IPoStnfna plačana ▼ gotovtaT. Leto XIII., štev. 238 Ljubljana, sreda lt. oktobra 1932 Cetta ? Din ijp>Mvnistvo: L'"hnana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. iinseratni oddelek; Ljubljana Selen-Purgova ul. 3. — Tei. 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St. 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St. 190. Kačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.»4 2. Praga čislo 78.180, OTIen St 105 241. NarOCUUUa (.i ia.;o uicoiiuii. lio, _ sa inozemstvo Din »o__ Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124 3125 in 312«. Maribor, AeKsa.ndrov?j oesta 13. Telefon St 2440 (ponoči 2582). Celje Kocenova in s rw $t l»»o. Rokopisi se ne vračajo. — Ogiasi tarlfu Prevratni načrti Hohenzollerncev Akcija bivšega nemškega prestolonaslednika za obnovo monarhije v Nemčiji Berlin, 12. oktobra, g. V svoji večerni izdaji objavlja »Vorvvarts« pod naslovom »Prevratni naprti prestolonaslednika« vele-izda miške načrte za zopetno obnovo monarhije, ki so vzbudili v političnih krogih največjo pozornost. »Vorvvarts« zatrjuje, da je bivši prestolonaslednik začel v zadnjem času živahno delati na to, da bi najnrej postal državni unrivnik. kasneje pa bi obnovil monarhijo. Bivši prestolonaslednik razvija za svoje načrte povsod živahno propagando, ne da bi si prej zagotovil molčečnost svojih zaupnikov. Z dokazi lahko podpremo, nadaljuje »Vorwarts«, da je bivši prestolonaslednik izjavil, da Papen, Schleicber, Hindenburg in sam dobro vedo, kaj hočejo, in da so si v vsem edini. V primernem trenutku naj bi Hindenburg bivšega prestolonaslednika imenoval za državnega upravnika, ki bi se predvsem oprl na vojaštvo, na policijo, ki bo podrejena državni upravi in 400 000 pristašev Stahlhelma. Deveti november 1918 se ne bo nikoli več obnovil Snovatelji teh načrtov so trdno odločeni, da se bodo zanje borili do konca, in če treba, žrtvovali tudi življenje. Bivši bavarski prestolonaslednik Runreht je sporazumen t njim in bo istega dne. ko bo bivši prestolonaslednik prtvzel vlado, stopil na čelo podunav-skega kraljestva. »Vorvvarts« trdi. da lahko dokaže, da se je bivši prestolonaslednik ponovno izrazil v tem smislu. Ker ne more verjeti, da bi m.>gel biti Hindenburg za tak načrt, postavlja kancelarju Papenu in ministroma Schleicherju ter Gavlu ta-le vprašanja: 1. Ali so vam načrti bivšega prestolonaslednika znani in kaj mislite o njih? 2. Ali se zavedate, da pomeni prestolo-raslednikovo početje ogražanje varnosti države in ali mislite iz tega izvajati zakonite posledice. 3. Ali bo državni tožilec izpolnil evolo dolžnost? List zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da so vsi prestolonaslednikovl načrti vc.eizdajniškega značaja. V ostalem se je monarhistična propaganda v Nemčiji tudi ne glede na današnja razkritja v zadnjem času zelo razmahnila. Člani državne vlade nastopajo pri vseh n.ogočih javnih prilikah skupno s hohen-zollernskimi princi. Tudi državna vlada ne prikriva z ničemer, da je monarhistlčno usmerjena. Papen in Gav! sta se ponovno javno izrekla za monarhijo. Prav tako Je tudi tajni svetnik Hugenberg, vodja nemške nacijonalne stranke, izjavil pred dnevi v svojem propagandnem govoru, da je obnova monarhije v Nemčiji zadnji cilj nemška nacijonalne ljudske stranke. V zadnjih mesecih je bila celo ustanovljena nova stranka, in sicer nemško-social-r stranka monarhistov, ki je pričela pravkar v Vratislavi izdajati lastno tedensko glasilo z naslovom »Sansouci«. V političnih krogih niti najmanj ne dvomijo, da je to monarhistično tedensko glasilo za vse stanove Nemčije oziroma glasilo prvih aktivnih monarhistov, kakor se v podnaslovu imenuje samo, financirano iz Dooma. Na drugi strani je notranji minister Gayl na vprašanje inozemskih novinarjev nedavno odgovoril, da obnova monarhije v Nemčiji ni pereča. Vsekakor je resnično dejstvo. da državna vlada monarhističnl propagandi ne dela nobenih ovir, temveč Jo celo na vseh koncih in krajih podpira. Bivši vodja krajevne skupine narodne socialistične stranke Ernest Wi!de je te dni objavil v »Potsdamer Tageszeitung« javen poziv bivšemu prestolonasledniku, naj napne vse sile, da poravna bratski spor med obema taboroma, narodnimi socialisti in »Stahlhelmom«. Berlin, 11. oktobra AA. Vladni krcgi Izjavljajo, da so vesti, da bi predsednik nemške republike in predsednik vlade sodelovala pri kakšnih načrtih za obnovo monarhije, brez vsake podlage. GoMBoS PRED PARLAMENTOM Deklaracija nove madžarske vlade - Revizija mirovnih pogodb, enakopravnost v oboroževanju in tesno sodelovanje z Italijo so osnovne smernice njegove zunanje politike V London bo pozvan tudi Neurafh? Nemška bojazen zara odpotoval v London jutri, v četrtek pa se bo sestal s predsednikom angleške vlade Macdonaldom in angleškim zunanjim ministrom Johncm Simonom, nakar se bo v soboto vrnil v Pariz. Povabilo angleške vlade Herriotu, naj pride v London, in nagla odločitev Herri-ota. da se mu odzove, se tolmačita v ofi-cioznih pariških krogih kot dokaz franco-sko-angleškega soglasja in kot posledica pogodbe o mtcisebojnem zaupanju, ki sta jo sklenili obe zahcdni evropski velesili v Lausanni. V istih krogih poudarjajo, da po francoskem naziranju ne bo šlo pri razgovoru med Herriotom in Macdonaldom v Londonu za priprave konference velesil, temveč samo za izmenjavo naziiranj o nemških militarističnih zahtevah. Pariz, 11. oktobra č. »Matin« je obja^-vil vest, ki se je razširila v angleških krogih. da je Macdonald sklenil povabiti v London po sestanku s francoskim preml-erjem Herriotom tudi nemškega zunanjega ministra in se končno ss3tati tudi z Italijanskim poslamkcm Grandijem v Londonu. Berlin, 11. cktobra AA. Tu še ne vedo ničesar o tem, da bi Macdonald hotel povabiti nemškega zunanjega ministra Neu-ratha v London. Malo je tudi verjetno, da bo Neurath odpotoval v Senevo in se odzval v sedanjih političnih okoliščinah Hendersonove-mu povabilu. Vest o novem stanku Herriota in Mac-donalda so v Berlinu sprejeli z nezadovoljstvom. Nemški politični krogi de boje, da bo na tem sestanku prišlo do sporazuma mfd Anglijo in Francijo o skupnem nastopu proti Nemčiji na konferenci petifc držav. Nemško časopisje napoveduje, da bo nemška vlada v naprej odklonila rranco-ski konstruktivni načrt o razorcžitvi, če obenem ne bo Nemčiji priznana pravica primerne oborožitve in če bi Nemčija morala pristati na svoje sedanje vzhodne meje. London, 11. oktobra. AA. V oficijelnih krogih izjavljajo, da bo angleška vlada na podlagi posvetovalnega pakta, h kateremu je pristopila tudi Nemčija, obvestila berlinsko vlado o svojih razgovorih s Herriotom. Na sestanku med Herriotom in Macdonaldom bo na dnevnem redu le vprašanje razorožitvenega načrta, ki ga sedaj sestavlja francoska vlada. Budimpešta. 11. oktpbra. rč. Dane« se ie nova madžarska vlada predstavila poslanski zbornici. Za sejo je vladalo izredno zanimanje. Ne smo vsi prostori za publiko, marveč tudi vse diplomatske in novinarske lože so bile nabito polne. Navzoč je bil tudi jugoslo-venski poslanik g. Jovan Dučič. Ministrski predsednik Gombos je v dveurnem govoru razvil program svoie vlade in podčrtal smernice svoje zunanje in notranje ter zlasti tudi gospodarske politike. Pozornost je v diplomatskih krogih vzbudil zlasti oni del Gomboševega govora, v katerem se je odkrito izjavil za revizijo mirovnih pogodb m ee pridružil nemškemu stališču, zahtevajoč, da se tuda Madžarski prizna pravica do neomejenega oboroževanja. Gombošev govor je napravil vsestransko globok vtis. Niti najradikalnejši opozicijo-nalci. socialni demokratje. ga niso motili- Le, ko se je Gombos pojavil v dvorani, so ga socialisti pozdravili z vzkliki: »Kaj je e tajno glasovalno pravico?!« Program Gomboševe vlade Gombos je v uvodu svojega govora obravnaval svetovne probleme. Kot glavni vzrok sedanje svetovne gospodarske krize je označil svetovno vojno, kot drugi vzrok pa politiko gospodarske zapore po vseh državah. Naglasil je, da mora taka politika od vsega početka pokopati panevropsko misel čeprav on 6am tudi brez te okoliščine ni pristaš vseevropskega ideala. Gombos ie nato prešel na vprašanje revizije trianonske in ostalih mirovnih pogodb Izvajal je, da je revizija teh pogodb prav tako važen faktor za obnovo normalne cirkulacije krvi v državnem evropskem orga- i nizmu in zahteval, naj one države, ki 60 pod- ' pisale trianonsko pogodbo in so že pripo-znale njene napake, storijo korak dalje in pristanejo na revizijo te pogodbe. Novo vprašanje za Madžarsko je vprašanje enakopravnosti v oboroževanju Madžarska nima namena, da bi se oborože-vala. Tudi ne zahteva orožja, če 6e razorožijo njeni sosedje. Madžarska pa se bo vsekakor morala oborožiti, ker ni pričakovati, da bodo druge države znižale svoje oborožene sile. Madžarska pa se ne namerava oborožiti zaradi tega, da bi z orožjem izvojevala svoje politične cilje, nego zaradi svoje varnosti Sodelovanje s podonavskimi državami je v interesu vseh držav ob Dunavu. Moja vlada, je izjavil ministrski predsednik, bo gojila prijateljske odnošaje napram Italiji in Poljski, dobre odnose do Nemčije in Avstrije in si bo prizadevala živeti v miru in sporazumu tudi z vsemi sosednimi državami. Po teh deklaracijah zunanje-političnega značaja, za katere so mu tako v zbornici kakor na tribunah, aplavdirall, je Gombos prešel k drugemu delu svojega govora o notranjepolitičnih problemih Kot glavno podporo madžarske države je Gombos zaznamoval guvernerja. Naglasil pa je obenem, da je mogoče na madžarskih tleh vladati le s pomočjo parlamenta. Poudarjal je princip tolerantnosti in tzjar vil, da je revidiral svoje prejšnje mnenje 10 let sodelovala v koaliciji z unionlstično stranko, a je v zadnjih mesecih to sodelovanje opustila Tury je izjavil, da bo njegova stranka napram vladi in njenemu delu dobrohotno nevtralna. Glede govora ministrskega predsednika o vladinem programu nima ničesar reči, pač pa mu mora očitati stvari, ki niso bile v njegovem govoru. Kar je najbolj pogreša) v tem govoru, je to, da ni bilo niti besede o krščanski socialni misli. Pri tem je Tury posebej naglasil besedo krščanski. Njegova stranka vztraja na legitimističnem stališču in glede vprašanja vladavine obstoja zanjo ena sama možnost, da se namreč ohrani kontinuiteta madžarske državne oblike. Edino tako bo mogoče, da bo obvarovan sveti simbol madžarske kraljevske krone. Zastopnik stranke nezavisnih malih posestnikov Gaston G a 1 je Izjavil, da ni prav nič pogrešal v govoru ministrskega predsednika besede o krščanstvu, ker zavzemajo mali posestniki stališče, da spada vera v cerkev, ne pa v politiko. V ostalem delu svojega govora je ostro napadal program vlade. Debata ob url, ko to poročamo še traja. Gombošev razgovor z našim poslanikom Budimpešta, 11. oktobra č. V kuloarjih madžarskega parlamenta je prišlo dane« do zanimivega ln značilnega dogodka Ko je ministrski predsednik Gombos zaključil svoj govor Ln odšel na hodnike, so ga obkolili poslanci, no vi nar j,i m fotoreporterjl Na hodnika sta bila tudi jugoslovenski poslanik Jovan Dučič in jugoslovenski ti- skovni ataše Božidar Albert, Gombos, KI Alberta že od prej pozna, ga je takoj nagovoril in ataše mu je predstavil tudi poslanika Dučiča, ki ga ministrski predsednik dotlej ni poznal. Predsednik vlade je našega poslanika nagovori; v srbohrvaščini. Dejal je: »Kaj ne, gospod poslanik, da veste, kako jaz misiirn o vašem narodu?« >Da, gospod ministrski predsednik«, je glasno odgovoril g. Jovan Dučič. >Mj vsi smo bolni«, je pripomnil Gombos. ki je pri tem mislil na razmere v po-dunavskih državah. »Bilo bi mnogo bolje, da b; hodili skupaj roko v rok,i.« Gombos in poslanik Dučič sta se še nekaj minut razgovaTjala, nakar sta se razšla. Bivši madžarski prosvetni minister umrl Budimpešta, 12. oktobra, g. Bivši minister za kulturo in prosveto grof Kuno Klebelsberg, ki je obolel na parati-fusu, je zvečer umri na univerzitetni kliniki v 57. letu starosti. Grof Klebelsberg je bil eden izmed vodilnih madžarskih politikov povojne dobe in bi bil moral prvotno vstopiti kot zunanji minister tudi v sedanjo Gomboševo vlado, kar pa je moral zaradi svoje hude bo-lezni opustiti. V Bethle-novi vladi je bil pokojni večkrat notranji ia zunanji minister ter zadnjih šest let nepretrgoma minister za kulturo in prosveto. Vest o smrti grofa Klebeksbe rga je izzvala v prestolnici, posebno pa v političnih krogih so Hugenbergovi nacionalci sicer dostikrat korakali skupaj z narodnimi socialisti. biH pa so najhujši nasprotniki narodne 60ciali» stične stranke. Mmilo je leto dni. kar se je ustanovila hareburška fronta, ki pa ee je cnorala razdreti, ker je bila zgrajena na 1a-ži ® slepariji in ker niso hoteli narodnim socialistom dati, kar so imeli pravico zahtevati. Glede trditve, da so narodni socialisti premaknili svojo fronto na levo je nadaljeval Goring, moram pribiti, da hočejo s tem 6amo zastrašiti aemško meščanstvo. Narodni socialisti smejo biti Papenu samo hvaležni, da jim bo dal še enkra' priliko, pregledati svoje vrste in odstranit vse. ki so prišli v stranko samo zaradi konjunkture. Pravda o ustavnosti pruskega komisarijata Sestanek Titulesca s Herriotom Novi rumunski zunanji minister o ojačenju rumunsldh odnošajev do Francije Pariz, 11. oktobra AA. Havas poroča iz Bukarešte, da pričakujejo politični krogi Titulescov povratek z veliko nestrpnostjo. Predsednik ministrskega sveta Vajda Vo jevod je namreč izjavil. da vztraja pri svoji dosedanji smeri zunanje politike in da bo v tem smislu nadaljeval pogajanja s Sovjetsko Rusijo za zaključitev pogodbe o nenapadanju. če bo na drugi strani tudi Titulescu ostal pri svojih sklepih, bo moral Vojevod podati ostavko ali pa prepričati Titulesca o potrebi in koristnosti vladne politike napram Rusiji. Politični krogi sodijo, da bo padla odločitev o teh vprašanjih na skupnem sestanku med Vaj-do Vojevodom m Titulescom pred kraljem, ki bo še ta teden. Pariz, 11. oktobra AA. Predsednik francoske vlade Herriot je danes sprejel Titulesca, ki potuje preko Pariza v Rumu-nijo. Razgovor med Herrictom in Titulescom je trajal nad poldrugo uro. Ko so ga novinarji ob odhodu z Orsayskega nabrežja obkolili, je Titulescu izjavil: »Vsi poznate moje veliko prijateljstvo do Francije. Moje sodelovanje na čelu rumunske-ga zunanjega ministrstva bi vezi, ki združujejo obe državi še bolj učvrstilo. V Bukarešto odpotujem jutri zvečer in upam. da bom jutri opoldne imel priliko ponovno grovoriti s Herriotom.« Pariz 11. oktobra s. Titulescu je novinarjem potrdil, da je sprejel prnudbo svoje vlade, naj prevzame zunanje politične posle v Rumuniji. O njegovem razgovoru s Herriotom ni bil izdan komunike, vendar pa zatrjujejo v političnih krogih, da sta se oba državnika v glavnem razgovarjala o pogajaniih za zaključitev rumunsko.ru-ske pogrdbe o nenapadanju. Titulescu Je francoskemu rt«*iistrskemu predsedniku iz- črpno in odkrito obrazložil svoje staliSče, nakar je Herriot pojasnil vzroke, zaradi katerih bi Francija želela, da bi se ru-munsko-ruska pogajanja ugodno končala. Herriot je pri tej priliki poudaril potrebo, da bi se s pogodbami, ki jih je treba še skleniti med Francijo, Poljsko, Rumu-nljo in Rusijo ustvaril neke vrste vzhodni Locarno, ki bi 5e povečal varnost v tem delu Evrope. Razprtije med bol iševiki Mookva. 11. oktobra. AA. Tas sporoča: Predsedstvo osrednje nadzorne komisije komunistične stranke v Sovjetski Rusiji je na svojih sejah 9. in 10. t. m. izključilo iz stranke 20 oseb. same člane in pristaše pro-tirevolucionarne skupine pod vodstvom Ri-jutina. ki je bil že prej izključen iz stranke. Ta skupina jt» hotela ustanoviti tajno meščansko organizacijo, katere namen je bil obnoviti v Sovjetski Rusiii kapitalizem s pomočjo kulakov. Med izključenimi člani sta tudi Zinovjev in Kamenjev, bivša organizatorja protikomunistične sovjetske stranke, ki sta bila že enkrat irključena, pa so ju na V kongresu komunistične stranke zopet sprejeli v stranko, ker sta izjavila, da popolnoma »podvržeta svojo voljo ln «voie nazore volji in nazorom stranke«. Krvavi spopadi angleške policije z brezposelnimi Belfast, ll. oktobra AA, Prlicija je streljala v brezposelne, ki so hoteli kljub prepovedi oditi v strnjenih vrstah v mestno zavetišče in zahtevati prenočišče Več brezposelnih je bilo ranjenih. Razburjen le med prebivalstvom je silno veliko. Leipzig, 11. oktobra, ?. Včeraj se je pred vrhovnim državnim sodiščem pod vodstvom dr. Bumkeja pričela razprava o tožbi bivše pruske vlade proti Papenu zaradi razpusta deželnega zbora in proglasitve ^ komisarijata v Prusiji. Državno vlado je o židih. Vse Žide" ki prebivajo"1 v^madžarski I zastopal ministerijalni direktor dr. Gott-domovini, smatra kot brata, fci jih veže I heimer. ki je pred sodnik izjavil, da je bila enaka usoda z ostalim delom madžarske- I bivša pruska vlada pod voostvom Brauna ga ljudstva, židje, je dejal, so v časn »ve- v pogajanjih s komunistu ki jim je hotela tovne vojne doprinesli velike dokaze svo- I prepustiti vso oblast v Nemč'ji. Dr. Gott-jega junaštva, po vojni pa so se požrtvo- I heimer je trdil, da 6e je treba zahvaliti valno in s samozatajevanjem zavzemali za I edino le energičnemu in naglemu postopa« nacionalno stvar. Govoreč I nju državnega kancelarja. da ni izbruhni- I la državljanska vojna. Končno je še dodal, o problemih narodnih manjšin je Gombos izjavil: Napram manjšinam, M jih je na Madžarskem le neznatno število, bo madžarska vlada uveljavila svojo tisočletno tradicijo tolerančne politike. Gombosu so zktst4 desničarski poslanci pa tudi levičarji, ploskali, ko je zagotovil, da bo vlada čuvala javno svobodo, da ne bo stremel ro diktaturi da je pripravljen, če bo sod-šče zahtevalo, podpreti svoje dokaze z dokumenti. Na današnji seji je pruski komisar Braoht ovrgel trditev, češ. da je odstavljenega pruskega ministrskega predsednika Brauna skrbelo le to. ali bo po odstavitvi naprej prejemal plačo. Zagovornik državne vlade Gottheimer je ________ _ pri tej pril-ki napravil medklic, ki pa ga in da vlada ne bo skušala s taktičnimi triki je predsednik sodišča Bumke ostro zavrnil, ojačiti svoje oblasti, marveč bo branila sa- Bumke je izjavil, da ne verjame, da bi bitno sebe v svobodnem tekmovanju na par- lo to gmotno vprašanje igralo bistveno lamentamih tleh. Napovedala pa bo ogor- vlogo pi> zadržanju bivšega pruskega pred-beno borbo proti vsem. ki bodo kakorkoli I sednika Brauna. To ugotovitev tmatra za nastopili proti nacionalnim interesom ali skušali ovirati delo za nacionalno stvar. Ko je napovedal uvedbo tajne glasovalne pravice »o mu ploskali ceio socialni demokratje. Tretji ded Gomboševega govora se je nanašal na narodno-gospodarska vprašanla Ministrska predsednik je v tem delu svojega govora v glavnem ponovil že objavljeni gospodarski program vlade. Napovedal je predvsem znžianje obrestne mere pri bankah, olajšanje finančnih obveznosti