GORIŠKI SLOV
Naročnine:
Italijanska kraljevina:
Celo leto...................................Lir	10,—
Pol leta.....................................n	5.
Tri mesece...................................„	2.50
En mesec......................................L______
Oglasi na tretji strani Oglasi na četrti strani Mali oglasi
Oglasi:
Znižane cene za letne naročnike. Posamezna št. 10 cent.
Lir 1.— za Vrsto „ 0.75 za vrsto 0.05 za besedo
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, II. nad.
Novi socijalni pojavi.
Ako opazujemo današnje vrvenje v človeški družbi, naletimo na gotove pojave, ki pred vojsko ali niso bili znani, ali pa so se redkeje ponavljali.
Tako na pr. se je stavkalo tudi pred vojno, toda stavka je bila red-keja prikazen in večinoma tudi ni imela velikega vspeha. Delavstvo se je le z veliko težavo izsiljevalo svoje pravice. Dandanes pa takorekoč ne moremo več priti iz stavk. Stavke so na dnevnem redu in kapitalisti so se nehali čuditi mišljenju delavstva, ki je zavzelo baš potom te vojne važno vlogo v človeški družbi.
Vojna, ki je brezdvomno največje izkoriščanje človeka, je obsodila izkoriščevalce ; po drugi strani pa se je v vojni zopet pokazalo, daje baš delavstvo doprineslo največje žrtve. Delavstvo je postalo vsled tega sa-mozavedno.
Dočim so je vodili v prejšnih časih one osebe, ki so sedele v organizaciji kot zaupniki ali pod kakim drugim naslovom, in so določevale pričetek, razvoj in zaključek vsake stavke, vidimo danes v Parizu, da zapušča delavstvo in pj oletarijat sploh svoje opravilo brez nikakih predidočih sklepanj. Delavskim sindakatom ne o-staja druzega kakor priterjevati že sproženim stavkam in tekati za dogodki, dasi je mesto vodilnih krogov na čelu vsakega gibanja.
Res je, da s tem ni še prikinil vpliv voditeljev na mase, toda vendar znači velikanske zamoupnost delavskega stanu ; kapitalizmu pa preti suženstvo ali razdejanje.
Kakor kaže potek mirovne konference v Parizu se bližamo naglim korakom odločitvi, ali naj kapitalizem tudi v bodoče izkorišča človeštvo, ali pa naj podleže aspiracijam proletarskega stanu, ki se pojavljajo kot bolševizem. Člane, ki tvorijo dandanes mirovno konferenco, vodi edina misel, kako bi se okoristili sedaj in pri tem v svoji slepoti ne vidijo v-stajati iz vseh kotov boginjo maščevanja, ki dviga vže svoj bič, da jim podere trhle stavbe, koje misli ovekovečiti družba, ki si je nadela ime mirovne konference.
Da, čudovita je naravnost nagla emancipacija prostega stanu, ki se v svojem čustvovanju upira površnim ali nenaravnim stvorbam mirovne konference.
Ista pa ne vidi nestrpnosti, s kojo čaka človeški rod odrešenja iz tega vojnega stanja, ne vidi, da mora tako zavlačevanje povzročiti neznosne gospodarske posledice, no vidi, da je minilo že vsem prepričanje, da bi mogla mirovna konferenca sploh kaj dobrega in stalnega ustvariti, a kljubu temu si prisvaja še vedno pravico voditi pogajanja, in ničesar zaključiti.
V svoji površnosti je na pr. sklenila, da naj se odslej delavski urnik raztega na osem ur, a zabila je daje kapitalist primerno znižal delavcem svoje mezde. Posledica:	ogromna
nezadovoljnost med delavstvom.
