naj v čimvečjem številu udeleže tega shoda, kamor pride Radič sam v spremstvu ministrskega predsednika Ljube Davidoviča. Shod je doživel popolen fjiasko. Vsega supaj je prišlo 120 konjenikov, razdeljenih v dva eskadrona, katerim sta poveljevala neki bivši av-stro-ogrski podpolkovnik in bivši av-stro-ogrski poročnik, ki sta bila iz naše armade izključena radi svojega pro-tidržavnega mišljenja in naziranja, ter okoli 4000 ljudi, po večini žena in otrok.
Za shod je vladalo Se precejšnje zanimanje, kajti zbrani narod je hotel na
vsak način videti voditelja hrvatskih kmetov. Radijča z Ljubo Davidovičem ni bilo od nikoder. Za Radića so kmetice navozile velike zaloge raznih živil, piščancev, puranov, masla itd.
Na zborovanju sta govorila posl. dr. Vladimir Maček in posl. Ivan Predavec. Naglašala sta med drugim, da je HRSS odločena z vsemi legalnimi sredstvi priboriti ideji samostojnosti Hrvatske končno zmago in da vztrajno zahteva, da se Hrvatski prizna suveren hrvatski državni sabor. Dejala sta med drugim, da so Srbi Hrvate skušali spraviti pod noge, toda so morali sedaj lepo pred Hrvati poklekniti. Kmeticam, ki so se shoda udeležile, se je vsled vročine v dvorani stopilo maslo.
Zmaga Slovencev v Mariboru.
Discipliniranost slovenskih volilcev. — Poraz Nemcev pri
občinskih volitvah.
— Maribor, 21. septembra. (Izv.) Pri današnjih občinskih volitvah je zmagal Narodni blok z ogromno večino glasov. Dobili so: Narodni blok 2405 glasov (32 mandatov), socijalisti 960 glasov (4 mandate), Nemci 994 glasov (4 mandate), Zagorski (neodvisna slovenska stranka 43 glasov (nobenega mandata), komunisti 190 glasov (1 mandat). Mandat komunistov je še sporen.
— Maribor, 22. septembra. (Izv.) Volitve so potekle popolnoma mirno. Slovenski volilci so prišli kompaktno na volišče. Nemci so se na vse načine trudili, da bi zbrali na svojo listo Čim več glasov. Obnašali so se samozavestno in prepričani so bili, da si pribore" najmanj 10 do 12 mandatov. Te volitve so označevali kot plebiscit, s katerim hočejo pred zunanjim svetom na očividen način dokumentirati svojo veliko narodno manjšino v Mariboru. Izid volitev jih je jako razočaral in so zato povsem poparjeni. Takoj, ko je bil razglašen rezultat volitev, so zavihrale s slovenskih hiš narodne zastave. Množica je priredila po glavnih ulicah veliko manifestacijo, katero je vodila mariborska Orjuna. Iz srca so prihajali vsem vzkliki: »Živel slovenski Maribor! Doli z renegati!«   Vseh volilnih upravičen-
enkrat za vselej razčistiti. To vpraša* nje je madež na naši sedanjosti, bridek spomin na našo preteklost ter zahteva naše bodočnosti!
cev je bilo okoli 6500, udeležba znaša okoli 70%.
— Maribor, 22. septembra. (Izv.) Od Narodnega bloka so bili izvoljeni v občinski svet tile kandidatje: 1. dr. Anton Jerovšek, ravnatelj tiskarne (SLS), 2. dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik, 3. dr. Josip Leskovar, odvetnik in posestnik (SLS), 4. Ivan Roglič, trgovec (NSS), 5. Ivan Lorber, slikar, 6. Vilko Weixl, trgovec, Stolna ulica 1 (dem. , 7. Jože Stabej državni uradnik, 8. Franc Selinšek, pisar državne železnice, 9. Ignacij Ozvatič, davčni upravitelj. 10. Ljudevit Pucelj, dimnik, mojster (NRS),
11. Dr. Alojzij Juvan, odvetnik (SLS),
12. Dr. Franjo Lipold, odvetnik (dem.),
13. Fran France, davčni upravitelj, 14. Rupert Pivec, pomorski generalni komisar v p., 15. dr. Zmagoslav Kac, zobni zdravnik, 16. Fran Zmazek, poštni kontrolor, 17. Franjo Bureš, urar, 18. Rudolf Tumpej železniški uradnik, 19. Josip Nekrep, hišni posestnik in tesarski mojster, 20. Jakob Majerič, višji re-vident, 21. Pavel Živortnik, ravnatelj, 22. Ivan Šoštarič, trgovec, 23. Ivan Majcen poštni poduradnik. 24. Franjo Hohnjec, mesar, 25. Alojzij KovaČič, višji re viden t, 26. Miha Lahovič, poštni poduradnik, 2. dr. Pavel Strmšek, profesor, 28. Radoslav Podlesnik, sodni uradnik, 29. Franjo Domiter, nadspre-vodnik, 30. Fran Planinšek, mizar. 31. Vid Mursko trgovec, 32. Luka Kekec, paznik.
Socijalni demokratie so dobili štiri mandate in so izvoljeni: prof. Ivan Fa-vai, železniški skladiščnik Anton Ba-lun, tipograf Josip Ošlasr in skladiščnik Ivan Klančnik.
Domača gospodarska stranka oz. Nemci so dobili šriri mandate. Izvoljeni so: dr. Lothar Miihleise-n, odvetnik, Julij Glaser. stavbenik. Anion Prista-vec, gostilničar. Julij Ofrimer. trgovec, naslovom »Delavska lista« mizar Ciril Razboršek.
Slovenska neodvisna gospodarska stranka (Zagorskega) ni dobila nobenega mandata.
Od komunistov je bil izvoljen pod naslovom »Delavska lista mizar Ciril Razboršek.
Vseh občinskih svetovalcev je 41,
!mBno¥snfe šolskih nadzornikov
in proiesorifiv v noviji.
— Beograd, 22. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Ljuba Davidović je poleg poročila o političnem položaju predložil kralju v podpis več ukazov. Tako :e kralj podpisal ukaz. s katerim se imenujejo novi šolski nadzorniki za Slovenijo. Podpisan je tudi ukaz o univerzitetnih Profesorjih. Imenovani so: Univ. prof. Dimitrija Ž o s t za Ljubljano. Milorad P 1 i v e 1 i ć in dr. Peter Skok za Zagreb. Josip H u m e l za Ljubljano, Podpisan je dalje ukaz o upokojitvi učiteljev, ki so dosegli predpisano službeno dobo. Za pomočnika finančnemu ministru je imenovan Fran G o-s p o d n e t i ć. Podpisan je tudi ukaz o imenovanju novih gimnazijskih ravnateljev za Slovenijo. Ministrski predsednik predloži gori omenjene ukaze danes popoldne prosvetnemu ministru.
Konferenca o režimu donavskih vod na Bledu.
— Beograd, 22. septembra. (Izv.) Dne 24. t. m. popoldne se sestane na Bledu stalna tehnična komisija za režim donavskih vod. Sedanje zasedanje te komisije bo trajalo približno 8—10 dni. Ta komisija je vpostaljena na temelju člena 293. trianonske mirovne pogodbe. Njen delokrog obsega bivši teritorij kraljevine Madžarske. Namen ji je, da se ohrani enota in izboljša režim vodnih tokov, ki so presekani po novih mejah. Predsednika komisije imenuje Društvo narodov. Sedanji predsednik je g. Carlo Rossetti. Našo kraljevino zastopa g. F. V i 1 f a n ki je obenem tudi zastopnik nase kraljevine v mednarodni donavski komisiji s sedežem v Bratislavi. V komisiji za režim vod bodo razven nase kraljevine zastopane še Avstrija, Češkoslovaška, Mad^ žarska in Romunija.
OBČINSKE VOLITVE V ROGAŠKI SLATINI,
— Rogaška Slatina, 21. septembra. Izid občinskih volitev je sledeči: Zdraviliška lista 38 glasov (2 mandata), demokratska lista 35 glasov (2 mandata), nemškutarska lista 38 glasov (2 mandata).
NAPAD NA OBOVA IN TODORA.
— Beograd, 22. septembra. (Izv.) »Politika« javlja, da je bil organiziran napad na bivšega bolgarskega poslani« ka Kosto T o d o r a in bivšega polje* delskega ministra O b o v a. Iz Bolgar* ske so prišli v Jugoslavijo najeti mo* rilci, ki so imeli nalogo izvršiti atentat na Todora v Beogradu. Obov biva se* daj v Pragi. Naša vlada je ukrenila vse potrebno   i njiju varnost.
REPARACIJSKE NAROČBE V NEMČIJI.
— Beograd, 22. sept. (Izv.) Na podlagi razdelitve reparacijskega kontingenta pripade naši državi, kakor je bilo javljeno, izplačljivega prvega obroka večji znesek in natura. Na račun reparacij so bile že naročene nekatere stvari in znaša celokupna vrednost 40 milijonov zl. mark. Naročbe so bile izvršene od strani prometnega in poštnega ministrstva. Do konca t. 1. se lahko še naroČi za 20 milijonov zlatih mark. ~ *■
JUGOSLOVENSKI KARDINAL
— Beograd, 22. sept. (Izv.) Ka zadnji konferenci v ministrstvu ver. katere so se udeležili jugoslovenski škofje in na kateri so razpravjali o novem načrtu konkordata z Vatikanom, je prišlo v razpravo tudi vprašanje jugoslovenskega kardinala. Iz krosov katoliškega klera je doznal vaš dopisnik, da ima največ nade za to mesto ljubljanski knezoskof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
ITALIJANSKO-ŠVICARSKA POGODBA O RAZSODIŠČU.
— Bern, 21. septembra. (Izv.) Po poročilu iz Rima je bila med Italijo in Švico sklenjena prijateljska pogodba o razsodišču, ki ima razsojevati vse med obema državama nastale spore. Pogodbo sta podpisala- v Rimu ministrski predsednik M u s s o 1 i n i za Italijo in tamošnji švicarski poslanik za £vico. Pogodba velja za dobo mesetih let in ustanavlja posebno petčlansko razsodil-no komisijo. Med predsednikom švicarske republike in rimsko vlado so bili izmenjani brzojavni pozdravi.
AMERIKA ZGRADILA NAJVEČJI TOP.
— VVashington, 21. septembra. (Izv.) Vojno ministrstvo objavlja, da sta izgotovljena dva največja topova na svetu za obrambo mesta Ne\v Yorka. Topova streljata na daljavo 30 do 35 milj. Topovska kroglja tehta 34 centov. S tem dvema topovoma namerava ameriško vojno ministrstvo zaščititi mesto Ne\v York pred vsakim napadom sovražnega brodovja.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG. Trami, merkantilno tesani, 5 m dolž., 16/22 cm, franko meja. 2 vag. den. 567, bi. 567, zaklj. 567; trami, merkanrflno tesani, 7 m dolž., 18/24 cm, fr. meja, 1 vag den, 567, bi. 567, zaklj. 567; remeljni. 4—5 m, 8/10 cm fr. meja, 1 vag. den. 567, bi. 567, zaldj. 567: letve, 3—4 m, 3/5 cm, fr. meja, 1 vag. den. 567, bi. 567, zaklj. 567: testonj. fr. meja den. 510: remeljni redne mere, 68/68, 58/5S, 78/78 98/98, 118/118, 4 m in 5 m doli., fr. Sušak den. 670; remeljni polovičarji. 38/78, 34/68-4 m dol., fr. Sušak den. 670;
2ITNI TRG. Pšenica domača, fr. Ljubljana den. 365; pšenica bačka. fr. bačka postaja bi. 360: koruza bačka, fr. bačka postaja bi. 295; oves haČki, fr. bačka postaja bi. 290; koruza, umetno sušena, fr. slov. postaja, dobava rjktobra, bi. 290;
6STALO BLAGO, suhe gobe, po kakovosti, fr. Ljubljana den. 50—58: laneno seme, fr. Ljubljana den. 680: fižol ribničan, fr. Ljubljana den. 600; fižol prepeličar, fr. Ljublj. den. 525; fižol man-dalon, fr. Ljubljana den. 400; brinje hrvatsko, fr Karlovac bi. 250; otrobi pšenični, fr. Ljub. netto 1 vag. den. 215, bi. 215, zaklj. 215: krompir uzančni. dob. oktobra, fr. nakladna postaja den. 125; seno la sladko, prešano, fr. Ljubljana den. 75; vino belo, hrv.. dol., štaj., po vzorcu, fr. naklad, postaja den. 710, bi. 780.
Efekti 2%% drž. renta za vojno škodo 117—119. Celjska pos. d. d. 210. Ljub. ljanska kreditna banka 225—240. Merkan. tirna banka 123—130. Prva hrvatska šted. 916—922, Slavenska banka 150 Trb. prem. družba 470. Združene papir. 123^126, kom. zad. dež. bka 90.
Zagrebška borza.
Devize: Curih 13.50—13.60, Praga 214.10—217.10. Pariz 3S0—385. Newyork 71 do 72, London 318.125—321.125. Trst 313.50 do 316.50. Dunaj 0.1002—0.1022. — Valu« te: dolar 70.125—71.125.
Efekti: 7% invest. pos. 1921. 63—64. 2y2% drž. renta za ratnu štetu 114—116, Ljubljanska kreditna 220—230, Centralna banka 29—30 Hrv. eskpt. banka 110—112. Kreditna banka Zgb 114—116, Hipotek, banka 59—60 Jugobanka 103—105, Praštedl, ona 915—917, Slavenska banka 103—105, Eksploatacija 100—102, Drava d. d. Osijek 300, šećerana, Osijek SS0—900, Isis d. d. 65—69, Nihag 84, Gutman 880—900, Slavoni. ja 76—78, Strojne tov 150. Trboveljska 450, Vevče 123^—130.
INOZEMSKE BORZE.
~— Curih 22. sept. Današnja borza: Beo* grad 7.40, Pariz 28.05, London 23.62, New< york 52S.875, Milan 23.19, Berlin 1.26.
— Trst, 22. sept. Predborza: Beograd 31.70—31.85. London 101.85—10195. Pariš 121—121.50, Newyork 2275—22.80. Curih 430—431, Dunaj 0.0320'—0.0323, Praga 68.30 —68.60.
ft rt£lt<<
Vstop Nemčije v Društvo narodov.
Misija prof.
— Ženeva, JL sefA <Izv.) V krogih Društva narodov salo mnogo govore o nenadnem odhodu prof. Nanse-na iz Ženeve. Dobro poučeni krogi naglasa j cs da je prof. Nansen odpotoval najprej e v Singen in nato do Haimigen-berga, kjer se je sestal z nemškim državnim kancelariem dr. Manom in nekaterimi člani nemške vlade. Na sestanka so razpravljali o vstopa Nemčije v Društvo narodov. Nemčija je po izjavi drž. kancelarja pripravljena vstopiti v Društvo narodov, toda pod pogojem, 'da se Nemčiji prizna mesto stalne članice ta mesto v svetu Društva narodov. Nemčija pri tem tudi za-hte va,da bodi vstop v Društvo narodov zvezan s izpraznitvijo ruhrskega ozemlja. Ta bi se imela izvršiti 1. januarja 1925. Prof. Nansen Je državnega kancelarja opozoril, da naj se Nemčija požuri z izročitvijo prošnje za vstop in to v najkrajšem Času. Tehni-
Nansena.
čni razlogi siHjo k temu, ker bo danje Društva narodov formalno trajalo do 2. oktobra t L in bi bilo pozneje potrebno sklicati izredno zasedanje samo* da se reši ta prošnja.
— Beffln, 21. sept (Izv.) Državni kancelar dr. Marx je danes govoril na zborovanju badenskega cen truma. Zelo obširno je govoril o vstopu Nemčije v Društvo narodov, nglašujoč, da je vlada pripravljena za vstop.
— Bera, 21. septembra. (Izv.) Švicarska brzojavna agentura Javlja oficijelno, da je delegat Nansen odpotoval v Nemčijo, kjer bo izmenjal misli z nemško vlado glede vprašanja vstopa Nemčije v Društvo narodov.
— Dunaj, 22. septembra. (Izv.) Kakor trdijo današnji listi, bo Nemčija po vstopu v Društvo narodov dobila mandat za kontrolo nekaterih kolonij. Nemčiji se namerava poveriti kontrola v afriških kolonijah.
Po smrti Todora Aleksandrova.
V Bolgariji hočejo proglasiti republiko. — Umori se nadaljujejo.
— Smrt morilcev Aleksandrova.