malih posestnikov in drugih slojev. Kot glavno gospodarsko nalogo vlade pa je omenil skrb za razvoj privatnega gospodarstva Svoj govor je zaključil z besedami, da bo. čeprav se zaveda, da je pot tnnjeva. vztrajal v služb* za dobro naroda in domovine. Krščanski socialci nezadovoljni Nato je sledila debata. Kot prvj je nastopil voditelj krščansko-naciona.lno gospodarske stranke Adalbert Turv. čegar Izvajanjem so sledili z veliko napetostV» Zanimanje je bilo toliko večje, ker je krščansko nacionalna gospodarska stranka svojo dolžnost, da bi javnost ne dobila vtisa, kakor da je b;lo to vpTašanie z« Brauna bistveno. Na drugi 6trani pa je povsem naravno, če se je Braun po odstavitvi vprašal, ali lahko še naprej računa na svojo plačo. Tako bi bil larvnal vsakdo, ne da bi se mu smelo podtikati nečedne namene Državno sodišče je predvsem skušalo ugotoviti, ali je bilo imenevanje komisar-ske vlade na Pruskem posledica sporazuma Papenove vlade z narodnimi socialisti. Zastopniki državne vlade so to v Papeno-vem imenu odločno zanikali. Pri tej prilik! so oprzorili na to, da je bivši pruski minister Severins: še 20. julija pritiskal ra notranjega ministra Gayla. naj bi državna vlada imenovala za Prusko vladnega komisarja. Sodišče je od notranjega ministra Gayla in od Severing-a prejelo pismene iziave o tel sporni točki. Bivši minister Severinsr formalno zanika to dejstvo, dočim ga Gayl potrjuje. Odprava prohtbicije v Ameriki Washingt^n. 11. oktobra AA. Republikanski senator Reed iz Pensilvaniie je v nekem govoru izjavil da bo kongres po vsej priliki že prihodnjo zimo dovolil točenje piva in lahkih vin. Priprave za svetovno gospodarsko konferenco Basel, 11. oktobra, d. Upravni odbor banke za mednarodna plačila pripravlja z vso naglico gradivo za svetovno gospodarsko konferenco, ki je sklicana za konec oktobra v Ženevo. Zastopniki banke za mednarodna plačila bodo na tej konferenci predlagali, kako naj se obravnava vprašanje mednarodnih dolgov in valute. Predvsem naj bi se razpravljalo o povratku k zlatemu standardu ter določile smernice za države, ki ga nameravajo zopet uvesti. Nadalje bo banka za mednarodna plačila pričela pogajanja o izvrševanju obrestne cfuž-'be za posojila Društva narodov, o možnosti znižanja obresti ter o odgoditvi amortizacijskih rokov. Končno naj bi bila predmet posvetovanj tudi konsolidacija kratkoročnih mednarodnih dolgov, v kolikor bi bila mogoča, ter vprašanje mednarodnega znižanja obresti. Velik pomen se pripisuje posvetovanjem in zasebnim razgovorom voditeljev novčaničnih bank. v katerih se sedaj zopet razpravlja cela vrsta važnih vprašanj, predvsem o naraščajočih ovirah r mednarodnem deviznem prometu. Aktivnost banke za mednarodna plačila v Baslu bo še nadalje ostala omejena. Kakor le bilo ugotovljeno na včerajšnji seji upravnega sveta je ▼ teku dveh mesecev izgubila 125 milijonov frankov depozitov, po večini zaradi odtegljajev Angleške banke, ti je potrebovala ta denar za okreoitev *«čaja funta. Preiskava zaradi poneverb v liram Tirana, 11. oktobra. M. Poluradni list »Besa« poroča, da se preiskava v zveri s poneverbami v finančnem ministrstvu z veliko naglico nadaljujejo. Po dosedanjih ugotovitvah presegajo poneverbe 20 000 zlatih napoleondorov. kar predstavlja ogromno vsoto, ako se vrhu tega še upošteva, v kakih finančnih težavah se nahaja Albanila, ki že par let sem krije svoje proračunske primanjkljaje le 7 inozemskimi posojili. Vsa javnost z največjo nestrpnostjo pričakuje izid preiskave Das? čuvajo oblasti Jiodrobnosti preiskave v tajnosti, se vendar e doznava. da je kompromitirana ce'a vrsta vodilnih ljudi. Zatrjuje se celo. da bo zaradi tega oadla vlada Kot bodoči ministrski predsednik se omenja Koča Kota, ki bi imel zamenjati sedanjega ministrskega predsednika Pandelo Vangelia Sancheza Guerro zadela kap Madrid, 11. oktobra AA Bivšega predsednika španske vlade za dobe monarhije Sancheza G-ierra je zadela kap. Njegovo stanje je silno resno. Naša mladina Izven doma Razveseljiv češkoslovaški glas za našo akademsko mladino Krvava dražinska drama v Mariboru Žena mizarskega mojstra Viher ja je v hipni blaznosti ustrelila najprej svojega moža, nato pa še sama sebe Praga, 10. oktobra. Pred svetovno vojno je bilo za Slovence lastno vseučilišče predmet sanj. Bila so tudi resna stremljenja za dosego tega prosvetnega cilja, toda bili so to večinoma boji »brez upa zmage«. Saj še popolnih srednjih šol nismo mogli doseči. Naša mladina je morala iskati pot k najvišji izobrazbi na Dunaju in v Gradcu. Premagala je vse težave in ovire in je celo dala nemški znanstvenosti mnogo odličnih mož. Vendar nacijonalne vzgoje v nemških univerzitetnih središčih ni našla. Ohranila se je iz lastne notranje sile, z lastno upornostjo. Našla pa je v zadnjih letih Avstrije svoje središča v Pragi. Od leta do leta j« hitelo več naših akademikov v zlato Prago, kot središče Slovanstva. Našli so pri naših čeških bratih odprto naročje. • Sprejemali niso samo formalne izobrazbe, ampak so se v češki šoli naučili tudi smo-trenega nacijonalnega dela. Prihajali so domov z živo Slovansko zavestjo in vzgojeni v idejah Hawličkovih in Masaryko-vih. Iz teh stikov se je razvilo duhovno bratstvo med nami in Čehi, ki je blagodejno uplivalo tudi na politično usmerjen je, na politično delo. Praga sama pa je postala »caput regni« ne samo za svoje ožje rojake, marveč tudi ea vse avstrijske, zlasti južne Slovane. Zgodovina ta-kozvanega veleizdajniškega procesa v Zagrebu in Friedjungove pravde s srb-sko-hrvatsko koalicijo nas uči, kake uspehe je rodila nacijonalna skupnost s češko javnostjo. Masaryk je bil vzgojitelj naše mladine in dejanski, požrtvovalni prijatelj Jugoslovenov. Ko so morali zagrebški akademiki vsled pritiska madžarske politike zapustiti svojo domačo univerzo, so našli v Pragi varno okrilje. Posledice so se pokazale tudi v zadnjih letih vojne, ko se je češko-jugo-siovenska vzajemnost izražala v geslu: »Zvestoba za zvestobo«. Jugosloveni so se čutili v Pragi domačine. Še danes si r.p moremo misliti našega javnega življenja brez naje "jih stikov s Čehi in morda nobena društvena organizacija ne uživa pri nas takega vsestranskega razumevanja, kakor češko-jugoslovenska liga. Gotovo tedaj ne upliva ugodno, da so se razmere za našo akademsko mladino v Pragi in Brnu poslabšale in da je češkoslovaška učna uprava postavila našo mladino na stališče inozemcev-tujcev. 1 Nemčija zopet v volilni borbi Berlin, 10. oktobra. Nemški narod je letos že petič pozvan, da z gtasovn.eo odloči, fcomu bo izkazal s/oje zaupanje m mu s tem izročil državno oblast. Bolj ko vse drugo pričajo pogoste volitve, da so notranje politične prilike v Nemčiji še daleč od ureditve in da država trpi na nekaki trajni notranji krizi Vse kaže, da so lepe besede o zaupanju ljudstva v Nemčiji ie prazna fraza, kajti vladajoča desničarska oligarhija postopa z izvoijenim narodnim zastopstvom zelo biezobzirno Pri taki praksi razpuščanja in vtiKev se morajo končno ravno najširši narodu.; sloji tako naveličati večne mrzlice, da se jim izvajanje volilne pravice szazii kot nepotrebno breme ln jalov posul. Voiilni boj, ki se je v Nemčiji vselej začel s krvavimi spopadi med hitlerjevci in marksisti, stoji to pot v znamenju pobojev med hitlerjevci in nemškimi nacionalcl, tedaj med dvema strankama, ki sta se v •nedavni prošlcsti tvorili enotno harcbur-ško fronto. Narodni socijalisti, ki jim je Papenova vlada nekako preotela vsa nacionalistična gesla in jim ostavila le šovinistični del njihovega programa, so zavoljo te nenadne izpremembe v veliki zadregi. Ravno na svoja nacionalistična gesla so 7. uspehom lovili rualomeščane, kakor jim je njihov socialni program utiral pot med mase nemškega delavstva. Zašli so tako med dva ognja in kakor pričajo nekateri izidi občinskih volitev zadnjega časa, je zanje napočil čas, ko bodo svoje sile vračali očim taborom, lz katerih so zvabili množice svojih volilcev. Žeto verjetno je, da hitlerjevski "milijoni ne zaupsjo več svojemu vodstvu, ki si ni znalo kot najmočnejša stranka parlamenta z 230 poslanci priboriti vlade, marveč so je moralo umaknit.: peščici junkerjev, ki jo bila vsikdar pripravljena, da se polasti vto.de in je to tudi izvedla Vojska štirinajstih milijonov volilcev j« razočarana in popolnoma možno je, da si bo 6. novembra ■prebrala program in vodstvo, ki ima več izgledov na uspeh. Hitler, k* se je zadnje čase zopet pokazal v javnosti, še vedno naglasa, da bo nemški narod prihodnji mesec zopet strnjeno za njim, češ »mi se ne bojimo, nam se ne mudi, mi nismo izgubili živcev«. To trdi mož po dogodkih zadnjih meseoev, ko je vsa javnost videla, s kako nervozno naglico se je Hitlerju mudilo priti na oblast in da se mu nakana ni posrečila ravno zavoljo njegove nervozne neučakanosti. >Po državni nstavj sem imel polno pravico, da mi državni poglavar da v roke državno krmilo«, zagotavlja Adolf svoje pristaše, fti jim je že dovolj znano, zakaj mu maršal Hindenburg nikakor n.i mogel izročiti državne oblasti. Hitler je namreč zahteva! tri dni brezviastja, tekom katerih bi se morala umakniti z ulic vojska in policija, da bi on s svojimi četami malo po-razgrajal in izvršil obljubo o kotalečih se glavah To nesporno zahtevo skuša sicer sedaj demantirat.i z fzjavo, da je Mussoli-nijn pač bilo potrebno tako generalno čiščenje, v Nemčiji pa so se razmere že iz-čistile pod vplivom trinajstletnega delovanja carodnega socializma Eno izmed glavnih Hitlerjevih volilnih sresel — polovico so mu jih preotel! nacio-naloi. drng>o polovico pa marksisti — je zahteva po zaposlitvi sedem milijonov brezposelnih. Izdelanega načrta Adolf zanje nima, pač pa za trdno obljublja, da bo vlada zanje našla dovolj prilike za delo, brž ko Jo dobe r roke narodni socialisti, da po naloim naroda in po božji volji zavladajo v blagor in korist nemškega ljudstva. Pri agitaciji se hltlerjeveem tudi po- Vsi moramo želeti, da se naša mladina ne omejuje samo na domače visoke šole, marveč mora tudi v svet, kjer si razširja inteligenčno obzorje. Kam naj bi naša mladin.. hitela najprej, kakor v Prago, kamor prihaja, kakor domov. Zato smo z žalostjo sprejeli gesto češkoslovaške vlade, ki je z izenačenjem taks postavila jugoslovensko akademsko mladino v isto vrsto, kakor nacijonalne tujce Tembolj pa nas ob enem navdaja z zadoščenjem in radostjo, da češka javnost sama odklanja stališče, ki ga je zavzela oficijelna prosvetna uprava: »Narodni Listy«, največji češkoslovaški dnevnik, je namreč objavil članek, ki zasluži, ga ga spozna vsa naša javnost Med drugim pravi: »Do sedaj so prihajali Slovani k nam, ker se niso čutili v tujini. Duh naše vede in prosvete jim je bil blizu, čutili so se kakor doma in odhajali so v svojo domovino s spomini na drugi dom. Tako so nam vzrastle armade prijateljev v slovanskih državah, katere niso v majhni meri koristile vzajemnim kulturnim in gospodarskim stikom. Ni čudno, da se letos ogibajo Prage in da zlasti južni Slovani dajejo prednost avstrijskim univerzam v Gradcu in Innsbrucku pred našimi. V Avstriji uživa slovansko student-stvo ugodnosti domačega dijaštva in se ne uvažuje kot tuj, nezaželjen element; nasprotno, stori se vse, da bi se njegov dotok na avstrijske visoke šole zvišal. Podobno je na Madžarskem in v Italiji. V dušo se moramo sramovati, da je bila Praga, dokler so nosile njene šole na pročelju dvoglavega orla, dom Slovanov, da pa je to nehala biti, ko je avstrijski znak zamenjan s češkoslovenskim ...« Hvaležni smo uglednemu češkemu dnevniku za tople besede razumevanja in slovanskega občutja. Uverjeni smo, da z njimi vsa češka javnost soglaša. Želimo iz vsega srca, da ostane zlata Praga drugi dom naše mladine, da se bratsko razmerje ne obremeni s finačnimi ovirami, ki bi morda obrnile tok naše akademske mladine zopet na avstrijske nemške univerze. Hočemo ostati v Pragi doma in črpati vir idej in stremljenj slovanskih. Obračamo pozornost naših češko-jugo-slovenskih lig na to vprašanje, ker smo prepričani, da se bo morala ohraniti med nami in Čehi stara, za oba naroda tako prospešna skupnost. zna, da to pot za njimi ne stoji radodarna roka nemških težkih industrijcev, ki so zaprLi svoje blagajne, videč, da Papen izvaja brezplačno vse ono, kar si je dal Hitler bosato plačati. Opešalo je tudi njegovo časopisje ter je baje naklaaa hitlerjevskih listov od letošnjega poletja padla na polovico, s čimer je močno oslabljena udarna sila stranke. Hugenbergov časopisni koncem, ki je v časih harcburške fronte zastopal hitlerjev-sko stvar, je v sedanji kampanji z vsem svojim velikim vplivom zelo opasen nasprotnik hitlerjevcev. Hugenberg sam ne zamudi nobene prilike, da ne bi opozoril nemških volUcev, kako zelo je narodni socializem opustil svoj narodnostni program in krenil na levico. Opozori! je meščanstvo na težišče sedanjega hltlerjev-stva in mu omogočil prehod k naclonaleem. Odkrito se je izrekel za Fapena, čegar zasluga je vlada, v kateri n,i niti centruma niti socialistov. Za takim uspehom so nemški nacionalcl hrepeneli zaman Papen Je tudi na Pruskem vrgel Iz vlade marksiste, kar je vredno tem več, ker se je to zgodilo brez državljanske vojne. Za utrditev Nemčije mora Papen prevesti še reformo v gospodarstvu, reformo ustave, sanirati nemško kmetijstvo ter obnoviti stari uradniški aparat, ki ga je revolucija tako silno pokvarila. Hugenberg je tedaj privzel celoten program junkerjev, meščanstva in veleindustroje, naglašajo*, da so v gospodarstvu danes drugačni izgledi, nego so bili pred nekoliko leti: gospodarska depresija se bliža koncu in Pa-pe-nov režim bo po vsej priliki prišel že v d-obro gospodarsko konjunkturo, tako fla mu je uspeh zajamčen. Računi te vrste se pojavljajo stalno tudi v Papenovih političnih razglabljanjih. Hugenbergovi načrti so gotovo eden izmed glavnih razlogov za zbliževanje hitlerjevcev in centruma že v raapuščenem državnem zboru je bila koalicija obeh imenovanih strank edino možna, zato se misel na bodoče sodelovanje v parlamentu ponavlja vedno znova. Centrum je nedavno ponovil izpremembo svojega mišljenja o hitlerjeveih, ko je v hesenskem deželnem zboru glasoval ž njiimi za zakon, ki dovoljuje državnim uradnikom pristop v hit— lerjevske napadalne organizacije. Iz Radenske je prišel enak dokaz zbliževanja že prej, ko je dr. Schmidt naznanil ne mišici javnosti možnost koalicije centruma in bar varske ljudske stranke z narodnimi socialisti. Govorniki centruma poudarjajo, da so narodni socialisti zadnje čase dokazali svojo naklonjenost do parlamentarizma in demokracije. Centrum je namreč prepričan, da bo Hitler utrpel precej fcgnbe r korist nemških nacionalcev in marksistov zato bo sožitje z oslabelim Hitlerjem morda le možno. Centrum tudi čuti, da bo Papen, dasi je sam bivši centruimaš in veren katolik, skušal tudi katoliški tabor odriniti od vlade in ai zato že v naprej Išče zavetnikov s pomočjo katerih bi se dala vzpostaviti njegova prejšnja politična moč. O vsem tem bo odločil 6. november, vendar je nemška javnost že 2daj uverje. na, da tudi Iz novoizvoljenega parlamenta ne bo izšla vlada, marveč da bo predsednik Hindenburg držal Papetia ali pa pride v Nemčiji še do važnejših lzprememb. Ako res pride do napovedanega udarca proti wei.marski ustavi, potem bo soroda novi parlament že od samega početka obsojen na smrt. In ta sodba mu je morda že napisana in čaka samo razglasitve. Sklicanje avstrijskega parlamenta Dunaj, ii. oktobra AA. Parlament je sklican na zasedanje 20. oktobra. Bolgarski emigranti se vračajo Sofija, 9. oktobra. Ne samo sofijska, temveč tudi vsa ostala boLgarska javnost s silno napetostjo pričakuje prihodnje nedelje. Kljub vsem odsvetovanjem, svarilom in celo grožnjam se bolgarski emigranti, pristaši na tako gTo-zovrt način ugonobljenega vodje zemlje« deicev, Aleksandra Stambolijskega, bivši njegovi najožji sotrudniki, ki jih je režim devetojunskega »Demokratičeskega Sgovo-ra« obsodil na smrt kot vejeizdajalce, vračajo v domovino. Nočejo čakati več! Nočejo Čakati, da bi zemljedelski ministri v vladi »narodnega bloka« izpolnili svojo tolikokrat dano, ali vse doslej še ne izpolnjeno obljubo in zagotovilo, da jim izpo-slujejo amnestijo. Nočejo čakati več, ker fie jim zdi. da se ta obljuba in zagotovilo ne bi nikdar izpolnila, ali pa vsaj ne v doglednem času. Zemljedelci. ki so v vladi, se namreč boje njihove vrnitve, ker so prepričani, da bi jim mogli stari soborci Stambolijskega za pravice bolgarskega kmetske-ga naroda, ki se brez dvoma ne strinjajo z njihovo sedanjo politiko, pokvariti njihove račune. Zato je mofal rz vlade .lorda, nov in je stopil na njegovo mesto mladi Dimov! A emigranti se kljub vsemu temu vračajo. Hočejo v domovino, hočejo sodelovati v delu za njeno obnovo, čeprav še'e po prestani kazni, ki sicer ne more biti najhujša, ker amnestija mora priti. Priti pa mora takoj, še pred kongresom zemljedelske zveze, da bi emigranti mogli že na tem kongresu uveljavljati svoje mnenje in prepričanje. Ne vračajo se sicer vsi, ker bi bi'a za nekatere, ki so v inozemstvu, preodločno grajali žalostne razmere v domovini, vmitev vendarle prenevarna: aH vračata se Nedeljko Atanasov in Hri-s+o Sto i a nov, oba bivša ministra v vladi Aleksandra Stambolijskega. in z njima precejšnje število njunih najožjih somišljenikov Ker se je po Bolgarskem rarnesla vest — pač namenoma — da so emigranti iz-pr cm en ili svoj sklep in se ne vrnejo, st«. Atanasov in Stojanov obvestila svoje pri-staSe, da je njuna in njunih somišljenikov trdna volja, da se vrnejo, m sicer v ne-•JelJo. V nedelio popoldne naj jih pričakujejo na sofijski postaji Vest ee je seveda bliskoma rarnesla ne samo po Sofiji, temveč tudi po vsej ostali državi. Sofijsko postajo bodo v nedeljo brez dvoma oblegale množice, kakor je morda še niso nikdar. Saj ves narod narav« nost drhti v pričakovan Hi. kaj bodo ukrenile oblasti, kaj bo storila vlada, kaj bodo stori1' zemliedelci, največja, najmočnejša stranka v državi, ko prispejo postovoljno oni. ki jim visi meč obsodbe nad glavo, pa vendar prihaja io delat za domovino?! Ali pa bodo" prispeli do Sofije? Ali jih ne bodo spravili na varno že v Dragomanu, takoj ko stopijo na domovinska tla? Ali bodo sploh kdaj ugledali Sofijo?! Čudno je zares v tem pogledu nejasio stališče, ki ga zavzemajo zemljedeld. ki so v vladi »narodnega bloka«. Snrn vergil Dimov. g'avni tajnik zemljedelske zveze, ki je izrinil najožjega pristala emigrantov, Jorctenova, rz vlade, je izjavil, da rT'i M ^ ' * * ' 4 ', i ' ( i j . I ( / -» * l t ' < ' V * ->,* 1 ' * v 4 * { ' * ^ . , \ * . Odlikovanje Beograd, 11. oktobra p. S kraljevim ukazom sta odlikovana z redom Belega orla V. stopnje Josip Rus, predstojnik zemljiSke knjige pri deželnem sodišču v Ljubljani, in z redom sv. Save V. stepnje Josip Campa, višji pisarniški oficijal pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. Napredovanje