Kar nas navdaja nadalje z začudenjem je dejstvo, da se „inteligenca“ ne potika več med gosposkimi sloji, nekdaj celo med kralji in knezi, marveč se je zatekla v proletarske sloje. Tako vidimo dandanes vse bolje pisatelje v službi za priboritev pravic proletarijatu in kar službuje morda iz prisilnih razlogov med višjimi krogi, čustvuje kljubu temu za proletarj^t, ki je sicer tudi od .svoje strani napovedal boj strogo intelektualnim krogom, ker današnje nazivanje ne pripoznave več kake aristokracije bodisi duševne ali pa denarne.
Tako si pridobiva proletarijat v-speh za vspehom in si pripravlja pot do vlade na svetu. Do tukaj silijo danes vsi proletarski elementi z nezaslišano eneržijo in vstrajnostjo in čim večja postaja njegova moč, tem šibkejši postaja glas posameznikov, ki bi radi napotili gibanje proletarijata na pravo pot, in pričakovati je, da se ta masa brez nikake oblike ampak ogromna slepa sila, ki ne vidi pred seboj jasnih ciljev, odtrže popolnoma od svojih dosedanjih voditeljev in povzroči novo družabno katastrofo. Do tega sklepa moramo pi'iti, ker vidimo, da se celo oni duševni voditelji, ki umevajo nevarnost, ki preti proletarijatu, ako zgubi di sciplino, ne morejo več ustavljati toku in se polagoma prepuščajo sili. Peščica zavednih mož proletarskega stanu, ki so dalekovidni, ve, kaj po-menja taka katastrofa, toda veliko je danes vprašanje, ali se jim posreči rešiti ladijo iz tega viharja, ki žuga ugonobiti tudi vsako intelek-tualnost.

Jadransko vprašanje.
Orlando je pred svojim odhodom v Oulx razložil stališče italijanske delegacije proti znanemu Tardieuje-vemu načrtu za rešitev reškega v-prašanja. Pri včerajšnji diskusiji ni prisostvoval Orlando, ker je Šlo samo zato, da se ugotovi, ali tudi Wil son zavzema stališče Anglije in Francije, ki pristajate na Tardjeujev načrt. Ni prišlo sicer do nikakršnega sklepa, iz česar je razvidno, da se mogoče ta načrt prilagodi jugoslovanskemu protinačrfu.
Italijanska delegacija je izjavila, da predstavlja Tardieujev načrt skrajno mejo, na katero bi Italija eventuelno pristala. Listi pišejo, da ni imelo ponovno proučevanje reškega vprašanja zadovoljivih rezultatov.
„Matin“ pa piše : „Nasprotje med jugoslovanskim stališčem in modusom vivendi“, predloženim od polkovnika Houseja in Andreja Tar-djeua, je znatno zmanjšano, in predsednik Wilson je poln upa na uspeli svojega mnenja o rešitvi tega vprašanja“.
Žalibog, da italijansko časopisje ni tega mnenja. Tako piše „Tribuna“ dne 10. t. m.: ■ „Bilo se je na tem, da se sprejme Tardjeuev predlog, ko je Wilson v soboto popoludne predložil ta predlog v novi obliki.
Tc spremembe, ki značijo po jedni plati -velik korak naprej od strani Wilaona, ki se je bil svojedobno postavil na stališče svoje poslanice, izločajo pa drugi plati iz prvotnega načrta preveč bistveno dele, da bi jih mogla sprejeti italijanska delegacija.
Ne gre se torej za nov predlog, marveč le za poprave in spremembe, kojih italijanska delegacija ne more niti zavrniti, kajti od te strani se smatra vsako zavrnitev teh sprememb kot zapopadeno v italijanski izjavi, da preko tega, kar je nudil Tardjeuev načrt, ne morejo popustiti niti trohice, kajti omenjeni načrt se je smatral od italijanske strani kakor zadnja nezmanjšljiva koncesija.
Francija in Anglija ste se potrudile, da izdelate načrt, ki bi nadomestil londonski dogovor in ki se je nam zdel sprejemljiv. Šlo se je potem za to, da bi tudi Wilson odobril ta načrt. Z ugovori Wilsona proti nekaterim točkam bistvene važnosti, odpade pa vsako nadaljno razpravljanje. Ker se tudi zaveznikom, ki
so pretresovali to zadevo, ni poši’e-čilo dogvoriti se za sprejem omenjenega predloga, ne ostaja Italiji dni zega, kakor držati se na stališču londonskega dogovora“.
