Prvo polletje je za nami Slabša ekonomičnost V prvem polletju smo ustvarili 8,5 milijard skupnega dohodka in presegli lansko obdobje za 86 odstotkov, načrtovani dohodek pa za en odstotek. Produktivnost se je v primerjavi z lani povečala za en odstotek. Na tujem trgu se je dohodek povečal za 11, stopnja pokrivanja uvoza z izvozom pa za en odstotek v primerjavi s preteklim letom. Ustvarili smo 1,6 milijarde dohodka, kije za 10 odstotkov večji od načrtovanega in za 65 odstotkov večji od doseženega v enakem obdobju preteklega leta. Čisti dohodek seje v primerjavi z načrtovanim zmanjšal za 6 odstotkov, v primerjavi z lanskim pa se je povečal za 67 odstotkov. Prispevki in davki so se povečali za 45 odstotkov. Znatno so se povečale tudi obresti, in to v primerjavi z načrtovanimi za 88, v primerjavi z lanskim enakim obdobjem pa kar za 180 odstotkov. Ekonomičnost poslovanja je slabša, saj smo na 100 din porabljenih sredstev prigospodarili samo 15 din dohodka, medtem ko smo lani 17 din. V enakem razmerju so se povečali osebni dohodki delavcev ter akumulacija, ki pripada delovni organizaciji. Povprečni osebni doho- (Nadaljevanje na 2. strani) Izvoz in uvoz v juliju V prvih sedmih mesecih tega leta smo izvozili za 15.122.293 dolarjev. Od tega odpade za izvoz na konvertibilno področje 6.037.261 dolarjev ali 40 odstotkov celotnega izvoza. Planirani skupni izvoz smo tako dosegli z 92,40 odstotki, konvertibilnega pa celo presegli za 5,24 odstotkov. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta smo izvozili za 10,36 odstotkov več, od tega na konvertibilni trg kar za 31 odstotkov več. Stopnja pokritja skupnega uvoza z izvozom je 145,28, konvertibilnega pa 67,69. Na zaposlenega smo izvozili za 6.505 dolarjev blaga. V prvih sedmih mesecih tega leta je Cinkarna uvozila za 10.408.856 dolarjev blaga. Enako obdobje preteklega leta smo presegli za 37,24 odstotkov, uvozili pa smo za 0,33 manj kot smo planirali. Poštnina plačana pri PTT enoti Celje Investicije Novi objekti HALA A - VZDRŽEVANJE V severnem delu cinkarniške-ga prostora že raste nova hala vzdrževalnih obratov - delavnic-Po načrtu bodo gradbena dela zaključena 29. novembra. Selitev mehanične delavnice bo po tekala postopoma, ker predstavitev strojev ne sme predstavljati večje zaustavitve del. v gradnji VEFLON II. Gradbena dela bodo zaključena v pogodbenem roku, to je 1. septembra letos, nato se bo lahko pričela postopna montaža strojev. Objekt stoji ob stari hali Veflona in mu je po velikosti približno enak. (Nadaljevanje na 2. strani) Proizvodnja v juliju V prvih sedmih mesecih tega leta je bila proizvodnja za 0,17 odstotkov večja od načrtovane za to obdobje in za 2,90 odstotkov večja od dosežene v enakem obdobju lanskega leta, čeprav je bil količinski obseg proizvodnje v juliju precej nižji. Zaradi pomanjkanja surovin in remontov je bila ponekod proizvodnja nižja, kot smo načrtovali. Gibanje proizvodnje po posameznih tozdih: TOZD Doseganje plana Doseganje na pret. indeks: plan = 100obd. indeks 1.83 = Strukt. del. 100"/ Metalurgija 96,55 104,99 32.04 Kemija Celje 103,02 9S.53 19,30 Kemija Mozirje 100,99 110,69 6,10 Grafika 99,18 116,91 14,74 Titan dioksid 100,45 95,65 20,51 Veflon 186,61 200,27 7,31 Opomba: Vrednost proizvodnje je preračunana po stalnih cenah 1. 