— Sofija, 21. sept (Izv.) Pristaši Alefcs
VasTlJeva In Georgija Atanasova so name. ravall razširiti med makedonsko emigracijo vest, da so Todora Aleksandrova ubili plačani agenti, ki jih Je poslala bolgarska vlada. Namen te laži je bil, vzbudfci med Makedonci v Bolgariji odpor proti vladi. Inicijatorji novega krvoprelitja na Bolgarskem so hujskali makedonsko prebivalstvo, da je vlada zakrivila smrt Todora Aleksandrova zato, ker je bil bale dosežen med nJim in komunisti sporazum glede skupne akcije proti Carikovi vladi. V to svrho je bil izdan in razširjen znani manifest s ponarejenim podpisom pokojnega Aleksandrova tn Protogerova. Na ta način si hočejo moralni krivci atentata oprati roke in pridobiti makedonsko emigracijo na svojo stran, da strmoglavo vlado in proglasijo republiko. Cankova vlada je ukrenila vse potrebno, da prepreči te nakane in ohrani v državi red in mir. Vendar pa opasnost republikanskega pokreta še ni odstranjena-Nova struja v makedonskem pokretu dela z vsemi silamj na to, da zbudi med ogorčenimi Makedonci mržnjo do vlade, ki ji očita ne samo Todor Aleksandrovo smrt, nego tudi vse dosedanje neuspehe makedonskih separatistov. Nad Bolgarijo se Čedalje bolj kopičijo črni oblaki. Zopet se ji obeta krvava meščanska vojna, ki bi imela tem bolj tragične posledice, ker je javnost skrajno razburjena in razdvojena. Navzlic vsem simpatijam, ki jih izkazuje vlada pristašem pokojnega Aleksandrova, so nekateri krogi
še vedno prepričani, da je ona posredno zakrivila njegovo smrt. Zato hujskajo množice, zlasti makedonske emigrante, naj ne verujejo njenim krokodil ovim solzam In naj se pridružijo akciji, ki bi strmoglavila Cankova obenem s kraljem Borisom ter proglasila republika Republikanski ideji se pridružujejo tudi komunisti in zemljoradnici k« so se prepričali, da ne pridejo na svoj račun dokler bo vladal »demokratičeskl zgovor« po navodilih carja Borisa.
— Sofija, 21. sept. (Izv.) V Plovdivu so teroristi umorili znanega revolucionarja Cudomdra Kantardžijeva. Šel je mirno po ulici in ko se je približal skladišču »Ori-jentabako«, sta ga dohitela dva neznanca. Takoj sta počila dva strela in Kantardžijev se je zgrudil mrtev na tla. Krogi- sta mu prebili lobanjo. Oba napadalca sta pobegnila. Zanimivo je, da je bil umorjeni Kantardžijev somišljenik skupine, ki je ubila Todora Aleksandrova. Nadalje ie bil ubit znan; komunistični agitator in velik prijatelj Aleks Vasiljeva — Georgij Penkov. Po krvavem obračunu v Gornji Džumaji so razjarjeni makedonski emigranti ubili tudi njega.
— S°fija, 21. sept (Izv.) Fizični morilci pokojnega Todora Aleksandrova so dobili zasluženo plačilo. Člani makedonske organizacije so ujeli oba morilca, Št Vlahov a in D. Vretenarova, ter ju na mestu ustrelili. Trupli ustreljenih so vrgli v cestni jarek.
Pedagoški kongres.
Zadnjič sem se razgovarjal s prijateljem, ki se ie bil pravkar vrnil s pedagoškega kongresa v Munchenu. Pripovedoval mi je o pedagogih, o temeljitosti, o njihovi veri v bodočnost nemškega naroda. Ta vera me je zelo frapirala. Poznam dobro pedagoško literaturo, tudi kongresna literatura izpred svetovne vojne mi je znana. Nikjer pa nisem trčil na zvezo med vzgo-jeslovjem in praktično, živo vero v bodočnost lastnega naroda. Vzgojeslovje je pred vojno govorilo mnogo bolj individualistično. Vzgojeslovce so zanimali pedagoški problemi zgolj z umetniške strani in sami so se radi postavljali v sredino javnega občudovanja. Predvojni pedagogi so bili precej sa-moljubni možje, katerim je imponirala pedagoška novotarija. Kai radi so se razglašali kot avtorji novih idej. Ozir na tako slavo je bilo zelo karakterističen za predvojne pedagoge. Sploh so se pedagogi bolj zanimali za pedagoške ideje kot take in veliko manj za občečloveške ideje in ideale. Prej so ljubili poedinca in svoje novotarije, kakor pa splošne ideale o Človeštvu m narodih.
Svetovna vojna pa je poleg drugega vzbudila tudi široko socijalnost. Kar je bilo prej samo teoretično, se iz-preminja sedaj v praktično, dejansko Čustvo in v tem oziru mi postaja razumljivo, da je moj prijatelj govoril o nemških pedagogih ter o njihovi veri v bodočnost nemškega naroda. Brez te vere v narodno bodočnost ni vzgo-jeslovja, to vidimo danes jasno!
Zelo lepo je študirati probleme otroških vrtcev, Montessorijevih eksperi-mentov ali razmišljati o potrebah delovne, produktivne in druge take eksperimentalne, neintelektualne šole, odn. praktičnih šolstvenih tipov. Toda za takim vzgojeslovjem tiči samo znanstveni, suhoparni, medli intelektualni interes, ki se lahko prenese na tega ali onega učenca, ki pa ne more tvoriti podlage uspešne, v resnici vzgoje valne vere in splošnega vzgo;eslovnega preoblikovanja učenčeve duše, učenčevega bitja. V vzgojeslovcu mora zaplapolati istinita vera v večje ideale, nego so suhoparne znanstvene resnice in znanstveni pedagoški eksperimenti, v njem mora zavladati vera v bodočnost m v bodoče naloge celokupnega naroda.
Edina vera, zanos v resnične ideali more učinkovati na učenca in ga pripraviti, da posnema in da oblikuje svoj notranji značaj, svojo dušo, svoj način življenja. Brez tega verskega ozadja, brez tega verovanja v splošnonarodne cOje in velika socijalna, odnosno na-cijonalna stremljenja ni mogoča pedagogika, ni mogoč pokret vzgojeslovne obnove In preroda.
To resnico mi je pripovedoval moj prijatelj, Id se je vrnil z nemškega kongresa. Vzpričo te vere nemških pedagogov sva pomislila na jugoslovensko domačijo in se z bridkostjo spomnila naših razrvanih razmer, malodušja jugo-slovenske pedagogike. Danes ne moremo govoriti o jugoslovenski pedagogiki in o jugoslovenskih pedagogih, ker nam manjka vera v veliki ideal jugo-slovenskega naroda, ker ne vemo, kaj bi s tem narodom počeli in čemu bi ga vzgajali. Naši jugoslovenski ideali se teptajo in sofistično obračajo po najnižjem političnem blatu. In vendar ie ideja državnega in narodnega edinstva, je ideal bratske zajednice Srbov, Hrvatov in Slovencev dovelj velik, da lahko okolu sebe zbere vse dobromisleče pedagoge naše države ter jih vzpodbudi za resnično, samostalno in samoniklo pedagoško delovanje. Pedagoški kongresi ne smejo biti zbori suhoparnih intelektualcev, ki cepijo pedagoške ideje in se medsebojno bahajo z novotarija-mi. Kongresi morajo ustvarjati vero v bodočnost jugoslovenskega rodu. v njega notranjo misijo, v njegovo idealno življenje. Ni pedagogike brez idealizma, brez verovanja, ni jugos skega vzgojeslovja brez verovanja v bodočnost jugoslovenskega naroda in v njegovo visoko, srčno, socijalno in kulturno misijo! Pedagogika sredstev naj išče zveze s pedagogiko ciljev! Ti cil i naj so naši, iz našega naroda zajeti, v njem se naj razrastejo kot njegova vera, kot njegovi ideali.
Čas je. da se zganejo naši pedagogi, pedagogi Srbi, Slovenci in Hrvati ter da razmišljajo o kongresu jugoslovenskega vzgojeslov;a, o svoji vzgoje-slovni veri, o vzgojeslovnem idealu Jugoslavije! —a.
Politične vesti.
— Ljuba Davidović v Belin. Po poročilih iz Beograda je v soboto zvečer ministrski predsednik Ljuba Davidović odpotoval v Bel je ter je včeraj v daljši avdijenci kralja poročal o vseh aktualnih notranje-političnih problemin, zlasti o vstopu radićevcev v vlado.
= Minister Ve sen jak ozdravel. Po poročilu iz Beograda je d .ies prispel v Beogrid minister za agrarno reformo prof. Vesenjak, ki je popolnoma ozdra* vel in je že danes prevzel vodstvo svo» jega resor' ..
= Radičeva poslanca v Beogradu. Včeraj sta prispela v Beograd radi-čevska poslanca Smoljan in Preka ter se delj časa razgovarjala z zemljo-radniki in muslimani.
= Boljševička propaganda na Bolgarskem. Iz Sofije 21. t m.: Vladni tisk obtožuje ruske boljševike kot krivce smrti Todora Aleksandrova in naglasa, da so bili v Beogradu zelo veseli, ker se je Moskvi posrečilo, da izvrši ono, kar ni mogel Beograd. »Mir« dolži celo Radića, da je kriv smrti Aleksandrova. List priobčuje v tem oziru daljše pismo iz Beograda, v katerem slika Radićevo misijo v Moskvi ter konstatira, da so tako Hrvati, kakor tudi Srbi popolnoma imunizirani pred boljševizmom in da se nikdar ne razplete boljševizem po teh pokrajinah.
=r 53 novih senatorjev ima Italija. Pripadajo različnim strankam, med njimi so celo Člani nekdanje Nittijeve vlade. Za senatorja je imenovan rudi Fac-ta, katerega je Mussolini pred dvema letoma tako brezobzirno vrgel s sedeža ministrskega predsednika. Mussolini je za spravo in normalizacijo, tako na- I
glašajo fašistovski listi sedaj po imenovanju novih senatorjev.
= Smrt bivšega ruskega poslanika. V Nizzi je umrl 21 t m bivši ruski poslanik na Dunaju Giers, ki ie imel vodilno besedo ob izbruhu svetovne vojne 1. 1914.
= Giacomo Matteotti se ie zanimal za nasilstva, stojrena v Julijski krajini. Dr. VVilfan hrani pismo umorjenega poslanca Matteotti j a, ki ga je dne 4. novembra naprosil, naj mu navede vsa nasilstva in nezakonitosti, storjene Ju-goslovenom v Julijski krajini. Matteotti je dostavil, da rabi podatke, da jih sporoči socialističnemu klubu in v svrho, da se jih dotakne v debatah in da se bodo nasilstva kontrolirala. Kakor se vidi, se je hotel pokojni Matteotti krepko potegniti tudi za jugoslovenske trpine v Julijski krajini
Socii?!ii vesfnik.
ZAVAROVANJE BREZPOSELNIH.
Prvega tek. meseca je stopil na Polj* skem v veljavo zakon o zavarovanju brez* poselnih. Podvrženi so zavarovanju delavci in delavke v starosti nad 18 let, nameščeni v Industrijskih, trgovskih, transportnih, rudniških in drugih podjetjih, ako Šteje podjetje najmanj šest delavcev. Izvzeti so duševni delavci in sezonski, ki delajo manj nego deset mesecev na leto. Zavarovalni doneski znašajo 2% izplačane mezde in se porazdele na delojemalce in delodajalce na ta način, da se četrtina doneska tj. % od« 6totka vsakokratne mezde odtegne, tri če* trtine doneska tj. 1*£, pa plača delodajalec Iz lastnega.
Predpogoji za podporo brezposelnemu so: 1.) najmanj 20 tednov trajajoče name* ščenje zadnje leto pred nastopom brezpo* selDOsti; 2.) prijava pri posredovalnem uradu tekom štirih tednov od dneva, ko je nastopila brezposelnost; 3.) potek desetih dni od izvršene prijave. Podpora znaša za samca 30%, za brezposelnega, ki skrbi za družino dveh oseb 35%, pri skrbi za pet oseb 40% In nad 5 oeeb 50% zaslužka. Ven* dar pa se pTi plačevanju zavar. zneskov ka« kor tudi pri izplačevanju podpor mezde nad 6 zlotvh ne upoštevajo. Podpore se lapla* čujejo 13 tednov in izjemoma delovno ml* nistrstvo lahko podaljša dobo na 17 ted* nov.
Dopisi.
— Iz Šentjerneja na Dolenjskem nam pišejo: Končno se je vendar ojunačil ško* fijski ordinarijat in Je odpoklical kaplana Martina Dimnika, ki je delal par let prepir in zdražbo med tukajšnjim prebivalstvom. Ljudstvo si je kar oddahnilo, ko je zvedelo, da mora proč zdražbarski duhovnik, kate* remu je bila cerkev takorekoč samo po* stranska stvar. Pred slovesom je imel se prav značilen nastop z lastnim strankar* skim pristašem, ki je baje pravil neke mične zgodbice ... Kaplana je to tako raz* jezilo, da ga je v konzumu dejansko napa« del kakor se je pozneje sam hvalil na no* vomeškem kolodvoru. — Silno klaverna Je bila orlovska prireditev zadnjo nedeljo. Zanimanja nobenega, nobenih zastav, telo* vadba slabo izvajana, izvzemši dveh orlov na orodjn; skratka kakor bi mrliča poko* pavali. Pač pa so orli skrbeli za reklamo s tem, da so celo noč streljali z možnarji, seveda brez vsakega uradnega dovolila, pa to nič nede, saj imamo vlado reda, zakona in pravičnosti, ki se ne zmeni za take ma* lenkosti. To nepotrebno streljanje in min* kanje je pa g. župnik s prižnice prav umestno obsodil češ, da kali nočni mir v vasi. Na predvečer orlovskih prireditev so neketari šaljivci uprizorili »gostom na čast« malo zabavo z mačjo godbo. Sploh pa se je izvršilo vse brez nadaljnih incidentov, ker so bili Sokoli disciplinirano mirni ln do* stojni. — Vinski pridelek bo v naših gori* cah dokaj boljši nego se Je prvotno priča* kovalo, temu je vzrok lepo septembersko vreme. Seveda vsega zamujenega nI več mogoče popraviti. Letošnja letina Je bila v splošnem srednja, samo Živinske poklaje je bilo obilo. Krompir je bolj slabo obrodil, ponekod močno gnije, drugi zopet tožijo, da je zelo »glažast«. — čebeloreja se Je letos srednje dobro obnesla. Vedno bolj se kaže, da Je čebeloreja s premičnim sat« jem bolj dobičkanosna nego ona s »kranji* čl«. Trčan med prodajajo po SO Din za kg. — Ponovne občinske volitve bodo v ne* delj o 16. novembra ti. Vse kaže, da bije klerikalni strahovladi tudi v nas i občini
zaslužena sadnja ura. Nezadovoljneži s fa» rov »ko komando prestopajo v napredne ln zavedne vrste v takem številu, da je priča* kovati najboljših uspehov, ljudstvu se od, pirajo oči, zmaga se bliža! — K sklepu še to: V doUni blizu pleterskega samostana torej pičle pol ure hoda od župne cerkve je umirala gospodarjeva mati, ki si je zaže= lela verskih svetotajstev in cerkvene tola* be. Sin je odhitel po »gospoda«, toda je slabo naletel, kajti kaplan se je zadri nad njim: >SaJ imate voz, pa z vozom pridite po — me; peš ne grem*. No izmučena kmetska mučenica ga ni dočakala ln je umrla tudi brez »gospoda« in gotovo jI raj ni bil odvaet.
Društvene vesti.
— Dobrodelno društvo grafičnega de* lavatva za Slovenijo priredi v nedeljo, dne 2S. septembra 1924. celodnevni družabni pes*Izlet k Sv. Katarini nad Medvodam!. Zbirališče ob tričetrt na 8. uro zjutraj pred glavnih vhodom ljubljanskega velesejma (Gosposvetska cesta). Odhod točno ob 8. v smeri proti Podutiku ne glede na število udeležencev. Vabljeni tudi prijatelji dru* Štva. V slučaju slabega vremena, se Izlet vrši naslednjo nedeljo (5. oktobra).
— Cercles Francais. Društveni občni zbor se vrši dne 29. tm. ob 5. ur! popoldne v pritličju I. drž. gim, v Ljubijani. K oblini udeležbi vabi odbor.
— Plesni tečaj Slovenskega trgovske* gadrufitva »Merkur« v Ljubljani se otvori začetkom meseca oktobra. Prijave intere. seatov se sprejemajo v društveni pisarni Gradišče 17/1. in sicer najkasneje do 25. septembra 1924. vsak dan razven sobote od 6. do 7. ure zvečer.
— Učne tečaje priredi za svoje član* stvo Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani tudi letos in sicer: Srbohrva* šcino brezplačno višji tečaji za nemščino In event. italijanščino proti mali odškodnini. Interesenti naj se prijavijo v društveni pi* sami Gradišče 17 /I. najkasneje do 25. sept. 1924. vpak dan razven sobote od 6. do 7. ure zvečer.
Drobiž.
* NA MARSA JE HOTEL. Pred dnevi se le pojavil na eni najbolj prometnih dunajskih ulic, neki, očividno slaboumen neznanec ki Je popolnoma nag korakal gor in dol. Nato le skočil na tramvaj in zahteval od sprevodnika, da mu da vozno karto do Marsa. Med občinstvom v vozu je nastala panifea. Neznanec je med vožnjo skočil skozi okno voza na cesto, ne da bi se malo poškodoval, nakar sta ga prijela dva pasanta in za. odvedla na policijo, kier so ugotovili, da se piše Fran Enterpfarrer in je Po poklicu ključavničar. PoMcija ga je oddala na opazovalnico.
* Ogromna tovarna kruha. Dunafeka komunalna tovarna kruha je ena največjih na svetu. Dnevno producira 150.000 hlebov. Nameščenih je v tovarni 1500 delavcev In 300 uradnikov, glavni posel pa opravijo stroji. V 300 delavnih dneh se producira 45 milijonov hlebov, kateri dajo položeni drug poleg drugega črto 13-500 km.