Vsak nadaljni komentar se nam zdi odveč, ker lahko vsak uvideva, da mirovna konferenca ni več v stanu postopati enotno v najvažnejših vprašanjih, kar zavlačuje povrnitev normalnih razmer in trpinči ljudi, ki komur čakajo, da se bi oddahnili od vojne.
ir
Ceho-slovaika.
Zadnje vesti, ki prihajajo iz Češkega so Vznemirljive. Dejstvo je, da se je posrečilo Madjarom ustvariti dobro republikansko armado, ki ni le v stanu vzdržati naval vnanjih držav, ampak tudi prizadjati sovražniku občutne zgube.
Znano je, da na čehoslovaško-ogerski fronti ni bilo prav za prav nikoli pravega miru. Toda spočetka je bilo Čehom prav lahko, poditi pred seboj madjarske razrahljane čete. Položaj se je spremenil, ko so zavladali v Budimpešti komunisti. Bela Kun, ki je duša sedanje komunistične vlade na Ogerskem, je znal vspostaviti disciplino med Vojaštvom in navdušiti rudečo armado za svojo stvar.
Posledice so se takoj pokazale. Najprvo
so Ogri natepli Rumune, Serbe in Francoze in ustavili njihovo^prodiranje, potem so se pa obrnili proti Čeho-slovaški in — tajiti se ne dh več — porazili češko armado, ki je vtrpela Velike zgube na moštvu in vojnem materijalu.
Čehi so morali prepustiti Madžarom skoro vso češko .ozemlje na Ogerskem in po švicarskih veslih se pripravljajo Čehi, da zapuste Požuri in Košiče. Po čeških vesteh pa hočejo Čehi braniti Požundo skrajnosti.
Vsi možki v starosti odv 20-50 let morajo pod orožje. Predsednik Čeho-slovaške republike Masaryk je imenoval vrhovnim poveljnikom čeho-slovaške armade francoskega generala Pelle-ja.
Mi si ne moremo ^prikrivati krivde, ki jo nosi na tem porazu Češka sama. Češki im-perijalizem je bil nenasitljiv. Spravil je pod se 5 rniljone Nemcev, zahteval je skoro pol Ogerske, koridor do Jugoslavije, koridor do Rumunije in tako dalje. Francozom je bil ta šovinizem jako dobrodošel, ker jo bil na škodo nemškega elementa. Toda Čehoslovaškl gotovo ni koristil in tudi ne bode nikdar koristil.
Ne da se tudi tajiti, da so bili Čehi ne-, kako pijani od veselja, da se jim je posrečila želja, ki so jo gojili toliko stoletij; raz-ven tega so prišli v armado tudi ljudje, ki so bili Avstrijci do konca vojne in bolše-viški elementi. Vse skupaj je povzročilo češki poraz. Tako pričenja tudi za to mlado državico prvi dan bridke skušnje in razočaranja, ki ga jim je ustvaril prenapeti nacijonalni šovinizem.
Razgled
Nemški mir.
V ospredju svetovnega interesa stoji še vedno nemški mir ali vprašanje, je li bi bilo spremeniti nemške mirovne pogoje, ali prav nič ; del časopisja, to je onega, ki je uslužben kapitalizmu, se hlini boječega, da se bi mirovni pogoji spremenili. Javno mnenje pa je za-to, da se mirovna pogodba revidira. Poroča se tudi, da je četvorica pripravljena uvesti V mirovni pogodbi nekaj sprememb, ki bi jo ublažile. Pred vsem se bi sprejela nemška ponudba, da plača kot vojna odškodnina 100 mjljard v zlatu brez nikakih nadaljnih denarnih obveznosti. Druga točka, ki bi se eventuelno spremenila, so meje med Poljsko in Šlezijo. Gorenje Šlezko se bi pustilo Nemčiji, ker je prebivalstvo po večini nemško. Nadalje se namerava popustiti tudi pri mejah vzhodne Prusije, v kolikor zadevajo Gdansko in dovozne ceste.