1983 razen tozd Veflon, kjer se vrednoti proizvodnja po tekočih cenah; V stolpcu št. 4 je strukturna udeležba posameznih tozd v DO za kumulativno obdobje. Okrog odlagališča v Bukovžlaku je postavljena nova ograja Foto: Gorenšek Hala Vzdrževanja Foto: Gorenšek Posodobitev proizvodnje v Mozirju Foto: Herlah Pogled na nove investicije. Na levem bregu potoka stojijo stari in novi Veflon ter hala Vzdrževanja Foto: Gorenšek Investicije (Nadaljevanje s prve strani) HALA - MOZIRJE Obnovitvena dela na hali v tozdu Kemija Mozirje tudi potekajo po predvidenem programu. V mesecu avgustu bodo zaključena gradbena in gradbeno-obrtniška dela z zunanjo ureditvijo. Naslednji mesec pa bo montirana tudi oprema in izvršena selitev proizvodnje iz starega obrata premaznih sredstev. Dosluženi obrat bo namenjen skladiščenju surovin. Tako bo končno tej temeljni organizaciji dana možnost normalne proizvodnje premaznih sredstev z možnostjo širšega asortimana, večje zmogljivosti, delavci pa bodo delali v boljših pogojih. DRUGE INVESTICIJE V avgustu bo postavljena ograja okoli odlagališča, izvršena ozelenitev pregrade Bukov-žlak, v septembru pa pričakujemo tehnični pregled na končni zmogljivosti - koti 295. Hkrati bodo potekali tudi tehnični pre- Prvo polletje je za nami (Nadaljevanje s 1. strani) dek na delavca znaša 24.186 din in je za 46 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Ker pa življenjski stroški hitreje naraščajo, realni osebni dohodek pada. Večja proizvodnja V prvem polletju je bila proizvodnja večja za 5,61 odstotkov, če jo primerjamo z enakim gledi nevtralizacije v modrem bakru in strojnice hladilnih naprav v titanovem dioksidu. Vzporedno potekajo še investicijska dela za postavitev naprav za nevtralizacijo s kalcitom, ki bodo zaključena predvidoma v novembru. Urejamo tudi okolico titanovega dioksida. PRODAJNO-NABAVNO SKLADIŠČE DE MARKETING V avgustu se bodo z zamudo pričela vzdrževalna obnovitvena dela pisarniških prostorov in obnova strehe prodajno-nabavnega skladišča DE Marketing. Preselitev Marketinga se predvideva v novembru. Celoten objekt pa bo od Kovinotehne dejansko prevzet v drugi polovici prihodnjega leta, medtem ko je del skladišča že prevzet in v njem skladiščijo že Titanov dioksid, Kemija in tozd Grafika. E- Krivec obdobjem lani. Načrtovani obseg pa je bil presežen za 1,26 odstotkov. K povečanju proizvodnje v delovni organizaciji so največ pripomogle temeljne organizacije Metalurgija (10 %), Kemija Mozirje (11 %) in Grafika (20 %). Nižji obseg proizvodnje ima tozd Titanov dioksid in sicer 98,7 odstotkov. Po temeljnih organizacijah je obseg proizvodnje naslednji: Glede na pret. obd. Glede na plan Metalurgija 110,18 99,29 Kemija Celje 49,36 101,73 Kemija Mozirje 110,65 104,18 Grafika 120,08 95.68 Titanov dioksid 98,73 103,27 Veflon 188,21 146,08 Slabša prodaja V prvem polletju je bila prodaja za 2,28 odstotka manjša od načrtovane. Tuje mišljena prodaja, dosežena na domačem in tujem trgu, izvzeta je le interna. Struktura doseganja je naslednja: prodaja na domačem trgu 72,06 prodaja na tujem trgu 27,94 % V primerjavi z lani se je zmanjšal delež izvoza v skupni prodaji, na račun ustvarjene prodaje na domačem trgu. Ugodno zunanjetrgovinsko poslovanje V prvem polletju smo ustvarili 12-866.098 dolarjev izvoza, kar je za 13 odstotkov več, kot v enakem obdobju lani in za 8 odstotkov manj, kot je bilo načrtovano. Na konvertibilno področje smo izvozili za 4.974.425 dolarjev in tako presegli načrt za en, izvoz v preteklem obdobju pa kar za 22 odstotkov. V celotnem izvozu pomeni to 38,7 odstotkov, kar je boljše, kot v enakem obdobju lani. Naj večji izvoznik med posameznimi tozdi je Titanov dioksid. V celotnem izvozu je njegov delež 83, na konvertibilnem trgu pa 59 odstotkov. Na drugem mestu je Metalurgija z 10 odstotki udeležbe v celotnem izvozu in z 22 na konvertibilnem trgu. Tretji, največji izvoznik je Kemija Celje, ki je v skupnem izvozu sodelovala SPREMEMBE TELEFONSKEGA IMENIKA TOZD Titanov dioksid 640 Direktor TOZD 641 Pomočnik direktorja 642 Tajnica 643 