v sodni službi Beograd, 11. oktobra p. V višjo skupino so napredovali: viSja pisarniška predstojnika Josip Sovan pri okrožnem sodišču v Novem mestu ln Zrrko Anton pri okrožnem sodišču v Celju, vodje zemliiške knjige Avgust Grejan ln Jurij Karba pri okrožnem sodišču v Mariboru ln Mikuletič pri okrožnem sodišču v Celju, nadalje vf-pisarniški predstojnik Martin Gašper pri okrožnem sodišču v Mariboru in v-'!Hi pisarniški oficijal Josip Cernivec pri deželnem sodišču v Ljubljani. Maribor, 11. o«fctobra. Ves mestni de>l Maribora ob Koroški cesti je nocoj okrog 19. ure razburila vest o strašni družinski tragediji, ki se je odigrala v hiši uglednega mizarskega mojstra Antona Viherja na voglu Koroške ceste in Strme ulice. Tamkaj je v vogalni stavbi velika Viherjeva mizarska delavnica. V hiši poteg nje v Stmmi ulici št. 4 pa ima Viiherjeva družina svoje stanovanje. Med 60-iet-nim Antonom Vilherjem in njegovo 52-letno ženo je prišlo v zadnjih letih po-go-sto do nesoglasja. Nocoš po končanem delu v delavnici je prj^o med zakoncema zopet do prepira, ki je že v naslednjih trenutkih povzročil veliko rodbinsko tragedijo. Viherjeva žena je v silni razburjenosti odhitela v sosedno sobo in planila v naslednjem trenotku iz nje z malim revolverjem, iz katerega je na nič hudega slutečega moža oddala zaporedoma dva strela. Prva krogla je Viherja zadela v dlan leve roke, druga pa v desno ramo in v prsno votlino. Viher je spozna! kritični pobožaj in je zbežal! na dvorišče, od tam pa skozi veliko lesno skladišče na svoj vrt. kjer se je zgrudil na tla. V tem pa je že prihitela za njim njegova žena in na tileh ležečemu iz neposredne bližine pognala še en strel naravnost v levo sence. Vilher je bil v naslednjem trenutku Sušak, 11. oktobra. M. Po zanesljivih poročnih se mudi dr. Ante Pavelič, znani voditelj teroristične skupine, ki pošilja v našo državo peklenske stroje, že deli časa v Zadru, dočim je njegov glavni pomočnik Gustav Perčec za enkrat nameščen na Reki. Oba sta gosta znanega neprijatelja naše države Vekoslava Servacia in sta tudi nastanjena pri njem v Via Canova št. 2. V stanovanju Servacia se nahaia tudi ce1 arzenal raznega orožja, municije in peklenskih strojev. Servacio potuje često v Zadar. Trst in inozemstvo ter je v tesnih stikih z reško kves-turo. V Preiskava o uboju pod Šmarno goro Ljubljana, 11. oktobra. Kazenska preiskava zaradi uboja 24-letnega zidarja Filipa Pepica. tesarjevega 6im iz Spodnjih Gameljnov, se z vso natančnostjo nadaljuje. Prebivalstvo pod Šmarno goro najstrožje obsoja zverinski uboj mladega zidarja, ki je bil drugače miren fant. Kepica so sicer takoj po napadu Eripeljali v ljubljansko ST>loS.no bolnico, jer pa je v nedeljo ob 6.30 podlegel smrt-nonevarnl poškodbi. Preiskovalni sodnik g. Raiko Lederhas je odredil sodno obdukcijo, ki se je včeraj popoldne izvršila v mrtvaški vezi bolnice iti dognala, da je dobil Kepic na glavo smrtmi udarec s po? metra dolgo ograjno lato, v kateri je tičal zarjavel žebelj, ki se je pri udarcu žari! skozi lobanjo v možgane. Orožniki v 5t. Vidu nad Ljubljano so takoj v nedeljo zjutraj uvedli poizvedbe ter so zvečer ob 22. pripeljali v ljubljanske zapore tri osumljence in sicer: 22-;et-nega samskega delavca Janeza Oviiača, 2R-letnega oženjenega zidarja Jožeta Dobrav-ca m lR-lefcnega pleskarskega pomočnika Toneta Dermastjo, ki vsi stanujejo v Smartnem pod Šmarno goro. O aretac-ji Lojzeta Jerine. ki je bil prijet v Ljubljan!, srno že poročali. Šentviški orožniki pa so v ponedeljek opoldne privedli v preiskovalne zapore še 22-letnega usnjarja Filipa .Turiča. stanujočega prav tako v Smarfcnem. Vsi aretiranci z vračajo krivdo uboja drug na drugega. Danes je preiskovalni sodnik zaslišal 10 prič, po večini fantov, ki so v soboto z osumljenci ponočevali in popivali. Glavni vzrok uboju tiči pač v alkoholu Strah pred tatovi in drugimi zločinci D. M. v Polju. 12. oktobra. Naš kraj in okolico obiskujejo v zadnjem času raznovrstni sumljivi tipi in dogodilo se je že toliko zločinov, da je ljudstvo upravičeno v velikem strahu. V soboto 90 pri posestniku Babskn. po domače pri Ja-nesou v Vevčah, imeli veliko čiščenje aH kakor pravijo »veliko žehto«. in ko se je skrbno oprano perilo ves dan sušilo nrnaj, i« bilo zvečer zaradi varnosti spravljeno celo v sobo. ▼ kateri spita posestnik in njegova žena. Perilo pa tudi tam ni bilo varno. Predrzen t« t, ki je gotovo že čez dan oiprezal okrog hiše in se pripravljal na pobod, se je ponoči splazil v spalnico. Tu ie najprej pretipa! posesfcnikovo obleko. Iskal je najbrž denar. V nekem žepu ie našel nož. katerega je odprl in ga položil na mizo, da bi ga imel pripravljenega, če bo treba. Ko je videl, da domači trdno spijo, »e je snravil nad perilo, izmed katerega si je izbral, kar se mu ie zdelo najvrednejše, Potem je vzel iz shrambe tud* več kilogramov masti, popil ie nekaj mleka in izginil iz hiše dobro obložen s plenom. Ta tatvina, ki pa. kakor že rečeno, ni redkost v teh krajih, ie bila izvršena silno predrzno in ker tatovi gotovo niso bili že v naprej prepričani, da bodo domači tako trdno sipali, se da sklepati, da so bili pri svoiem pohodu pripravljeni tudi na huiše in te treba tudi na pekol Poleg tatov ln vlomilcev se je v zadnjem Ss«v udejstvova-lo tudi že nekaj požiralcev m vsi ti zločini kličejo nujno po ojačenju varnostne •luShe. mrtev. Vsa zemlja okrog njega je bMa prepojena s krvjo, ki je bruhala iz rane tik nad levim ušesom. Očividno do skrajne nerazsodnosti razburjena žena je nato nastavila samokres še sebi na desno sence in sprožila zadnji, peti strel, ki jo je smetno zadel. Tragedija se je odigrala na gredici sredi prostornega vrta. Na strele in krike je prihiteli iz delavnice domači sin, ki je nemudoma obvestil policijo in reševalno postajo. Reševalni avto je bil v nekaj trenutkih na kraju tragedije in je naložil še živo Viherjevo ženo ter jo odipeljal v bolnišnico. Ni pa bilo nobenega upanja več, da bi ostala pri življenju, ker so ji iz strašno osmojene rane med krvjo polzeli tudi raztrgani možgani. V bolnišnici so jo skušali takoj operirati. Toda bik) je vse zaman in je ob 19.45 podlegla smrtmi poškodbi. Med tem je prispela tudi policijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan in odredida prevoz Viherjevega trupla v mrtvašnico mestnega pokopališča na Pobrežju, ženo pa so ob 22.. pr&peljaM v bolniško mrtvašnico. Pokojnik zapušča štiri odira-sle otroke, in sicer tri hčere in enega sina. Vse mesto, ki ga ie grozna tragedija zelo pretresla, sočustvuje s teako prizadeto družino. njegovem skladišču se nahaia tudi velika zaloga raznih letakov, brošur itd., ki so namenjene za propagando v Jugoslaviji in jih od časa do časa vtiho-topijajo v naše ozemlje. Servacijevo stanovanje stalno čuvajo detektivi in policijski stražniki. Peklenski stroii nosijo vsi znak VMRO. V skladišču imajo tudi več pušk. s katerimi .ie mogoče streljati bombe na daljavo 250 m in še več. Z odkritjem tega skladišča je tudi pojasnjeno, odkod izviralo peklenski stroii in bombe, ki so jih v zadnjem času nagli pri raznih zločincih, ki so jih zalotili na našem ozemlju. Strašne nevihte v Bosni Hudourniki so rušili hiše, razdirali ceste in ogrožali tudi železniško progo Sarajevo. 12. oktobra. Kakor ob jesenskem vremenskem preobratu v začetku tega meseca, ko je bila, kakor smo že tedaj poročali, uničena lepa vas Slivnica južno od Goražde. enako so teden dni pojmeje silne nevihte zavzele še širši obseg. Tako se je že v nedeljo nad Markonjičgradom po lepem solnčnem dopoldnevu :zlila strašna ploha, med katero so udarjale strele tn razsajali hudi viharji. Črna Rijeka in vsi njeni mali pritoki so se naglo izlili preko bregov in so veliki valovi takoj razdejali in odnesli okrog 10 mlinov ob bregu Črne Rijeke. Poplava je porušila tudi več živinskih staj in je mnogo živine utonilo. K sreči ni bilo človeških žrtev, materijeino škodo pa ceni posebna komisija. V višegradiskem. rogatiškem, čajniSkem in fočanskem srezu se vrstijo nevihte s hudimi nalivi in močnimi viharji že od noči od nedelje na ponedeljek. Najmanjši gorski potoki so se spremenili v nevarne hudournike, ki so odnesli že mnogo plodne zemlje, razdejali razna pota tn mostove ter porušili mnogo gospodarskih zgradb, zlasti pa mlinov ob bregovih potokov. Valovt hudournikov nosijo velike množine peska in kamenja, s katerimi posipajo njive ln nota, ogrožajo pa tudi močnejše mostove. Med prvo posebno hudo nevihto v noči od nedelje na ponedeljek se je stiril vlak med postajama Mesiči in Ustiprača. Vlak je prispel ravno na most, ko se je lokomotiva stirila in se po nasipu zrušila v reko Pračo, obvisela pa je s tenderjem med mostnim tramoviem in je to naključje preprečilo, da se T?i zvrnil ves v!ak čez nasip. Razen lokomotive in enega vagona so ostali vsi drugi vagoni na tračnicah. Tudi strojevodja in kurjač sta še srečno skočila na stran, ko se je lokomotiva zrušila na nasip m zdrčala proti reki. Med hudimi nevihtami m nalivi se za kratek čas celo zvedri, naenkrat pa pri-drvijo spet hudourni oblaki in nevarnosti se začno zinova. Na železniški progi od Vi-šegrada naprej so že od ponedeljka zjutraj pojače»ni delarvski oddelki, da čistijo progo tn da bi takoj nastopili, če bi se spet primerila kaka nesreča. Premestitve učiteljev Beograd, 11. oktobra p. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni: Albina Kajč iz Lipe v Odrance, Avrelij Rojic iz Marenberga v Hotizo, Anzelma Rojic iz Marenberga v Hotizo, Milena Saksida iz Ljubnega v Dokležovje. Franja šuštaršič iz Ljubnega v Radmožance, Milena Jan iz Tepanja v Janjo v drinski banovini. Fraa Kokalj iz Komende v Bosanski šamac, Alojzij Tntihar iz Krke v Izlake, Fran Pečar iz Rateč v Kranjsko goro. Stanislava Mahkota iz Moravč v Ljubljano. Smrt najstarejše Zagrebčanke Zagreb, 11. oktobra n. Danes je v svojem stanovanju umrla najstarejša Zagreb-Čahka. 102 leti stara Ivana Phaler. Rojena Je bila v Vlnkovcih leta 1830. in je svojo lOOletnico praznovala še pri jx>lnem zdravju, šele zadnje leto so ji moči opešale. • " Vremenska nanoved Dunajska vremenska napoved za sredo: Osvežujoči zapadni vetrovi. Ponekod bolj oblačno, morda že ponoči dež. Temperatura malo izpremenjena. Skladišče bomb in peklenskih strojev na Reki Leglo teroristične akcije proti Jugoslaviji se nahaja na Reki v Via Canova st. 2 kraff lil ljudje S pominu ravnatelja Ignacija Verbajsa Ljubljana, 11. oktobra. Med starimi zastopniki črne umetnosti je nastala velika vrzel. Kakor smo včeraj beležili, je v ponedeljek zvečer za vedno zatisnil oči vpokojeni ravnatelj Na-r dne tiskarne g. Ignacij Verbajs, ki je skoro 30 let p°sv'ečal vse svoje sile pro-spehu in napredku tega važnega podjetja. Verbajs se je rodil v Ljubljani 30. junija 1855. Tu je tudi napravil osnovno šolo, nakar je odšel na srednjo šolo, dovršil dva razreda, nato pa ste. pil v tedanjo Miliče-vo tiskarno, kjer se je izučil za tiskarnar-ja. Kot tak je pozneje s.užboval v prejš- nji Katoliški tiskarni, že leta 1894 pa ga je tedanji uvidevni vodja Narodne tiskarne g. Josip Lavrenčič pridobil za svojega naslednika. Ravnatelj Verbajs je neneho-raa zasledoval interese podjetja in si sproti izpopolnjeval sveje znanje v tiskarski stroki, tako da je med grafičarji slovel kot izrazit strokovnjak. Vedno je Dil na deiu, da bi iz malih početkov Narodne Tiskarne podjetje čimbolj izpopolnil, moderniziral, povečal, kar mu je tudi uspelo. BU je najožji sodelovalec pokojnega župana in narodnega vodje dr. Ivana Tavčarja :er je znal voditi podjetje tudi v Časih nevarnih kriz, ko je bilo treba krepkega dela in trdne volje, da se je zavodu zagotovil trden obstanek. Ob vzorni pridnosti in -motrenosti so se mu načrti tudi obnesli. Ravnatelj Verbajs je dvignil podjetje do največjega ugleda in veljave, razvoj podjetja ja zasledoval tudi še po letu 1922. ko je stopil v zasluženi pokoj. Z največjim zanimanjem in zadoščenjem je posečal tiskalniške pn store tudi še sedaj, ko je tiskarna popolnoma modernizirana. V Tiak žalovanja plapolata z njenega pročelja dve črni zastavi. Ravnatelj Ignacij Verbajs je bil do zadnjega čil in zdrav in še vedno ga vidimo, ka'l v kazen nadaljni zapor, dokler zadeve končno ne reši stol sedmorice v Zagrebu. Sodba je bila javno razglašena. Zagonetna smrt mlade gospodinje Zastrupljena kava — Obdukcija Bohinjska Bistrica, 12. oktobra. V petek 7. t. m. zvečer je v čudnih okoliščinah umrla 35-letna kmetica Elizabeta Urhova v Stari Fužini. Za večerjo je skuhala lonec kave m se potem pedala po drugih opravkih. Ko je vse opravila, si je natočila ne Kaj kave, pijača pa se ji je zdela čudno grenka in je dodala še nekaj sladkorja. S tem pa ni odpravila čudnega okusa in je stopila s kavo še k svoji sosedi Marjani šestovi, češ, naj poskusi, kaj je s Kavo. Soseda je tudi napravila poži-rek, ob istem času pa se je Urhova zgrudila na tla ter se začela zvijati v strašnih krčih. Soseda je hitro popila skodelico mleka in to jo je otvarovalo zastruplje-nja. Elizabeta Urhova se je še nekaj časa mučila v težkih krčih, naposled pa je izdihnila. Na klice njene sosede so prihiteli tudi drugi in g. kaplan, ki je dal umirajoči zadnjo tolažbo. Previdno so pokušali ostanke usodepolne kave tudi drugi in še ni mogla ugotoviti vrste strupa vsem se je zdelo, da nekaj ni v redu. Mogoče je tudi, da so imeli vsi tak občutek zaradi nenavadne nesreče. Zagonetna smrt je bil? prijavljena tudi oblastnim organom ;n je truplo nesrečne kmetice do včeraj ostalo na mrtvaškem odru do prihoda s jdnijske komisije, ki je izvršila obdukcijo. Obdukcija je ugotovila zastrupljenje, da pa bi se točno dognalo. s katerim sirupom in kako je bilo izvršeno, so nekaj notranjih organov poslali še v kemično preiskava. Mož tragično preminule kmetica se je šele po nesreči vrnil s planin, kjer se je nudil po opravkih. Nesrečna 13'izabeta je bila druga žena posestnika Urha. Prejšnja gospodinja na tem posestvu pa je umrla ravno pred tremi leti in sicer tudi na čuden in tragičen način, ker se je zastrupila z nekim sadjem. Tragična smrt priljubljene gospodinje je zbudila globoko sočutje, ves kraj pa se tudi zelo zanima za izid preiskave o vzroku te zagonetne smrtni. K poglavju o prosjaški nadlogi Ljubljana, 10. oktobra. V petkovem »Jutru« je ugotovil g. Filip Uratnik, da je število brezposelnih delavcev v primeru z lanskim letom naraslo za 20.000, katerih izgubljene mezde presegajo 200 milijonov Dm. Iz teh podatkov sklepa člankar takole: Ta dejstva pojasnjujejo dovolj nazorno, čakaj se je prosjačenje zadnje mesece tako pojačalo, da postaja težko breme za mesto in deželo. Trkanje od hiše do hiše je postalo v tej težki krizi glavno sredstve, s katerim so se prisiljeni naši brezposelni preživljati. In to bo postalo to zimo še vse bolj. Borza dela in druge socialno zaščitne ustanove imajo tako nezadostna sredstva, da prosjačenja ne morejo nadomestiti. Od več strani čujemo glasove, da bi bilo treba kljub temu ukrepov za omejitev prosjačenja. Brez dvoma so taki ukrepi potrebni. Sodim pa, da si predstavljajo tisti, ki take predloge stavljajo, to nalogo navadno vse prelahko. Mnogi mislijo, da bi v to svrho zadostovalo, da se organizira bolje razdeljevanje brezposelnih podpor, da se začnejo preganjati delamržneži in izganjati brezposelni v svoje domovinske občine. Res je sicer, da so med brezposelnimi tudi delomržneži in da se skušajo po-edinci morda celo okoriščati s težkimi razmerami. Vedno in povsod se najdejo ljudje, ki se okoriščajo s povodnijo, požarom in drugimi elementarnimi katastrofami. A gornja dejstva morajo nazorno pokazati, da more biti to le izginjajoča manjšina. Sodim, da ne bo odveč, če dostavim h gornjim dejstvom nekaj pripomb. Zadnje mesece sem imel priliko opazovati pros-jaško nadlogo na kmetih, ki je zlasti ob prometnejših cestah naravnost neznosna. Najmanj deset brezposelnih se oglaša dan za dnem. Ti se delijo na več vrst, ki imajo vsi eno skupnost, namreč to, da hočejo imeti denar, dočim darovani kosi kruha ležijo po obcestnih kantonih. Industrijski delavec seveda ni vajen koruznega kruha, ki ga celo kmet letos strada. Kakor sem čl tal, so nekje brezposelni odklonili ko- ruzno moko in zahtevali pšenično. Dokler je toliko samopašnosti, pač ni mogoče govoriti o revežih. Neznaten del prosjakov tvorijo domači opešanci, dočim je večina slovenskih brezposelnih prosjakov stara 18 do 25 let. Človek bi pričakoval zgarane družinske očete, ki prosijo za svoje gladne otroke. Prej Di sodil človek, če gleda te mlade prosjake, da so potepuhi, ki izkoriščajo brezposelnost drugih, posebno, ker nočejo prijeti za nikakšno delo. Ta nadloga bo zlasti na zimo postala predrzna m bodo morala varnostna oblastva napeti vse sile, da jo zatro. Drugi del prosjakov tvorijo razni nemški popotniki z muziko in brez nje, ki se potikajo v lepem številu po naših krajih. Ce se že prikradejo po postranskih potih čez mejo, bi jih pozneje po-Jovili in spravili nazaj preko meje. Nadaljnji del prosjakov tvorijo razni pogo-relci, poplavljenci in drugi brezposelni iz drugih banovin. Oblastva jim izdajajo nekaka dovoljenja. Nič bi ne godrnjali proti njim, če bi mi sami živeli v naši banovini v izobilju. Tako sem pa naletel na primer, da so naperili uradno postopanje zaradi beračenja proti brezposelnemu povratniku iz Francije, ki mu ne more dati njegova hribovska domača občina podpore, kljub temu, da nima razen pet nedoraslih otrok in žene ničesar na svetu, kar bi bilo njegovo. Kar velja za domače prosjake, naj bi veljalo tudi za brezposelnike iz drugih banovin. Kolikor sem sam videl, ne gre v glavnem za vprašanje, kako prerediti brezposelne prosjake, temveč: kako preprečiti izrabljanje kmetove d»rež!jivosti na škodo resničnih brezposeln,"kov po mladostnih postopačih, nemških popotnikih in po prosil, cih iz drugih banovin. Resničnim potrebnim brezposelnim naj izda borza dela legitimacije, pa se bo videlo, da bo večina prosjakov odpadla, posebno, če bodo oblastva pometla z navlako, ki jo sedaj iz dozdevne uvidevnosti tiho tolerirajo. K. Pristopajte k Vodnikovi družbi TURNI PREGLED Berlinski glasbeni Ust o slovenski glasbi Gerhard Krause je priobčil v berlinski re-viii »Signale fiir die musikalisehe Welt« glasbeno pismo iz Ljubljane, v katerem piše med drugim: »Zakaj vemo tako malo o Ljubljani? Ali nam ie tako skrita, da komai lahko pride do nas kakšen glas o nji? Samo majhen kros posvečenih ve: ta Ljubljana vam ima kar za pest debelo za ušesi — v muzikalnem pogleda namreč. Staro se ruši, ras se spreminja in glej: v Ljubljani ustvarjajo novo glasbo. Harmonija je drugovrstnega pomena, prvo je: moderna smer«. Nato pisop karakterizira glasbeno delovanje in usmerjenost Slavka Osterca. »Slišal sem pod Poličevo taktirko koncert za orkester, poprej pa »Klasično ouverturoc. So skladatelji, ki jih ne moreš tnkoi doumeti. Zvoki ne slede nobene lini ie. nobenega reda. ne oklepajo