Ugledno angleško časopisje, kakof „Times“, „Daily Mail“ in „Morning Post“ pobijajo vsako popustljivost Sklicujejo se na obljubo Lloyd Georga, ki je pregovoril tudi Wilsona, da se določi kot vojna odškodnina Nemčije znesek 200 miljard. Sedaj se pa zdi, da je tudi Lloyd George pripravljen sprejeti nemške ponudbe glede vojne odškodnine in glede poprave vzhodnih mej.
Govori se pa, da Wilson tega noče. Tako je nastalo V četvorici tudi to nasprotje glede nemških mirovnih pogojev. To okoliščino zlorablja angleško imperijalistično časopisje, ki se zaganja v Lloyd Georga, češ, da je omahljiv in podvržen uplivom angleških radikalcev in laburistov, ki so bili celo V vojni Nemcem prijazne stranke. Tako piše „Times“ : „Nič bi ne moglo biti nečastnejše za angleškega državnika,, kakor pa kazati slabost V tem pogledu; nič hujšega se bi ne moglo zgoditi njegovemu spoštljivosti in oni cele države, ako se bi sprejelo nemške protipredloge“.
Seveda piše liberalno, radikalno in laburistično časopisje popolnoma drugače. Ono priterjuje Lloyd Georgovemu nastopanju in ga spodbuja v njegovi politiki.
„Daily News“ zahteva celo, da se pri spremembi mirovnih pogojev ne jemlje ozir edino-le na Gorenjo Šlezko in vojne odškodnine, marveč zahteva, da se zapet v-
po swefu
zame v presojo tudi določiia glede sar-skega ozemlja.
Zanimivo je sedaj opazovati, ali se Lloyd George udh, ali pa nadaljuje svojo pot ne glede na Wilsonove nazore.
Nov poraz Čeho-Slovakov.
Iz Dunaja poročajo dne 9. tm.: Glasom brez žičnega brzojava iz Budimpešte so zasedle ogerske rudeče čete po dvodnevnem boju Košiče. Čehi so bili odločilno poraženi. Ogerska rudeča armada je zasedla nadalje Šemnice, Karpfan in Nagv Surany. V Pragi se ustvarja armado prostovoljcev. Ker se pripravljajo velika premikanja čet, se je uvedlo zopet cenzuro. Češka narodna konstituanta je sklicana za 11, t, m. Francoske kolonijalne čete tečejo na pomoč Čehom.
Nadaljna poročila iz Dunaja se glase, da prodira ogerska armada na Slovaškem naprej. 28. pehotni polk je predstopi! k Ogrom. To je baš isti polk, ki je svojedobno prestopil V polnem številu k Rusom.
Iz Budimpešte poročajo, da je poveljnik ogerske rudeče armade pričel z ofenzivo proti Čehoslovakom, ki so bili potisnem' proti severu. Vrhovni poveljnik, Boehm, naznanja, da je zasedel Ipoly-Lascz, Ehelly, Scips in Ovi.
Celovec v jugoslovanskih rokah.
Vesti iz Spitala ob Dravi potrjujejo, da so zavzeli Serbi Celovec, radi česar se je umaknila tamošnja vlada v Spital ob Dravi.
Spodadi na poijsko-nemški meji.
Varšavsko časopisje je mnenja, da je Vojna z Nemčijo neizogibna. Iz ineje prihajajo zaporedno poročila o spopadih. Poljske čete so združene pod enotnim poveljstvom.
Iz Berlina.
>
Iz Berlina se poroča, da so izbruhnile resne stavke v znak protesta proti usmr-čenju Levina, ki je bil jeden glavnih voditeljev komunističnega gibanja na Bavarskem. Stavke žugajo tudi V drugih velikih indu-strijelnih središčih, ker je delavstvo ogorčeno nad tem, da se je izvršilo smrtno obsodbo radi političnih nasprotij.