* Miatarijoznl potnik sobe 4. Te dni je vratar hotela Wilson v Beogradu prejel sledeče pisemce: Za dolžni vam znesek 128 dinarjev obdržite mojo garderobo, ki sem Jo ostavil v sobi št. 4. Ne vprašujte, zakaj sem se vpisal v hotelsko knjigo pod ime* nom Vojislava Travnja, ko se v resnici imenujem Mavro Kraus. Vratar je takoj pohitel na policijo in pisemce izročil poli* cijskemu detektiva. Istočasno je prijavil, da Je potnik sobe fit. 4 Izginil. Detektiv si je dal prinesti garderobo ln Je kmalu ugo* tovll Iz neke naročne knjige, da Je nežna* nec trgovski potnik Iz Osijeka, e Imenom Mavro Kraus. Zadnje naročilo Je prevzel v Sarajevu. Vzrok njegovega misterljoznega bega, odnosno samoumora ni znan. Policij* meni, da je poneveril denar ln ž njim po* begnil. Tudi njegovega  trupla niso našli.
Poizvedbe.
—Zgubila ae Je v nedeljo zlata zapest* niča po poti skozi Studentovsko ulico na Orad. Najditelj naj jo odda v upravi »Slov. Naroda«.
— Izgubila so Je svilena ruta (apaški šal) v soboto od 19 do pol 20. pred dežel* no vlado. Pošteni najditelj se naproša, da najdeno vrne v npravo Slov. Nar. proti na« I gradi.
B. Orimshaw-G. Clavignv:
31
gospodična kapetan.
Ko je bila že daleč proč od gostoljubne hiše na cesti, ki vodi v Suvo, je potegnila iz nedrij mali dragulj.
— Poglejte oče, kaj mi je podaril najin prijatelj!
Sakson si je ogledal dragulj.
— Vreden je tri zlatnike, več pa ne, je dejal. Bil je pečat, vrezan v ametist. Na enem koncu
je bil zlat oreL V dragi kamen vdolberd pečat je predstavljal čuden grb. Bil je volk, držeč v svojem gobcu polmesec. Spodaj je bil napis v neznanih, nečitljivih črkah.
Vajiti se je zdelo, da se je roka njenega očeta tresla, ko ii je vrnil pečat
— Kaj pomeni ta napis, oče? ie vprašala Vajiti. Kakšne črke so to?
— To je rusko, je odvrnil Sakson, in pomeni: »Kar imam, obdržim.«
Vi ste bili torej v Rusiji, oče?
Ni ji odgovoril in vso pot ni črimil besedice. Vajiti je vedela, da mora spoštovati ta molk.
Njegov obraz je postal čudno resen in to ie dobro poznala. Strmel je v neznane daljine in njegove misli so blodile kdovekje.
V resnici Saksona ni bilo več na vročih otokih
Juga. Drugo nebo se mu je prikazalo, sivo in sneženo. Njegove oči so spet videle krasne avenije, pokrite z belim zimskim prtom, zvončki sani so mu zvonili v ušesa, videl je marmornate stopnice, ogromne dvorane, krasne palače, kjer so ga nekdaj sprejemali v imenu Velike Britanije.
Poznal je rodbino, čije grb je spet našel na zlatem pečatu, ki se je izgubil v te daljne tropske kraje. Videl je ta grb nad vrati plemiškega gradu.
— Torej? je slednjič vprašala Vajiti. Sakson se je ustavil in obupano pogledal svojo
hčerko, potem se je prijel z roko za Čelo, na katerem so se prikazale znojne kaplje, In dejal je osorno:
— Odkod ta pečat?
— Našel ga je stari mož otoka NaJofo.
— Kje?
— Na nekem neznanem otoku aH vsaj po njegovem mnenju za ta otok nihče ne ve. Prevozil je že vsa morja in meni, da so nekje otoki, ki niso zaznamovani na nobenem zemljevidu in ki niso obljudeni. Nekoč se mu je ladja v nevihti potopila pred enim teh otokov; rešil se je v čolnu na suho in si natovoril v Čoln kokosovih orehov. Hotel se je peljati okoli otoka in si ga natančneje ogledati, kajti našel je dragulj na kupu kamenja na morski obali. Toda vihar je zgrabil njegov čoln in ga vrgel na široko morje, kjer ga ie šele čez nekaj dni našla misijonarska jadrnica.
~ Vraga, je dejal Sakson, ta dragulj je vrglo
morje na suho po brodolomu, to je gotovo.
— Nemogoče, saj je pretežak. Sicer pa je ležal na vrhu male kamenite piramide in morje ga ne bi moglo nikdar tja splaviti.
— Zakaj se ni vrnil tja?
— Vedno je hotel to storiti, toda ni imel dovolj denarja. Tudi ni vedel za natančno lego otoka, treba bi ga bilo morda dolgo iskati Sedaj se je postaral in ne misli več na to. Mnenja je pa, da &e na tem otoku nahaja zaklad in povedal mi je približno, kakšna mora biti njegova zemljepisna lega.
Sakson je zirrignil z ramami.
— Ker si podobna njegovi urrrrfi hčerki — Skoda časa, raziskovati take stvari
— Ne verjameš na zaklad?
— Že verjamem. Toda kaj veš ti o tem pečatu?
— Jaz... ničesar.
NI nadaljevala, a namrdnila se je.
— Ti ni prav? je vprašal Sakson po daljšem molki:. Zakaj ne govoriš?
— Kaj naj povem? Povedala sem vse, kar vem. Ti pa nočeš ničesar razodeti, kar veš. Le obdrži to zase.
— Kakšen otrok! Ti seveda nimaš skrivnosti pred menoj, toda na svetu so stvari, ki se lahko povejo, in druge, o katerih se mora molčati
— Jaz tudi nisem nikoli spraševala po njih. Lahko jih obdržiš zase in prežvekuješ, kolikor ho-
češ, toda ne računaj več name, da ti pomagam, kadar boš pijan od žganja. Jaz sera te sita in odslej ne bom več mislila nate.
— Torej me zapuščaš?
— Spoštujem tvoj molk m spoštovala bom tvoje nizkotne napake.
— Kakšna si!.., AH morda vem, kaj hočeš? ... AH se sploh še spominjam? Vse to leži tako daleč za nama.
— Ti nekaj veš in tvoja dolžnost je, da mi to poveš.
Sakson je vzdihnll, odbil s palico glavo cvetki, ki je ras tla ob potu, se jezil za trenotek in bil slabe volje, ker je njegova hči zahtevala od njega skrivnosti, od katerih ne bi imela nobene koristi.
— No torej, če boš vedela, da je to grb rodbine Vasiljeve, ne boš vedela dosti več.
— Je to ruska rodbina?
-r- Da, to so Rusi Pravi princi... m vse preblizu prestola, da bi bili pravi tovariši... O, kje so ti stari časi!... Sicer ti pa lahko povem, kaj je sydneysko časopisje pisalo pred štirinajstimi ali petnajstimi letL To ni nobena skrivnost, kajti ve jo ves svet. Ti seveda tega ne veš, ker si bila takrat še majhna... toda ona je morala imeti dvajset let... Sonja Vasiljeva... Bila je nežno, ljubko bitje. Poznal sem Jo in nikdar ne bi monrel misliti, da bi bila v stanu storiti to, kar je storila. Pokaži mi pečat...
Sakson je še enkrat pogledal pečat
Občinske volitve v mestu Celju.
Manifest   narodnega bloka slovenskim meščanom mesta Celja.
Narodni blok za občinske volitve v mestu Celju je izdal na slovensko meščanstvo sledeči manifest:
Slovenski someščani!
V nedeljo 28. septembra 1934 se znova vrše volitve v mestni zastop celjski.
Slovenski someščani, pozivamo Vas, da vržete svoje volilne kroglice v prvo skrinjico.
1. Mesto Celje mora predvsem ohraniti svoj slovenski značaj in slovenski mestni zastop.
Narodni izdajalec je vsakdo, kdor bi pomagal nasprotni nemškonacijonal-ni llstf do zmage.
Nemškonacijonalna politika je pod Avstrijo povzročala v Celju samo sovraštvo in nemir, je odtujevala mesto slovenski okolici in ga danes skuša spraviti v nasprotje z našo narodno državo, katera je navzlic težavnim povojnim razmeram dala mestu upravno sodišče, carin amo, rudarsko šolo, invalidski dom, celo vrsto novih zdravstvenih zavodov in je rešila mesto velikih stroškov s podržavljenjem trgovske iole.
Vsi vidimo, da se je v Jugoslaviji pomnožilo število industrij, obrtov in raznih drugih gospodarskih naprav v Celju. Promet je večji, prilike za delo in zaslužek je več ko pod nemško vla-dovino v Celju.
Samo slovenski občinski zastop pa bode mogel s pomočjo narodne naše države, ki je imela in ima med celjskimi rremškimi nacijonalci svoje najbolj strupene sovražnike, izvesti odprodajo vojaških objektov v Celju, s čemur bi se doseglo popolno odplačilo starih občinskih dolgov, doseči zboljšanje telefonskih in železniških zvez (direkt. vlake v Slatino), doseči regulacijo Savinje s pritoki zgradbo okrožnega sodišča in dr.
Slovensko in jugoslovansko pa mora ostati Celje tudi, da si ohrani dosedanji dober sloves med letoviščarji iz hrvatskih in srbskih krajev naše domovine.
2. Dosedanji slovenski mestni zastop je prevzel za nemškimi mogotci prazne občinske blagajne, popolnoma zanemarjeno vodstvo računov na ma-
Celje, 21. septembra-
gistratu, zanemarjena občinska poslopja, ceste in druge občinske naprave.
Upeljal je na magistratu red ter solidno in nepristransko upravo. Tudi napram Nemcem je bil miren in pravičen, proti uslužbencem kakor proti meščanstvu, dasi ie bilo težko lepo ravnati s prejšnjimi tlačitelji Slovencev, ki vračajo danes Slovencem prizaneslji-vost s sejanjem novega narodnega sovraštva.
Popravil je navzlic visokim stroškom veČino mestnih poslopij, precej ulic in most čez Savinjo, preuredil plinarno, izvedel skoro do konca popravilo preslabega in pod Nemci slabo izve-vedenega električnega omrežja, vpeljal nov poslovnik na magistratu, ki določa kot poslovni jezik slovenščino, dal na razpolago cenena stavbišča za industrije in privatne hiše (Jožefov hrib) in končno izvedel tudi pravično službeno pragmatiko za vse mestne uslužbence.
Iste solidne in mirne poti za ureditev in popravilo nedostatkov, kateri so Še ostali, se hočejo držati naši kandidati tudi vbodoče.
Čakajo jih tudi Še nove naloge: tlakovanje vseh cest, izpopolnitev kanalskega omrežja, ureditev savinjskega nabrežja.
S pomočjo Olepševalnega društva hoče mestna uprava skrbeti tudi vnaprej za Čistost in okrašenje mesta.
3. Mesto Celje mora ohraniti tudi v bodoče na višini svoje narodno šolstvo, za katero se ne sme štediti denarja, mora pa tudi podpirati druge izobraževalne zavode kakor gledališče, glasbeno šolo, muzej in razna dobrodelna ter kulturna društva. Posvečati je tudi v bodoče še v večji meri skrb mestnim revežem.
4. Ml vsi torej zahtevamo, da ostane Celje slovensko mesto in da ima tako obč.insko gospodarstvo, da se bode pospeševala naša industrija, trgovina in obrt, da se bode skrbelo za potrebne kulturne, zdravstvene in socijalne naprave, vse v okviru danih možnosti in sredstev. Zato rabimo izkušene, nesebične in naobražene ljudi. Kdor se brati z renegati in izdaja svoj narod, bode z lahkoto izdajal tudi interese mesta Celja in svojih someščanov.
Ne volite dne 28. septembra rene-gatov In narodnih izdajic, temveč naše kandidate!
ustanovitev »Narodnega sveta« goriška in istrska organizacija, torej »Politično društvo »Edinost« za Goriško« in »Politično društvo za Hrvate in Slovence« v Istri. Te dve društvi pa predstavljate pravzaprav eno in isto organizacijo z dvema imenoma. Gre za politično organizacijo iste krščansko-socijalne struje na Goriškem in v Istri. Ker »Mali Liste izključuje iz »Narodnega sveta« tržaško politično društvo »Edinost« in ž njim seveda tudi njegov istrski in goriški pod odsek, izključuje tako iz »Narodnega sveta« drugo strujo, narodno, vsled česar postaja brezpredmeten »Narodni svet«, ki naj bi bil vendar skupni vrhovni organ obeh struj ali strank, oziroma nad njima. Za same krščanske socijalce, pa naj so na Goriškem, v Istri in kjerkoli, vendar ni treba »Narodnega sveta«, kakor ga ni treba za »narodnjake« same. In poleg te> ga bi, ker sta obe struji približno enako močni, tak »Narodni svet« ob iz-ključenju »narodnjakov« predstavljal le polovico našega naroda v Italiji ter bi sploh ne imel pravice do imena »Narodnega sveta«, temveč kvečjemu le nekakega višjega strankarskega vodstva krščanskih socijalcev, oziroma krščanskih komunistov, če naj sodimo stvar po načelih, ki jih izpoveduje »Mali List«.
Tak »Narodni svet« bi bil le karikatura »Narodnega sveta« in bi bili mi prvi, ki bi mu po vsej pravici odrekali pravico, da bi se predstavljal kot vrhovni predstavitelj našega naroda v Italiji. Enako pa tudi vsa naša jugo-slovenska, a brez dvoma tudi italijanska javnost.
ven aplavz pri izbirčnejšem, razboritejšem t so. ogiašajo med primorskimi Slovenci sa*
Prosveta.
Protivojni shod.
tVčeraj se je vršil v Mestnem domu A socijalistične strani sklicani shod proti vojni. Dvorana je bila napolnje* na. Polovico udeležencev je bilo soci* jalnih demokratov, polovico komuni* stov. Predsedoval je socijalni demo« krst Rupret.
Prvi j e govoril tajnik Delavske zbornice dr. Stanko Likar, navajajoč kako daleč so šle zmote nemškega ce* sarja. ko je napovedoval konec vojne, še pred no pade listje z drevja prve vojne jeseni. Morija pa se je zavlekla in grozote so bile vedno večje. Vojna sama kot taka je produkt kapitalistič* nega družabnega reda, katero stališče je delavski razred vedno zavzemal. — Dr. Likarjev govor ni popolnoma nič odgovarjal namenu, v katerega je bil sklican shod, kajti govornik je podal le nekako slabo fiziologijo vojne, po* vedal pa ni, na kak način bi se onemo* gočilo z delavskega stališča vsako na« daljne mednarodno klanje.
Za njim je govoril sodrug G o 1 m a* jer, ki se je spravil na polemiko z vsemi mogočimi pred vojno med Slo* venci obstoječimi strankami. Bičal je klerikalce, češ da so oni zakrivili voj*
no, ob strani pa so jim po njegovi sod* bi stali tudi liberalci. Potem je zopet žigosal klerikalce in prečital dolg od* lomek iz škofovega pastirskega lista, ki se nanaša na »pravično« vojno in se zaključuje z blagoslovom na verne ovčice.
Oglasil se je k besedi komunist Peterkovič, ki je obravnaval zunanjo politiko, pozabivši, da je shod sklican proti vojni. Ropotal je na buržujne podrepnike, za katere smatra vse pri* staše druge internacijonale. Privoščil si je tud! bivšega ministra Kristana.
šele končni govor socijalnega demo* krata Ignacija Mihevca je izzvenel primerno naslovu shoda proti vojni. Mihevc je rekel, da sedaj ni čas za medsebojna očitanja in vsi vemo, da je bil militarizem takrat, ko se je pričela vojna, da skranosti razvit. Danes je potrebno, da se vse proletarske vrste združijo in delujejo v namen, prepre* čiti vsako nadaljno vojno. V to svrho treba propagirati bratsivo in medse: bojno ljubezen med narodi brez vsake strankarske strasiil
S tem je bil •*%>or zaključen in ude* leženci so se mirno razšli.
— Obavijesti o študiju u Zagrebu. Na
objavu da JAK »Jurislav Janušič- dala obavijesti o akademskom Studiu u Zagrebu, klub je dobio mnoge upite za študij u inozemstvu. Premda se klub niie obvezao na takve informacije ipak ie odgovorio i na nje u koliko je imao autentične podatke, dok je za druge za koje nije imao podatke obratio se na mjeredavna mjesta i Čim dobije odgovor moći će da tim pojedincima udovolji. Toga radi jasno je da će nekim odgovor zakasniti, kao i onima koji su na prvi mah bili zatražili informaoije pa uslijed velikog broja upita nije se iz tehničkih razloga moglo odmah da odgovori. Sada se posao odvija redovito i na svaki se upit odmah odgovara. Svi dalji upiti imadu se slati na adresu kluba Zagreb I., Poštanski pretinac 13°. Priležiti 4 Din za troškove!
— »Nova Evropa« z dne 21 sept pri" naša sledečo vsebino: A. Verona, Prvi zbor pravnika Jugoslavije, Naša pravnička udruženja (Slovensko društvo »Pravnik«, Udruženje pravnika u Srbiji, Pravniško društvo u Zagrebu), E. Miler, Problem autoriteta, M. Dolenc. Država i pravosudjb, A. Liht, O krizi sudovanja, L. Henigsberg, O vas-pitaniu pravnika, I. Politeo, Odvetnički stalež, Ekonomski pregled, Beležke, Omladinski glasnik.