fe nikakega vzorca, ne drže se konvencionalne-<>a. marveč tipajo za oddaljenim. Glasba prodira pred teboj in prevrača. Gotovo noče biti lepa. ima pa interesantno obličje, kakor ie zlasti pokazal koral v tem z izredno veščo roko instrumeritiranem koncertu«. Pisec navaja tudi druga Osterčeva dela in pohvalno omenja pevsko interpretacijo se-Rernot-Golobove. V nadaijnem poroča g. Krause o škeriančevem kvartetu, ki sa je izvajal Ljubljanski godalni kvartet, in se zaustavlja pred skladbo Marjana Lipovška j »Kvartet op. 3«. Na to piše: »Kaj bi še lahko povedal o slovenski glasbi? Ali ne morejo biti Slovenci ponosni s svojim Jakobom Gallusom, sicer Petelinom, slovečim kozmo-politom? Ali nimajo n. pr. Emila Adamiča, tega izbornega instruktivnega glasbenika? Nekaj je, kar je vredno, da slišiš: 6 srčno vnemo zloženo pesem Antona Lajovica >Be-gunka pri zibelk, zmerno-moderno skladbo nijlepšega značaja, vzoren primer versko-posvetne glasbe. Ta 6kladba ti gane srce: tudi ljubavna »Pesem o tkalcu«, ki jo je takisto interpretirala pevka Zlata Gjungjenac-Gavella, te zagrabi, čeprav ne v toliki meri. Narodne popevke Nika Štritofa so izpopolnjene s panonsko posebnostjo, tako zlasti »Pridi, Mimka«. »Ciganska pesem«. »Mene pa glava boli« itd. Milena Verbifeva je s svojim zares umetniškim petjem pripomogla k učinku kompozicijam mladega skladatelja dr. švare: tudi ta skladatelj sega globoko v moderno in skuša preko nie zavzeti posebno mesto. Kot dirigent se z žilavo vnemo bori za prapor mladih, kot skladatelj sam iskati in najti — svojo pravico«. Časopis »Signale fiir die musikalisehe Welt« izhaja že devetdeseto leto v Berlinu. Koncert Rdečega križa v Ljubljani Prvi koncert te sezone se ie vršil v ponedeljek v dvorani Filharmonične družbe na korist centralnega šolskega zobnega ambula-torija v Ljubljani. Vzlic lepemu namenu in ugodnemu datumu pa je bil jako nepo-voljno obiskan: bati se je« da do dejanske podpore ambulatorija iz dohodkov koncerta sploh ne bo moglo priti. Na koncertu so sodelovali sopranistinja Zlata Gjungjenac-Ga-vell, basist Julij Betetto ter Ljubljanski komorni kvartet; celotno klavirsko spremljavo obeh solistov je oskrboval operni kapelnik Niko štritof. Spored je bil skoro izključno slovenski in se je torej tembolj čuditi, da vzlic nastopu naših najpriljubljenejših solistov in izbiri sporeda ni bilo mogoče zvabiti več publike. Ga. Gjungjenac si ie izbrala to pot dve Lajovčevi pesmi »Begunka pri zibeli« in »Pesem o tkalcu« ter dve moji »Vizija«, »Počitek pod goro«, slednjič pa nekaj Štrito-fovih narodnih po zapiskih Stanka Vraza ter je posebno za poslednjo žela mnogo aplavza, tako da je morala še dodati. Basist Betetto je po dveletnem odsotstvu spet nastopil na koncertnem odru ter podal z njemu lasno izčrpnostjo in prednašalno vnet> stjo dve zanimivi Pavčičevi pesmi »Večerna« in »Mlada pesem«, od katerih mi je bila prva neznana in se mi zdi. da je v nji uporabil impresionistične barve spremljave, ki jih sicer pri njegovih priprostejših pesmih nismo bili doslej vajeni, dalje pa medjimur-sko narodno »Tri dni mi je, kak sam došel«, v predelavi Vj. Ružica. Tudi Betetto ie moral na viharen aplavz dodati ter si ie za to izbral Čajkovskega »Kdor sam mre koprneč«. Središče koncerta je tvoril nastop Ljubljanskega komornega kvarteta, ki ga tvorijo konservatoristi Leon Pfeifer (I. violina), Fran Stanid (II- violina), Vinko Sušter-šič (viola) in Oton Bajde (violinčelo). Njihov nastop je že pri festivalu Glasbene Matice ljubljanske po enodušni sodbi dokazal, da imamo v mladem komornem kvartetu umetniški faktor, ki ea lahko povsod z usp^h-un propagiramo. Tudi to pot so se izkazali bot tenkoslušni interpreti slovitega Borodinove-ga kvarteta v d-duru, ki je trd oreh preizkušnje za vsak godalni kvartet in so rešili nelahko nalogo nadvse častno. Osobito »Not-turno« je s kanoničnim, a vzlic temu slad-ko-sentimentalnim d/ospevom poseben biser komorne literature in je bil pravdno 'n smiselno interpretiran. Od mladega komornega kvarteta nam je pričakovati nailenSe-ga napredka in uspehov. L. M. S Golarjevi „Dve nevesti" v Mariboru Cvetko »Golar ie v slovenskem slovstvu samonikel pojav, ki se skoraj ne da uvrstiti v določen krog. Iz kmečkega življenja so zajemali snovi tudi drugi literarni oblikovalci in jo še zajemajo, vendar drugače ko Gclar. ki se brani idealiziranja- Tak ie tudi v svojih komedijah, ki jih nožna skoraj vsa slovenska javnost, so pa prodrle tudi že do bratov Čehov. Maribor bodi nekako Dočasi in »Dve nevesti« sta priromali na naš od^r šele v soboto 8- t. m. Komedija ie že dovoli znana, zato o njej ne bom govoril, poudariti pa moram, da ima vse pogoje ra odrski uspeh pri občinstvu, ki 9e hoče neprisiljeno zabavati. Režiser g. Jože Kovic je prijel delo 9 prave strani in je zlasti konec precej skrajšal in poenostavil, tako da učinkuje bolj živahno in skladno kakor v originalu. S preprosto inscenacijo in režijo je ustvaril celoto, ki upliva enotno. Manj sreče je pa imel z go-renjščino. Naši igralci je ne znajo, in tako smo slišali vse, le pristnega gorenjskega narečja ne. Bilo je tu nekaj častnih izjem. Splošno eo igralci bolje pogodili kolorit narečja kot igralke, ki so bile tudi preveč kričave; zlasti kadar so nastopale same. Nevarnosti pretiravanja pri ustvarjanju kmečkih likov so se režiser in igralci večinoma srečno ubranili. Predstava je bila tako v splošnem prav posrečena in občinstvo, ki ga je bilo nekaj več kot pri prvih dveh letošnjih premierah, ni stedilo s priznaniem. Pred zastor je moral ponovno tudi pisateli, ki je prejel po prvem dejanju lovoriev venec. Najmočneiše karakterne like so ustvarili g. Vladimir Skrbinšek. stric Andrejka, g. Pavle Kovif, Močeradnikov Miha in g. Jože Kovič. Napaljonov Nace. Pa tudi ostali, g. Rasberger. kmet Melhar. g. Grom. Naoa-ljon in v manjših vlogah g. Furijan. mlinarjev hlapec ter g. Blaž. Rožnikov Tone. ?o zaživeli v neprisiljenem ustvarjanju položajev. zapletljaiev in razpletiiajev. Ga. Dragu-tinovičeva ie odigrala Melbarico prav ko-rajžno in gdč. Starčeva je tokrat dobro pogodila Lizo, d?si kmečka dekleta navadno niso njena boljša stran. Prava deklina ie bila gdč- Kraljeva. Minila, posrečena potov-ka Neža pa ga- Zakrajškova. R. Rehar. IBoniače vesli ♦ Crikvenica podarita kraljici narodne nošo. Nj. Vel. kraljica je sprejela posebno deputacijo, ki jo je vodil župan mesta Crikvenice. Deputacija je kraljici poklonila novljansko narodno nošo, ki je okrašena s starim ročnim delom. Kraljica se je deputacijl zahvalila ter izrazila svojo radost nad darilom. Kraljica in kraljeviči ostanejo še nekoliko dni v Novem. ♦ Petdesetletnica zmage hrvatstva v Splitu. Predvčerajšnjim je minilo petdeset let, odkar je v splitski mestni občini izivo-jevala zmago hrvatska stranka. Ta pomembna zmaga se bo na svečan način proslavila v dneh 8. in 9. novembra 1932. Na slavje so povabljeni Nj. Vel. kralj, zastopniki vseh oblasti in vsi še živeči splitski župani ter številna narodna in kulturna društva. ♦ Novinarski sanatorij v Niškj Banji. Na odbonrvi seji občine Niška Banja, kateri je- predsedoval župan Dušan Petkovlč je bil soglasno storjen sklep, da se beograjski sekciji Jugoslovenskega novinarskega udruženja brezplačno odstopi potrebno zemljišče za gradbo sanatorija. Zemljišče se nahaja na najlepšem mestu v centru kopališča. ♦ Polovična vožnja je odobrena za v«e poset.nike proslave zlatega jubileja prvega slovenskega pevskega društva >Lira« v Kamniku dne 15. in 16. t. m. Cel vozni listek naj kupijo udeležniki pri odhodni postaji in naj ga ne oddajo v Kamniku na :>ostaji. Vozni listki se bodo žigosali pri koncertu m bodo veljali za brezplačni do-vratek ♦ Osebna vest. Namesto vojaškega vikarja dr. Rožiča, ki je bil nedavno upokojen, je za vršilca dolžnosti vojaškega vikarja in referenta v ministrstvu vojske in mornarice imenovan vojaški župnik Davorin Medved. IZMED NAJBOLJŠEGA — NAJ-x BOLJŠE! £e-ndvi6i, bors d* oeuvri, fužine, vin«, pivo, IHcerjl. e!a?5ice itd. Aranžma-ji za čajanke, godovaroja io dr«n«fe zabave. — Automatični buffet RIO, Selen-burgova ulica štev. 4. — Telefon 28-63. 11364 + Spremembe v državni službi. Kakor objavljajo »Službene novine«, je s kraljevim ukazom Niko Domeniko imenoven za starešino oddelka vrhovnega državnega tožilstva pri Stolu sedrnoriice v Zagrebu v oddelku B. Napredovali pa so: iz 5. v 4. po-ložajno skupino Frane Gorečan, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; lz 6. v 5. položajno skupino Anton Koncler in Janko Karlovšek, prvoimenovani sodnLk v Murski Soboti, drugi pa sodn.ik v Prevaljah. Za računovodji pri višjem deželnem sodiš u v Ljubljani pa sta imenovana Janko Spre.izer v 6. in Viktor Markič v 7. polo-žajni skupini. Premeščen je višji komisar finančne direkcije v Ljubljani Franjo Golob k finančni direkciji v Splitu. ♦ Da je nehvaleinost plačilo sveta, mori v gotovi meri občutiti tudi ma.rl.tlvt gnštanjski Rdeči križ. Iz Mežiške doline nam pišejo: .'Zvedeli smo, da bo guštanjski odbor Rde5ei bila, ako bi moral ta odlični odbor prenehati s svojim samaritanskim delom, sai se je videlo njegovo plodonosno delovanje ravno pred kratkim, ko je rešil celo vas okuže-nja. V Libeličah je nastala griža in je bila ogrožena cela občina. Ker pa je reševalni avtomobil guštan.iskega odbora prepeljal vse bolnike takoj v bolnfco, bilo j h je okoli 30, se je obolenje ustavilo in danes ni več bolnika v občini. Da more ta reševalni avtomobil prevažati tudi bolnike obolele na kužnih boleznih, se je zahvaliti njearovim vzorno urejenim pr.rpravam za razkuževanje. Upamo, da ne pride do skrajnosti, saj je vendar dravograjski srez Industrijski 'n kmetijski in je dnervno potrebna pomoč. + Higijenska prodaja kruha v Zagrebu. V Zagrebu je stopil v veljarvo predpis, da se mora iz higijenskih ozirov prodajati pecivo v prozornih papirnih vrečicah. Po ulicah se pec'vo ne sme več prodajati. ♦ Po vlomu v občinsko blagajno v Zagorju. Na članek pod tem naslovom, objavljen P. t. m., smo prejeli od županstva v Zagorju naslednje ugotovitve: »Ni res, da je bik* ugrabljeno 20.000 Din, ki jih je prejela občina od TPD za brezposelni sklad, res pa je, da je ukradeni denar občinski denar. Ni res, da bi bil poskusen vlom v tajnikovo mizo, pač pa je res, da '3 b!ia 8 Lepa pustolovščina trm mBmmmBKBSBBsmBBSimmmmm Odkod torej Tavčarjev psevdonim £mil Le&n? K temu vprašanju, ki ga je nedavno sprožil naš list v zvezi s prvini zvezkom Tavčarjevih Zbranih spisov, smo prejeli še naslednje vrstice dobrega poznavalca Tavčarjevega življenja in dela g. L. P. Na tozadevne moje podatke o psevdonimu Iv. Tarčarja je g. dr. Janko Šlebinger priobčil novo verzijo glede prvega imena Emil. Njemu je pripovedoval Tavčarjev mladostni prijatelj, pokojni pisatelj dr- Fr. Detela. da si ie Tavčar prisvojil ime Emil po španskem politiku in pisatelju Emiliju Castelaru. G. Jakob Avšič, odločno trdi. da se dobro spominja, kako mu ie Tavčar zatrjeval, da je prevzel to ime po Emilu Zolaju. G. univ. prof. dr Iv. Prijatelj pa zatrjuje, da mu je Tavčar oravil. da tega psevdonima ni prevzel po nobeni znani osebnosti, ampak ga je začel rabiti v svoji pisateljski mladosti. ker se mu je tako zdelo imenitno. Res je, da je bil Tavčar nekako zaljubljen v aristokratska in bolj bleščeča imena. To ni nobeno čudo. če se spomnimo, da je za mladih let velik del počitnic preživljal pri svojem stricu župniku Antonu na Raki. Ta gospod je bil posebno vnet za boljše ljudi, ki so ee vozili v lepih kočiiah z iskrimi konjiči. kar zopet ni čudno, saj je bil več let dvorni ali škofov kaplan (hofkaplan so aa imenovali). Težko je tudi verjeti, da bi si bil Tavčar privzel ta pisateljski psevdonim kar sam od ?ebe, ker sta dve imeni Emil in Leon bili tajni kova miza odprta preiskana. Ni res, da so bili ukradeni 3 predmeti zapuščina samomorilca Hribarja, res pa je, da so biti predmeti zapuščina utopljenca Hribarja«. ♦ Devet let po nedolžnem v ječi. Pred okrožnim sodiščem v Jagodini se je te dni vršila ponovna obravnava proti Jovanu Bugarčiču, ki je bil leta 1924 zanadi umora Ljpblše Tucakoviča, obsojen na 20 let težke ječe. Skoraj davet Let je Bugarčič odsedel v ježi, pr} ponovni obravnavi pa se je izkazalo, da mož ni izvršil omenjenega umora, goveda so ga takoj izpustili. ♦ Bestijalen umor. Pred dnevi je v Vr-bovški iz domače hiše izginila Marga Pe-retičeva. Očetu izginule deklice se ie sanjalo, da je morje njeno truplo naplavilo na breg. Sanje so ga močno razburile; vstal je in se napotil na morsko obalo, kjer je v resnic j našel žensko truplo, v katerem je spoznal svojo hčerko. Okolo vratu je imela zavito vrv, s katero Je ne-srečnica bila zadavljena, kar je ugotovila tudi sodna komisija. Dekle je bilo noseče ter je r smrtnih mukah porodila mrtvo dete. že mrtvi mladenk} so zločinci privezali kamen za vrat in jo z otročičem vred vrgli v morje. Bestijalnega umora je osumljen bivši ženin umorjeake Marko Stipišič. On ln njegiova druga nevesta sta bila aretirana in izročena sodišču. ♦ SK Ilirija priredi v soboto članski izlet v Planico. Dotični, ki imajo legitimacijo Slovenskega planinskega društva plačajo za vso oskrbo z vožnjo vred 75 Din. ostali brez polovične vožnje za vse skupaj 110 Din. Odhod iz 'Ljubljane v soboto s popoldanskim in večernim vlakom. Prijave samo do petka opoldne v kavarn.1 »Evropa« v Ljubljani. ♦ Obleke in klobuke kemično filstt, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ »Franz-Josef« _ grenčica nadvse milo učinkujoče odvajalno sredstvo. Iz Ljubljane u— Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer je spet nastopil službo Ln bo snet redno sprejemal ob torkih in petkih. u_ Počastitev gg. Vargazona in černi- goja. Udruženje železniških činovnikov, oblastna uprava v Ljubljani, je imelo v soboto zvečer v prostorih g. Mikliča slavnostno sej©, na kateri sta bili izročeni diplomi gg. Vargazonu in černigoju v znak zahvale za njuno dolgoletno ln vzorno delovanje. Prišli so zastopniki centralne uprave iz Zagreba, tovariši oblastne uprave iz Zagreba in Ljubljane, tako da je bilo zbranih nad 50 železniških uradnikov. Slavnostno sejo je otvoril g. predsednik Haszlakiewicz, kot zastopnik oblastne uprave Ljubljana, ki je matica današnjega udruženja. V imenu centrale je pozdravil slavljenca g. D. Kušec. Kot slavnostni govornik je nastopil podpredsednik centralne uprave g. Obad. V obširnem ln lepem govoru je očrtal njuno delovanje v Društvu jugoslovensklh železniških uradnikov v Trstu od ustanovitve 1909 do svetovnega viharja pa od zopetne ustanovitve 1920 do zadnjega občnega zbora. Pokazal ju je kot Izvrstna bojevnika v boju za nacionalne in stanovske pravice tedaj združenih jugoslovanskih železniških uradnikov, in to ob času, ko je bilo velik zločin priznavati jugoslovensko mišljenje, G. černigoj je bil dolgoletni predsednik centralne uprave v Trstu, g. Vargazon pa predsednik zidanmoške podružnice društva. Za tem je izročil g. predsednik centrale diplomi v znak zahvale in spoštovanja. Oba slavljenca sta se v daljših besedah zahvalila za izkazano pozornost in čast. Govorila »ta še gg. Baša in Pustoslemšek. Po slovesni seji se je vršil družabni vačer. u_ Petnajst francoskih dijakov je včeraj preko Rakeka prispelo v Jugoslavijo na poučno potovanje. Z nj.imi je podpredsednik francoskega parlamenta g. Soulier, ki se je nastanil v Unlonu, dočim je dijake sprejel Akademski kolegij pod svojo streho. Dijaki si ogledujejo Ljubljano, danes opoldne pa odpotujejo v Zagreb. u— Organizacija JRKD za dvorski okraj vabi vse člane in prijatelje k pogrebu blasopokojnega člana ravnatelja Ignaca Verbajsa! Blago po zadnji modi — KONFEKCIJA AVGUST IGLIC, Tavčarjeva S. a— Predavanje znanega hrvatskega planine« 4r. Gušiča. Bredsinočnjim je otvorilo SFO sezono zimskih predavani Dvorana Delavske zbornice je bida nabito polna. Predavatelj je uvodoma očrtal geografski položaj »Prokletij«, po večjem delu kraškega pogona, ki se košati ob meji med Jugoslavijo in severno Albanijo. V splošnem j« to mrko gorovje in še prav nič raziskano. Ze pred svetovno vojno so skušali jM-od-reti vanj številni odSični geografi* pa se jim zaradi divjih albanskih plemen ni prav posrečilo. Predavatelj je povedel poslušalce v dnvje romantične kraje, kamor je kdaj komaj stopila človeška noga. Njegova tritedenska ekspediciša. se je pričela v Peči in je šla preko Džeravice ia mnogih drugih vrhov in sedel do Maja Jezerce. Predavatelj je spretno vpletel v opis geološke formacije gorovja in pa šege in običaje prebivalcev teh krajev, ki so po večini Ara avti. Predavaniie je bilo posebno p oživljen o, ker so ga s£>rerm!(iale številne ski optične slike. Predavatelj je zaključi J z željo, da bi bil tudi ta divji svet kmalu odprt širšim množicam turistov, od česar bi imela dohodke tamošniie revno prebivate*/o, na drugi strani pa bi se dalo to gorovje temeljito proučiti. Površnike, obleke za gospode in otroke nudi najugodnejše J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12. u— V visoki starosti 80 let je 7. t. m. umrla gospa Hermina Hamannova, rojena Flscher, vdova pred tremi leti umrlega, splošno znanega in cenjenega trgovca C. J. Hama.nna. V &5 letih so postali blagi, na Turinškem rojeni gospej naši kraji druga, enako mila domovina, katert se je posvečala z veliko dobrodušnostjo. Posebno požrtvovalno je skrbela za po-plavlj&nce na nekdanjem Barju, njen posebni delokrog pa je bilo evangeljsko žensko društvo, kateremu je predsedovala 14 let Materinsko je skrbela za IS otrok, od katerih jih je bilo 7 iz moževega prejšnjega zakona, a so bili vsi deležni enake požrtvovalne njene lju.bezni. Blago poko.inico so ob velik} udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev v ponedeljek položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico na tukajšnjem evangeljskem pokopališču. Srbska godba — pfevašiee Dnevno ob 8. v hotelu Tivoli. Vino Din 12.