Na Nemškem pričakujejo še vedno hude preobrate, ker je vlada zgubila zaslombo pri ljudstvu in se °mra sedaj edino na vojaško moč. Proti njej pa rujejo Vse socija-listične stranke. Poojstruje se položaj od dneva do dneva radi predstoječega podpisa mirovne pogodbe.
Četudi razpolaga sedanja stranka črez zdatno število vojaštva, je veliko vprašanje, je-li se bo mogla braniti proti masam ljudstva, ki zahteva diktaturo proletarijata.
Ogri povabljeni na konferenco.
Iz Dunaja poročajo dne 9. t. m.: „Objava ogerskega poslaništva trdi, da je bila povabljena ogerska vlada sovjetov z brezžičnim brzojavom iz Pariza, da naj odpošlje zastopnike k mirovni konferenci in prekine sovražnosti proti Čehom,
Dunajski časopisi objavljajo sledeči brezžični brzojav iz Pariza : Clemenceau je poslal ogerski vladi brezžični brzojav po-vabivši ga, da preneha s sovražnostih proti Ceho-sloVakom. V nasprotnem slučaju bi bile zavezniške vlade in pridružene jim države odločene vporabiti najskrajneša sredstva, da prisilijo Ogersko k prenehanju sovražnosti. Zavezniške vlade in pridružene jim države, dobavlja brzojav, povabijo v kratkem zastopnike ogerska vlade v Pariz, da vzamejo naznanje njikova obvestila in njihove misli glede pravičnih mej Ogerske“.
Nenavadna oblika povabila in čuden način pošiljanja se je zdel sovjetski vladi sumljiv. Radi tega je komisar zunanjih zadev podal posebne instrukcije ogerski delegaciji na Dunaju.
Kaj poročajo Angleži o ogerski vladi.
„Westminister Gazetti“ piše neki ko-respondent:
„V Parizu kakor v Londonu vlada popolna nevednost glede položaja v posameznih državah. Slučaj „Bela Kun“ je zadostno značilen. Pred nekaj časom se je pisalo, da je vže končan. Iz nekega brzojava pa, ki ga je pred kratkim ' priobčil „Avanti“ izhaja, da sedi sedaj Bela Kun trdno na konju in nima nikakega namena odložiti svoje časti. Še več, on zaterjuje, kar je posebno značilno, da se ni nikdar pogajal z entento. Kje so bili torej oni Ogri, ki so bili baje pred kratkem povabljeni v Pariz ali v kako drugo prijetno mesto blizu Pariza, da se jim sporoči mirovne pogoje ?
To ni — tako zaključuje časopis -—‘kako spodrsnenje, ampak primer jasnega potvarjanja poročil, ki se jih nam pošilja glede bolševiških vlad.
Bulgari proti Srbom.
Iz Londona poročajo dne 9. t. m. da je bil del bulgarska armade zopet mobiliziran in da koraka sedaj proti serbski meji, kjer se pričakuje napada.
V dobi protinačrtov-
Poročajo z Dunaja: Kakor pišejo listi, bo Avstrija odgovorila na ententne pogoje s štirimi notami, v katerih bodo avstrijski protipredlogi.
Prve note se bodo bavile s teritorijalni-mi Vprašanji; zahteva se pravica samoodločbe za Sudete in Nemško-Ceško. Druga nota, ki jo sestavi Lammasch, se bo bavila z „Zvezo narodov“. V tej noti se bo zahtevalo, da jamčijo nacijonalme države na bivšemu avstroogrskemu ozemlju enakopravno postopanje z vsemi nacijonalnimi manjšinami. Ta nota, pravi „Wiener Tagblatt“, ne bo gotovo ugajala Kramaršu, Trumbiču in Bratianu.