Narodni svet" za Primorje.
Zadnja številka tržaškega »Malega Lista«, ki je, kakor znano, glasilo bivšega poslanca Ščeka, objavlja pod naslovom »No, vendarle!« naslednjo vest:
»Iz prvega vira smo zaupno izvedeli, da pride do Narodnega sveta. Goriška organizacija je poskušala z dr. VVilfanom vse, da bi končno došlo do Narodnega sveta. Ker pa je gospod dr. Wilfan pokazal absolutno intransigenco, tako da je celo izjavil, da se o Narodnem svetu ne sme več govoriti, je goriška organizacija skupno z istrsko trdno odločena, da se vendar ustanovi Narodni svet. V ta namen se bodo pozvale vse važnejše gospodarske, prosvetne, strokovne ter politične organizacije (z izjemo tržaškega političnega društva), da pristopijo k Narodnemu svetu, ki bo najvišji narodni forum za ves narod, razun za maloštevilne kujavce.«
S potrebo ustanovitve »Narodnega sveta« kot skupnega vrhovnega organa Jugoslovenov v Italiji, se je ponovno bavil tudi naš list, pri čemer je upošteval dejstvo, da so se duhovi v našem narodu v Primorju razdelili v taki meri, da je skupno delovanje v eni politični organizaciji postalo popolnoma nemogoče, izključeno, ker so pač kompromisi v načelih izključeni Rekli
smo tedaj Čisto odkrito, da so razmere v Primorju take, da ne kaže drugega kakor da se narod loči v dve stranki, ki predstavljata obe struji, narodno in kršČansko-socijalno, Če jih hočemo že tako imenovati, a za vprašanja, ki so vsemu narodu skupna, pa naj se ustanovi Narodni svet kot vrhovno predstavništvo vsega jugoslovenskega naroda v Italiji. Tako organizacijo imajo Nemci v Gornjem Poadižju, in je treba priznati, da deluje v resnici kar najbolje.
Zakaj doslej v Primorju še ni prišlo do ustanovitve Narodnega sveta, nočemo preiskavati. niti nočemo vpraševati, na kom in na čem je krivda, da so se dolgotrajna pogajanja, ki so se vodila med Trstom in Gorico, ponovno prekinjala, zopet obnavljala in menda končno razbila. Očitki krivde bi bili tu pač najslabše sredstvo za dosego sporazuma, in prav zato tudi ne moremo vesti v »Malem Listu« smatrati za resno, dasiravno bi z največjo radostjo pozdravili vest, ki bi nam javljala, da gre za resnično ustanovitev resničnega »Narodnega sveta«.
»Narodni svet«, kakor ga napoveduje »iz prvega vira« poučeni »Mali Liste, bi pač ne bil »Narodni svet«. List pravi namreč, da sta se odločili za
Glasni vestaik,
— Opera. »Netopir*. Ves razvoj nem* ške. pravzaprav dunajske plesne glasbe slo* ni na treh imenih: Josef Lanner ter na Jo* hannih Straussovih, očetu in sinu. Strauss mlajši je karakteriziral plesno glasbo Lan* nerja in svojega očeta tako*le: »Lanner je dejal: prosim vas lepo, pojdite plesa t, oče je pa rekel:   plesat pojdite, zapovedujem vam!«   Lanner   vabi   z   lirično melodijo, Strauss oče priganja z ostro ritmiko in pi* kantnim barvanjem orkestra. Po Lannerjevi smrti bi Strauss oče zavladal na vsi plesni črti, da ni njegov sin stopil v tekmo ž njim. In sin bi zmagal očeta, če bi ta tudi nekaj let pozneje ne umrl. — Mlajšega Straussa umetnost je doma na Dunaju, v bogati, raz* košni družbi velemesta. V jarko razsvitlje* nem salonu pokulira elegantna družba. Vse je  duhovitejše,  finejše,  nervoznejše: šam« panjska ubranost. Združil je svojo mehko melodijo s krepko očetovo ritmiko. Razširil je obliko, a stopnjeval je tudi muzikalno vsebino.   Z   neverjetno   plodovitostjo je ustvaril poltisoča plesov, a je v svoji umet* nosti ostal mlad in svež. Pogumen je pre* koračil prag balne dvorane: iz valčkov je zrasla dunajska opereta. Dne 10. februarja 1871. leta se je rodila. In vendar je še Strau* Bov »Indigo« žigosan z vsemi onimi sla* bostmi, ki so z neizprosno logiko privedle to vrsto umetnosti z redkimi izjemami v močvirje tope gluposti: brezsmiselno dej a* nje, neokusna vsebina, neresnični sentimen* talni občutki, karikirajoča zunanja karakte* ristika, siromašno rimanje v verzih, prisi* ljeno rojen humor, ki naj bi bil užiten le z obilnim papriciranjem. Zdi se, kakor da publika od operete vse te lastnosti zahteva. Velika škoda je za mlajšega Straussa, da ni nikdar dobil poštenega teksta v roke, kajti, koliko prelestnih dražljivih glasbenih lepot je ležalo v njem, kaže »Netopir«, navzlic vsemu najboljša dunajska opereta. V njej se razodeva to. česar vsi poznejši operetni komponisti niso razumeli: dramatika plesne glasbe. Ples postaja dramatično sredstvo, kar je najjasnejše razvidno v mojstrski muzi* kalni pantomimi jetniškega ravnatelja (tretji akt): zopetno doživljanje veselo prekrokane noči je dragocen glasbeni domislek. Izmed 16. Straussovih operet zasluži imenovanja še »Cigan baron«, poizkus komične opere, ki pa se mu je izjalovil vsled neumetniškega teksta. — Toliko nam pove nepristranska Storckova glasbena zgodovina o Straussu. Ako utemeljuje naša operna uprava operet* ne predstave pravilno, ali ne, o tem sedaj post festum takorekoč, ni čas govoriti. Do* kaz, da želja po operetah s strani publike ni bila tako velikanska, je dokaz ne prav
močno zasedena hiša in sorazmerno pohle*
občinstvu. Predstava je bila za naše razme* re dokaj dobra. Seveda manjka našim več ali manj okornim slovenskim telesom du^ najskega sika, elegantnega kretanja, veliko* mestne družabne spretnosti. Kje pa je raz* košje kostimov, oprema? In prav je sto^ rila uprava, da za vse to ni jotratila preveč denarja. Za »Netopirja« je tudi tega dovolj. G. Neffat in g. Debevec sta naredila vse. kar se je dalo. Tudi Peček (ta še najbolj). Thaler jeva, Lovšetova, Sf ligo jeva, Subelj. Kovač, Zupan. Danilo in drugu Ugajal je to pot tudi balet. Smeha je bilo nad prosto« voljnimi in neprostovoljnimi duho* in ne* duhovitimi dovtipi dovolj, ploskanja in cvetlic tudi. Kaj bi hoteli še več? Samo pavs ze niso bile zabavne. Tako dolgih drugič ni treba več. Upajmo, da »Netopir« kmalu odfrfota v noč, in da se naredi skoraj zopet dan. —č.
— Svetovnoznanl pianist Aleksander B o r o v s k i koncertira prvokrat v Ljubljani v Unionski dvorani v petek!, dne 26. t. m. Borovski uživa svetovni sloves ter ie žel posebno v Ameriki prave triumfe navdušenja in občudovanja. Tehniko klavirja j obvlada z mojstrsko dovršenostjo in desnico ima prav tako izvežbano kakor levico. Njegv udar Je mehak, piano sočen, forte udarj z moško odločnostjo. Repertoar njegov obsega vso svetovno literaturo, vendar ie najznačilnejši interpret ruskih avtorjev. Predprodaia vstopnic v Matični knjigarni.
Julijska Krajina.
mlmi zlovešči gavrani, ki s svoj rn kavra* nJem že sedaj jemljejo narodu voljo do udeležbe pri volitvah oziroma ca naravnost pozivajo, da naj se vrže v narečje brezdo* movinskega. protinaročnega komunizma. Tako piše tržaški »katoliški*-  sMall Liste.
»Lahko bi Slovenci voli!: eno skupno Usto seveda brez uspeha. Toda ta vkupna lista je nemogoča, ker pojde ogromen del slovenskih volicev s komunisti, kakor smo videli že pri zadnjih državnih volitvah. Ravno okraji, ki so bili stebri tržaški slo* venske napredne stranke (Sv. Ivan. Rojan itd.), so popolnoma odpovedali. Druga mož, nost Je tale: slovensko ljudstvo se volitev ne udeleži, četudi ga v to pozove »Edinost*, ker vidi že vnaprej, da je trud, čas in denar zaman, zavržen. Tretja moinost je pa ta* le: »ker vidi slovenski kmet in delavec, da je njegov volilni boj. ako je osamljen, za, man, se bo pri volitvah združil z laškimi komunisti, da tako da Izraza svoji nezado.-voljnosti. da pomaga tako rušiti kaplta* Matični red, ki sedaj mrcvari svet.
Tako dela    katoliški   duhovnik Sček med  katoliškim  slovenskim  ljudstvom na Primorskem propagando za — komunizem! j  Seveda, nacijonalizem, boj za pravice na* 1 roda je za gospoda katoliškega duhovnika, j   »pregrešen« je »hudičevo delo«, poeanianje j našega naroda v breznarodni, protivrr«ki. i vsa boljša človeška čuvstva v blato tepta* joči  komunizem  pa je zaslužno   delo. fcf prinese našemu narodu odrešenje in blago* stanje na tem, večno slavo in diko pa na onem  svetu.  Sveta brata Lenin  in šček, prosita ca nas!
— Petdesetletnica političnega društva »Edinost« v Tratu. Dne 20. tm. Je poteklo 50 let, odkar se je vršilo prvo poevetova* nje ustanoviteljev političnega društva »Edinosti«. Sestanek se je vršil pri Sv. Iva* nu. Prvi predsednik je bil dr. Bizjak, ki je pa kmalu odatopil. na kar je bil Izvoljen zat predsednika prvoboritelj Ivan Nabergoj. Takrat se je pričelo prebujevanje tržaških Slovencev. Nadaljni predsed. društva so bili prof. MandiČ, Iv. Gorjup dr. Ribarf in dr. WIlfan. Zasluge politič. društva so ogrom* ne ne samo za Trst marveč tudi za ostalo jugoslovensko obmorsko pokrajino. Treba* lo Je mnogo požtvovalnega, napornega de* la, vstrajanja, trdega političnega borenja, dobrega socijalnega delovanja, da se je vršilo nacrtano snovanje in grajenje slo* venske veljavnosti na Primorskem. Okoli imen navedenih predsednikov se druži ve* lik del napora ln truda, so pa tudi med
Sokolstvo.
— Sokol $ tepanja vas sc ude U |
v petek pogreba ustanovnega člana brau Josipa Schreva korporativno v kroju. Zbi" rališče pri bratu Ivanu Anžiču. Odhod točno ob 3V4. Zdravo! Odbor.
Surovost italijanskih finančnih stražnikov.
Kako bestijalno postopajo italijanski finančni stražniki z našim obmejnim prebivalstvom, dokazuje jasno slučaj, ki ga nam slika dopis iz Planine.
V soboto 20. t. m. je 50 letni dvo-lastnik Andrej Milavec iz Planine št. priprostim! vrstami možje, ki imajo mno* j 62 nakladal na svojem drugem posest-
go zaslug za slovenski uspeh v Trstu. Pred vu v Malnah Št 10 s Še dvema POSest-50 leti so klicali:  »V edinosti je moč!  V | nikoTna opeko> Ko je bU v(yz ^ nalo_
!?1!°Lt!.^!!!x:^le9J!.!!!ba kIicati to j žen, je prišel do voza italijanski marša!
j Giuseppe Rotollo s petimi finančnimi j stražniki in ga vprašal po gospodarju hiše Št. 10. Milavec je kratko izjavil, da je to on. Brez vsakih nadaljnih besed je nato maršal dal Milavcu močno zaušnico. Naravno, da je to izzivalno početje Milavca tako razburilo, da je vrnil maršalu zaušnico, na kar je skočilo poslopje Ivana črva v Ciginju. po domače h      f u g finančnih  stra2nikov na
se pravi »pri Lazarju«. Skoda znaša 2o tisoč t  «... t-, , ... ... „
uj. Milavca. Pobili so ga na tla in začeli " _ |2 Balke doline poročajo, da Je pred suvati ne glede, kam ga zadenejo. Za dnevi strašna toča napravila po vseh tam* j tem so ga odvlekli v njegovo hišo. so kajSnjih vaseh grozno škodo. Ajda Je okle* i vrata zaklenili ter ga položili zvezane-ščena, turščica Je polomljena, sadje je raz* \ ga na posteljo. Začeli so ga za tem prebito. Krompir Je pa zgnil radi neprestanega j tepati in je dobil Milavec več ran v
deževja. Potreba Je, da priskoči nesrečne*     glaV0. Odvedli so ga nato V postojnske
Se z mnogo močnejšim glasom.
— Umrl je v mestni bolnici v Trstu g. Alojzij VerC, šolski vodja v Kanalu. Po* kojnik je bil lani nepričakovano premeščen v Šmartno v Brdih. Oblast ga Je potem zopet poslala v Kanal, kjer Je že poprej služboval dolgo vrsto let. Verč je bil znan kot dober človek in zvest učiteljski tovariš.
— Požar Je uničil hišo ln gospodarsko
mu prebivalstvu vlada na pomoč.
Pokrajinske volitve na Primorskem.
Kakor Je »Slovenski Narod« že javljal, se bodo v kratkem vršile na Primorskem volitve v pokrajinske zbore. Glede furlan* ske (videmske) pokrajine Je bilo že objav* ljeno, kako jo je prefektura razdelila na vo* lilne okraje, tako namreč, da je ostal samo en kraj čisto slovenski, vse drugo pa me3 šano. Sedaj se pa doznava, kako so razde* lili tržaško pokrajino. Tu so rezali še ne* sramnejše, tako namreč, da ne ostane slo* venski niti eden vseh šestih okrajev, dasi* ravno sega pokrajina od Trsta in Tržiča vse do Postojne. Da, celo niti v enem volilnem okraju nimajo Slovenci večine.
Tržaška pokrajina šteje 325 tisoč pre* blralcev. Volilne okraje pa so napravili ta* kole:
Prvi okraj šteje 49 tisoč prebivalcev in obsega poleg mesta Tržiča (Ital.) nasledi nje občine tržaškega olzr. sežanskega okra* Ja: Avber, Devin, Doberdob, Dutovlje (str.) Foljan, Gradež (ital.) Kopriva, Mavhlnje, Nabrežina (slovj ; Ronke, San Pler d* Ison* so (Ital), Sempolaj (slov.) S. Canzlano (Ital.); štjak, štorje, Tomaj, (slov.); Tur* jak (Ital.); Veliki Repen, Zgonik (slov); ter naslednje občine postojnskega okraja Britof, Dolenja vas. Gorenje Vreme, Hre* novice, Famje, Laze, Senožeče Sinadole.
DrugI okraj šteje 58 tisoč prebivalcev ter obsega del mesta Trsta (Novo mesto), ter predmestja in vasi tržaške okolice Ba* ne, Barkovlje, Greta, Kolonja, Kontovel, Mlramar, Opčine, Prošek, Rojan, Sv. Križ, škorklja, Trebče ter občini Povir ln Seža* na.
Tretji okraj šteje 57 tisoč prebivalcev ter obsega del mesta Trsta (Nova mitnica) predmestja ln vasi Bazovica, Gropada, Li* pica, Padriče, Vrdela, kraške občine Lokev, Naklo ln Rodik ter v postojnskem okraju Bukovje, Kačja vas, Košana, Postojna, Sla* vina. šmihel in St. Peter na Krasu.
čerti okraj šteje 50 tisoč prebivalcev ln obsega del tržaškega mesta (Stara mit* nlca, Kjadln).
Peti okraj šteje 56 tisoč prebivalcev ter obsega tržaško mesto, Rocol, Sv. Jak lri Sv. Mar. Magdalena Zg.
šesti okraj šteje 55 tisoči prebivalcev ln obsega Sv. Mar. Magdaleno Spod., čar* bolo, Lonjer, tržaški mestni okraj Sv. Vid, Skedenj ter občini Dolina in Milje.
Izgledi za našo narodno stvar ob tej razdelitvi volilnih okrajev v resnici ni* »o najboljši. Se tem žalostnejše pa je, da
M ie sedaj, ko volitve niti še razpisane ni* i ni te to!
zapore, kjer ga je pozneje na ženino zahtevo preiskal zdravnik in ugotovil razne poškodbe. Značilno za italijanske finančne stražnike ie tudi dejstvo, da so obenem pretepli Milavčevo ženo, ki je sušala rešiti moža. Davili so jo za vrat, jo suvali in končno vrgli čez prag njene lastne hiše na cesto. Žalostni prizori so se odigravali rudi, ko so Milavca zvezanega peljali iz Kačje vasi. kjer je bil naj-preje zaslišan, v Postojno. Prihitela ie Milavčeva 75 letna mati in vprašala sina, kaj je vendar storil, da ga vodijo v zapor. Milavec ni mogel ničesar odgovoriti in ga je vpričo matere maršal ponovno začel pretepali. Grozili so mu celo, da ga ubijejo. Med prebivalstvom je zavladalo veliko razburjenje in ogorčenje^__
Električna zadruga v Sp. Šiški.