— 12381 itd. mucatp 1 Preden si nabavite čevlje, pišite po naše prospekte ali pa si oglejte naše blago pri tvrdki A. GOREČ, Dunajska cesta 1. BRATA NAGLIC, EKSPORT ČEVLJEV, ŽIRI u_ Da bodo reveži oblečeni za zimo. Ljubljančanom je gotovo še v dobrem spomina, kako Je Rdeči križ v maju izvrSll širokopotezno akcijo po mestu, da nabere nekaj obleke za tiste ljudi, ki si na lasten račun ne morejo omisliti vsega, kar je treba za zimo. Takrat je marsikdo s skoraj prezirljivo skepso gledal na tovorne avtomobile, ki so se pod zastavami R.leče-ga križa izpred Krapeževe Zvezde razpeljali po Ljubljani, češ, saj ne bodo zbil. skupaj nič drugega kakor nekaj zavrženih starih cap. Zdaj se je zimski čas že skoraj začel ln Rdeči križ je začel razdeljevati, kar se je tedaj nabralo. Včeraj se Je okrog 40 strank z nakazili, ki jih izdaja pisarna Rdečega križa v Wolfovi uliet št. 12, zglasilo v skladišču Rdečega križa na ljubljanskem polju ob Dunajski cesti rn upravaik g. Jagodic je izdal celo garderobo najraznovTStnejših kosov oblek. _ Pri tej priliki se je vsakdo lahko prepričal, kako prenagljena je bila tista skepsa nasproti nabiralni akciji v maju. Skladšče Rdečega križa je do vrha natrpano dragocenega materljala, čevljev, plaščev, oblek, perila, da se človek počuti v tam prostoru kakor v kakšni sodobni konfekcijski prodajalni, In precejšnja zasluga za to gre ge. Jagodičevi, ki si skrbno prizadeva, da vsak kos podarjene obleke dobi svojo obliko in veljavo. — Značilno je, da se reveži, ki prihajajo po obleko v skladišče, zmerom branijo frakov, čeprav so prav dobro ohranjeni, in pa galoš. Da se proletarec izogiba fraka, je že še razumljivo, ampak da se vsakdo tako hudo brani galoš, bFez katerih še celo človek s celimi čevlji ne more prebiti zime. je skoraj malo čudno tn smešno. | Lepa pustolovščina j Kakor čudež se nam zdi ko vidimo, če zadobi od napornega dela ali dolge bolezni propali človek v nekoliko tednih zopet svojo delovno moč in veselje do življenja. Ovomaltine, naravna krepil na hrana, nam v takih slučajih najbolje pomaga. u_ Operni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani bo izvajal 1«. t. m. ob 11. dopoldne v unionski dvorani prvj letošnji simfonični koncert. Kapelnik Neffat, dirigent koncerta, je zbral dela svetovno zds-nih avtorjev. Na sporedu so Mozart z ne-dosežno lepo predigro k operi »Figarova svatba«, Schubertova simfonija v A-molu in slavnega Francoza Masseneta suita »■Slikovite scene«. Mladi vijolinist Miran V.iher iz Celja bo zaigral Bachov vijolinski koncert v a-molu in Vieuxtempsovo balado jn polonezo za vijolin-solo. Obe točki mladega izredno nadarjenega vijolinista bo spremljal orkester. Nedeljski koncert bo prvi ljudski simfonični koncert letošnje sezore. če bo poset zadovoljiv, o čemer zaradi izvrstnega programa in slovesa opernega orkestra ne dvomimo, bo tekom sezone še več dopoldanskih simfoničnih koncertov z lažjim sporedom. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice, sedeži od 6. do 20 Din, stojišča po 4 Din. u_ Udruženje jugoslovenskih inženjer- jev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoje člane na ogled tovarne g. Franca Ronača v Količevem. Odhod v petek 14. t. m. točno ob 14.30 z avtobusom Izpred ka-varne »Evropa« člani, k.i reflektirajo na mesto v avtobusu, naj to prijavijo telefo-nično najkasneje do četrtka na tel. štev. 2321, 2521, alt 2629. u— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu tužno vest, da je nenadoma preminil naš zvesti brat Oton Pelan, ki je bil včlanjen v našem društvu od leta 1874. Obenem pa smo doznali še drago tužno vest, da. nam je neizprosna smrt ugrabila tudi našega zvestega brata Ignacija V e r-b a j s a. Naša dolžnost je, da spremimo oba brata — pripadnika naše najstarejše generacije — na poslednji poti v častnem številu. Zbirališče članstva v kroju Jutri v sredo 12. t. m. ob četrt na 15. v Narodnem domu. Blagopokojnikoma bodi ohranjen Časten spomin. u_ Sokol I. Ljubljana-Tabor poziva svoje članstvo, da se udeleži v čim večjem številu pogreba ravnatelja g. Otona PelE-na, očeta naših bratov In sester. Pogreb bo danes ob 16. izpred hiše žalosti Jegi:-čeva cesta 10., kjer bo tudi zbirališče članstva. Udeležba v civilu z znakom. u_ Drevj ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani I. (XII»I.) delavski prosvetni večer »Svobode« in >Zarje«. Nastopijo celjski Svobodašj s svojim Izbornim pevskim zborom, delavska godba »Zarja«, koncertna pevka Štefanija Frankov&ka-Vukova ln operni pevec V. Janko. Delak bo pa predaval o temi »Delavec in kultura«. Večer se bo oddajal po radiu. u_ Slovensko zdravniško društvo Ima znanstveni sestanek v petek, 14. t. m. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnice v 'Ljubljani. Predava primarij dr. J. Pogačnik: Otolaringologične operacije. u_ Ljubljanica pada. Od nedelje do po^ nedeljka je Ljubljanica močno narasla, ker so se v njo zlile ogromne množine voda, prihaiajočih lz vseh krajev Notranjske, osobito iz Planinske kotline in Cerkniškega jezera, ki je po zadnjih nalivih popolnoma zalito. Ljubljanica se je v zgornjem tokn okoli Bevk in dalje razlila čez travnike. Močno je bila narasla tudj Išca, ki se je v svojimi pritočki razlila zlasti okoli Bobne gorice. Zdaj pa je Ljubljanica že močno upadla. Včeraj zjutraj je bila nad mestom in Barjem silno gosta megla, dočim je bilo ponoči prav Jasno m nebo zelo zvezdnato, toda včeraj popoldne se je nebo znova pooblačilo. Barometer stoji še vedno nizko, namreč 754 mm. Deževje so vrsti v presledkih. u_ »Preporod« Ima svojo otvoritveno plesno vajo v soboto ob 20. v Trgovskem domu. Igra priznani, v raznih letoviščih vigrani »Ron,ny« jazz. Vaje bo vodil dipl. plesni učitelj Jenko. Reklamacije na »■Preporod« Arena Narodnega doma. NACE NAKOBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 Zvočni kino I****- GRETA GARBO v filmu ljubezni in neodoljive strasti „Grešnica" Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. u_ še vedno ogromno gob na trgti. Včeraj je bilo zopet mnogo lepih ln zdravih gob na trgu. Prostor za zelenjavo je bil popolnoma zaseden. Tam je bilo 25 vrst stojnic, na katerih je bilo do 400 jerbasov in košev jurčkov. Cene pa so bile včeraj stalnejše po 4 do 5 Din kg. Izredno mnogo gob je bilo včeraj na prodaj tudi pred tobačno tovarno. u_ Z revolverjem ga je ofcstrelil. V splošno bolnico so včeraj pripeljali 30 letnega posestnika Miho Krivca iz Zaloga pri Kamniku. Imenovani je bil predvčerajšnjim v Spodnjem Berniku. kjer sta se se&la ? nekim tovarišem jn je ta menda po nesreči ustrelil Krivca z revolverjem r levo nogo. — V Kranjski gori imajo vrtiljak, na katerega se je spravil predvčerajšnjim 9 letni Ivan štrukelj sin delavke. Med vožnjo pa je postal nepreviden, padel je na tla in se hudo poškodoval na levi nogi. — Na Kongresnem trgu je predsnnč-nj.im podrl neznan voznik postrežnico Marijo Erženovo, stanujočo v Gosposki uliei št. 3. Erženova se je pri padcu težje poškodovala na glavi in na rokah. u_ J NAD Jadran opozarja ln vljudno vabi na otvoritv plesnih vaj v četrtek 13. oktobra. Plesne vaje se bodo vršile v dvorani Trgovskega doma in pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka vsak četrtek. Iarral bo jazz »Ronnv«, ki je sodelonral na Bledu in zadovoljil inozemsko publiko s svojim izbranim sporedom. — Odbor. Da si živce umirim. Da si glavo razvedrim, K Slamiču grem vsak večer. bolj prijetno ni nikjer. 11897 u— Katje Delakove šola za ritmično gimnastiko in umetniški ples (tečaji tudi za otroke in gospe). Sprejema se dnevno dopoldne od 10. do 11. in popoldne od pol 5. do 6. v palači »Grafika«, 5 nadstropje (dvigalo). u— Izbrani družabni plesni tečaj v Kazini se bo tudi letos vršil vsako sredo — s pričetkom 19. t. m. pod vodstvom mojstra Jenka. Vabila se razpošiljajo, nove prijave in reklamacije pri g. Jenku, Kazina. Iz Maribora a— Tujski promet v tretjem četrtletja. V letošnjem tretjem četrtletju je bilo ▼ Mariboru prijavljenih 8923 tujcev, objavljenih pa 8320. V zasebnih stanovanjih se je nastanilo 4184 oseb, v javnih prenočiščih pe 4739. Od tujih državljanov je bilo največ Avstrijcev, in sicer 1015, Italijanov je bilo 114, Nemcev 209. Čehoslovakov 232. Madžarov 54, Francozov 13. Angleži in Rusi po 3, Poljakov 7. Švicarji 4. no 2 Riamuna, Amerikanca in Azijca ter po 1 Belgijec, Nizozemec, Grk, Danec in Avstralec. a— Novo gasilno društvo. V nedeljo bil ustanovni občni zbor novega prostovoljnega gasilnega društva v Bohovi. Za načelnika je bil izvoljen g. Vernik. a— Kap |o je zadela. Predsinočnjim je zadela 52-letno zasebnico Rozalijo Bisko-vo iz Vinarske ulice kap. Na pomoč so bili poklicani reševalci, ki so nesrečnieo prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnico. a_ Izpred mariborskega sodišča. Mali kazenski senat je včeraj dopoldne razpravljal o primeru izredne surovosti. Senatn je predsedoval višji sodni svetnik Zemljič, prisedniKa sta bila dr. Kolšek ln dr. čemer, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojnik. Zaradi težke telesne poškodbe so se morali zagovarjati 25 letni tesar Janez Pučko iz Smollncev, njegov 19 letni brat zidar Štefan Pučko. 22 letni delavec Ferdinand Kure in 22 letni France Sat-ler iz Župetlncev, kj so poškodovali delavci Ludovika Perkoviča. Glavni obtoženec 241etni Martin Zorko ni mogel priti k razpravi, ker leži na smrt bolan doma. Obtoženi so 1. februarja napadli Perkoviča iz ljubosumnosti, ker je imel za ljubico neko mlado vdovo. VdTli so vrata in ga nato s koli, ročicami, pištolo in raznimi stvarmi tako obdelali, da je obležal neza-vesten z 18 ranami po vsem telesu. Obtoženci so krivdo deloma priznali, deloma tajili. Sat-ler in Janez Pučko sta se zagovarjala še zaradi nekaterih drugih deliktov. Janez Pučko je bil obsojen na 6 mesecenr in 10 dni, Štefan Pučko na 6, Ferdinand Kure na 7 }n France Satler na 7 mesecev ter 15 dni strogega zapora. Povrniti morajo pa tudi škodo v znesku 9000 Din. Vs< obtoženci so razmeroma milo kazen z zadovoljstvom sprejeli. tedanjemu slovenskemu svetu malo znani, odnof-p nenavadni Naši tedanji pisatelji so si prevzemali psevdonime po svojih rojstnih krajih (Ledinski. Ziljski, Koseski, Podlim-barski itd ), le Stritar si je bil vzel svoj psevdonim »Boris Miran« po slovanskih imenih. In ko se je g. dr. Prijatelj do dobra seznanil s pokojnim Tavčarjem, je bil ta že v najlepših in najresnejših moških letih ter v najsrditejšem političnem vrvežu. Ni čudno tedaj, če se mu je zdel psevdonim Emil Leon nekaka mladeniška naivnost in je g. dr. Prijatelju na vprašanje po izvoru svojega literarnega imena odgovoril, da ga ni privzel po nobeni osebnosti, marveč si ga je sam od sebe nadel. Morda je tudi dr. Fr. Deteli iz kateregakoli nagiba imenoval mesto Zolaja Španca Ca9telara. No, in zdaj prehajam k najaanesljivejš} priči, katera drži in mora držati, da je vzel ime Emila po Zolaju. Ta pFiča je Tavčarjeva še živeča soproga, častna dvorna dama-Ona pravi., da se dobro epomipja, ko ji je še kot nevesti in pozneje zatrjeval, da si je Emila privzel po Zolaju- Že res, da Tavčar kot romantik ni bil naklonjen naturalističnim pisateljem, a po zatrdilu njegove gospe soproge, je Zolaja visoko cenil kot za francoski parod zaslužnega moža, ki je šel za tem, da svoj narod dvigne iz zaostalosti na višjo stopnjo krsposti in odpornosti. To trdi gospa dvorna dama. Četudi je bil Castelar starejši od Zolaja, je vendar bil slednji gotovo bolj znan v tedanji dobi pri nas po svojih spisih, ki &o jih takrat pttfdi ¥ nemških prevodih. Tu tedaj 6tojita dve živi priči proti ern if> umrli. Posebno veljavna Je slednia, njenem pričevanju sta bila Emil Zola in Leon Canibetta ona, po katerih si je privzel Tavčar psevdonim »Emil Leon«. L. P Poptavi! V včerajšnjem flanku »Češka in srbskohrvatska književnost v Handbuch der Literaturwissenschatt< moti smisel v prvem odstavku poldebelo natisnjena beseda »slovanska« namesto pravilne: »slovenska« književnost. Leuis Adamič o svoji stari domovini. V predzadnji številki »Ljubljanskega Zvona« je istšla Adamičeva proza »Američan v svoji stari domovini«, ki je bila za to našo revijo prevedena naravnost iz rok »p:sa- V nji opisuje Adamič svoj povFatek v domovino, la značilni spis je sedaj izšel v newyorškem mesečniku »Harpers Magazine«, in sicer z naslovom »Home Again from Amerika« in spodnjim naslovom »An largiant Returns to His Native Land«. V ameriški reviji je spis priobčen na prvem m?«tu. V beležkah o sotrudnikih dotične številke piše redakcija o našem rojaku Louisu Adamiču: »Včasih, dasi v preveč dolgih presledkih, dobiva pisatelj priliko, da stoji pred nekim pojavom z vwo svojo dušo, živci in srcem. Taka prilika se je nudila Louisu Adamiču, ko ja pisal ta spis: »Zopet doma iz Amerike« naš da- VSAK NAROČNIK .JUTRA* M zavarovan 19 10.000 (ftaarjev! «rašnji uvodnik- Nobenega ni med nami. ki ne bi bil v tem ali on«»u smislu emigrant-Klic: »Zopet doma ob naših gorah!« je znan V6em. Čeprav čitatelj te povesti nima nikjer daljne doline, h kateri bi se bil lahko vrnil, da najde ondi potok, ki ni izpremenil svojega teka, isti vrt v cvetju, isto nebo, ist? glasove, da, celo iste prijatelje, mu je vendar po neki mistiki tako kot piscu: tudi on se znajde doma in je zadovoljen. Nasprotje med tem člankom in ostalim delom g. Adamiča pa je opazno. Dosedaj je največ pi6al o problemih, pred katerimi stoji ta Američan in priseljenec sredi industrijskega hrupa in težav. Čitatelji se bodo takoj spomnili »Poloma organiziranega dela« in »Obljubljene dežele« ...« Zagrebški kvartet, ki se ie doslej že proslavil v inozemstvu z izvajanjem jugoslovenskih komornih del. bo koncertiral 14. oktobra v Budimpešti v veliki dvorani glasbene akademije. Na programu ima večer jugosloven-ske moderne glasbe. Izmed Slovencev je za stopan L. M. Škerjanec s »Sonatino da came-ra«. Dan popreje svirajo v budimpeštan-skem radiu isti spored, na kar opozarjamo naše poslušalce (pričetek ob 9.45 zvečer). 16. oktobra koncerti rajo v radio-Dunaj, 17. v Bratislavi in 19. pa v Praei. kjer 9virajo spet v Radio-Praga ob 10. uri zvečer. Tudi na tem sporedu fe delo L. M. škerjanca. ostali spored pa je na vseh koncertih sestavljen izključno iz del jugo^tovenske komorne '?la«be. V mesecu decembru namerava zagrebški kvartet prirediti koncert v Ljubljani, na katerega že sedaj opozarjamo ljubitelje kemorae gkvbe. »Jugoslovensko socialno zakonodavstvo« le našlo* knjigi Ilije P. Periča. pravnega referenta Osrednje uprave za posredovanje dela. Knjiga (472 + VIII. str. 8°, v latinici) je nedavno izšla; predstavlja prvo delo te vrste v naši socialno-politični literaturi. To je praktičen vodnik v vseh vprašanjih socialne zakonodaje (inšpekcija dela. delavska zaščiti, socialno zavarovanje, delavska preskrba brezposelnih itd.). Knjiga je potrebna nameščencem raznih ustanov socialnega zavarovanja, preskrbe in zaščite delavstva, pa tudi strokovni državni in banovinski nameščenci, pravniki in posebej še študenti prava bodo s pridom^ segali po nji. Naposled pa bo kakor nalašč za vse, ki se zanimajo za stanja naše praktične socialne politike v ožjem smislu. Izdajatelj ee je odločil, da bo dal to knjigo nameščencem socialnih ustanov in dijakom po 20 Din izvod, vsem drugim pa po 50 Din, 8 Din pa znaša poštnina za priporočeno pošiljatev. Naročila izvršuje Centralni odbor za posredovanje dela. Beograd, Miloša Poc«rca br. 8- POVEČANE SLIKE v rjavi, modri ali sivi barvi, že od S Din naprej pri 11924 Foto Tonrist Ljubljana, šelenburgova ulica št. 6. a— žrtev napada. Preteklo nedeljo zvečer je napadel neki Ivan Koren na cesti v Podovi 24-Ietneg-a Ivana Jebca iz Po--dove in ga zabodel z nožem v levo roko. Jebca, ki je izgubil zelo veliko krvi, so morali prepeljati v bolnico. fl— V zlato 6vobodo je bilo včeraj po» gojno odpuščenih 19 kaznencev, ki so prestajali svojo kazen v tukajšnji moški kaz-•.n 'niči. Predstojništvo mariborske mestne policij« jih je odpravilo v pristojne domovinske občine. Med njimi je več ljudi iz južnih krajev države, ki so bili v kaznilnici večinoma zaradi krvoprelitja iz krvnega maščevanja in drugih zločinov. a— Dober plen mariborske policije. V noči na torek je mariborska policija prijela nekega Karla F., ki ga zasledujejo remšniški orožniki, kakor tudi mariborsko okrožno sodišče zaradi razbojništva. ki ga ie izvršil letos v juliju v Kapli pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kjer je napadel in oropal nekega pastirčka in mu odvzel žepno uro. Odgovarjati pa bo moral F. pred sodiščem tudi še za več tatvin, ki jih je izvršil v zadnjih mesecih. Med drugim je odnesel preteklo nedeljo s skupnega prenočišča v Radvanju nekemu lastniku vrtiljaka 100 D Vi gotovine, suknjo in par čevljev. Po zaslišanju ga je policija izročila sodišču. Iz Celja e— I>r©vi ob 20. bo otvorjena ncva sezona Mestnega gledališča v Celju z gostovanjem mariborskega Narodnega gledališča, ki bo uprizorilo Cankarjevo komedijo >Za narodov blagor«. Vstcpnice so dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja naal. na Kralja Petra cesti. Pričakovati je, da bo občinstvo iz Celja in okolice s številnim obiskom pokazalo smisel za gledališko umetnost. e— gah' vski mojster Vasja Pire bo igral v sredo 19. t. m. ob 20. v salonu hotela »Evrope« simultanko s 35 igralci naenkrat. Celjski šahovski klub vabi k udeležbi vse šahiste iz mesta in okolice —■ člane in tudi nečlane, ki jih bo odbor sprejel. Udeleženci naj prineso po možnosti šahovnice in figure s seboj. ©— Avtomobil nabiralne akcije za brezposelne in siromašne sloje v celjski mestni in okoliški občini je včeraj dopoldne nabiral po mestu, popoldne pa v okolici. Nabiralci so nabrali mnogo oblek, obutve, perila in tudi precej gotovine. Avtomobil, ki je naznanjal svoj prihod s trcbentnimi signali, je vzbujal povsod veliko pozorno, st. e— Hud karamboi avtomobila in voza. Včeraj zjutraj je neki avtomobil iz Mari- bora zavczil na državni cesti med Žalcem in St. Petrom v Savinjski dolini od zadaj v voz nekega posestnika iz Gotovelj pri Žalcu. Avtomobil je odlomil sprednje kO-lo z voza in zlomil konju nogo. Konja so morali takoj zaklati. Tudi avtomobU je močno poškodovan. Kdo je zakrivil nesrečo, bo ugotovila preiskava. e— Sleparska ciganska trojica. Celjska policija je aretirala 56-letnega cigana Mata Gomana iz čukovca v hidbreškem srezu, 33-letnega Zla tka Gomana in 17-letne. ga cigana Toma Katanjaša iz Cavcev v preloškem srezu. zaradi goljufije. Zlatko Goman in Katanjaš sta pred mesecem kupila v trgovini ge. Findeisnove Za kresijo neko malenkost in plačala s ste dinarskim bankovcem. Ko jim je odštela gospa denar, sta hitro skrila dva desetdinarska bankovca in rekla, da se je gospa zmotila. Gospa jima je verjela in je naštela še dva bankovca. Isto goljufijo so poskusili vsi trije cigani v ponedeljek 10. t. m. v slaščičarni g. Rebeuschegga na Glavnem trgu. Kupili so za dva dinarja slaščic in plačali zopet s stodinarskim bankovcem. Ko jim je gospa odštela denar, pa so skrili 50 Din in potem trdili, da jim je gospa odštela 50 Din premalo. Zadeva je bila takoj javljena policiji, ki je cigane aretirala. Pri njih so našli tudi dve gnjati, ki izvirata najbrž iz kake tatvine. Verjetno je, da imajo cigani še več grehov na vesti. e— Tri por ke. Poročili so se: v soboto 8. t. m. pri Devici Mariji v Puščavi trgovec g. Karol Beneš iz Maribora z gostilni-čarko in posestnico go. Alojzijo Zavodni-kovo iz Celja; v ponedeljek 10. t. m. pa v Petrovčah trgovec g. Slavko Bcrušek iz Celja in posestniKova hčerka gdč. Marija Plaskanova iz Orle vasi. Istega dne se je poročil v Prevaljah tamošnji okrajni sodnik g. Janko Karlovich. nečak celjskega odvetnika g. dr. Josipa Karlovška, z gdč. Doro Filipevsko iz ugledne rodbine v Prevaljah. Iskreno čestitamo! e— Mestni kino predvaja danes ob 20.30 veličastni zvočni flim »Alrauna«. V glavnih vlogah Prigita Helm, Albert Basser-mann in Eernhard Goetzke. iT Trhcveli t— Preložitev otv0gg« 235 do 250; »2< 215—220; »5< 190—200; »6< 160 do 170; »7« 135 — 145; >8< 82.50—87.50. Otrobi: 60—62. Fiiol: baški in sremski beli 110—115. + Somborska blagovna borsa (11. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 76 vag. Pšenica: baška, okol. Sombor, sremska in banatska 137.50—140; gornjebaška 140 do 142.50; slavonska 135—137.50; baška potiska 14250—145; banatska potiska 140—142.50. Koruza: baška stara 88—90: okol. Sombor 90 — 92; baška nova 50 — 52.50; banatska Dova, za december-januar 60-62-50; baška. umetno sušena 65 — 67.50. baška sušena, ladja Dunav, Tisa 71 — 73. Moka: baška in banatska >0< in >0gg< 225—235; >2« 200—210- >5* 185—195; >6« 155.50 do 165: >7« 135—145; »8< 84.50-87-12. Te*-men: baški, sremski 64/65 kg 90—95 Otrobi: baški 57.50 — 60. Fiiol:' baški. uzančni 107-50—112.50. Bolj belo ko sveže zapadli sneg.... Šport Tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo posameznikov v Mariboru Maribor, 9. oktobra. Na igrišču SK Rapida so bile v petek, soboto in nedeljo lahkoatletske tekme za prvenstvo Maribora. Tekmovanja se je udeležilo 73 atletov Organizacija je bila brezhibna, posamezne discipline 90 ee vr* šile hitro. Posamezni rezultati so biK: Tek 800 m: 1. Hoffer (Rapid) 2:124: 2. Drevenšek (Svoboda) 2:20.3; 3. Rak II. (Zel.) 2: 21. Tek 5000 m: 1. Podpečan (Žel.) 17:14.(S: 2. Strud (Maraton) 17:14.6; 3. Herič (Žel.) 18:21.6. Tek 200 m: 1. Miihleisen (R); 2. Jetflič (R) 36.8; 3. Kompara (ISSK. M.) 27. ...postane Vaše parilo,če je perete s preiskusenim ALBUS* terpentinovim milom. Razkrajajoča moc terpentina,spojena z močno penečim se ALBU5*milom daje idealno pralno v°ALBUS-terpentinovo mila Met krogle: 1. čeihar (Ž.) 10.91 m; 2. Rak I. (Z.) 10.88 m; 3. Vidic (Maraton) 10.57 m. Skok ob palici: 1. Smerdel (Maraton) 2.90; 2. Heller (R) 2;.70; 3. Zupan (Ž.) 2.70. Tek 1500 m: 1. Hoffer (R) 4:38.6; 2. Podpečan (Ž.) 4:46.8; 3. Stiglitz (R) 4:49. Met di&ka: 1. Celhar (Ž.) 36.67 ; 2. Rak I. (Ž.) 34.67 ; 3. Flak fR) 33.75. Troskok: 1. Perin (ISSK. M.) 11.32; 2. Smerdel (Maraton) 11.27; 3. Jeglič II. (R) 11.01. Tek 10.000 m: 1. Strucl (Maratoni 37:23; 2. Štraub (Ž.) 37:57; 3. Ketiš (ISSK. M.) 37:50. Skok v višino: 1. Mleikuš (ISSK. M.) 1.65; 2. Jeglič II. (R) 1-65; 3. Arko (Ž.) 1.60. Tek 100 m: 1. Monderer (R) 12.2: 2. Me-sacec (R) 12.3; 3. Vidic (Maraton 12.4. Met kladiva: 1. Rak I. (Ž.) 30.75 : 2. Vidic (Maraton) 27.68; 3. Smerdel (Maraton) 26.31. Skok v daljavo: 1. Perin (ISSK. M.) 5.99; 2. Smerdel (Maraton) 5.97; 3. Ogrizek (R) 5.60. Met kopja: 1. Flak (R) 46.41; 2. Ogrizek (R) 40.92: 3. Lozej (Ž.) 40.50. Tek 400 m: 1. Hoffer (R) 57 (v predteku 55.8!); 2. Uratnik (Maraton) 58.6; 3. Mahl-eisen (R) 61. Štafeta 4 krat 100 m: 1. SK Rapid 49.4; 2. SSK Maraton 51.2; 3. ISSK Maribor 51.4. Moto-Savez kraljevine Jugoslavije nam javlja, da se letos ne bodo obdržavale državno prvenstvene motocikliške dirke. Smučarski klub Ljubljana. Redni občni ?^>or danes ob 20. v Emoni. V čim večjem številu! Nogomet na deželi SK Korotan (Kranj) : SK Svoboda komb. (Ljubljana) 4 : 1 (2 : 1). Domačin' so nastopili z nekaterimi rezervami, ki pa so se prav dobro obnesle. Kljub slabemu vremenu in mokremu terenu je bila igra živa iu hitra in do konca zanimiva. Gostje so takoj v početku z 1 : 0 vodili, kar sicer ni bil njihov uspeh. Mokra in težka žoga je z noge sicer izvrstnega branilca zdrsnila v njegov lasten gol. Kmalu pa so domačini izenačili in ob koncu prvega polčasa prešli v vodstvo. V drugem polčasu so bili »talno v premoči in zvišali seore na 4 : 1. Igra je potekala res prijateljsko, ker sta obe moštvi bili discinlinirani. kar je tudi zasluga sodnika g. Dolinarja. ki je znal vsako ostrost že v kali za+reti. V nedeljo gostuje v Kran ju s I. in rezervnim moštvom ŠK Jadran iz Ljub!ime. SK Dobrna : SK Sloga 8 : 2 (1 : 1). Mladi loški khnb je donoldne odigral prijateljsko tekmo s starejšim trboveljekirn ri-valom in nodlegel s precejšnjo razliko. V prvem polčasu enakovreden, v reprni fi> žično izčrpan. Službeno iz LNP. Seja p. o. danes ob 19. pri Levu. Ljubljanski plavalni pod8avez. (Službeno). Seja upravnega odbora danes ob 18.30 v Evropi. Udeležba za vse odbornike strogo obvezna. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije »vije, da se vrši državno gorsko prvenstvo 16. t. m. na progi Pijava gorica — Turjak 9 km: pričetek oh 14. Vozi se v dveh Skupinah, in sicer: juniorji in prvorazredni. Start posamezni v presledkih od ene minute pri km 4.500. Prijave sprejema drugi tajnik saveza. Pavel Pele, Ljubljana, Poljanska cfsta 20. s prijavnino 10 Din. Koturaški savez kraljevine JugosIavL je, »Triglavski pododbor« v Ljubljani javlja. da se vrši gorsko prvenstvo »Triglavskega pododbora« obenem z državnim gorsk:m prvenstvom dne 16. t. m. na progi Pitava gorica — Turiak lom 9. Pričetek ob 14. Klasificira se skupno z državnim gorskim prvenstvom. Prijave spreiema tajnik »Triglavskega pododbora«. Pavel Pele. Ljubljana Pojlanska cesta 20 6 prijavnino 10 Din Darila- prvorazredni: prvi t>rejme naslov: orvak »Triglavske*«?« pododbora« za 1 1932'33. darilo in kolajno, drugi, tret ji, četrti in peti kola me .Tiro^or-ti: prvi rvreime naslov: hnrorski »TrVfavsfce^a podrvlbora« za 1. 1932tt3. darilo in kolajno, drug', tretji, četrti io peti kol* vne. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16. naprei strogo obvezen trening za vse nogometa 5e. Smučarska sekciia SK Tliri{e. Redna ndborova seja v četrtek oh 20. v kavarni Evron* ter naj ec iste b-eznmojro rde-leže; Banov&c, Kuhat, Kunsitelj, Mahko- vec. Miklavčič, Rupnik, Šubic in Tinta. Važna zaradi sestave novega odbora in določitve programa. SK Ilirija. (Table-tenis sekcija.) Pozivajo se vse članice ping*pong sekcije, da se redno udeležijo treningov, ki se vršijo v>sak dan od 17 do 20.30. TSK Slovan. Danes od 16. dalje tre-iing na igrišču Primorja ra vse igralce. Obvezno pa za Zavrl I. in II. Lumbar. Zevirk. S'uga, Galle. Bogel. Uhan. Rudi. D-jtfnn. Saus, Znideršič in Senčar. V četrtek članski sestanek vseh igralcev ob 20. pri Sokolu. Predavam ia na liuM janski juridičm fakulteti Ljubljana, 11. oktobra. Evropski časopisi so osvojili lepo navado, da prinašajo v začetku univerzitetnih semestrov sezi':;me od posameznih fakui-tet napovedanih predavanj, seminarjev H vaj. Mi bomo sledili temu zgledu. Širše občinstvo sicer ne zve prav nič o vsebini predavanj na naši univerzi, ki so prav tako dokaz našega znanstvenega napredovanj, kakor n. pr znanstvene knjige. Ne-?ri-ko se celo zgodi, da se čitatelj. ko zve ra predavanje, navduši zanj v taki meri, da ga začne redno posecati. V naslednjem objavljamo izvleček predavanj z naše juri-dične fakultete v bodočem semestru. Seznami -predavani na ostalih fakultetah bodo sledili, V zimskem semestru stud. 1. 1932/33 bodo na naši juridični fakulteti naslednja predavanja, seminarji Ln vaje: Hon. prof. Andrejka: Policijsko pravo. Red. prof. Rilimmdč: Narodno gospodarstvo: Zgodovinski razvoj ekonomske vede; Narodno-gospodarski seminar. Hon. prof. Bčihm: Prometna politika; Geopolitični vidiki v svetski industriji; Seminarske vaje. Red. prof. Dolenc: Gorske bukve in slovensko običajno pravo; Kazenski sodni postopek kraljevine Jugoslavije: H>rana »noglavia iz t. zv. stranskih kazenskih zakonov; Seminarske vaje iz kaz. materialnega in formalnega prava (skupaj z red. pr^f. Maklecovom). Red. prof. Eller: Finančna veda: Vaje lz finančne vede in iz finančnega prava. Priv. doc. Furlan: Nauk o interpretaciji. Red. prof. v p. Jasinski: Pravna zgodovina Južnih Slovanov (s splošnim uvodom v pravno zgodovino slovanskih narodov). Univ. docent Jurkovič: Up ra vn op ra v na veda. Izred. prof. Korošec: Zgodovina ln sistem rimskega prava; Vaje v eksegezi pan-d^kt: Uvod v stara orijentalska prava; Uvod v angleško zasebno pravo. Red. prof. Krek: Poedine obligacije rimskega prava s posebnim ozirom na sedanje pravo; Naui* o lastnini; Zemljiškoknjižna pravo. Red. prof. Kusej: Cerkveno pravo, II. del: Obrisi cerkvenopravne zgodovine z vaiami. Red. prof. Lapajne: Zakonskoimovinsko pravo; Zastavno nravo (nadaljevanje), ^krbs^eno pravo; Dedno pravo (uvod): Mednarodno civilno pravosodstvo (nadaljevanje). Red. prof. Maklecov: Obči del Vi ženskega zakon;ka z dne 27. januarja 1929. Ir posebnega dela: Kazniva dejanja zoper javno moralo. Izred. prof. Ogris: industrijska m obrtna politika; Sociologija meščanstva; Gospodarska statistika. Tzred. prof. tehn. fak. Pehani: Rudarsko pn vo. Honor. pred. Pirkmaier: Notranja uprava kraljevine Jugoslavije (z vajami). Red. prof. Polec: Zgodovinski razvoi sedanjega javnega prava: Tzhrana poglavja iz pravno zgodovine Južnih Slovanov; Vaje iz zgodovinskega razvoj zasebnega prava. Red. prof. Skumovič: Civilno pravdno postopanje. Kontr. red. prof. S vektorski: LVavo-pravna veda; Seminar javnega prava; Pravna filozofija. Honor pred Steska: Upravni in uprav-nosodni postopek. Red. "rof. Škerlj: Trgovinsko pravo I. del (osebno pravo)* Vaje iz trgovinskega, meničnega in čekovnega prava. Univ. doc. Tomšič: Pravo Zveze narodov. Zgodovinski razvoj mednarodnh odnosa i e v. Ure, njih število in prostor predavanj so razvidni iz kataloga, ki je na raapolago pri vratarju univerze tn na dekanatu. Iz življenja in sveta Svatba sinu francoskega državnega predsednika T Rambouilletu se je oženil, kakor smo že poročali, sin francoskega državnega predsednika g. Jean Lebrun. Vzel je za ženo hčer invalidnega častnika Marina. Na sliki Tidimo svate po poročnem obredu. Od leve proti desni sedijo: min. predsednik Herriot, predsednik Lebrun in novoporočenca. V ovalu spodaj podpisuje Jean Lebrun poročno listino Prvi znak starosti Prof. dr. Maks Flesch opozarja v ne- » kem zdravniškem strokovnem vestniku na reki simptom, ki je po njegovem mnenju prav prvi znak staranja in ga strokovna literatura doslej kot takšnega ni navajala. Ta literatura navaja pač negotovo hojo kot prvo znamenje starosti, toda pred negotovo hojo pridejo še motnje v ravnotežju. Kolesar n. pr., ki ne najde več takoj ravnotežja, ko stopi na kolo, je upravičen domnevati, da je prenehal biti mlad. Včasih se te motnje pojavijo nenadoma, brez vidnih prehodov, še dan prej si n. pr. z lahkoto našel ravnotežje na kolesu, sedaj pa moraš s težavo poskusiti tri- do Štirikrat. Istočasno se ob«Čajno pojavlja todi neka omotica, bodisi pri stopanju na Resslov spomenik na Dnnajn Kip pred dunajsko tehniko Pomen solz 2e Darwin je trdil, da rabijo solze za mazanje očesa in za odstranjevanje tujih teles iz njega. Angleški raziskovalec Tre-acher Colins je potrdil to mnenje. Ugo. tovljeno je n. pr., da se solze izločujejo zaradi nečistosti iz očes novorojencev že v času, ko še niso sposobni »duševno povzročenega joka«. Ta jok se pri detetih pojavi šele po nekoliko tednih. Tudi živali ne iz-ločujejo solz zaradi kakšnega duševnega dražljaja - — vsaj dokazano to še ni. Izločevanje s«** ima torej dvojno plat, po eni strani čis*» fiziološko, po drugi pa psihološko. Torta za Herriota Lvonski slaščičarji so hoteli pred nekaj dnevi presenetiti svojega župana, ki je "sedaj tudi ministrski predsednik, z nenavadno torto. Spekli so ogromen posladek iz breskev, naložili torto na avtomobil in poslali vse skupaj z iztbrano deputaci jo v Pariz. Odposlanstvo se dolgo ni rrn io. Ko pa je prišlo domov, ni hotel noben njegov član povedati, kaj je dejal predsednik vlade. Vsi so bili redkobesedni tt so se izmikali pojasnilom. Slednjič se je po in-diskreciji razvedelo, da ima to molčanje svoj poseben vzrok Odposlanci so se namreč ustavili v pariškem predmestju in zavili ▼ krčmo, kjer jih je pijača zapeljala, da se niso mogli odtrgati od 6oda. Slednjič so se skobacali v avtomobil, ki pa se je že po nekaj sto metrov vožnje prekucnil v obcestni jarek, kjer je obležala tudi s toliko skrbnostjo spečena torta za Herriota. Vodi ii vi torpedi Iz Ria de Janeira poročajo, da je zgradil ondotni inženjer de Mendoca nov torpedo. ki predstavlia senzacijo svoje vrste. Ta torpedo ima svf lstvo. da se giMje ne le v smeri, kakor je bil rastrelien. ampak se da ravnati s pomočio električnih valov Akciiski r&dii toroeda znaša 80 km in če izstrelek ne doseže cilja, se vrže sam od sebe l&i buunerang nazaj odkoder je prišel. kolo, bodisi pri stopanju na razgledne stolpe itd. Včasih zadostuje že kakšna krivulja ceste, da povzroči takšno omotico. Ta naraščaje ča negotovost je tista, ki po naziranju prof. Flescha vodi do počasnejše hoje, ki je pravi znak starosti. Ta negotovost pa nikakor ni istovetna z nazadovanjem pravega čuta ravnotežja, kajti v tem prvem stadiju je sluh večinoma še nedotaknjen — dokaz za to, da je čut ravnovesja, ki ima svoj sedež baš v slu-hovnem organu, še normalen. Pravi vzrok bo v neki centralni spremembi, ki je v zvezi z naraščajočimi leti in ki je sorodna motnjam spomina, ki se javljajo isto tako v višji starostni debi. Zračni naskok na Mount Everest V Angliji pripravljajo sedaj naskok M Mount Everest. Gre za naskok posebne vrste, ki še nima primere v zgodovini — namreč z letalom. Letalo se bo moralo v ta namen dvigniti najmanj v višino 10.675 metrov V njem bo poleg pilota tudi fotograf, ki bo snemal slike gorskih vršacev in ledenikov. Vodstvo ekspedicije je v rokah dveh polkovnikov a/ngleške vojske, P. T. Ether-tona in L. V. Blakerja. Pilotiral bo 29 letni lond Clydesdale, amaterski letalec, ki pa je zelo zanesljiv in izvežban. Lord Clvdeshale je sin vojvode Hamiltonskega Njegovo letalo bo opremljeno z vsemi pripomočki za takšno odpravo. Posebnost bodo naprave za kisik, ki bodo omogočal« letalca, de se dvigne v velike višine. Ne-pelski maiharadža je že dovolil, da sme ekspedicija starta ti z njegovega ozemlja. Podoba je torej, da bodo to pot Everestu res zrasli — čez glavo. K stoletnici cigarete Letos obhaja cigareta stoletnico svojega postanka. »Iznašel« jo je neki egiptski vojak. in sicer v dobi. ko je egiptsiki vojskovodja Ibrahim paša naskakoval sir sik o trd* njavo St. Jean d'A oz ter i/gnal iz nje Turke. V zahvalo za ta junaški rn je poslal vojskovodji njegov tast, tedanji egip^ski podkralj, sveženj tobaka ;n nekaj ni p. Nesreča pa je hotela, da je v taborišče priletela sovražna granata in unič;la pir>e. Zdaj so prišli zmagovalci v zadrego ker niso vedeli, kaj početi s tobakom. Slednjič se je nekemu voiiku posvetilo v glavi. Topništvo je uooraMjalo nekakšne tulce rz ;nd-skeiga papirja. V ta papir so zavijali smodnik 7a basanie tonov Vojak je poskušal, če ne Ki se dal tulec napolniti tudi s tobakom. Poskus je uspel in prva cigareta je bila tu. Plače najvišjih francoskih uradnikov V tr^-utku, ko si celo bogati Francozi prizadevajo s štednjo v državnem gospodarstvu, bo zanimalo marsikoga, kako plačuje Francija sveje najvišje reprezen-tante. Podatke posnemamo iz nekega pariškega lista in so večinoma novi. Predsednik republike ima skupnih dohodkov 3 milijone 600.000 fr. na leto. Ministri imajo 180.000 frankov letne plače. Ministrski predsednik je v tem pogledu popolnoma izenačen s svojimi tovariši za zeleno mizo. Od te plače pa se vsakemu ministru odtegne vsota, ki jo prejema kot poslanec ali senator. Poslanci dobivajo 60.000 frankov letno. Od te vsote je 33.000 frankev podvrženih davčnim obremenitvam za dohodnino, ostalih 27.000 frankov je davka prostih. Teoretično so francoski ministri plačani dnevno, kajti če je kdo v vladi, ki pade po dveh dneh, samo 48 ur, Ima takšen minister pravico do plače samo za čas, dokler je bil res minister. Okostje nodozavra Kurator oddelka za okamenine v new-yorškem muzeju za kulturno zgodovino dr. Barnum Brown sporoča javnosti, da se mu je posrečilo odkriti popolno okostje nodozavra, živali, ki je živela v predpo-topni debi na zemlji. Doslej je bilo o tem velikanu znanih le nekaj kosti, ki so jih našli pred 40 leti. Do tistega odkritja pa niso vedeli o lodozav-ru sploh ničesar. Ncvo okostje, ki je ležalo v precej gk bokih sklaaovih krede, je odkril dr. Brown 50 km južno od Billingsa v Montani. Okostje je, kakor rečeno, popolno, manjkajo le neki deli glave, čeprav je spadal nodozaver k dinozavrom, je bila ta pošast vendar manjša cd slednjih, zato pa jih je presegala po širokosti konstitu-cije. Primerek dr. Browna je dolg 4 m in pol in nad 2 m širok. Pokrivale so ga nekakšne ogromne luskine, v malem podobne ščitu, kot so ga rabili stari vojščaki. Stari-noslovci cenijo starost najdenega okostja na 100 milijonov let. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« greneica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Siamski dvojčici Daisy bi Violeta Hilton sta pred kratkim postali ameriški državljanki. Na sliki ju vidimo pri prisegi v državi Texas Avtomobilska nezgoda skladatelja Ravela Francoski skladatelj Ravel re doživel neljubo avtomobilsko nesrečo. Njegovo vozilo je te dni z vso silovitostjo zavoiz\lo v obcestno svetrljko. Ravel je bil pri tem ranjen na životu in čelu. Temeljni kamen za spomenik žrtvam „R 101" V Beauvaisu, kjer je zadela katastrofa angleški vodljiv zrakoplov »R 101«, pri čemer se je smrtno ponesrečilo 54 oseb, so pred dnevi položili temeljni kamen za spomenik ponesrečencem. Na sliki vidimo angleškega poslanika v Parizu lorda Tyrella, ki udarja s kladivom po fundamentu, na katerem bo stal spomenik Rešitev ponesrečenega letalca Dva dneva so po evropskih in ameriških listih strašila poročila, da grozi pogin nemškemu letalcu Gronau-u, ki se je ponesrečil na poletu okolu sveta. Prijatelji in znanci pogumnega moža so trepetali v skrbi za njegovo življenje, dokler ni prišla iz Lcndona vest, da se je britski ladji »Karagula« posrečilo najti ponesrečenca v Bengalskem zalivu in rešiti Gronaua ter tri njegove sopotnike. Gronau je bil v trenutku, ko je ladja dospela do njega, nepoškodovan in niti ne preveč izčrpan. Pojasnil je kapitanu rešilne ladje, da je preživel 13 divjih ur na morju. Skušal je večkrat startati, toda aparat je vselej odpovedal in ga je vrglo nazaj na morje. Slednjič je začela vdirati voda v stroje in Gronau in njegovi tovariši so morali na svojo veliko žalost ugotoviti, da letalo polagoma tone. Z valov se ni moglo več dvigniti in radiotelegra-fist je tedaj napel vse moči, da bi priklical pomoč. Letalo je ves čas pošiljalo SOS klice in naznanjalo svojo pozicijo, ki se je zaradi burnega merskega toka neprestano spreminjala. Slednjič se je pojavila na obzorju rešitev. »Karagula« je plula naravnost proti ponesrečencem in potegnila iz letala Gronaua in tri soletalce. Gronau je izjavil, da je njegov hidroplan tako močno poškodovan, da ni misliti na nadaljevanje njegovega poleta okoli sveta. Gronan s tovariši na hldroplann za polet okolu sveta Skrunilci trupel v Tattarmossu V Helsinkih, glavnem mestu Finske, se je zaključil te dni proces, ki je odkril naravnost strahotno brezdno praznoverja. Obtoženih je bilo šest oseb iz kraja Tal-tarmossa in Malmija. da so izvršile celo vrsto izkopav trupel na pokopališču in da so ta trupla pohabili. Tu ne gre za dejanja spolne perverznosti, kakor bi kdo mislil, temveč za dejanje naravnost nepojmljivega praznoverja. Ozadje tega procesa je bilo sledeče: Pred kakšinimi petdesetimi leti je priznal baje neki roparski morilec pred svojim usmrčenjem, da je potopil velik železen zabej z mnogimi dragocenostmi in denarjem v neko »brezdanjo« mlakužo v Taltarmossu. Bajka o tem zakladu, ki je še živa med ondotnim ljudstvom, je napotila skupino ljudi, ki se bavijo s »čarovništvom«, da so začeli iskati ta zaklad. Glava te skupine je neka Ida Vidčnova, ki pripoveduje, da so ji duhovi sporočili, da more dobiti ta zaklad le tedaj, če potopi v mlakužo toliko in toliko različnih delov trupel. Zaklad se bo potem sam dvignil na površje Vidčnovi sta bila najbolj vneta pomogača delavec Saari in hlapec Kal-lio, ki se izdajata isto tako za čarovnika in meniha, da gospodujeta duhovom. Kal-lio je pripovedoval tudi to, da mu je dana moč ozdravljati bolne. Tipi te vrste med finskim ljudstvom, ki tiči deloma še v najbolj črnem srednjeveškem babjever-stvu, niso nič redkega. Kakor v starih po- ganskih časih veruje to ljudstvo še v drt» hove in čarovnike, ki jim pripisuje neomejene moči. Videnova in njeni pomagači so se v polnočnih urah zbirali na pokopališču v MaU miju, odkopavali sveže mrliče ter jim rezali glave in druge ude, ki so jih potem metali v tatarmoško mlako. Pri tem so baje večkrat videli, kako se je zaklad dvigal na površino, a je nato vedno iznova izginil v globečino. Da so se pri teh grozotnih nočnih ekspedicijah posluževali »črnih bukev«, zarotitev in dr. pripomočkov čarovništva, se razume samo po sebi. Pred sodniki so pripovedovali tudi to, da so letošnjo spomlad s svojo magično močjo preprečili pohod lapcvcev na Helsinke. Sploh so kazali, da so trdno prepričani o stvarnosti svojega početja in da verujejo neomajno v svoje domnevane skrivnostne sile. Ta prepričanost (ali duševna manjvrednost, kakor jo imenuje razsodba) je bila tudi vzrok, da se je proces končal z razmeroma milimi kaznimi. Vidčnovo so kot voditeljico in sotrudnico v 18 primerih skrunitve trupel obsodili na 2 leti ječe, Saarija radi 18 pohabitve trupel na 3 leta, Kallioja zaradi 13 skrunitev na 2 leti in pol. Četrti obtoženec, neki mladenič, je bil pogojno obsojen, dve ženski pa sta bili oproščeni. Po svetu je zbudil ta proceg veliko senzacijo, saj je pokazal še enkrat, da se človeštvo 20. stoletja še davno ni osvrbodilo mračnih in barbarskih vplivov srednjega veka. Drobne zanimivosti Najnižje temperature na zemlji Švedski polarni raziskovalec Sverdriip je izjavil, da je docela zgrešano naziranje, da je Verhojansk najbolj mrzel krajana svetu. V notranjosti Gronlanda so "očke, kjer doseže mraz 80 do Q0 stopinj C pod ničlo. Wegenerjeva odprava je v anski zirni v teh krajih izmerila najnižjo tempe* raturo 65 stopinj pod ničlo. Vulkanski pepel uničuje čebele Veliki vulkanski izbruhi v Andah pred nekoliko meseci kažejo še sedaj svoje kvarne posledice. Kakor poročajo iz on dotnih krajev, poginjajo čebele v množinah. Preiskava je dognala, da bo vzrok bržkone v tem, da so c stali v cvetih ostanki vulkanskega pepela in ti ostanki vsebujejo soli, ki jih čebele vsrkavajo z nektarjem in jih ne prenesejo. Na poti domov padajo na tla in poginjajo Muhasti milijonar 50 letni miliionaT Moretanari, ki živi v Bologni, je deponiral pri nekem brivcu 20.000 lir z željo, da bi si dale vse ženske ostrici lase. K brivcu je res prišlo kakšnih 100 žensk, ki so se poslužile mili jonarjeve ugodnosti, potem pa je bilo glorije konec, kajti policija je izvedela za stvar in ustavila obrat. Vojna na Oran Chaco Iz Asunciona poročajo, da so paraigvaj-ski vojaški oddelki zavzeli utrdlbi Rami-rez in Yukra ter uničili bolivijski bataljon, nekaj nasprotnikov pa tudi ujeli. Nove francoske podmornice Francosko mornariško ministrstvo je naroČilo dve podmornici tipa »Promethee« po 1500 ton. V novembra bodo v Cher-bourgu splovili podmornico »Glorieux«. Največji most na svetu Ameriška vlada je sklenila začeti z gradnjo mostu nad zalivom v San Fran-ciecu. Gradnja se bo začela samo zato, da se nekoliko omili brezposelnost. Vlost bo dolg 7.2 km in bo torej najd^jši na svetu Nič več napitnine Dunajski hotelirji, restavraterji in gostilničarji so sklenili odpraviti napitnino. Namestu miloščine, ki jo gosti dajejo natakarjem. se bo uvedel sistem višjega zaračunavanja v gotovem odstotku. Tudi kavarnarji so se pridružili tej pobudi, ki bo, kakor kaže, dekončno uredila vprašanje napitnine. Električna igla proti smrčunom Angleškemu patentnemu uradu v Lorr" donu je bil nedavno prijavljen patent epa« ratuTe proti smrčanju. Nad posteljo t-mr-čuna se obesi mikrofon in če smrčanje preseže mero znosi jivosti, začne smrčeče ga človeka pikati elektrina igla. Aparat deluje, dokler se zaspanec ne zdrami. Angleški listi sprašujejo, kao bo tako bedast, da 6i bo nabavil takšno mučilo. ANEKDOTA Pri neki soareji v odlični angleški druž. bi igra mister Trench šah z mlado damo, ki obvlada igro zelo dobro. Mister Trench je že malce star m trepeče v večni bojazni, da ga bo zadel mrtvoud. Sredi igre se mahoma dvigne, postane mrtvaško bled in pade nazaj v stol. Prestrašena dražba se zbere okrog njega in ga vprašuje, kaj mu je. »Kar sem že dolgo pričakoval, se je zgodilo«, odvrne Trench, »na desni strani me je zadel mrtvoud!« — »A kako, to je vendar nemogoče!« — »Res je, res«, pravi Trench, »vščipnil sem se v nogo in nisem ničesar čutil.« — »če je tako, potem se ne bojte«, se zasmeje njegova protivnica pri šahovnici »noga, ki ste jo vščipnili, je bila moja noga!« Vsak dan ena »Dovolite vprašanje: Kako naj vam po« češem lase, na desno ah na lert?« fflttcbrt Zdvaco: 166 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Pred vsem tega, da zahtevate od parlametrtskega sodišča, da poveri regentstvo kraljici materi — brez vseh omejitev m pogojev, M jih je kralj določil.« »Ali... To menda ne spada v področje tega sodišča.« »•Treba je ustvariti prvi primer, pa bo spadalo,« je hladno odvrnil Acquaviva. »Prav, prav! Z dvema stotnijama francoske m švicarske garde in stotnijo svojih plemičev se upam doseči od teh gospodov vse, karkoli komu drago. Vem, kako je treba govoriti z njimi,« je porogljivo rekel d'Epernon in udaril po ročniku svojega meča. Nato je dodal: »Ko pride odločilni trenutek, se kraljica lahko zanese name.« Trenutek ali dva so vsi trije molčali. Leonora se je milo smehljala in gledala Acquavivo, ki je naposled z zloveščo mirnostjo iz-pregovoril: »Trenutek je prišel, gospod.« DTpemon se je zdrznil in prebledel kakor zid. »Ali je mat kralj —? ...« je za jecljal, a glas se mu je utrgal. »Kralj, gospod vojvoda, je umrl ji v kakor naijponižnejši njegovih podtožnikov,« je odvrnil Acquaviva. Pomolčal >e, nato pa nadaljeval: »Prav ta trenutek se kralj odpravlja iz Lotrvra, brez sipremstva, sam v svoji kočiji. Namenjen je k Sv. Germanu na Trati. Kaj vem kdo je pozabil napojiti njegove konje... ali jih je pa morda preveč napojjl... z močnimi pijačami... res ne vem, kako je bilo.« Vprašujoče se je ozrl na Leonoro. »Mislim, da so dobili preveč piti,« je z drobnim nasmeškom pravila Galigajka. »Da?... Saj res, madame: bodite vi, ki ste sami pripravfli ta dogodek, tako prijazni in pojasnite gospodu vojvodi, kaj se bo zgodilo. »Stvar je kaj preprosta,« je rekla Leonora, takisto mirna kakor menih. »Do mestnega obzidja bodo konji najbrže pridni. Onkraj obzidja se bo pa takoj pokazala razdraženost, povzročena po obilni pijači. Kočijaž bo preslab, da bi mogel krotiti svoje živali. Splašile se bodo in razbile kočijo ob prvi oviri — ako namreč ne planejo z njo v Seino, ki ima prav na tistem kraju dokaj vbjke bregove.« Jehan Hrabri se je vzravnal, tresoč se od jeze in ogorčenja, in zaškripal z zobmi: »O drhal zločinska!« V prvem trenutku je omahoval, ali ne bi planil noter in pri priči pokončal vojvode in meniha. Ta blaznost bi bila Jehana pogubila, kralja pa ne bi bila rešila. A njemu je bilo v tem trenutku samo to na umu, kako bi onemogočil morilski naklep. Na srečo ga je prešinila dobTa misel: »Kralj se odpravlja iz Louvra, konji bodo nekako do mestnega obzidja pridni... Morda lahko pridem še za časa na lice mesta, da preprečim ta podli umor! Na pot!« Komaj si je tako rekel, je že planil in jo kakor vihra udri po stopnicah. Imel je dober spomin; zapomnil si je bil pot, po kateri je bil prišel. To je bila njegova sreča, zakaj drugače bi bil v obširnem dvorcu gotovo zašel. Okolnosti so bile pa take, da je utegnila biti vsaka zamujena sekunda usodna. O tem, kaj mu je storiti še ni imel jasnega pojma. Rekel si js bil: »Na poti« in se res takoj odpravil. A teke4 ni več. Stopa! je s tistimi dolgimi, prožnimi, trdnimi koraki, ki so bili njegova posebnost v vseh nevarnih okolnostih Kmalu je bil na dvorišču. Na Concinijeve opričnike ni več niti mislil. Takisto je bil pozabil, da je bil v tem trenutku vojvoda Epernonski nemara že ukazal, naj ga primejo. Mislil je samo na kralja — na Bertillinega očeta! Nekaj korakov od vrat so stali blizu gospodaričine kočije Roque-taille, Longval Ln Ey.naus ter se smejali in šalili. Razjahali so biii in so zdaj držali konje za povodce. Jehan Hrabri, ki je krenil naravnost proti vragom, je mahoma opazil vse to. Sredi neprestanega direndaja se rti nihče zmenil zanj. Rekli smo, da sam ni jasno vedel, kaj hoče. A pogled na opričnike in njihove konje mu je po bliskovo začrtal pot. »Bogme,« si je dejal, »če streže Concini kralju po življenju, je le pravično, da-ga njegovi konji pomagajo rešiti!« Tako misleč se je mahOma obrnil proti trojici plemičev. Njegovo oko je vešče obletelo konje. Roauetaillev se mu je zdel najboljši. Ubral jo je naravnost proti njemu. Trojica ga je nenadoma zagledala pred seboj, vsega naježenega Ln s plamenečimi očmi. Osuplost nad njegovim nepričakovanim po-javljenjem jim je kar sapo zaprla. Jehan se je smehljal, obenem je bil pa strašen kakor sama ledena groza. »Potrebujem tega konja,« je rekel kratko. »Vzamem si'ga!« Tako govoreč je s trdim prijemom iztrgal Roouetai^u vajeti iz rok in ga pahnil, da je odletel nekaj korakov v stran. iHejo! Pes, razbojnik, rokovniač!« je zatulil Roqitetaille. »Peklenski rokovnjač! Živ je! Tri sto satanov!« sta v en glas zarjovela Eynaus in Longval. Kakor stekla sta se zapodila proti njemu. Repertoarji Drama Začetek ob 20. Sreda. 12.: Zločin iD kazen. Red: Sreda. Četrtek. 13.: Strast pod bresti. Izven. Pre- mijera-Petek, 14.: zaprto. Sobota. 15.: Roksi. Izven. Znižane cene. Nedelja, 16.: Celjski grofje. Izven. Znižane eene. Opera Začetek ob 20. Sreda, 12.: Fra Diavolo. Red B. Dramatizacija romana Zločin ln kazen je imela v naši drami zeio lep, resničen uspeh. Krasnopoljski je v svoji dramatizaciji ohranil vse lepote romana in posamezne prizore predstavljajo člani naše drame v resnici dovršene. Vse vloge z .?. Kraljem na čelu, ki igra Razkolnikova, so izvrstno zasedene. V drami nastopa skoro celotni dramski ansambel; režija je Kreftova. Pri predstavi sodeluje tudi ruski kvartet. Fra Diavolo. Komična opera, ki je pred več kot 100 let.i prišla prvič na oder v Par:zu. je danes prav tako sveža, kakor je bila na premijeri. Njene sladke melodije so ostale prikupne in priljubljene, orkestracija je blesteča ln jo poslušamo z vso naslado in veseljem. Dejanje samo pa Je velezabavno, polno komičnih zapletli jev. Nova premijera ljubljanske drame bo Eugen 0'Ne>ilIova igra v osmih slikah Strast pod bresti v prevodu g.. Frana AJbrecht*. Dejanje se vrši v letu 1850 na f rml ▼ Hov; Angliji. Zasedba posameznih ^loi? >i naslednja: Efrajim Cabot je g. SkrfcteSsft. njegove tri sinove predstavljajo gg. Jerman. Potokar in Levar. Abbie Pntnam je ga. Nablocka. V ostalih vlogah nastopajo ga. Rakarjeva. ga. Gabrijelčiče-va. gg. Sancin, Plut. Murgelj, Plarecki. gdč. Slavčeva, gdč. Kukčeva, gg. Frelich v>eriščak in Brezlger. Dramo je naštudiTal rež:ser g. Bratko Kreft. Inscenacija je g. Tljanlščeva. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sreda. 12.: zaprto. (Gostovanje v Celju-) četrtek. 13. oktobra: Dve nevesti. Red B- CEUSK0 GLKDALI§CE Sreda, 12. ob 20.: Za narodov blagor. Gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru. m življenja m KOPRIVNIK V BOHINJU. Sokolsko društvo Koprivnik v Bohinju r.am sporoča, da 6e otvoritev Sokolskega doma na Ko-privniku 9. t. m. zaradi izredno slabega vremena ni mogla vršiti. Otvoritev se je preložila za nedoločen čas; najbrž pa bo meseca julija 1933. KAMNIK. V nedeljo se je zbralo^ v | kamniškem gasilnem domu prav lepo šte- j vilo delavstva iz smodnišnice. da prisostvuje sestanku zaradi razgovora o usta-novitvi podružnice Narodno strokovne zve« j ze. Poročal je tajnik NSZ g. Kravos. ki je v daljšem govoru orisal delavstvu potrebo ; strokovne organizacije ra ga seznanil z I idejo NSZ. Nato sta govorila še narodni poslanec g. Cerer in g. Ravter. ki sta delavstvo opozarjala na res nujno potrebo organiziranja v svrho uspešnejše socialne zaščite. Oba sta delavstvu priporočala j pristop v vrste NSZ. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki ie prevzel nalogo, ustanoviti podružnico NSZ. Izvleček iz programov Sreda 12. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Samospevi ge. Marije Assejeve. — 20-30: Prvi delavski koncertni večer. — 22: Cas, poročila, prenos iz Zvezde. Četrtek 13. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti- — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Italijanščina. — 19: Načelo gospodarstvenosti in rentabilnosti. — 19.30: Pogovor s poslušal ci. — 20: Prenos z Dunaja. — 22.30: Cas, poročila. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Lahka godba — 20: Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Ruski zbor in balalajke. — 20: Prenos z Dunaja. — 22: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19-15: Godba na pihala. — 20.20: Igra. 22.20: Koncert na orgle. — BRNO 19.30: Prenos opere »Koštana* iz gledališča. — 22.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Lahka glasba. — 20: Orkestralen koncert — 21 Ariie in pesmi. — 22.15: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.55: Petje in klavir. — 17: Komorna glasba-20.05: Beethovnov večer. — 22.15: Plesna glasba. — BERLIN 19.15: Lahka glasba. — 21.10: Orkestralen koncert. — 24: Koncert na orgle. - K0NIGSBERG 19: Mozartove klavirske skladbe. — 20.05: Prenos opere »Carmen« iz gledališča- — MOHLACKER 19.30: Lahka glasba. — 20.30: Pevski večer. — 21.30: Zbori z orkestrom. — BUDIMPEŠTA 17.30: Ariie. — 20.15: Orkestralen kor cert. — 21.45: Instrumentalna glasba. — 23: Ciganska godba. — RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.45: Simfoničen koncert. VETERINARJA mlajšega človeka, SPREJME renomiran zavod za proizvodnjo seruma. Pismene ponudbe poslati na oglasni zavod Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni pret. 409, pod šifro »232«. 12372 KRALJ CIRKUSOV z ogromnim osobjem največjega cirkusa na svetu se ustavi na potovanju iz Bruslja na vzhod za par dni tudi na kratko gostovanje V LJUBLJANI. najlepši, največji, najboljši cirkus. Ne samo 100 ali 500, • ne 1000 ljudi in živali, temveč tudi mase artistov in delavcev, a njegova menežarija je prava Noetova barka. V ogromni areni v premeru 62 metrov moremo videti v roku 3 in pol ure najlepše in naj- senzacijonelnejše predstave. Da^^m c S a • dnevno velikanske količine mesa, ovsa, sena, sla-l cOlljjC • me, kosti, kruha, zelenjadi, konjskega mesa, olja, bencina itd. in išče za svoje osobje več kot 100 nameščenih oseb. _ . Gleich vam prinaša denarja. Prosimo vas, da mu i rgovea ; stavite nujne ponudbe na upravo cirkusa, Ljubljana, fldftčrovfif Ssa ^ zasluži sloves, ki gre pred njim. To potrjuje IJ*?J«j z deli in se ne poslužuje hvalisave, kričeče reklame. V Neaplu, Rimu, Barceloni, Marseju, Parizu, Bruslju, Antvverpnu, Rotterdamu, Amsterdamu, Luksemburgu, Stuttgartu, Kolnu, Breslavi, Pragi itd. je dokazal, da v polni meri zasluži naslov »Kralja cirkusov« z edinstvenostjo svojih predstav, kolosalnim obsegom šotorskega mesta, ki se kotali na tisočih kolesih, naposled z onim edinstvenim izpopolnjevanjem, ki je iz ničesar z jekleno energijo in voljo v dobi 12 let ustanovil največji cirkus. Dvanajst tisoč ljudi ima prostora v ogromnem cirkuškem šotoru, v katerem so samo sedeži z ljudskimi cenami. Prva predstava v Ljubljani bo v ponedeljek 17. oktobra ob 8. zvečer. 9 Najmodernejši aparat za trajno onduln-cijo na dva sistema je prispel! Dama si na poljuben sistem izbere izdelavo ondulacije, s prvovrstno postrežbo in dunajsko šolo, po znižani ceni. Damski salon Polanc Kopitarjeva Ulica 1 12406 Trgovinska oprava in razni inventar za špecerijo zaradi pre-uredbe poceni NA PRODAJ. Ogled in podrobne informacije v trgovini Karol Planinšek, Dunajska cesta štev. 20 (špecerijski oddelek). 12395 Vaši lepi glavici pristoja le lep in moderen klobuček, ki olepša izraz Vašega obraza. — Imamo najnovejše modele za vsak okus in v vseh nabavnih cenah. — Svetujemo strokovno in individuelno. Pri nas kupite BOLJŠE in CENEJŠE! Ivanka Ropret, modistinja. Ljubljana, Dunajska cesta 9/1, IT. dvorišče 12334 Lepa pridobitev za gospodinje iz Gradišča in okolice je vsekakor novo otvorjena trgovina s Špecerijskim, kolonijalnlm blagom in delikatesami Gradišče štev. 4 g, M I RTIČ Gradišče štev. 4 V REN OVIRANI DR. LLCKMANNO VI PALACL Mi vemo, da posebno prvi vtis prav mnogo pomeni, zato smo se bogato založili z izbomim blagom le najodličnejših in popolnoma konkurenčnih dobaviteljev. Zato kupite pri nas res zelo dobro in zelo poceni! z znanjem strojepisja SPREJME takoj veleindustrija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »MOČ«. 12393 PRODAM staroznano in dobroidočo gostilno na kri žišču cest, poleg obratujočega rudnika, z lepim poslopjem ter cca. 19 oralov posestva. — Informacije daje Djuro Ogrizek, — Cesta na Grad 48, Celje. 12366 Za vedno naju je danes po dolgi in mučni bolezni zapustil nad vse ljubljeni soprog oziroma oče, gospod obratovodja Meščanske korporacije v Kamniku Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 13. oktobra ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana — Kamnik, dne 11. oktobra 1932. 12392 Tilka Lorbek, soproga Milena, hči Postani in ostani član Vodnikove družbe! Kazpls _ Direkcija državne željezare u Varešu uabaviče direktnom : pogodbom na dan 26. oktobra 1932 Igo pari cipela sa drvenim djonom Uslovi se mogu dobiti kod Direkcije željezare Vareš za vri-jeme uredovnih sati. Iz kancelarije Direkcije državne željezare u Varešu, broj 10.623/EM 1932. 12378 '•«**' 'Iv ■ fC Zahvala za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prehitre izgube našega nepozabljenega očeta, tasta, deda ter pradeda. gospoda Franca Mladoška Zlasti toplo zahvalo izrekamo g. dr. Hudalistu, preč. duhovščini in vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji potL Brežice — Wien — Šoštanj, dne 10. oktobra 1932. 