„Frankfurter Zeitung,, piše, da temelji Saint-Germainski mir na starem političnem načelu: najprej ponižati, potem uničiti. Po tem principu se je ravnalo Allizejevo delovanje na Dunaju. Allize še vedno nev-strašeno zagotavlja Nemški Avstriji, da ji bo Francija pokazala svojo dobrohotnost s tem, da ji pošlje živež. Obupni krik Nemške Avstrije se mora zadušiti : zapirajo ji usta s kakim grižljajem živeža. „Wiener Journal“, prej Allizejev zagovornik, prote-
stira sedaj proti njemu in ga napada ter izjavlja, da če niso izigrali njega, da je on pripravil brezsramno deloCNemski Avstriji.
Na Dunaju se še vrše -lemonstracije. V-čeraj je šla množica okoli 20.C3J ljudi po Ringstrasse. Pred vseučiliščem je govoril množici rektor. Neki vsenemški poslanec je izjavil, da Nemška Avstrija ni primorana da sprejme pogoje, naložene nji sami: naj se podobni pogoji nalože tudi drugim nacijo-nalnim državam. Če se to ne zgodi, naj ententa stori, kar hoče: Nemška Avstrija ne podpiše. Pred sedežem italijanske komisije se je obhod srečal s komunisti, ki so hoteli preprečiti demonstracijo. Nastal je boj, ki je trajal pol ure, toda ni bilo težkih posledic. Druge demonstracije so se vrnile v soboto zvečer. Ob 5. se je zbrala pred francoskim poslaništvom velika množica. Zgrado je stražil močan oddelek policije. Demonstrantje so poizkušali da bi predrli kordone, ko pa jim to ni uspelo, so se podali na bližnji trg, kjer so govorili razni govorniki, katere je množica pretrga-Vala z vzkliki: „Doli s Francijo!“ „Doli z entento!“ „Živela unija!“ Tudi policija je nosila lilije, znak pangermanske stranke.
SestaneR
med Orlandom in Colosimom.
Danes sta se sestala V Oulxu (na meji) ministrski predsednik Orlando in minister Colosimo. Orlando je obvestil Colosima o sedanji fazi pogajanj a Parizu, posebno, kar se tiče italijanskih vprašanj. Colosimo pa je informiral ministerskega predsednika o notranjem položaju v deželi V zvezi z Vprašanji, ki so v hipu najbolj nujna. Kar se tiče zopetnega parlamantarnega delovanja, meni Colosimo, da bi se mogel parlament sklicati za 19. t. m.
Kraljestvo SHS pripoznano od Francije
Kraljestvo SHS je francoska vlada pri-poznala. Na ta način je kraljestvo SHS je pripoznano od vseh ententnih držav razim Italije.
Premirje na Koroškem podpisano v Ljubljani.
Dne 6. t. m. je bilo podpisano od zastopnikov SHS in nemškoavstrijskih delegatov premirje v koroških bojih. Stranki ste se popolnoma sporazumeli. Jugoslovanom se prepusti uprava in zasedba Rožeka, Celovca in Velikovca, dočim ostane Nemcem St. Vit, Feldkirchen in Beljak s trbiš-ko železnico progo.
Severno zasednega mesta je določena 10 kilometrov široka nevtralna zona, na kateri se ne sme nahajati nemškoavstrijsko vojaštvo. Prebivalstvo se v tej zoni razoroži.
Nemška Avstrija se je obvezala, da plača odškodnino za škode, proVzročene vsled vojaških operacij na zasebnem in javnem imetju. Sovražnosti so ustavljenje. Pogajanja V Kranju, ki so se, kakor smo poročali, prekinila, so se torej v Ljubljani nadaljevala in dokončala.
Jugoslovanske čete, ki so vkorakale v Celovec, je baje prebivalstvo prijazno sprejelo.
Pogajanja med Kolčakom in entento.