že več časa se sliši, da vlada v gospodarstvu Električne zadruge v Sp. Šiški velik nered. Te vesti niso neutemeljene. Razne revizije knjig so spravile na dan nepravilnosti, s katerimi se zadružniki ne morejo zadovoljiti.
Že pred 3 meseci ie zahtevala nad ena tretjina Članov, da se skliče izredni občni zbor, ki naj bi razpravljal o dognanih ugotovitvah m razmere uredil. Po pravilih in zadružnem zakonu bi se bil moral občni zbor vršiti najpozneje dne 13. julija. Vodstvo zadruge pa je s sklicanjem izrednega občnega zbora odlašalo in s tem pravila na novo kršilo. Končno je vendar sklicalo na nedeljo dne 28. septembra t. L izredni občni zbor in določilo dnevni red. kakor ga je zahtevalo nad 70 članov v svoji vlogi. Ta razpis je bil nabit na zadružni deski 2 me" seca. Dne 13. t. m. pa so se gg. premislili, razglas odstranili in objavili drugi dnevni red, ki n{ v skladu z zahtevo članov, tako da na občnem zboru ne pride na razgovor poročilo bivšega nadzorstva o ugotovljenih' nerednosrih. kakor tudi ne odstranitev nekaterih članov nadzorstva in načelstva.
To vzbuja med zadružniki upravičeni sum. da se vodstvo boji jasnosti o delovanju bivšega načelstva, da noče dopustiti, da bj prišli zadružniki potom novih volitev d0 jamstva rednega poslovanja in da hoče namenoma tirati zadrugo v propast.
Prav zares je Čudno, zakaj se načel-stvo brani, da bi se na občnem zboru, ki je edini pravilni iorum za to, razpravljalo o ugotovitvah revizije prejšnjega nadzorstva; kakor ie tudi nadvse čudno, da načel« stvo ne dopušča volitev. Gospodje, pni as"
Dnevne vesti.
V Ljubljani* dne 22. septembra 1924.
Terorizem zmaguje.
Orjtma je nameravala včeraj razviti prapor mestne organizacije v Zagorju. Toda v zadnjem hipu je državna oblast to prireditev prepovedala, češ da utegne povzročiti ta dogodek nemire in krvoprelitja. Orjuna je oblastveno priznana in dovoljena organizacija, ki ima torej glede svojega društvenega delovanja enake pravice kakor vse organizacije ne glede na cilje in eventualno strankarsko pobarvanost. V državah, kjer še velja avtoriteta in kjer se državne oblasti ne puste od nikogar terorizirati, je izključeno, da bi se ta avtoriteta uklonila volji terorističnih elementov. Kaj takšnega je mogoče samo pri nas, kjer je zadnje čase res težko ločiti državno avtoriteto od strahovlade posamnih teroristov.
Prepoved razvitja prapora Orjune v Zagorju nas zanima samo toliko, kolikor je to nepobiten dokaz, da nismo več v državi, kjer jamčijo obstoječi zakoni vsem državljanom za varnost življenja in imetja. V tem oziru je naravnost aklatanten primer popolne kapitulacije državnih oblasti pred terorističnimi organizacijami motivacija, s katero utemeljuje okrajno glavarstvo v Litiji svojo prepoved razvitja orjuna-Skega prapora. Pravi namreč, da Je bila 18. t. m. na rezervnem železniškem tiru v Zagorja položena pločevinasta konzervna škatlja, napolnjena z eksplozivnimi snovmi, ki je tndl eksplodirala; da so oblasti videle zadnje dni neznane sumljive osebe, ki so pregledovale teren nad apnenicaml v Za gor" ju, da imajo torej gotovi elementi eksplozivne snovi ln da nameravajo napasti orjunaški sprevod. Zato da je okrajno glavarstvo prisiljeno prepovedati razvitje prapora.
S to motivacijo si je dala državna avtoriteta v osebi okrajnega glavarja v Litiji najslabše spričevalo. Kje na svetu je še država, ki bi mirno gledala, kako teroristični elementi snujejo bombni atentat na mirne državljane, ki bi ne našla pota in sredstev, da tem elementom pošteno stopi na prste? Ali smo država, kjer je pravni red nedotakljiv in veljaven za vse, pa najsi bo to Peter ali Pavel, ali pa je vsa naša državna tvorba že podminirana in lahko pričakujemo, da danes ali jutri eksplodira? Sodeč po včerajšnji sramotni kapitulaciji državne avtoritete pred terorizmom gotovih elementov je naša država že na tem, da se spremeni v kaos stanovskega pokolja in teren za revolucionarne pokrete. Dolžnost drž. oblasti, ki je bila informirana, kaj se snuje v Zagorju že dolgo pred napovedanim razvitjem orjunaškega prapora, je bila napraviti z močno in če treba tudi brezobzirno roko red ter dopovedati inicijatoriem nameravanega atentata, da niso oni gospodarji v državi. Tako pa se je strahopetno umaknila nrcd peščico teroristov in hujskaČev, ki sc ji zdaj lahko smejejo v pest. Prihodnjič se nam utegne pripetiti, da prepovedo ti teroristi na svojo odgovornost in s svojo avtoriteto, ki je nad državno, prireditev te ali one organizacije. Daleč smo že prišli in še lepše reči se nam obetajo, če ne bo od nikoder močne roke, ki bi napravila v državi red.
★  ★ ★
— Papeževa beseda duhovnikom.
Te dni je sprejel v Vatikanu papež skupino duhovnikov, na katere je imel primeren nagovor. Dotaknil se ie tudi političnega delovanja katoliških duhovnikov. Rekel je, da ni treba, da bi se ne brigali katoliški duhovniki za politiko, ker baš radi tega, da pomeni politika javno zadevo, ni mogoče, da bi ne bila predmet dobrodelnosti, toliko bolj skrbne, kolikor je višja in razsežnejša. To pa, kar zahteva od katoliških duhovnikov socijalna dobrodelnost v specifični meri, je . da je ne smejo dajati raz-ven z izvrševanjem onega dela, katero jim je po milosti božji usojeno, raz-ven truda za čast božjo in za zdravje duš. Tako se udejstvujoč bodo oni prispevali na najvišji in najdragocenejši način k skupnemu blagostanju, sociial-nemu in političnemu, kajti interesi Boga in duš so očitno najglobji interesi in zajedno najvišii, temelj in krona vsega, dalje so neobhodni pogoji in sankcije, edino varne in veljavne za vse to, kar se more zamisliti v korist javne blago-godati. Paoež je vabil duhovnike nadalje, da naj se tudi v političnem delovanji drže vrhovnih navodil duhovništ-va in navedel je v to svrho besedo apostola: Nihče, kateri je v službi Boga, se ne sme vmešavati v pozemske po-*Ie ... Tako govori papež v Rimu — kaj pa dela večina duhovnikov v Sloveniji?!
— Josip Schrey. V nedeljo 21. t. m. je po dolgi in mučni bolezni preminul v Ljubljani splošnočislani gostilničar in veletrgovec z vinom g. Josip Schrev. Že dolgo je bolehal na vodenici in srčnem razširjenju, iskal leka pri raznih zdravnikih! končno    podleglo Izmučen A
no telo naporom izvrstnega gostilničarja in trgovca, ki si je bil iz nizkih začetkov ustvaril lepo ekzistenco ter pripomogel gostilničarski obrti v Ljubljani k lepemu napredku. Rodil se je v zeleni Štajerski 26. nov. 1870. Najprvo je služboval v Ljubljani v hotelu Lloyd kot plačilni natakar, nakar je prevzel in dolgo let upravljal kolodvorsko restavracijo. Tu si je z izredno marljivostjo, uslužnostjo, sposobnostjo in varčnostjo stekel samostalna sredstva, nakar je prevzel plošnoznano gostilno »Pri fajmoštruc in v zadnjem času ustanovil veletrgovino z vinom ter postal tudi večkratni hišni lastnik. Med svojimi stanovskimi tovariši in sploh v občinstvu je pokojni užival največje osebne simpatije. Bil je skrajno uslužen in kremenit mož, vseskozi narodnega in naprednega duha, za katerim bodo žalovali Številni prijatelji. Z velikim interesom se je pokojni zanimal za vsa stanovska vprašanja in dal marsikatero samostojno pobudo za napredek gostil-ničarske obrti v Ljubljanu Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 23. t. m. ob 16. iz hiše Sodna ul. 2 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se truplo položi v lastno grobnico. Ohranimo pokojniku blag spomin!
— K vesti o Jerančlčevem priznanju svoje krivde nam je poslal njegov branitelj gosp. dr. V. Krejči v soboto nastopno pismo: »V današnji številki Svojega cenjenega lista prinašale vest, da je Alojzij J er an či č, ki je bil dne 15. t. m. sojen pred ljubljansko poroto, indirektno priznal svojo krivdo. Ker ta vest ni popolnoma točna, Vas prav vljudno prosim, da blagovolite v svojem cenjenem listu priobčiti sledeče dejstvo: Alojzij J e r a n č i č je bil dejansko obsojen na štiri leta težke ječe in sem v sporazumu z njim pri razpravi takoj prijavil ničnostno pritožbo. Naknadno me je pa klical k sebi moj klijent ter izjavil, da kazen nastopi. Ker me je ta njegova izjava osupnila, sem ga vprašal po vzroku njegove odločitve in mi je kot povod navedel, da z ozirom na pravorek porotnikov ne pričakuje uspeha pri stolu sedmorice: da utegne na sodbo najvišjega sodišča čakati morda še pol leta in da ne mara, da bi ta čas presedel, ne da bi se mu vštel v kazen. Na moje izrecno vprašanje mi je slej ko prej na samem in pred več ljudmi konstantno in decidirano izjavil, da on ni kriv, da ni storilec in da bo prava resnica že prišla na dan. Z ozirom na to decidirano izjavo Alojzija JeranČiča tedaj nastopa kazni ni smatrati kot indirektnega priznanja krivde.«
— Opozorilo Cenjene naročnike, ki so z naročnino na zaostanku vljudno opozarja« m o. da se jim dopošiljanje prekine v sredo 24. trn., ako ne vpošljejo pravočasno ob« novitve.
— Vpokojeni častniki bivše avstro*ogr* ske vojske. Po čl. 1. zakona o odstranitvi iz naše vojske nesprejetih častnikov bivše avstro*ogrske vojske so vpokojeni, bivši gen. major Ivan Valentič, polk. Matej Prašnikar, podpolk. Ant. Jevnikar, Avgust Je s e n k o, Julij Matičevič Jernej An d r e j k a. Makso Vernic; biv» Sa častna polk. Ivan Kober in Ivan K r a* marSič; bivši majori Plus L a z a r i n i, Henrik L a z a r i n i, Vlgil R e j e r, Viljem De r e a n I, Fran Hočevar, Peter Pun* đuk, Makso Horvat, Anton Krejči in Pavel V r k 1 j a n; stotniki Bogomil M e« J o v š e k, Alfred Suhi, Romeo P u t e a« n i, Dragotin š e s t a k, Avgust K o n š i C, Jurij Fuks in Josip Sega; poročniki Stanko Tartalja, Božidar M a r č i č Anton Morokuti ln Vilko Kamler; pođpolk. Josip Dekleva in Ivan Mrak; podpor. Bogdan Kralj in Ant. P i h 1, art. Inž. stotnik Stanko Sirca in orož. pod* polk. Josip TJrbančič.
— Iz državne službe Imenovani so: za Pisarja v oddelku poljedelske vzgoje v po-jledelskem ministrstvu prof. nižje polied. šole na Grmu g. Ferdinand Vončina; za ekonomskega uradnika kot namestnika državnega ekonoma v vranjskem okraju bivši živ. instruktor v Kranju g. Jakob K1 a d-nlk; za državnega ekonoma v ljubljanskem okraju bivši pojedelski učitelj pri pokrajinski upravi v Ljubljani g. Vladimir Kure t; za pisarja poljedelske stroke pri velikem županu ljubljanske oblasti Josipina Trampu ž, bivša asistentka tamošnjega poljedelskega oddelka.
— Zopet križi in težave. Zadnjič smo omenili kako hude preglavice delajo ured. ništvu »Službenih Novin« slovenska kra* jevna imena. Teh križev in težav pa menda še ne bo tako kmalu konec, ker so se jim pridružile nove. Pri nas obrača vse plašč po vetru in tako tudi uradni list. ki je zdaj pod vrhovnim poveljstvom ene, zdaj druge stranke. Tako priobčuje ukaz za ukazom o imenovanju novega kabineta aH kaj ta* kega 6e mu še ni pripetilo, kakor zadnje čase, ko je začel pisati slovenščino v cirilici. Evo primera: » Pri direkciji državnih železnic u Ljubljani, u 2. grupi, 2 kategorij Je uradnikov s položajno plačo Din 4200 letno... v osmo stopnjo osnovne plače itd.« (Seveda vse to v cirilici). Duh sporazuma veje tudi po »Službenih Novinah«. čudimo se le, da Srbi ne protestirajo v imenu ti* sočletne kulture proti temu pačenju mate* rinščine. Gorje onemu, ki bi se spozabil tako daleč pri nas! Puristi bi mu nemudo*
ma savili vrat, Srbi so pač bolj potrpe,
mrk | - ^--~
— Kranjska hranilnica v LJubljani je
velikodušno nakazala g. velikemu županu ljubljanske oblasti znesek 10 000 Din kot podporo sa po neurju prizadete občine ljub* ljanskega ln kranjskega sreza.
— V naše državljanstvo «© spre Jati rtu skl državljani Vladimir M a s 1 o v s k i j, Leonid Filimonov ln Aleksander Suha* nov, poljski državljan dr. Josip G e r s t* 1 e r in avstrijski državljan Miroslav K n e p L
— Lepa starost. Včeraj je obhajal g. Josip Zitterschlager, stanujoč v Hrenovi ulici, v krogu svoje rodbine svoj 84. rojstni dan zdrav ln čil. Jubilantu še na mnoga leta!
Vpraianje praznikov. Ministrstvo za socijalno politiko se je odzvalo želji trg. sbornice v Skoplju in je izdelalo nov pra* vilnik glede dela ob nedeljah in praznikih.
— Subvencija »Pomladku Rdečega križa m Podmladek Rdečega križa je dobil 11.000 dinarjev od Lige Društev Rdečega križa z nalogom, da porabi to svoto za Sir* jenje propagande pomladka Rdečega križa pri nas.
— V pomoč po toči poškodovanemu prebivalstvu je dala Narodna banka mini* etrstvu poljoprivrede posojila 9 milijonov dinarjev v svrho, da dobe iz te svote pri* zadeti kmetovalci primerne podpore.
— V varstvo proti poplavi hoče zgra* dltl vodna zadruga v Bogojevu močan na* sip. Ministrstvo poljoprivrede da primerno pomoč. Nasip se napravi takoj.
— Za železni most na Jablani o i pri Medvednlku je dovoljen kredit 300.000 di* narjev.
— Za popravo poti se bodo mogli na* kazovati krediti še do polovice prihodnjega meseca, po preteku tega časa pa bi prihaja;! le v poštev samo v resnici najnujnejše po* pravo. Tako se glasi odlok ministrstva gradjevine.
— Za popravo In vzdrževanje ceste Osijek* Vranjina do državne meje je dovo* lilo ministrstvo gradjevina kredit 95.000 dinarjev.
— Za popravo gimnazije v Zemunu je
ministrstvo gradjevine dovolilo kredit 113 tisoč dinarjev.
— Nova bolnica v Osijeku, še letos prično graditi v Osijeku novo moderno bol* nico. Ministrstvo je dovolilo za prva dela kredit 1,300.000 Din.
— Za novo pošto v Splitu se poteguje* jo vsi tamkašnji v poštev prihajajoči lak* torji. Odposlali so tudi na ministrstvo pro* šnjo, da naj se v kar najkrajšem času osnu* je nova posta v Splitu z ozirom na slabe prometne zveze ostalih delov kraljevine z Dalmacijo. Treba je še jedne nove brzojav^ ne in telefonske črte za zvezo Splita z Beo* gradom.
— Tovarne v mestih. Te dni so izvedeli stanovalci na Senjakn pri Beogradu, da na* merava pri njih nekdo zgraditi svojo to* varno. Takoj so se zedinili, da tega ne mo« rejo pripustiti in so nemudoma naprosili trgovsko in industrijsko ministrstvo, da se ne sme nikakor dovoliti gradnja tovarne tam, ker bi kužila zrak in škodovala vsej okolici, ki je gosto naseljena. Kakor čuje« mo, je ministrstvo upoštevalo željo priza* detega prebivalstva. V Ljubljani imamo v gosto obljudenih predmestjih polno večjih in manjših tvornic, ki nikakor ne spadajo na kraje med stanovanjske hiše. Množe se pritožbe in trebalo bi, da bi se poklicane oblasti zganile in poskrbele, da se v bodoče ne zgradi nobena tvornica ob stanovanjskih hišah in da se take tvornice, ki delajo škodo in so proti nJim pritožbe na dnevnem redu, preložijo od mesta oddaljenejše pros store.