12387 Rodbine: Kladošek, Kocbek — Czelecz VELIKA NARODNA RAZSTAVA je ODPRTA v Jakopičevem paviljonu (Tivoli). Stotine ljudi prihaja občudovat UMETNOST NAŠEGA NARODA. — Razstava je za odrastle in za mladino inte-resantna in poučna, 11914 Vstopnina ž Din. Odprta je od 8. do 13. to od 14. do 21. Prvikrat se nudi prilika, da tisti, Id ne morejo posetiti podnevi razstave, jim je omogočeno zvečer, ker je paviljon izredno osvetljen! LJUDSKI SAMOPOMOČI v Mariboru izrekam iskreno zahvalo za takojšnje in kulantno izplačilo pripadajoče podpore po smrti gospe Hrovat Ane ter priporočam to eminentno socijalno ustanovo vsakomur. Trbovlje, dne 7. oktobra 1932. 12386 ANDREJ KUKENBERG. Zahvala Vsem, ki so nam ob težki izgubi naše nenadomestljive, nepozabne soproge, mamice itd., gospe Maiitde &lc$man stali ob strani to nas tolažili, vsem, ki so nam na kakršenkoli način izrekli sožalje, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebna hvala C. g. duh. svet. Vekoslavu Cilenšku, župniku poljčanskemu, pevskemu zboru ta godbi žel. glasbenega društva »Drava« za v srce segajoče žalo-stinke, vsem darovalcem vencev ta cvetja ter končno vsem onim, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo blago pokojnico na njeni zadnji poti. Maribor, dne 11. oktobra 1932. 12404 Žalujoči ostali« Zalivala Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo pre-rano umrlo, dobro soprogo ta mamico, gospo V Rožo Ž boga r roj. Celic soprogo narednika vodnika v pokoju - - izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Prisrčna zahvala gg. zdravnikom ta častitim sestram za postrežbo za časa njene bolezni, posebno pa g. tovarnarju Pollaku, ki je radevolje prepeljal našo obolelo mamico domov, ta vsem onim, ki so darovali cvetje, ter vsem, ki so nas tolažili ter nam izkazali svoje sofiutje. 12403 LJubljana, dne 11. oktobra 1932. Žalujoči ostali Cene malim oglasom Zenitve tn d opisovan ja. vsaka beseda DUt Z.— tet enkratna prt-stojbtna sa kifro ali ta dajanje naslove Din 5-—> Oglas* trgovskega ln reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm I,—v Po Din l.— ta besedo se saračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubriks »Kam pm kame, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Sta-novanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije«, mŽtvali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zašlo-tek*, če se s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali služba, plača ta fjfer»:a.bei«. 40995-3 Naj živi iznajditeljski duh! Pnv>.ornK?>t vzhajajoč e pa-tpnt.no predmete za vso de?eio oddamo v prodajo. Oftniiialno zastopnike pro-ti f ikj»mu sprejmemo. Dopise tki (Mr^asimi oddelek Jutra pod šifro »tVpeh je naš«. 41008-3 Trgovski pomočnik Jtpecerij. široke, želi prak-tic.irati v m«i.niufak turni tr-g«.vinj. Ponudbe na oglas. f>i-Lel«k ».Jutra« pod šifro »Prafotii-kamt 18«. 40987-44 Pekovskega učenca pridtnega im poSteo«ra išče pekarna Vremko, Maribor, prai.rotriikova ulica 11. 41029-44 2 mizarska vajenca s»i>re:me taikoj Andilovi« v Romunskega. ulici štev. 34 41019-44 Službo dobi Vsaka t>e»eda SO p»r; za dajani« naslovu ali u Šifro p« 8 Din. (1) Pletilja n.oma vešča »Links-Links« stroja, dobi takoj stailno ra pn»l en je. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40913-1 Začetnico t znanjem slov. in nem-Sk»ga jezika ter po mož. fiosti stenografije, v «ta rOčJtii 18 let. sprejmem v svrbo ko-e«pondence. — C -ij. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod 5'fro »Din 500«. 4OS90-1 Gosnodinjo ki prevzame manjšo tvomiško menzo v lastno oskrbo, iščem. Brezplačno te na razpolago popolna oprema kuhi-nie. dvosobno stano"a-nje. iuč in neka.1 zemljišča. Zahteva se dobra kuharica, kt le snažna gospodinja Ponudbe ua tvornicr- I. Bonač. fColi-čevo pri Domžalah. 40696-1 Čuvaja ali hišnika %a vi'o ta B ! o d n takoj sprejmem. Dobi lepo b^ez p1 -i ~ ti o stanovanje ~obe "n jtuhtaje. ter oprali j« lah ko svoj do=edan"i posel d'a.!je. Idealna prilika tu-dJ vpokojence. TakoiSnje ponndbp z os-oKnimi podajt. V na o?'. oddelek »Jutra« pod značko »Hišnik« 40381-1 Vzgojiteljico T ob(.evan'em v nemščini. sT.-ejniem takoj k trem S.^rhfbvf"z.;rm otrokom. — na nfr1^«. oddelek »Juitra« ood »Nemik.i«. 40060-1 Čevliar. pomočnika dotbro izurjenega v zbitem d u. sBre*ime t.niko: z v^-o oskrbo .Janko Mladi:?, čev. Ijairstvo. Ilaka pni Krškem 40945-1 Dekle jvVSit.pino i.n ma.rljivo. ki 7,na kiuba ti in opraod zJiadk® »Tri prodajalke«. 4f!036-l Izurjeno kuharico »redniTlh le^t, v,t vseh h.i«rei.h del, s[>rej!mfTn takoj Naaloiv v o^latneim oddelku »Juitra«. 40994-1 Deklico s»taw> 16—.18 let. pridm^o in pošten«, vaije.no pospravlja n.ja iin osta-K.h hišniii dri. ki zna tu«ii šiiv«.ti — spremnieim. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 41031-.1 Pletiljo te-ve-žlrano na »Ja.cq'U«.rd« stroj'U sprejme tabnj v stalno si ur//»o M. Pla.hu.tar v Ceiljiu, Sp. Hudiinja št. 44. 41026-1 Dobro službo dobi tisti, ki posodi 16 do 20.000 D:m na sigurno mesto. Dopiise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Do'bra eksistenca«. 41034-1 titrseda 1 Din; ta dajanj« naslova ali za iifro 6 Din Dijaki, fci iščejo imstrukcij«, plačajo vsako be«edo 60 par; za šifro aii z« dajanj« naslova S Din. (4) Šoferska šola Gojko Pipenbacher se J« preselil« na G-ospo svetsko eest/o itev. 1 [pri Figovm oa dvoriSSnV Šoferska šola E. Ceh [bivša Came.rclk<>v» šoferska šola). Dunajska cesta št. 36. £ola u po klicne šoferje tn amaterje Prospekti in pojasnila sa ■if-onj in franko. "290 4 Korepetitorij ia vse jrednješoiske preO mete toštrmrajo strokovn' profesorja. Uspe-b zagot.o^ '.jen cene nrake; revni to skupime na tarifo popust Informacije daje Dopisna '.rsovska šola. Pražaknvs •jltca S/I. S41-4 V^aka be«ed šiifro »Mairljjiva«. 40916-2 Brivski pomočnik dober delaivo«". Wu stflieer išče mestio. Zahteve skromne. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 40898-2 Šofer STJTUTP.il po- prai™. z 'etnun praikso, vajen v s a. k e s a dela. išče službo. Ponudlbe na oglas, mdd-elek »Jutra« pod š^fr-o »Trezen šofer«. 40931-2 Perfektna sobarica ilš?«1 meoto. Naslov pove oglasni odd^Ieik »Jutra«. 40961-2 Servirka išče službo naitaikainice. — Naslov v ogla-smevm oddelku »Ju.ua.«. 40062-2 Perfektna sobarica nomškio gon.-or.eta. z letnimi apričeivadi. veš« a todii kmbe, itšče mesta. — Po-ntuidil^© na oig!asnnh sposofen.ositii, priporoča gospodinjam posre-dno-a.lnii<-a v Šeilenburgovi uilioi 7/1. Brezposelna' dekleta d.obe pren«eišča. — Nairočft se list »Ocepodiinj-ska pomioiomiica«. 40950-2 Prodaialka zrnoma saan.os.tojm ega vod-s.tva, išče mesto v mlekarni. glaščiičarni. ddiikates*, trafiki ali kaj podobnega. Po'ioši kavo.i.:a, Cenj. d.o-p':s.e na r,iglaen.i oddelek »Juitra.« podlbe rta og'asni oddelek »Juitra« pod »Kjerkoli«. 41006-2 Brivski pomočnik d«ber deiavc« i&če službo Naslov v og!as»e6ni!kioim, najmodernejši. ria popolini pri-kpiuček, poceni prodam. — Pojasmiila daje Štefan Ob-laik, Boh. Bistrita št. 94. 409&1-9 Kolesc* ua. Pesed-o. Ogla«! »o oijalnega značaja po 50 par beseda. Za (ta janje naslova ali za šifro S Di«. oeiroma 5 Din. (lil) Moško kolo v najWjšem stainijra poceni na.pnoda.,i v m>e.ha.n.i»ind delavni« na Viču. Cesta na D-bra-vo 4. 46100^-1.1 Avto9moto ] Vs»ka b««Mfe 1 Dio: ; ] z« da Sanj« msionrs ali ! j ta 41fro pa S Din. (10) [ Tovorni avto 2—3 tone. .dohro ohranjen kiiipim tekKvj. Predmosrt ima »Ford« s 3 osmi. J. Dra-•roner, Zagreb, NifooMčova ulica 4. 40856-10 D. K. V. 350 in A ri el 500 Ciw' 0TTV. oba brezhiibna. po niiziki ceni na.prodaj v f^:.ški — Ka.mmiška 19. prelaz kamniške im gorenjske progp. 40996-10 Edgfar Rice Biirronghs: Tarzan, krali džungle DRUGI DEL 84. Ponoči je spal v vrhovih dreves. Ko je baš jedel meso divjega jelena Bare, mu je udaril v nosnice človeški duh, prihajajoč iz velike daljave. Tarzan je kar vztrepetal od veselja. Hitro je skakal z drevesa na drevo in nazadnje opazil globoko pod seboj vojščaka, Id je previdno stopal po džungli. Avto »Marmon - Roosevelt«, osemcilinderskl, nov, za prt, 5 sedežev, 6 gumastih Spelnchenrader, prodaja »Motorimport? Trleste, Via Commercl-ale 7 Informacije daje Avtokiub, LJubljana. 40776-10 Kupilti O&Ua trg. po 1 Dia besed«; i« janj« nasiov« u šifro 5 Dim. — Oglasi »ocialnee« »nagaja t»»-k* beseda 50 par; ta dajanj« oaslov« att ta iifro pa S Din. (7) 2 majhna štedilnika miiana, rabljena, kupi Mati'« Kozinc, Sevnica ob Savi. 40042-7 Vsa-ka (M«ttda 1 Dm: ta lajanj« naslova aii ta iifro pa 5 Dia. fl«) 80.000 Din posojila iščem proti prv.oimestmii vknjižbi na vilo. Ponudbe na ogla.sni oddelek Jutra pod zaaoko »BosojiMio«. 40959-116 20.000 do 30.000 Din posojila iščem za debro vpeljamo, že 20 lte«t obsibojee.o trgovino z mešanim blagom, proti najboljšemu jamstvu. Cenjene pomudUie na oglas, oddelek »Jutra.« pod »T. z m. b.« 40066-16 15.000—20.000 Din zad.ost.uije za vstiop kot tihi druizaibnik. — Prvo leto zasluroilte 80—90.000 Din. Ponudbe na o^las. oddelek »Juitra« pod »Zagrabi pri-liiikio«. 40973-16 Ugodna prilika za varno im diobno naložitev denarja se nudi. Dopise pod šifro »30.000« na oglasni oddelek »Jutra«. 40970-16 Hranilno knjižico LjuMjanstke kreditne bank p od 40.000 Din. kupim. Po-nudbe na podnra. »Ju.t.ra« v Ced'iu pod »K.njii.žica«. 41026-16 Tub »meda t Din: m (U om1«t» aii M H1r» p* 6 DU. pa) Dvoriščni lokal prostoren, s parketom, vo-dovodom in elektriko takoj oddaim Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40650-10 Trgovski lokal ob=.to,.;e<; iiz dveh pr os tonov, oddaim talk-oj v Lepod.vor-sfci uil/io; 3, LTibljana VII. 40964-19 Trgovino in skladišče oddam s februariom na Starem trgu 24. 40948-19 Manišo brivnico kuiplim a.li vzamem v na-iem. Pn.rtndlbe na na«i'ov: F. Stainič. Sisaik. Prerado-vioeva uuica 33/1. 40016-119 Na račun od litra daim gostilno in kuhinjo ziaikom. pa.ru br ez otrok na prometnem kraijn. Žen« miora biitli poštena, dobra kithaTica in vajena 2roRti.l-ne. — Po.raid.be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 10.000«. 40975-'IG Lokal za mlekarno oddam. Nasliov v oarlas. oddelku »Ju.tra«. 40993 19 Pisarniške prostore 2 sobi s posebnim vhodom v mezzaninu poleg glavne r>ošfe oddam « 1. novem hrom. Pismene ponudbe na o s> dajanj« mutUma ali »a šifno p* S Dia. (6) Lepe nagrobne spomenike od 360 Din naprej cazpro iaja Jop. Cih'«f. Liublj« ua. Dunajftka ces.ta St. 69 402766 Ia straniščne cevi (cpš>ka kflm.enina1 dobile le pri firmi Jos. Cilhilaf. stavbeni m*'t<»ri;nl im tvornica cementnih hde'k<»v, Ljub Ijana. Dunaiska cep*a <». 40578-6 Peči na žagovino ttajlboljgega sistema ter ;a ko trpežne izdeluj«1 i.n raz pošilja n« 8 linmo [io-=skii.šnjo R. Jakelj, Slovenj-grade«. 40546 6 Totalna velika prodaja po nizkih cenah. Rje prosti jedilni pribor 120 Dim. svileni da mastmi namizni prt? 30 Dim. sramofoni 350 T>in posteljne garniitiure 250 Dru 6ii»to Alpacca posodi p v veliJci izbiri. Šapiira, Du-no.jsika cesta 36. 41007-6 Dve peči Pom*j« % Htro pa t Dia. (19) I Ota: •M Lokal v Kaimmiku. Sutna 32, oddam takoj v na jem. 40613-17 Veliko delavnico svetlo in euih.0, pripravno za vsako oibrt, odda.m v najem. Poizve se v Ljubljani, Opekarska eesta 31. 40979-17 Vsaka Poseda 1 Din. ta dajanj« aaslova ali za Šifro pa 5 Din. f34'; Jabolka štajerska namizna razpošilja v vsaki količini po povzetju: Pau-er, Braslovče, Savinjska dolina 40810-34 Posest Vsaka booeda 1 Moj m dajanj« nadim al m Mir« pa i Din. (80) Stavbne parcele v solnčroi legi. po 15—60 Din prodam v Brinju — Stožicah na Jerici. Po jas n.ila liaje Herman Jezica, ali pri Forjančku. 40362 20 Vilo s 5 sobami pritik.Knairni, ^n.«f>nda.r. f^slopiem, plek tiriič.n-0 razsvetljavo Ml vodovodom, ter 1 ha stavb, parcel v lej»i legi indiustip'.:sk ega mesta takoj prodam pod ze.lo iKroditnimi poffo^. — Pomiudlbe na oglas. iidde.1ek »Jintra« pod »Lepa le?a«. 40307-20 Zemljišče arondliinano. ob^tnje?« H njiv, traivmkiTv. sa donos nika in poz da. kupim. — Kuipiim tudi lepo posestvo. Ponudbe na podrli. Jutra v f.elju pod šifro »Zem-Ijijšče«. 40914-20 Parcele v D. M. v Polju prodaun tmdH na kniiif.ic« Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41034-30 Enonadstropna hiša šest^tamovam.iska. moderno urejena, »godno naprodaj v Zelem jamii. Zvezna nI. št. 14 — Ljubljana. 40864-30 Strojno mizarstvo z vsemi nepremičninami m premičninami pr.odaan — t.udfi proti hrairal.iM knjižici kateregakoli denarnega zavoda. Naložba denairja je ugodna tudii za tw«t-rokov. njaka. ker je dober najem-n.iik na ra.zpola^o. Pojasnila da.je M. Svajgasaj« Mtai ali munfiluk.p) Dvosob. stanovanie solnčno^ s parketi. oddam v Močniik ovi ulici šterv. 5. Poizve se na Zaloški ee«t,i št. 14. 40000-21 Stanovanje 3 «ob. kopalnice ta priiU klim. zrač.no iin šolnino. ! 1. novembrom oddam mir ni strenki v Mariborski nI. št. 22/1. 40896 21 Trrsob. stanovanje s kn;h'n«o ta priitikliinam' takoj oddam v Mosta.b, Predovičeva »lica štev 9. 40665?! Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam v Novem Vodma.tu. Citrlarje va ulica 33. 40960-21 Stanovanje obsto j e? e fe 4 pob ta vseh priitiklim (kopalnice} poleg kavarna Evropa oddam s 1. novembrom. Pismene po nudibe pod »Prvi novem bor« na oglasni oddelek »Jutra«. 40518-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo, v prižemi ju oddam s 1. novembrom ali takoj v Lepodivorski 3 — Ljubljana VII. 40963-31 Trisob. stanovanje e kopal nioo oddam c 1. novembrom. — Vprašati v Lepodivorski mlfici štev. 3. Ljubljana VII. 40965-2H Trfoob. stanovanje s pritiklinamii oddam takoj aflfi s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »J uitra«. 40982-31 Enosob. stanovanie v lepi in mirni hiši oddam uradnici alii učiteljici — samo eni osebi. Križevni-ška 14 41010-21 Trisob. stanovanje z verando ta kopalnico oddam s 1. novembrom na Tržaški cesti štev. 29/T. 410111-31 Dvosob. stanovanje suho, s koipailnioo, sobo za služkinjo, priitiklinaimi ta vrtom oidam s 1. novem brom za Bežigradom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 409W6-21 Krasno stanovanje 2 sob. kmhimje in priftiiklta oddam t nov-emibrom v vili tik hotela »Rellevue«. Ogledati med 3. in 4. uro. 40991-31 Trisob. stanovanje kom.fort.no, sredi mesta nd dam s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41033-31 Dvosob. stanovanje lepo, s pritiklinami odda.m 9 1. novembrom v Glinški ulici 6. 410:6-31 2 stanovanji enosobno im dvosobno t pritik linami im vrt.om oddam s 1. novembrom. Na slov poive oglasni oddelek »Jutira«. 41033-31 Stanovanja Vmk» boooda 60 » » Aajnjo Mdm U m Miro S Dia. (XI-«) Stanovanje eno- ali dvosobno s knhi njo, t sredini mesta išče ves dam odsotna stranka brez otrefc. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Reden plačnik«. 40012-26 Sobe iiče Vsaka m fejnajt ■> tU— a Di*. (SS^aj Sobo z vw> oskrbo, išče uradnica. Poraudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ».16. oktober«. 40985-33/a Sobico strogo seipariirano, i ešek-briko, ne več kot 10 mi-mrt od rotovža, išče mlad gospod s 16. oktobrom. — Ža.jtrk zb-že'jen. Ponudbe na o^lasnii oddelek Jutra pod značko »150—180 Din« 40974-33/a Sobo s separat. vbodom, i&čem. Ponudbe z naivedbo cene pod »Uradnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 41004-23/a Prazno sobo strogo seperiramo, ali eno sobno stanovanje išče samska gospodična v cen tru. Ponudbe Da oglasn* cnidelek »Jutra« pod šifro »November«. 41031-23/a Sobo odda Kabinet T eentru mesta t>ddam e 15. oktobrom. Ogledati v Knafljevi ulic« štev IS/TJ 40036-23 Sobo s popolno oskrbo ®čem za visok o^o 1 ca v bližinn boi aice, pri solidni to zdravi rodbini. Dopise na nasiov: Poznia.k. Maribor. Trubar jeva 5. 40018 23/a Sobo s posebnim vhodom ta v«i oskrbo oddam v tentru mesta. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 40904 23 Zračno sobo lepo opremljeno, parke tirane, z elektr. razsvetljavo, oddam B 16. oktobrom t. 1. stalni gospodični učiteliinei aili uradnici. — Xaslov v oglasnem oddelku »Jutira«. 40951-23 Lepo sobo opremljeno, oddam poleg Ta^bora » lo. oktobrom. — Skofja uiica št. 10/11 ^esne. 40702-23 1 ali 2 gospoda sprejmem na stanovanje — event. i hra.no. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra« Gospoda (ično) sprejme na stanovanje sa-miostiojna go>sro.] t-^htirik ^ t^iv-oj n^d-ntn nns-iov t o^r.aistiem od^^liku »jRstra-«. 4C«0o6-33 Sobo lepo o«t>reimi>eno, s pospib-Tiim vh-odom s stopi :i6ča. s postrežbo oddam. Po^vp se na Meetnem trgu 17/TT. 40966-23 Mesečno sobo l«mo Ofpremltjeno. s posebnem vbodom takf>i odda Zor, Fiorija.nska alico 16/1 4ri976-23 Solnčno sobo 9 brano ali brer oddam solidnemu pospedn blizu glavnega ko1od'vona — Livarska' ulica 6. 40900-23 Lepo sobo v centru mesta takoj od dn m. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. 40099^-3 Mesečno no 136 Din v skirpn' sobi odda več postelj hotel Tivoli. 41005-23 Prazno sobo parketiirano im s posebnim vhodom oddam. Naslon v offlasnem odde'kn »Jutra« 41012-33 Sobo lepo opreml;eno. raa?sitroS;e seivarirano ta solnčno. od dam boljšemu in stalnprn« gospodu s 15. oktobrom ali 1 novembrom. Na«lov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 41015-23 Sostanovalko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41020-23 Dopisi v Mika keMda t Dia: » iajM>* n.rt.^i «d iUra po • DU. OO Pat in Patachon Piši Hrenova 17/1. 40947-24 Primorje t>viignile pismo v oglasnem oddelku »Juitra«. 40998-24 Ženitve Vsaka hmeda t Din: sa o~jaaj« «osl»s» aH iitrs pa ( DU. CB5) Državni uradnik star 30 let, želi v evrho ženilive znanja z do 23 let stor-o go;ndičoo. Ponudbp z naslovom na ogias. oddelek »Jutra« pod značko »Lepe zunanjosti«. 40978-25 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; u dajanje naslova al« za šifro pa 3 Din. (28) Zavitek j* hnM najden v vlaku Maribor—Ljubi jama. Nasiov v ogasmem oddelku Jutra 40040-28 Din 21'-- „R U B E N S 99 NOVI ROUGE za USTNICE KAKOVOST BREZ TEKMECA C O T Y Glavno zastopstvo Hinko Maver i drug. parfrrmeki oddelek. Zagreb. Praška 6 3(25 Vaa&a I Dtn: sa 4aJonjo tJt ta iib* po * Du (27) Mlada psica rjave harve, se je zgiibč.la. Oddati jo je v Gorujpoivi ulicii št. 10. 41003-27 Dva jazbečarja (Dachs-Brackp) -prvovrstna z rodovnikom prodam. — Poiizve se v hotelu »Hu-bertuis«, Celj«. 41023-27 Vsaka OM^la 1 Dui. i » "ajanj« naslov« al" f za iifro p« .1 Din. (29i j Bencin-motor 5 BP, S«nd5ing Miinchen. za 3000 Din; 1 brezhiben be®«i00 Din; avtomatični brusiilmi stroj za =kobelne nože ia 2800; tnoetra nski ?kobelni <110. za ladijska tla, nov. ta več drugih ra-Hjeniih mizarskih strojev naiprodaj. — Zastopstvo: Teichert & Sohn. Gledali ška ulica 12. 40320-29 Lokomobilo rabljeno, cca 30 HP- sta.ro okoli 20 let. v dobrem stanju kupimo. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lokomobita«. 4«#e