Predstavnik firme KLF Predstavnik firme. KLF 644 Vodja priprave proizvodnje 645 Administracija 646 Vodja tehnološke priprave proizvodnje 647 Tehnologi 648 Vodja operativne priprave proizvodnje Planer Obratovna energetika Evidenca osnovnih sredstev 649 Priprava delovnih sredstev 650 Vodja obratnega laboratorija Pilotni laboratorij 651 Analitski laboratorij 652 Pigmentni laboratorij 653 Priučevanje Tehniki 654 Vodja osnovne proizvodnje 655 Obratovodja črnega dela in nevtralizacije Obratovodja belega dela in priprave surovin 656 Vodja črnega dela 657 Kabina I. - črno mletje 658 Kabina II. - črni del 659 Vodja nevtralizacije 660 Kabina VI. - nevtralizacija RAZNOŽNIK V. ŠTUMBERGER NIKOLIČ KRUGER H. KROGER G. CANKAR FRELIH, KRAŠOVEC KANDOČ MATIČIČ, ŠABAC, CELESTINA BARBOLOVIČ MARCIUS BIZJAK KLAVŽAR GRABAR DEL NEGRO LJUBIČ, KOŽAR BROZ, GORŠEG IMENŠEK RAKOŠ KOLAR ŠINKO PRATNEMER 661 Vodja belega dela Vodja priprave surovin LUKAČ 662 Kabina III. - beli del 663 Vodja končne predelave PAVLJIČ Vodja površinske obdelave ŠPOLJAR Vodja pakirnice MALGAJ 664 Kabina IV. - površinska obdelava 665 Kabina V. - belo mletje 666 Pakirnica 667 Izmenovodje z 7, v konvertibilnem izvozu pa z 18 odstotki. Delovna organizacija je v primerjavi s preteklim obdobjem in načrtom izboljšala stopnjo pokritja uvoza z izvozom, tako v skupni, kot tudi v menjavi z zahodnim tržiščem. Tako je z izvozom presegla uvoz za 66 odstotkov, na en dolar konvertibilnega uvoza pa je ustvarila 0,77 dolarjev konvertibilnega izvoza. Takšni rezultati so bili doseženi predvsem z omejevanjem uvoza ter delnim preusmerjanjem uvoza na klirinško področje. Vrednost uvoza znaša 7.733,112 dolarjev, od tega smo iz konvertibilnega področja uvozili za 6,458.569 dolarjev blaga. V strukturi uvoza odpade največji del na uvoz surovin in repromateriala (kar 89 /), sledi uvoz rezervnih delov (5,51 %), opreme (4,67 %) ter rezervnih delov za investicijsko vzdrževanje. Največji delež uvoza odpade na Metalurgijo 53, Titanov dioksid 18,64 in Grafiko 13,59 odstotkov. Kadrovska problematika -prevelike boleznine Število zaposlenih delavcev se je povečalo za 59, kar je 2,6 odstotkov, če primerjamo stanje z enakim obdobjem lani. Največ se jih je zaposlilo v Transportu, Veflonu, in DSSS- Izkoriščenost delovnega časa je z manjšimi negativnimi odstopanji enaka tako načrtovani, kot doseženi lani. Planirano 82 % Doseženo lani 82,1 % Doseženo letos 81,88 % V povprečju je vsak delavec v prvem polletju letošnjega leta izostal z dela 25 dni, kar je enako, kot v prvem polletju lani. Vendar pa seje povečal odstotek boleznin za 7.49 odstotkov, kar pomeni, daje vsak delavec zaradi bolniškega staleža izostal z dela 13,2 delovnih dni, v preteklem obdobju pa 12 dni. Boleznine do 30 dni 6,8 dni boleznine nad 30 dni v breme DO 3,4 dni boleznine nad 30 dni 3 dni Največje odsotnosti z dela v primerjavi s preteklim obdobjem imajo tudi Veflon, Energetika in Metalurgija, predvsem na račun boleznin. Neto osebni dohodek na zaposlenega po vkalkuliranih urah znaša v prvem polletju 24.175 din, kar je za 42,29 odstotkov več, kot v enakem obdobju lani. Prispevki iz bruto osebnih dohodkov so se v primerjavi s preteklim obdobjem zmanjšali v povprečju za 10,38 odstotkov. D. J. Ukrepi za drugo polletje Napoved poslovanja za drugo polletje ni optimistična, še posebno zato, ker je možnost doseganja dohodka s politiko cen izčrpana. Člani KPO so predvideli nekatere ukrepe, s katerimi moramo obvladati stanje, ki ga imamo ter obdržati tako raven poslovanja, kot je bila dosežena v prvem polletju. Pričakovati je dodatno pomanjkanje surovin za normalno proizvodnjo, zato je potrebno pripraviti dodatni program oskrbe. Ker