„Temps“ piše, da odgovor admirala Kol-čaka ententi pritrja načelno principom, ki so jih postaviti zavezniki, ter potrja namen, da se čim prej izvedejo volitve V zbor kon-stituante, ki naj bo imela polnomoč za odločitev o Vseh vprašanjih notranjega značaja, in tudi mednarodnega, kolikor se tiče Rusije. Kolčak je izrazil pridržke proti zopetnemu sklicanju konstituante, ki je zborovala V letu 1917., ker je bila izvoljena pod boljševiškim režimom. Priznava neodvisnost Poljske, že pripoznano od ruske vlade, ki je poslovala redno, ter pravi, da se bo neodvisnost Finske smatrala za definitivno, ko jo odobri konstituanta. Kolčak sprejema sodelovanje zaveznikov, da se re-
šijo težave z narodnostmi. Za čas transakcije predlaga, naj se uvedejo obširne avtonomije, da se doseže definitivna oblika. Izjavlja, da volja Rusije je, da se loti vzpo-stave dežele na iskreno demokratičnih podlagah v poljedelskem, političnem in verskem pogledu. Končno priznava Kolčak pogodbe, podpisane od ruske vlade pred boljševiškim režimom glede finacijelnih obvez.
Revidirani mirovni pogoji se izroče Nemcem baje v sredo.
Listi pišejo, da je svet četvorice sklenil, da določi takoj Vsoto odškodnine, ki jo mora Nemčija plačati. Predvčerajšnjim je bilo sklenjeno, da se poveri naloga določitve note medzavezniški komisiji za odškodnino. „New York Herald“ pa piše, da je Lloyd George zahteval, naj se vsota določi takoj Lloydu Georgeu je pomagal tudi Clemenceau.
Francoski listu se povprašujejo, kako bo mogoče določiti vsoto v 4 dneh, ko se je smatralo, da nezadostujele 4 mesece. — Prvotni načrt je predvideval celo 2 leti.
Kakor piše „Daily Maii“, se zdi, da se je izpremenilo tudi mnenje o popravi nemške Vzhodne meje. Tedaj prevladuje baje namen, da se nikakor Poljska ne oslabi. Včeraj se je sestala komisija Zveze narodov, da določi o pripustitvi Nemčije v zvezo. Ni znano, kaj je sklenila. Vse francosko časopisje, posebno pa „Echo de Paris“, živahno protestira proti bodisikakšnemu predlogu, da se pripusti Nemčija k Zvezi narodov, preden zadovolji mirovnim pogojem. Pripominja se, da bi .na ta način postala enakopravna z drugimi narodi, kar bi je osvobodilo od čuta poraza.
„Chicago Tribune“ misli, da se rok zasedbe Porenja z zavezniškimi četami, ki je določen na 15 let, da jamči izvršitev mirovnih pogojev, ne bo zmanjšal tudi v novem, popravljenem načrtu.
Zmanšalo se bi sicer število čet, ki jih mora Nemčija vzdrževati na lastne stroške, toda zaveznikom bi ostalo prosto, da postavijo na Porenje na svoje stroške toliko čet, kolikor jim je ljubo. Revidirani pogoji se predlože nemškim delegatom baje v sredo, toda misli se, da sedanja nemška Vlada ne podpiše. Pričakuje se pa v kratkem, kakor piše „New York Herald“, da se odstavi ministrstvo Scheidemann. Misli se, da novi kabinet podpiše.
„Chicago Tribune“ prinaša zopet vest, da prevzame BrockdorlfoVo mesto Erzber-ger, ki da bo imel nalogo da podpiše mirovno pogodbo, četudi so majhne izpre-mombe, ki se stavijo V načrt.
Neki nemški publicist, majoritetni socijalist, precej neodvisnega mišljenja, je izjavil posebnemu „Tempsovemu“ poročevalcu o nemškemu odporu proti mirovnemu podpisu takole: „Nemška vlada se bi zadovo-lila s kako koncesijo, ki ji reši nekakšno zunanjo obliko. Toda Dernberg, Gothein in Landsberg zahtevajo odpor. Pomagajo jim zastopniki metalurgičvih in kemičnih podjetij, ter sindakati delavcev pri izdelo-
vanju jekla in lugaste soli, ki bi trpeli o-gromno škodo, ker bi morali odpustiti 100.CJ0 delavcev, in bi ne mogli nikakor nadomestiti alzaškolorenskih in saarskih rudnikov.