— Zbor zdravnikov Hrvatske, Slavonije in Medjumurja proslavi dne 21.—23. okt. 50 letnico svojega obstanka. Ob tej priliki se priredi medicinski kongres s predavanji. Ob jednem bo letna skupščina zdravniške* ga društva. Prijave sprejema do 3, oktobra dr. Fischer, Zagreb, Duga ulica 6.
— V pojasnilo. Naprošeni ugotavljamo, da g. Ivan Tome, mizarski pomočnik, sta* nujoč v Križevniški ulici 7, ni indentičen z onim Tometom, ki je bil v petek aretiran povodom komunističnih demonstracij.
— Iz Rožne doline. V nedeljo smo praz* novali redek slučaj slavlja. Naš neumorni član Mate Miklavčič, znani gostilničar pristne kapljice »pri Mostičku« je prazno* val god in obenem 25 letnico srečnega živ* ljenja s svojo boljšo polovico, našo pri vseh priljubljeno mamico. Izostala so sicer oficl* jelna pozdravljanja, kjer nismo hoteli sreč* nega parčka v njegovem slavlju motiti, pač pa smo se vsi člani Olepševalnega društva v Rožni dolini spomnili svojega uzornega člana in rednega podplratelja naših strem* ljenj in mu tem potom kličemo: še na mnoga leta!
— Kačja jesen. Prijatelj nam piše. Do* čim je bilo letošnje poletje malokje videti kače, so jih gorki jesenski dnevi privabili izredno mnogo na plan. V gozdih naletimo vsak čas na belouške in goži, a tudi gadje niso redki. Zadnjo soboto in nedeljo sta mi prišla na pot dva dorasla gada, prvi za Streliščem pod Rožnikom, drugi pri Bokal, cih. Oba sem s palico ubil.
— Davek na tujce uvedejo v Rusiji, ka* kor se poroča Iz Moskve. Davek bodo pla* čevall samo premožnejši ljudje in sicer do 100 mbljev za enmesečno bivanje, za dalj, še pa 300 rubljev. Najbolj bodo prizadeti inozemci, ki prihajajo v Moskvo po svojih kupčijskih poslih.
— Konec poletnega časa na Francoskem in Angleškem. V teh dveh državah še ved* no uvajajo takozvani poletni čas. Iz Pariza poročajo sedaj, da je prenehal poletni čas na Angleškem ponoči od 20. na 21. tm., na Francoskem in v Belgiji pa preneha v noči od 4. na 5. oktobra.
— Pogorišče. Ponoči 17. tm. od srede na četrtek okoli polnoči, je nastal požar v vasi Podobeno, občina Poljane. V hiši rpri Zgonjarju« so se vnele v dimniku saje. Po* gorela je hiša in vse podstrešje s krmo In drugim, kar je bilo na podstrejšu in deloma tudi v hiši. Hlevi in drugo so na pomoč došli sosedje rešili. Udarec je tem hujši, ker je prišla nesreča sedaj v jeseni :n go* ! spodar že prej ni bil v premožnem stanju. I fifcojta     ceni n* 60.000, Din. £ -
— Spis} o Čarugznem procesu v teži 17
kg so bili 17. t. m. odposlani v vreči stolu sedmorice v Zagrebu. Razsodbe vrhovne instance je pričakovati v dveh ali treh mesecih.
— Tragedija mlade devojke. Na Sušaku je skočila z okna tretjega nadstropja v Strossmaverjev; ulici šestnajstletna devoj-ka Marija Sokolović, hčerka vpokojenega fin. podkcntrolorja. Obležala je mrtva na licu mesta. Devoj "ka je izvršila samomor radi bede in neugodnih domačih razmer. — Iz Osijeka poročajo, da se ie ustrelila 17-letna hčerka kapetana Adama Gčgosa. Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa je podlegla poškodbam. Vzrok samomora ie bila nesrečna Ijubezen.
— Prepir za 16 . milijonsko dolarsko dedščtao. Poročali smo svoječasno, da je dobil mizar Konrad Muller v Vinkovoih od ameriškega konzulata v Zagrebu obvestilo, da mu je zapustil neki sorodnik v Ameriki 16 milijonov dolarjev. Sedaj se je prijavil ameriškemu konzulatu Julij Muller, slaščičar iz Nedalj, ki trdi, da pripada ta dedščl-na njegovemu pokojnemu očetu Konradu Mollerju, čigar stric je odšel pred 40 leti v Ameriko. Kako bo rešena ta zadeva, še ni znano.
— Strašna nesreča v Jagodini. V Jago* dini v Srbiji se Je pred dnevi dogodila strašna nesreča. V tvornici Milorada Sta* jiča Je eksplodiral parni kotel. Pri eksplo* ziji je Stajiču odtrgalo glavo ln dva delav* ca popolnoma razmesarilo. Strojnika je vr* glo kakih 15 metrov daleč, vendar je dobil samo lažje poškodbe. Eksplozija je nastala, ker je bil kotel preveč zakurjen.
— Policijska kronika. Ovadbe: radi pijanosti 1. kaljenja nočnega miru 2, cestno* polic, reda 9, plesa brez dovoljenja 3, golju* fije 1, pretepa 1, nedostojnega vedenja 1, nevarne grožnje 1. Aretacije: radi ka* ljenja nočnega miru 1, radi nevarne grož* nje 1. Tatvine: Kolo znamke »Tribuna« Je bilo ukradeno trgovcu Pavlu Kalinu Iz veže poštnega poslopja. Kolo je vredno 1500 dinarjev. — V Wolfovi ulici sta se s pestmi obdelavala delavec Josip J. in železničar Matevž N. kar Je privabilo mnogo radoved* nežev. Interveniral je stražnik, ki je oba razborita pretepača povabil na policijo. — Oabrijelca V., stara znanka policije, doma z Viča, je izvabila optiku Ivanu P 100 Din gotovine in zlato zapestnico vredno 750 dinarjev. Dobila je povabilo na policijo.
— Darilo. Gospod Vukan, kavarnar v Dol. Lendavi, je daroval za Jugoslovensko Matico Din 100. Iskrena hvala.
— Kavarna Leon: Vsak večer salonski orkester. Se priporoča Pogačnik.
— Opozarjamo na priloženi reklamni list družbe Ilirija (premog, briketi, drva).
Turistika in spori.
PRVENSTVENE TEKME V LJUBLJANI.
Ilirija — Rapid (Maribor) 10 : 0 (6 : 0).
Včeraj se je vršilo v Ljubljani več pr* venstvenih tekem, med katerimi je bila najvažnejša Ilirija — Rapid. Mariborski Rapid, ki se povspel zadnje leto do izredne višine je bil edini klub v Sloveniji, ki jq Iliriji ogrožal prvenstvo. Vsaj do včeraj. Zadnje srečanje Rapida z Ilirijo, pa je bilo za Mariborčane usodepolno. Doživeli so na* ravnost katastrofalen poraz. Moštvo Rapida nas je razočaralo. Tako (brezmiselne ln brezplodne igre Rapid že dolgo ni predve* del ln v moštvu ni bilo ene svetle točke. Dober del krivde na težkem porazu nosi vratar Pelko, ki je bil prav nemogoč in je po nepotrebnem spustil najmanj štiri gale. Nesigurnost vratarja je deprimirala tudi ostale igralce. Ilirija nas je popolnoma za* dovoljlla in igra, ki jo je nam nudila je bil pravi ekshibicijski matseh. K temu us* pehu je mnogo pripomogla spremenjena postava moštva v čigar napadu je z uspe* hom debitiral Milan. Igra napadalnega kvinteta je bila naravnost vzorna in zaslu* ži vso pohvalo. Opažati je bila velika si* gurnost v stopanju in podajanju, kakor spretnost v odjemanju žoge. Na goal se je streljalo z velikim uspehom. Trio je izve* del lepe kombinacfjske napade, ki so kar frapirali obrambo Rapida. Oman prihaja zopet v staro formo. Obe krili sta s kras* nimi centri ustvarjali kritične situacije pred goalom Mariborčanov. Na višku je bila cela ilirska krilska vrsta, ki je v kali udu* šila vsako akcijo Rapida ln s tem znatno pripomogla k sijajni zmagi. Obramba ravno ni imela težko, vendar sta storila Beltram In Pogačar svojo dolžnost.
Igra je bila na višku, zelo zanimiva in polna napetih momentov. Vršila se je v ostrem tempu do zaključka ob stalni pre* moči Ilirije. Rapid skoraj ni prodrl preko polovice. Ilirija je dosegla vodstvo že v peti minuti po Omanu. Par minut kasneje Je Vidmajer z leve plasiral na sredino in Mi* lan je zapičil pravo bombo tik pod prečko. Tretji goal je padel po Dobrletu, četrti po Omanu, vendar je stal pri tem Dobrlet popolnoma v of sidu. Peti goal je zabil zo* pet Dberlet, šestega in sedmega Oman, os* mega Milan, devetega Dobrlet in 10 Vid* majer. Zadnjega sodnik ne bi smel priznati, ker je Vidmajer poprej zagrešil roko.
V splošnem je zmaga odgovarjala pote* ku igre. Rapid ni zaslužil častnega goala. G. Hus je sodil zadovoljivo, deloma nekoli* ko v škodo gostov in na njegov račun gre* sta tudi dva goala. Obisk šibek.
JADRAN — HERMERS 2:1. (1:0). Dopoldanska prvenstvena tekma med Jadranom in Hermesom je končala z ne* pričakovano a zasluženo zmago Jadrana, ČL gar boljša napadalna vrsta je odločila igro. Hermes je nudil eno najšibkejših svojih iger in poraz je pripisovati Inferijornostl napada. Razen Pleša, ki se je trudil, da uvede nekak kombinacijski sistem, je od* povedal ves ostali del forwarda. Dober je bil med krilci Jesih, zadovoljila je tudi ob* ramba. Jadran je svojo postavo zelo spre^ menil. Pečnik kot tipični back ne s?ada v napad, istotako tudi ne Brcar. Glavna opo* j ra Jadrana, ie bil Pokom* ki je opravil ko« I
losalno delo In neumorno podpiral svoja ljudi. V napadu je ugajal tudi Jamnik na levem krilu; obramba je bila šibka, vratar nesiguren. Tekma je bila na nivoju tretje* razrednih iger in je bila sploh najslabša, kar smo jih videli zadnje čase v LjubljanL Sodnik g. Betetto je imel težavno stališč* vsled razmeroma unfair igre.
V predigri je rezerva Hermesa pora* žila rezervo Jadrana s 4:1 (4:0).
SLOVAN : SLAVIJA 13:0.
Prvak II. razreda Slovan je Šibko Sla* vijo dobesedno pregazil.
PRVENSTVO HAZENE. Ilirija — Atena 6:1 (1:0). Atena Je btt* prvi polčas celo nekoliko boljša od Ilirije, vendar so bile igralke neodločene pred goa* lom. Ilirija je predvedla lepo ln skupno Igro ln je zaslužno zmagala.
TEKME ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE.
— Sarajevo, 21. septembra. Hajduk (Split):Sašk 6:1, Sombor, 21. septembra. Jugoslavija (Beograd): som bor-ski Športni klub 5:1. Jugoslavija in Hajduk prihajata v prvenstveni tekmj v finale.
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Dunaj, 21. septembra. Danes so pričele oficijelne prvenstvene tekme med profesijonisti in amaterji. Veliko iznenađenje je povzročil rezultat nogometne tekme med WAC proti Ama-teure. WAC je zmagal z 2:0. Ostali rezultati: Rapid: SI ovan 4:2 (3:2), Vienna: Rudolf shiigel 2:0, \Vaker:Smimerinj; 3:0.
— Budimpešta. 21. sept. (Izv.T V nav«,
zočnosti 35.000 gledalcev ie bila včeraj nogometna tekma med reprezentancama Mad. žarska : Nemčija. Madžarsko moštvo je zelo nadkriljevaio nemško Ln je bil rezultat 4:1.
— Bratislava, 21. sept (Izv.)* Dunajska A'đmira  : Bratislava 6:3 (3:0).
— Stockholm, 21. sept Sverfska : Nor«' veška 6:1.
* !
— Športna zveza LJubljana namerava prirediti v letošnji zimi ciklus predavani, 14 naj bi imeli namen, poučno tn vzgojno služiti športnikom in vsem onim, ki Hm Je sport še tu}. V svrho organizacije tega predavanja bo sklicala Športna Zveza v prihodnjih dneh sestanek, na katerega opozarjamo klube že danes, da se ga udeleže ter da stavijo tam svoje želje In morebitna predloge. Na tem sestanku bo tudi razgovor o bodoči organizaciji Izvršnega odbora za olimpijade, ker nameravamo staviti skupni predlog ljubljanskih športnih orga. nizacij za bodoči olimpijski Ibongres. Izboljšati bo treba sedanja organizacijo In odpraviti hibe, ki so se pojavile za VIII. olimpijado. Tudi o tem naj bi razmišljali klubi in osobito podsavezi ter prišli na seu stanek s konkretnimi predlogi Podpr.
~- Redna letna skupščina župe izvldnl* kov In planlnk za Slovenijo se bo vršila 23. tm. ob četrt na 11. dopoldne v geom. risal, niči ljubljanske realke. Tem potom se va* bijo vsi izvidniki ln njih atarlšl, vsi pobra* timl ter vsi prjatelj našega pokreta, da s« je udeleže. — Za župni stan:: Bistro Oko, tajnik.
Iz Celja.
4
—c Celjski socijal,blokašj so pričeli iz* dajati svoje volilno glasilo pod naslovom »Celjske Novice«, katerega lastnik In fzda* jatelj ln odgovorni urednik Je dr. Anton Ogrizek. List bo izhajal eamo do volitev. To glasilo, katerega stroške bodo plačali nemški kandidati so eocijaLblokašl bili prij morani ustanoviti, ker jim je vse časopisja SLS zaprlo svoje predale. Tudi »Gillierca« bi ne Imela dovolj privlačne sile. List, ki se tiska v tiskarni »Brata Rode & Martin* člč v Celju« je pisano popolnoma v tonu, kakoršnega se je svoj čas posluževal Snop* sarskl ptujski »Stajerc«. Tudi surovosti evojega duševnega očeta ne more prikriti.
—c Kandidaturo na nemškutarsko*blo* kaški listi je preklical tudi krojaški mojj ster g. Josip. Zabukosek.
—c Nasilni klero^blokaši. KIero*bloka* šl se zadnje čase poslužujejo vseh sredstev, ako zvedo, da je kateri njihhovih kandida* tov prekical kandidaturo na njih listi. Tako se je te dni zagnala tolpa nemskutarskih priganjačev na čevljarskega mojstra Belo* glavca, kateri je kandidaturo na njih listi preklical, ter ga z grožnjami zopet prisilila, da je preklic zopet umaknil. Vse pa jim ne bo nič pomagalo. Kakor čujemo, je zadnja dni več kandidatov preklicalo podpise, dru* gi pa sledijo še prihodnje dni.
—c »Restavrater.r Žumer je hud agita* tor in pristaš ter kandidat nemškutarsko* blokaške liste. Svojo hišo na Glavnem trgu Ima kar tapecirano z neštetimi lepaki kle* ro*socIjalnega bloka. Pa vse skupaj, gospod žumer, bivši nemškutar, ne bo nič pomaga* lo. Da se nemškutarska svojat ne bo vse* lila na mestni magistrat, zato bodo po* skrbeli narodni volllci 28. septembra.
—c Nemčurstvo ln nemškutarstvs* Zadnja »Cillerca« Je prinesla klaftro dolg članek, v katerem skuša opravičevati one renegate, ki imajo slovenska Imena. Nava< ja nato v članku cel leksikon raznih imen kakor: Blelweis, Grafenauer, Trlller it<L, nekatera imena navaja kar po štirikrat, da je seznam dalji, celo ime Tavčar izhaja po njegovemu mnenju iz »Deutscher« in pravi, da bi se tukaj dalo govoriti o kakem slovenč* lertumu. Cel članek je prežvekovanje starih čvekarij. katere smo glede tega že več* krat v navedenem listu čitali in je vsebina istega tako bedasta, da je škoda časa in papirja, z istim polemizirati.
—c Smrtna nesreča. V sobto popoldne je na Bregu pri gostilni Podržaj spravljal Čevljarski mojster Jošt iz Brega sod po stopnjicah v klet. Po nesreči mu je sod zdrknil ter mu še! preko prsi. Zlomil mu Je • prsni koš, kar je povzročilo njegovo takojj
Gospodarstvo.
To in ono.
Češkoslovaški zakon
0 vlogah delniških bank in revi-
ziji bančnih zavodov«
Na tekočem zasedanju je razpravljal češkoslovaški parlament poleg dru-h tudi o novem zakonu glede vlog akcijskih bank in revizije denarnih zavodov. Ta zakonski osnutek obsega 7 !enov. V prvem poglavju govori o vlo-nih knjižicah in potrdilih ter o upravi
1 log. Najvažnejše določbe glede 10 % rezerve od kapitala so: Poleg 3-raniInic lahko izdajajo vložne knjižice blagajne kontribucijskih fondov, po--^ojilnice, kreditne zadruge (samo v oiučaju, če so pod nadzorstvom kake ; veze, ki ima pravico do revizije), obustni kreditni zavodi in akcijske družbe in zadruge z omejeno zavezo, ki vrše bančne in denarne operacije. Akcijske družbe in zadruge z omejeno : Tvezo dobe to pravico šele s posebnim dovoljenjem državne administra-
:je. V kolikor ti zavodi že imajo to ravico, morajo tekom enega leta po uveljavljenju omenjenega zakona do-7 azati, da znaša njihova rezerva, do-'»čena za kritje eventualnega primanj-3-djaja, 10 % akcijskega kapitala; obenem se morajo vsi člani upravnega - veta notarijalno obvezati, da za slu-č-ij, če pade ta rezerva pod 10 %, po-^krbe iz lastnih sredstev za garancijo, ki znaša najmanj 2 % akcijskega ka-rttala. Ta denar je namenjen za vsak f'učaj za izplačilo po vložnih knjižicah. c JednjiČ morajo še dokazati, da so iz-rolnili vse predpise zakona o reviziji.