se plasma naših proizvodov na trgu zaustavlja, je potrebno pripraviti ukrepe za uspešno prodajo. To velja tudi za poslovanje s tujino, kjer moramo skušati odpraviti cenovna nesorazmerja. Več pozornosti moramo posvetiti obvladovanju zalog, zagotavljanju likvidnosti delovne organizacije, največ pa vprašanju oskrbljenosti z devizami. Urediti moramo tudi nekatere dohodkovne odnose med tozdi skupnega pomena in proizvodnimi tozdi na področju transporta in vzdrževanja, kjer je potrebno racionalizirati po- slovanje. Zaradi prekoračitev nekaterih stroškov kot so na primer dnevnice, kilometrina, prevozi na delo, gorivo, delovne obleke, moramo natančneje analizirati stroške in primerno ukrepati. Prevelike odsotnosti z dela je potrebno omejiti in izboljšati intenzivnost dela. Ocenjujemo, da bo za doseganje nalog do korjpa leta potrebno še vejjko-tfuda vseh poslovodnih delavcev, kot tudi vseh zaposlenih, da bomo dosegli takšne rezultate, kot jih imamo v prvem polletju. M. G. Stroške bo potrebno spremljati Vse kaže, da bomo v naslednjem poslovnem letu cene naših proizvodov oblikovali na podlagi ponudbe in povpraševanja na trgu. Od skupnosti za cene ne bomo mogli več zahtevati podražitev. Ostal nam bo samo trg ter prizadevanja za zmanjšanje stroškov ter večjo produktivnost. Zmanjševanje stroškov je tako ena glavnih postavk, ki bo trajno vplivala na prihodnost delovne organizacije. Vendar doslej še ni postala sestavni del našega obnašanja. Za stroške nismo pokazali zadostnega zanimanja, ker smo njihovo rast vedno opravičevali z visoko inflacijo, kar je bil objektiven vzrok, posledica pa je bila apatija. Zato je potrebno najprej uveljaviti prepričanje o nujnem zmanjševanju stroškov v enoti proizvoda kot dejavnost in nalogo, ki mora postati trajnega, nepretrganega značaja. Temu je tudi namenjen članek. Analiza strukture stroškov nam odkriva in potrjuje dejstvo, da je udeležba materiala oziroma njegovih stroškov zelo močno zastopana. Iz poslovnih rezultatov lahko ugotovimo, da en odstotek znižanja materialnih stroškov pomeni v povprečju povečanje dohodka za 4 odstotke oziroma v znesku, šest milijard starih dinarjev, vse to v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Kaj to pomeni za višje osebne dohodke in večjo reprodukcijsko sposobnost delovne organizacije ni potrebno posebej poudarjati. Ukrepi, ki bi bili potrebni za znižanje materialnih stroškov so naslednji: Okvirni podatki ne dopuščajo nobenega dvoma o tem, kako pomembna je nabava materiala z vidika materialnih stroškov. V ta namen bodo potrebne številne tržne analize in primerjave, da bi našli najnižjo tržno ceno surovin in materiala ob iskani stopnji kvalitete. Tudi kadar nimamo možnosti, da bi vplivali ali soodločali o ceni surovin, še obstajajo možnosti, kot je na primer možnost cenejšega prevoza. Zagotoviti je potrebno racionalen pretok materiala in gospodarno skladiščenje, saj nam nerazumnost in negospodarnost na tem področju dodatno povečujeta stroške. Zagotoviti je potrebno bolj strokovno ravnanje z materialom in surovinami pri skladiščenju in internem transportu, saj je tudi to področje velik izvor stroškov. Stvarno je potrebno opredeliti tudi normative pri porabi materiala in surovin. Njihovo nestvarno določanje vodi v nerazumno porabo materiala, ki se kaže v množici odpadkov. Eden izmed vzrokov za velike odpadke je tudi v tem, da prihranki pri materialni porabi niso vključeni kot stimulacijski faktor v obračun osebnih dohodkov. Zmanjšati je potrebno izmet, ki je posledica nestrokovnega ravnanja s stroji. V tem mesecu je bil planirani redni remont kotla za paro v Titanovem dioksidu. Obrat »S« kisline je tako prevzel vso oskrbo