„Zguba Alzacije, poseben režim nad saar-skimi rudniki, osvoboditev Luksemburga izpod nemškega Vpliva in morebiten sklep carinskega dogovora med Francijo in Belgijo, bodo zadali, kakor trdi ta publicist, grozen udarec nemški industriji. Zeljni so pa miru vsi tisti, ki so v vojni trpeli, ter novčarji, ki se nadejajo, da bodo po miru zopet začeli ugodne operacije, pa se boje, da bi sedanja situacija pomagala k revolu-cijonarnim poizkusom. Državavna banka ne Vidi druge rešitve, nego samo V zbližanju z Anglijo in Združenimi državami.
TEDENSKI KOLEDAR
11.	Junija Sreda, f Kvatre Barnaba.
12.	„ Četrtek, Janez Fak., Flora.
13.	„	Petek, f Kvatre, Ant. Padova.
14.	„	Sobota, J- Kvatre Bazilij. *
15.	„	Nedelja, 1 pobink. Sv. Trojica
16.	„	Pondeljek, Franc Reg., Beno.
17.	„	Torek, Adolf, Lavra.
Upravitelj in urednik : KAROL JUŠIČ. Tiskarna O. Jucli v Gorici.
V soboto
zvečer je bila zgubljena zlata zapestnica z medaljonom, na kojem so vrezane črke M. B. Zapestnica je morala biti zgubljena od Via Capuccini do via Cipressi. Pošteni najditelj dobi primerno nagrado. Naslov Marija Bizjak, Via Capuccini 9.
onemu, kateri najde psa male postave, črne, kratke dlake z male belo progo na prsih, z dolgim Virijajočim repom, dolgimi ušesi; sliši na ime „Vifi“. Najditelj naj izroči psa v hiši ulica Corso V. E. III. N. 71.
Vsakovrstno MILO
in vsako množino na debelo se prodaja od 3 lir naprej za ducat v
Zalogi G. PRIMAS
Gorica, Ulica Teatro 18
KARL POSSELT
mehanlkar, kovač in ključavničar
izvrši vsa kovaška in mehanična dela, popravlja vsakovrstno stroje za poljedelstvo, stiskalnice, motorje, pumpe itd.
Gorica, via Stretta št. 4.
TISKARNA G
GORICA, VIA MORELLI 14
izvršuje vsakovrstna dela
/
/
!BAZAR!
Ha Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno pogata izbera razglednic in časnikov
Prodaja se vse na drobno in na debelo»
S cenami ne more nibče konkurirati»

ima bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, kakor tudi oblek za možke in
otroke.
Posebnost so možke obleke lastnega izdelovanja.
Svršniki za moške v angleškem blagu. Velika izbera moškega blaga angleške produkcije.

v—
Ni	- -	■
V'
•V*.

—1
]
-'/N
•s
s
v Gorici
via Rastalio št. 10
L:
I-
I
I
N N \

\* s
N-
1
S
(®)
w
zdelujejo se tudi o-bleke na mero po životu.
Vsak dan dohaja zalogi novo blago iz najboljših tovaren.
Cene so take, da ne more z njimi nihče konkurirati.
Prodaja se na debelo in na drobno.

Leopold Zakraisek
/s /s	s//ss/s ss s ss
ZOBOZDRAVNIK
flOOLP KOLL
je zopet otvoril svoj atelje na
Korsu Viktor Emanuel št. II
Borovaz & (Medani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakturnoga blaga na debelo
ZHERNE CEHE


Velika zaloga vsakovrstnih ur, — verižic in zlatenin

liajnižje c©ne



Ulica
gg Stastello gg
št. 8.
Ulica
[g Pastelle gg
-	® s* «	®
s4‘8a ä
m	®	®