Akcijske družbe in zadruge, ki še ^iso dobile omenjenega dovoljenja, ga • .-hko dobe od fin. ministra, če dokažejo:
1 da so najmanj tri leta nepretrgoma opravljale bančne in denarne operacije; 2. da znaša naloženi kapital najmanj 5,000.000 KČ, rezerva, določena za kritje event, izgube, pa naj-nan 15 % akcijskega kapitala; 3. da *o se člani njihovih upravnih svetov rotarijalno obvezali, da za slučaj padca rezerve pod 15 % vplača kot garancijo 4 % akcijskega kapitala, ki je namenjen zgolj izplačilu po vložnih !:njižicah; 4. da so izpolnili vse predpi-.^e zakona o reviziji.
V drugem delu govori novi zakon o specijalnih določbah glede akcijskih bank. Najvažnejše določbe so: Akcijske banke smejo ustanavljati podružnice samo z dovoljenjem državne oblasti. Od operacij akcijskih bank je izključena trgovina z blagom, ki je določeno zgolj za trgovino na debelo na komisijskih principih, če gre ta trgovina z blagom ali sirovi-nami na račun podjetja, ki je z banko v denarnih stikih. Zabranjene so tudi priložnostne kupčije in prodaje blaga ter sirovin, če so namenjene osebni dobičkaželjnosti. Člani nadzorstva ne smejo manipulirati z ne premičninami ali sodelovati v takih operacijah. Člani nadzorstvenega sveta smejo samo sprejemati vloge in depozite.
Prepovedane so kupčije ali prodaje nepremičnin, vštevši tudi take, kjer so udeleženi s prihranki uslužbenci ali člani upravnega sveta dotične družbe. Zabranjene so vse kupčije s člani ravnateljstva ali bančnim uradništvom, iz katerih bi nastale zanje obveznosti; načeloma se take kupčije ne morejo sklepati brez soglasja nadzorstvenega sveta. Krediti, ki pri posamnem dolžnika presegajo 10 % lastnih sredstev dotične banke (akcijski kapital   in v
Fedor Ljubo v:
Verižnik.
(Konec.)
Razumel sem ga, zakaj slišal in videl sem hkratu. Brenčanje za odhod pripravljenih avtomobilov, to najzanesljivejše znamenje predstoječe ekse-kucije, ki je Čisto razločno donelo z dvorišča v vlažno klet smrti, me ni niti najmanj vznemirjalo. Verižnik David Salomonski, umazan Žid iz Galicije, ki so ga privlekli sem kot zločinca proti zakonu o verižništvu, morebiti radi
verižništva z dragocenim prstanom, ali pa tudi radi zavojčka tobaka, skupaj z oskrunjenim in edinim sinom... se je ves spremenil.
Ta verižnik je stopil v moji fantaziji, ki jo je ta grozni prizor predočil kot mater svetovne tragedije, v vrsto največjih sinov njegovega rodu.
Govoril je »jiddisch« in s takim nepopisnim zanosom, da nisem razumel niti besedice. In vendar sem ga razumel ... tako dobro. Tako dobro, vam pravim... kakor nisem v življenju še nikogar razumel. Slovesno vas zagotavljam, da je res tako.
Omenil sem že Samuela, sodnika v Tzraelu. Z mirno dušo prištejem še Samnosa, Jeraijo, Jeremijo, Daniela.
Zakaj tu je stalo nekaj silnejšega kot ti... Rusi... nekaj silnejšega, kot
zadnji bilanci izkazana rezerva), se J smejo dajati samo z dovoljenjem nad-r zorstvenega sveta. Ravnateljstvo akcijskih bank mora sporazumno z nadzorstvenim svetom izdelati pravilnik za operacije, v katerem morajo biti točno fiksirani principi, po katerih se vrši bančno poslovanje, zlasti glede izplačila kreditov, da bi ne bila ogrožena aktivnost in likvidnost banke, ter da se prepreči kršitev odnosno zloraba tega zakona, ali pa, da ne pride banka ob dobro ime. Temeljne principe tega pravilnika določa fin. ministrstvo, ki mora pravilnik potrditi, predno stopi v veljavo. Fin. ministrstvo lahko pravilnik popravi ali izpopolni.
Glede nadzorstva v bankah določa novi zakon, da mora imeti vsaka akcijska banka kontrolni organ iz petih članov, ki ga izvoli občni zbor. Člani uprave ali uslužbenci dotične banke ne morejo biti izvoljeni v nadzorstveni svet. Isto velja tudi za soproge, starše ali sorodnike (v drugem kolenu), ravnateljev ali članov upravnega sveta. Mandat nadzorstvenega sveta traja največ 5 let Dovoljene dopolnilne volitve. Pravice in dolžnosti tega sveta so v zakonu točno fiksirane. Akcijske banke, ki imajo nad 25 uslužbencev, morajo ustanoviti poseben kontrolni oddelek, in sicer iz oseb, ki niso zaposlene v drugih operacijskih oddelkih banke. Šefa in Člane tega oddelka imenuje upravni svet sporazumno z nadzorstvom. Kontrolni oddelek mora nadzirati vse druge oddelke v banki in paziti, da-li njihove operacije odgovarjajo zakonu, ustavi in pravilniku banke. Vsako neredno poslovanje mora takoj ustaviti in krivce pozvati na odgovor.
Člani upravnega in nadzorstvenega sveta, kakor tudi vodilni bančni uradniki, odgovarjajo za vsako izgubo, ki bi nastala vsled denarnih ali administrativnih operacij, pri katerih niso izpolnli dolžnosti, ki jim jih nalaga zakon in pravilnik.
V tretjem delu govori zakon o r e-vizijski vzajemnosti. Banke, ki imajo pravico sprejemati vloge, morajo ustanoviti med seboj kooperacijo za obojestransko nadziranje. — O tem pa prihodnjič!
*   ★ *
—g Za trgovce v Sarajevu bo nastopili i težki časi. Pr: tamkajšnjem okrajnem sodi* | šču je bilo te dni protestiranih 70 trgovskih : menic. To samo v enem tednu. Stagnacija. | v trgovini je popolna. Skladišča so polna j bjaga, kupcev ni od nikjer. Slični časi, kas kor v Sarajevu, se napovedujejo tudi po raznih drugih mestih.
—g Izvoz vina iz Jugoslavije je znašal leta 1920 20.446 hI v vrednosti 6,932.830 leta 1921 hI 19.112 v vrednosti 5,595.773; le* ta 1922 hI 85.267 v vrednosti 34.310.181 lansko leto hI 25.978 v vrednosti 14,671.765. Posebno očitna je razlika v izvozu med zadnjima dvema letoma. O izvozu so raz« pravljali obsežno na vinarski anketi v Be3 ogradu 15. tm. Eden izmed delegatov je menil celo, do bo treba letos misliti na uvoz inozemskega vina glede na izredno slabo vreme v prošlem poletju. Ali tega gotovo ne bo treba, ker je po raznih vinorodnih krajih še mnogo starega vina.
—g Italijanski sladkor. Po italijanskih gospodarskih poročilih utegne znašati leto-, šnji pridelek sladkorja v Italiji nad 4 mi* lljono meterskih stotov. Tako bo letošnji produkt večji za S50.000 metrskih stotov od lanskega ki je znašal 3,150.000 metrskih stotov.
—g Izvoz suhih visenj    iz Dalmacije.
Zadnje čase so pričeli izvažati iz Dalmacije suhe višnje v vedno večji meri. Tako je te dni parobrod »Soča« ukrcal 4 vagone su* hlh visenj, ki se odpeljejo preko Trsta v Newyork. Vedno večje je povpraševanje po
ves ta okcidentalski virvar, ker je ta ogromna sila šele porodila vse, kar je moralo priti.
Videl sem Jahve, očeta osvete, velikega Boga, ki je prekoval Bela v Ba-bela, kakor v viziji.
Jahve, ki je bil tudi njegov oče v nebesih!
Kako se le morejo v takem položaju misli in spomini trenotno združiti! Nerazumljivo in vendar... in vendar istina!... Mojzes v San Pietro v Vin-colis, ki sem ga videl prvi hip v obliki Davida Salomonskega na poti po Morski ulici, in moj poset v Rimu! Ali ni bila misel prav tako blizu, ko sem jaz prvič stal v sistinskl kapeli... Buonarottijeva freska... sredi nje... slika Michel Angelove roke... simbol pravične osvete... kakor ta-le mož tu!
Postal je žrtev. Prepričan sem bil, da se žrtvuje in da mora pasti kot žrtev ... verižnik... obenem s sinom, ki so ga vpričo mene kastrirali, ker je morebiti prodal zavojček tobaka in se tako pregrešil zoper voljo svobodnega in suverenega ruskega naroda.
Ali čegava žrtev je bil pravzaprav?
Kdo je stal tu gori! Kdo so bili ti grozni krvniki? Kdo je zapoved al prelivati kri? Kdo je nadomestil Nikolaja II. v tej njegovi vlogi v nekdanji sveti Rusiji?
suhih višnjah. Cene 00 1260—1500 za kvin« tal.
—g Carinski dohodki. V prvi desetini tekočega meseca Je bilo v carinarnicah v
Beogradu dohodkov 13,347.249 Din v sreb* ru. v Zagrebu 11,405.051, na Jesenicah 423.995, v Ljubljani 3, 876.089, v Mariboru 3,314.778, na Rakeku  740.671,  na Sušaka
866.655.
—g Izložba italijanske avile. V kraju Varese pri Milanu je otvorjena izložba Ita* lijanske svile. Izložba kaže popolno sliko industrije svile v Italiji. To Je druga iziož. ba te vrste v Italiji-
—gSvetovni pridelek žita letos se ce* ni, izvzemši Rusijo, na 2,000.171.000 bušljev tj. za 400 milijonov bušljev manj od lan* skega pridelka.
—g Razstava proizvodov industrije za izdelavo pijač, ki se Je imela vršiti v Berlinu od 16. do 19. tm. se Je radi tehničnih ovir preložila na nedoločen čas.
—g Domača parobrodna družba. Dne 28. tm. se vrši v Splitu skupščina, na kate* ri se konstituira »Jugoslovensko»amerikan* ska plovba d. d.«. Ustanovitelji društva so Fran Petrinovič, Božo Banac in dr. Kohn.
—g švicarske ure. V prvem letošnjem polletju je izvoz švicarskih ur znatno na« rastel v razne države. V Zedinjene države je bilo poslanih 1,450.000 švicarskih ur, na Japonsko 994.000, na Kitajsko 682.000, v Nemčijo 403.000, v Argentinijo 194.000.
—g Znižanje cene premogu pričakujejo v vsej Nemčiji in sicer sodijo, da bo znaša lo 10%
—g Cena moke na Francoskem se je
zvišala za 2 franka pri kvintalu. tako da stane sedaj kvlntal 132 frankov. Vsled tega se zviša najbrže tudi cena kruhu.
—g Francoska hoče uvesti krunše na, kaznice. Iz Pariza javljajo, da hoče franco* ska vlada voditi borbo proti draginji naj* energičneje in zlasti želi stabilizirati ceno moki in kruhu. Francoska žetev ni baš ugodna, zato se misli na uvoz znatne koli* čine ameriškega žita. Francosko časopisje trdi, da ako se izkaže potreba, se uvedejo znova krušne nakaznice, da se tako regu* lira cena in poraba kruha
—g Z evropskega tržišča z železom. Gospodasrki listi naglašajo. da «e je situ* acija na evropskem tržišču z železom is« premenila in da dobi po sprejetju Daweso* vega načrta povsem drugo lice. Nemčija se potrudi, da si pribori zopet vse ons deže* le, ki so bile pred vojno dobre odjemalke. To skrbi posebno Angleže, ki se boje bodoče konkurence Nemčije zlasti po zaključku tr* govske pogodbe med Francijo in Nemčijo.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalDe licitacije: Dne 11. oktobra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu, glede dobave sive oljnate barve; pri rav* nateljstvu državnih železnic v Zagrebu gle* de dobave steklenega materiala ter glede dobave in montiranja 4—5 mostnih vagon* skih tehtnic. Dne 13. oktobra ti. pri inten* danturi Dravske divizijske oblasti v Ljub* ljani glede dobave 410.000 kg prešanega se* na in 100.000 kg prešane slame; pri ravna* teljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave mehkega stavbnega lesa in drugih lesnih izdelkov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave barv. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
USODA FILMSKEGA IGRALCA.
Ameriški listi obširno poročajo o tra-* gični usodi, ki je zadela filmskega Igralca in akrobata Cosma PocalH. Drzni akrobat je izvedel skrajno rlskanten skok z vi* sokega Williamsboburgh mostu v reko East River v Newyorku. Njegov skok, v katerem se je najmanj desetkrat obrnil v zraku, je fotografiralo na stotine filmskih operater* jev in navzočih je bilo vse polno časnikar* jev. žal, da je drzni Igralec plačal svojo smelost z življenjem. Poccalli je priletel v vodo ravno p»*ed nekim parnikom In ker ni več prišel na površje, je skočil neki mornar za njim. Posrečilo se mu je sicer, da ga je zagrabil, toda močni tok mu ga je iztrgal iz rok In Poccalli je izginil v valo* vih.
Glavni urednik: RASTO PUST OSLE M SEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
To mi je prišlo v onem strašnem trenutku na misel. Ljudstvo... ne rusko ... njegovo ljudstvo... ljudstvo te žrtve, tega proroka... verižnikovo ljudstvo... ki se je zdaj maščevalo za dolga stoletja!
Kar je zatulil pijan glas... kakor tuljenje besneče zveri, v židovsko govorico proroka:
Težka železna vrata celice so bila odprta.
Razumel in spoznal sem takoj.
Nekdo je umoril agenta črezvičaj-ke... svinje proklete— Vakaralov-skij je zapovedal ustreliti takoj sto teh svinj... manjka jih še petnajst...
Verižnik je bil prvi, ki so ga zgrabile težke pesti ter ga potegnile z njegovega vzvišenega stojišča.
Nato je planila gruča rdeče-gardi-stov... krvnikov, če hočete, v celico in začela šteti...
Do petnajst... jaz sem bil šestnajsti in to pot rešen.
Kakih osem je nas ostalo v celici, sedem in krvaveči Rub en, za katerega se ni zmenil noben vojak.
Ležal je v kotu, brezčutna kepa... in če že ni bil mrtev, je moral prav tisti hip umirati... kakor pes, ki so mu predrli trebuh.
Tudi nas sedem ni mislilo v onem trenotku nanj.
Legenda i o mesojednih razstlinah.
Začetkom septembra tekočega leta je prinesel »Slovenski Narod- legendo o me. sojednih rastlinah, katerih listje ie baje pokrito s smolnatimi vlakni, s pomočjo katerih lovijo žuželke. Večina teh rastlin raste baje samo v tropi čnih, to je v vročih in vlažnih krajih. Raziskovanje talcih rastlin ie baje dognalo, da so one na mesojedstvu nedolžne, da je torej samo legenda, da bi rastline žrle Žuželke.
Ne bomo se spuščali v to, v koliko imajo naravoslovci prav, vendar je zanimivo, da imamo tudi v bujnem rastlinstvu Slovenije take rastline, ki lovijo in zrejo žuželke. Je to okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) na Pohorju, o kateri piše T Janez Koprivnik v svojem spisu »Pohorje« v »Planinskem vestnJku« leta 1913 na strani 51 sledeče:
»Med drugimi, opombe vrednimi rast-hnarni raste po močvirju okoli Cmega jezera in pod Klopnim vrhom zanimiva okroglolistna rosika, ki ie komaj 1 dra visoka in ki ima drobno belo cvetje, združeno v kla-sek. Listna ploskva te rastline ie okrogla ter na gornji strani gosto porastla z žleza" strmi dlakami, koiih kroglaste, lepljive gla-vice_žleze se na solncu svetijo, enako biserom.
Vsakovrstne drobne žuželke (mušice, hroščki. mravljice) prihajajo gledat svetlih glavic in jih preiskovat. Pa, o joj. lepljive glavice primejo majhnega radovežneža in ga drže. da ne more več z mesta. Jedva pa so ga prijele začne se listna ploskva na robih krniti in vihati navzgor in proti sredini. Vedno več glavic-žle« se pritiska na vjeto žuželko in glavice same polivajo vjet-nika z neko svetlo in kislo, vlačno tekočino, ki je slična prebavilnemu želodčnemu soku. Tekočina prebavi vse mehke dele žn_ želkinega telesa in listna ploskva posrka in popije prebavljene tvarine, ki so kaj tečna hrana rastlini. Po dovršenem »obedu--, trajajočem več dni, se zavita listna ploskva zopet zravna, žleze nekaj časa ne točijo prebavljine in prihodnja, malo močnejša sapica popihne neprebavljene ostanke umorjene in povžite žuželke z lista. Kol potem se uredi in pripravi list vnovič za lov.«
Kakor vidno, obstojajo potemtakem vendarle mesojedne rastline in to ne v tro-ničnih krajih, ampak pri nas na zelenem Pohorju. Tn nato smo hoteli z ozirom na tozadeven članek v našem listu opozoriti cc. čitatelje in naravoslovce. —e—
(Imetnik v gladovanja.
Prijazno francosko mestece Ldlle ima svojevrstno senzacijo^ V mestecu se nahaja 46 letni čudak in umetnik v gladovanju Sucei, ki je s pariško medicinsko fakulteto zaključil pogodbo da 42 dni ne bo jedel, ne pil. čudak, ki si je stavil trdo preizku* snjo poldrugi mesec trajajočega poštenja, je v Franciji znan kot gladovni umetnik in izvaja svoj poklic že nad 25 let. Sedaj se že posti petdesetkrat in namerava postaviti rekord, ki naj dela Čast njegovemu imenu »Cezar umetnikov v gladovanju«. Ako mn bo uspelo njegov načrt izvesti tedaj bo Suc ci izvedel eksperiment kateri se dosedaj ni posrečil še nikomur. Succi namerava potol* či svetovni rekord, ki ga je postavil njegov rojak Italijan Merlattl. Temu umetniku v gladovanju se je namreč posrečilo 41 dni gladovati. Succi upa, da bo s svojim ekspe* rimentom uspel.
Glasoviti umetnik gladovanja vaga 42 kilogramov, je star 46 let in izvaja svoj poklic že nad 25 let. V gladovanju ima veđ liko rutino in se je 49 krat postil po 10 dni. Naravno da ta čas daleč zaostaja za svetov* nim rekordom Merlattfja. V Bruslju je Suc« ci gladoval 19 dni, In to je njegov največji dosedanji rekord. Gladovni umetnik je imel povsod, tako v Ameriki, kakor v Evropi ne* broj občudovalcev, katerih tudi ne manjka v mestecu Lille. Succi, ki že deset dni ne pije in ne je. leži nepremično kakor mrlič v stekleni krsti. Njegova glava počiva na blazini. Ne sme govoriti, ne se ganiti, ker bi s tem izgubil del svoje moči. Na tisoče
in tisoče ljudi prihaja dnevno v dvorano mestne posvetovalnice, kjer leži v stekleni krsti. Oči Succija so odprte. Nepremično zro na steno steklene krste; za svoje ob* čudovalce se »umetnik« ne zmeni. Ne po# gleda nobenega izmed publike.
Succi se za svoje eksperimente skrbno pripravi. Več tednov predno prične glado* vanje dnevno zavžije samo enkrat hrano. Na preddan gladovanja ne zavžije ničesar, temveč samo uporablja odvajalna sredstva. Na ta način se želodec in čeva očistijo vseh strupenih snovi, ki bi mu lahko za časa gladovne perijode škodovale in lahko tudi povzročile njegovo smrt. Po dveh dneh gladovanja ni na Succiju opaziti nikakih znakov, da že 48 ur ni za\žil nikake hrane. Tretji dan postane Lice bledo, v naslednjih dneh vedno bledejše. Deveti ali doseTi dan je telo slično truplu mrliča. Od tega dno iz« gubi :elo rapidno na teži. Skoraj neverjetno se zdi, da ta mož, ki v normalnih razme* rah vaga 42 kg zgubi med časom gladovanja še na tej teži. Običajno shujša Succi za, časa gladovanja za 10 ali 12 kg. Kadar 5« gladovanje končano dvignejo Succija skrb. no iz steklene krste. Njegovo telo je mrzlo in trdo kot mramor. Dva dni t»me vživati samo mleko.
Succi je pred leti napravil z medicinsko fakulteto v Parizu pogodbo, da bo 50 krat po deset dni. odnosno zadnjikrat 40 dni gladoval. Istočasno je prodal svoje truplo anatomičnemu zavodu. Po njegovi smrti se bo truplo seciralo, in potem bodo lahko zdravniki ugotovili kakšne telesne abnor* malnosti so dajale Succiju možnost toliko dnevnega gladovanja.
TEMPERATURA NA MARSU
Iz Amerike poračjo o prvih uspehih novega opazovanja Marsa. Uspehi so bili zaznamovani tisti dan, ko se je Mars naj* bolj približal naši zemlji. Največje važnosti je vsekakor dejstvo, da je bila dana mož* nost meriti temperaturo, ki vlada na Mar* su. Svoječasno je znani švedski astronom Arrhenius izključil vsako možnost oblju* denosti Marsa, ker je po njegovem mnenju vladala na Marsu kot ugašajočem planetu temperatura, ki je onemogočala razvoj, od* nosno obstanek organičnih bitij. Arrhenius je tudi trdil, da je Mars ves obdan z ledeno skorjo. To trditev so poznejša opazovanja ovrgla.
Na observatoriju v Lovvolu v Flagstoffu država Arizone (Amerika) so to pot na po* polnoma nov način izmerili temperaturo Marsa in ugotovili, da znaša dopoldanska Marsova temperatura 9 stopinj C. Tempe* raturo so merili z radio*metrom, novo iz* najdbo dr. Coblentza, s katerim je mogo* če temperaturo žarkov izmeriti na največ* je razdalje. S pomočjo radiometra so ugo* tovili, da je popoldanska temperatura znatno višja od dopoldanske. Iz tega sledi, da teorija astronomov, ki zanikajo možnost življenja na Marsu vsled prevelikega mra* za, ne drži. Temperatura, ki so jo ugotovili na Marsu vsekakor omogoča razvoj orga* ničnih bitij.
PRAVILNA GOVORICA.
Pri vzgoji otrok Se vse premalo pazi*
mo na skrbno govorico tn pravilno izgovor* javo. čudno je včasih slišati, kako napačno se izražajo otroci, celo večji. Sola gotovo stori vse kar je v njeni moči, da privadi otroke mirno in gotovo govoriti ter tvoriti jasne in razumljive stavke. Zato moramo gledati tudi doma, da si otrok obdrži v glavi kar so ga naučili v šoli. Prekinjeni stavki dajo vedno sklepati na raztresenost, jecljajoča govorica pa na pomanjkljiv po« mlslek, torej napaki, ki bi ju starBi ne smeli trpeti in dopuščati. Počasno, premi* sijeno govorenje in Jasno, zaokroženo tvar* jenje stavkov sta izborni vzgojni sredstvi, potrdita mir in gotovost značaja in ojačita otroku samozavest. Površnost v govorici je vedno slabo znamenje. Zato se pa seveda še ni treba spakovati in navajati deco do prenapetosti, tudi to bi bilo slabo in ne* primerno. Vzbuditi je treba le naravni na* gon za pravilno izražanje, potem bo vse umetničenje govorice izostalo samo po se* bi. Po načinu govorice in predstavljanju svojih misli spoznamo v osebnem občevanju takoj vzgojo, oliko In značaj človeka. Ka* ko važno je torej, da priučimo že otroke pravilnega in razsodnega govorjenja!
■ m grri-agga
Zakaj prisluškovali smo samo, kaj se godi zunaj.
Fantazija je podvajsetorila vso to grozo.
Sto jih je bilo, ki so morali v smrt, da odkupijo smrt agenta črezvičajke.
Sicer so bila težka železna vrata naše celice zopet zaklenjena, sicer je zaškripal ključ... ali... tudi brenčanje za odhod pripravljenih avtomobilov ni zaglušilo strelov te eksekucije... Ena, dve, tri... zatvori so zaropotali, in zopet ena, dve, tri... zopet zatvori in tako dalje... in tako dalje ...
Drugo jutro sem zopet videl sobice, tisto zlato solnce, od katerega sem se bil v mislih že poslovil.
Boljševiki so me poslali z drugimi sotrpini snažit avtomobil.
Ves je bil v blatu in... krvi.
Zakaj ta kri je brizgala visoko, ko je stal tovorni avtomobil tik ob livadi, kjer je leglo v prezgodnji grob sto mladih, nedolžnih življenj.
Umival sem, kar je bilo moči, kakor vsi drugi, ali bilo je nemogoče izbrisati s tega avtomobila sledove ruske sramote.
Kar je pristopil boljševiški vojak, rekoč:
Si-li ti Peter Pavlovič Kukunov, Pianist?
Ne vem, kaj sem mu odgovoril.
Kajti moje lastno ime mi je zvenelo v tistem hipu... kakor zvon s poljan, kjer je pravkar ugasnilo vse življenje.
Morebiti sem prikimal.
Ne vem.
Ali spremil me je naravnost v neko pisarno. Prijel meje pod pazduho in potegnil, jaz pa sem mu sledil kakor senca čez dvorišče.
Še danes vam ne morem reči, pred kom sem obstal. Ali na mizi sem zagledal zavojček, kamor so bili zapečatili v restavraciji »Pivato« moje premoženje, odprt, in glas, ki se mi je zdel, da prihaja iz neskočne daljine, je spregovoril:
Saj ti nisi Peter Pavlovič Kurunov, verižnik, ki ga iščemo, ti si Peter Pavlovič Kukunov, pianist, in tovariš Va-karolovskij te je vpisal v kategorijo rdeče-gardistov... Stopi torej sem-... hitro!
Zdi se mi, da sem bil bled kakor mramor... bel, snežnobel, nem in otrpel.
In kaj hočete še več... držal sem v roki zavojček... Pozneje sem zopet našel vse... nož, denarnico, pismo iz Pariza skupaj s stofrankovskim bankovcem, ali bal sem se ponovnega poizkusa, da bi menjal ta bankovec pri »Pivato«.
Stran 6.
Pisalni sftolf. poime
mehanična delavnica
3591 (popravljalnlca)
L. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova  ulica 6.
Klobasicarsbega
pomočnika
ki je vešč na pravi i an j a pravih kranjskih k I oba sle, sprejmemo proti dobri plači. Ponudbe pod .Za-3123- na Publicitas d. d. oglasni zavod, Zagreb, Gunduli-ćeva 11. 6043
uprav« naf se prISoli
dinar.  Plačuje se vnaprej.
Cena  malih oglasov
vsaka bes^dTi 53 para. — Majaianle pa Din 5*—
■k
- -
\
i tem . si prist20ite. Tin "^o narja'. :n očuvate "{Vašo;' obute v. BERSO.\T gumi pete in podplati so trpežne j ši kakor usnje.
i
Klavirska delavnica i II
Hllserjeva ulica 5.
Popravljam in uglašujem klavirje in harmonije strokoyno in ceno
Več pletilk,
izurjenih — se sprejme takoj pri E. Gostinčar, Šmarca pri Kamniku. — Železniška postaja Hol* mec. 6060
Zastopstva za
Beograd
sprejme tamkaj živeči Slovenec. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Agencija/6029«.
vpletke (kite), barvanje las z .L* Oreal Hane'
M. PODKRAJSEK,
frizer za dame in gospode. Sv. Petra cesfa 32 1965
Trgovski uradnik
z večletno prakso tudi v samostojnem vodstvu tr* govine, vešč slovenščine, nemščine, italijanščine, strojepisja. knjigovođa stva in vseh pisarniških ter trgovinskih poslov — išče stalnega nameščenja. — Ponudbe pod »Podje* ten« na Anončni in re* klamni zavod »Apollo«, Ljubljana, Stari trg 19.
6054
Spalna oprava
iz češnjevega lesa.politiras na, lepa — poceni napro* daj v Dravljah (poleg cerkve). — Jos. Žagar, mizarstvo. 6065
posojila
Pozor!      Pozor !
Kdo izmed financijelno dobro obstoječih bi mi lahko posodil od 50.000 do 75.000 Din. Prosim za dobo do dveh let, in si* cer proti 20 % obrestim. — Ponudbe pod »Zanes* ljivo varno/6064« na upr. »Slov. Naroda«.
»Wertheim«-
blagajno kupim.
Ponudbe pod »Blagajna 6052« na upravo »Slov. Naroda«.
Trgovska hiša
s pekanjo v prometnem kraju — radi bolezni na; prodaj. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6051
[
Kurm
Načrt
za eno?, oziroma dvonad* stropno hišo — se proda. — Železniška ulica 2°S (Šiška). 6002
o o
tvornica za izradbu finih koža d. d. u Sisku
javlja svojim cij. mušterijama i ostalim trgovcima kožom, da je u Zagrebu u Preradovićevoj ulici broj 2 sa danom 15. septembra otvorila vlastito tvorničko skladište, te će i sa, toga skladišta posluživati svoje cij. mušterije i ostale trgovce kožom, kao što do sada iz tvornice direktno.
Skladište je vrlo dobro sortirano sa svim finim kožama, kao chevreaux crni i u bojama, boxcalf, govedji box, konjski chevreaux, antilop, ehair itd., a kao specialitete svakovrsne kože za konfekciju.
Prodam mladega
bernarđinca
po ugodni ceni. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 6013
Suhega pelina
večjo množino — kupim. Ponudbe ped Pelin /6049 na upravo »Slovenskega Naroda«.
Kurjim suhe gobe
PO NAJVIŠJI CENI IN VSAKO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 5949
Kupim   rabljen, dobro ohranjen    in brezhibno delujoč
Diesel-motor
4—6 HP ali zamenjam za takega skoro nov elek* trosmotor za vrtilni tok. 6 HP, na vozu, z vso opremo. — Anton Beršs njak,   Stična, Slovenija.
6059
Dve prazni sobi,
oziroma soba in kuhinja v novi vili — se odda stranki brez otrok. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6053
Zračno sobo,
prazno, s posebnim vho* odm — išče trgovec (sa* mec) s 1. oktobrom. — Ponudbe pod »Zračna soba/59Sl« na upravo »SI. Naroda«.
Trgovina
z raznim blagom v ljub* ljanski okolici — se pro» da. — Naslov pove upra* va  »Slov.  Nar«. 6025
Večje skladišče
se išče za takoj. — Po« nudbe pod »Skladišče 603S« na upravo »Slov. Naroda«.
Takoj sprejme v najem sobo
z dvema poseljama za mesec dni — profesor iz Češkoslovaške. — Po* nudbe: \Vollman, Slo* venski trg  3, Ljubljana.
6034
JVesremicniiK |
Proda se tovarna
za sir vsled odhoda k vojakom s popolnoma opremljenimi stroji, ka* teri dnevno proizvaja — 1000—1500 1 mleka. Po* nudbe na: .Tohann Fabris ci.   Stara  Moravica, Ras
Šivilja
se priporoča vsem da* mam za izdelavo oblek in perila. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6063
Trstje za strope
se dobi najceneje pri — Anton Steincrju, Ljublja* na   .T c ran ova ul   13   53 T
Tečaji in privatne ure živih jezikov.
Vpisovanje da 24, t m od pol 6. do pol 7. zveoer, Beethovnov.? ulica 7, priti. Ga. prof. S. Jerns. 6066
Trapistovski sir
kg 20Din prodajana veli* ko in drobno — kakor tudi čajno maslo kilo* gram 50 Din — znana to* varna Sziics i Szasz, S t it i Moravica, Bačka. 6026
čka.
6027
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec. 52/T
Pozor!      Pozor !
Plačam bolje kakor vsakdo drugi stare oble* ke, čevlje in pohištvo. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Mar? tin Drame. Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje 29.
6062
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje foto* graf Hugon Hihšer, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7. 56 T
Na ljubljanskih velesej* mih zaslovele Jarčeve
kranjske klobase
razpošilja od 5 kg naprej tvrdka K. JARC. Ljuh* Ijana, Hradeckega vas 35.
Akumulatorji
sistema TudorA'arta za razsvetljavo avtomobilov s kislino in brez. vseh velikosti, vedno na s-kla* dišču. »TERlNoc. Zrinje* vac 15, pritličje. 6056
Sestavni deli
za   Eisenmannov magnet se dobe v avto* in meh ' ničnih delavnicah. — C ■ neralno rastopstvo BIN«.  Zagreb,   7 ,\[ trg 15. Telefon 27—04.
6055
Obnovite naročnino!
■ ■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■bmboh
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvari enja blaga kemično snaŽ3:;:3     vsakovrstno barvanje oblek.
ANTON S0C 1592 Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 I. naclstr. Glince-Vič 46
Jfa prodal:
Dv?Mseftonska tehtnica za vagone, vsđm rezer-var. parni kote?- luč«ilni mlin (Schleudermtihle) itd. Ponudbe na oglasni zavod L Sušnik, Maribor. 6061
f~  I "*<i v "V <""*S. ✓a"\
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljubljeni, nepozabni soprog oziroma predobri, skrbni papa, brat, svak, zet in stric, gospod
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
trgovec z vinom in posestnik
danes, dne 21. t. m. ob 1. popoldne po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika bo v torek, dne 23. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalost!, Sod&a ulica 2. na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v lastno grobnico k večnemu počitku.
Sv. rekvijem se bo bral dne 26. t. m. ob 7. zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Priporočamo ga v blag spomin!
V Ljubljani, dne 21. septembra 1924. Ivana Schrey roj. Anžič,
soproga.
Adolf Schrey,
brat.
Melanija,
hčerka.
Terezija Pramberger, Ana HoiFim&isieE*.
sestri.
6053
Vsi ostali sorodniki
07
12