s paro v Cinkarni. Da bi to dosegel, je obrat moral obratovati z optimalno zmogljivostjo 450 ton. Pri tem pa je prišlo do Ali bo delovna organizacija poslovala z uspehom ali z izgubo, bodo odločali predvsem fiksni stroški. Pri 50-odstotnem izkoriščanju zmogljivosti bremenijo fiksni stroški ceno proizvoda v dvojnem znesku. To pa je takšna razlika, ki jo bo DO težko prenesla. V prvi polovici letošnjega leta ugotavljamo visok porast fiksnih stroškov, ki so posledica višjih cen porabljene vode, večje porabe dragega pisarniškega materiala in ostalega režijskega materiala, dražje pare in transporta, ki ga je dodatno obremenil še izvoz titanovega dioksida v ZDA, večjih potreb po vzdrževalnih posegih, najemu cistern, večje porabe drobnega inventarja, večjega najema majhnih storitev, večje porabe zaščitnih in delovnih oblačil in varstvenih napitkov, večje porabe pri reprezentanci in večjega števila opravljenih potovanj. Če bomo uspeli navedene stroške spraviti v okvir načrtovanih, hkrati pa povečati izrabo proizvodnih zmogljivosti, bomo zagotovili zadovoljive osebne dohodke in reprodukcijsko sposobnost delovne organizacije. Dušan Jereb znane zamašitve plinskega filtra, in onesnaženja okolja z žveplovimi oksidi. Čiščenje filtrov v obratu kisline, ki je trajalo 60 ur. je povzročilo neenakomerno dobavo pare. Tako je prišlo do izpada proizvodnje v titanovem dioksidu in litoponu, ki sta naj- Manjša proizvodnja Ti02 in litopona Splet okoliščin konec julija letos,je zahteval veliko nevšečnosti, še več pa škode. Škoda na obratu nove »S« kisline, je povzročila tudi izpad proizvodnje v titanovem dioksidu in obratu litopona ter delno v tiskarskih barvah. bolj energetsko odvisna od kon- ta izpad in dosegli načrtovani stantne dobave pare. letni plan proizvodnje do konca Upamo, da bodo delavci v tega leta-prizadetih obratih nadoknadili M. G. Onesnažili smo okolje Skoraj bi minili časi, ko so predstavniki inšpekcijskih služb in organi UNZ ob vsakem onesnaženju v Celju, najprej prišli na kontrolo v Cinkarno, ne glede na krivca, če ne bi bili v zadnjem času spet povzročitelji večine onesnaževanj. Tako smo imeli v letu 1984 večkratne obiske inšpekcijskih služb občinskega inšpektorata: trikrat zaradi izpustov plinov iz kalcinirke ob izpadu obeh elektrofiltrov v TOZD TiO, (april, maj, junij), dvakrat zaradi izpusta olja iz soda v TOZD TiCL, (aprila) in izpust mazuta v TOZD Energetika (julija) ter enkrat zaradi izpusta žveplovega trioksida in dioksida iz obrata S-kisline v TOZD Metalurgija (julija). Zadnji dve onesnaženji 25. julija - žveplovi oksidi in 27. julija -mazut, sta povzročili poleg neposredne škode (izpad proizvodnje. izguba materiala, stroški poravnave povzročene škode) še posredno škodo, ki se kaže: - na padu ugleda naše delovne organizacije, ki je že veliko storila za zmanjšanje škodljivega vpliva na okolico - v novem valu razburjenja delovnih ljudi in občanov Celja ki bo vplival na razprave v skupščinskih klopeh, ko bodo obravnavali naše prošnje o spremembi in opustitvi nalog iz ekološke sanacije ter naše usmeritve, načrtovane v programu dolgoročnega razvoja-Vse našteto zahteva od vseh nas, da izboljšamo tehnološko in delovno disciplino, povečamo in zaostrimo odgovornost in ne nazadnje, da smo obveščeni o stanju varstva okolja v delovni organizaciji. V ta namen naj kratko opišemo zadnji dve onesnaženji. Do izpusta žveplovih oksidov na napravi S-kisline je prišlo zaradi nadpriiiska. Nadpritisk plinov je v vmesnem absorbicij-skem stolpu nastal zaradi zamašitve filtrov (odstranjevalec kapljic) v glavi stolpa s sublimira-nim (kondenziranim) elementarnim žveplom. Vzrok, da žveplo ni popolnoma zgorelo v žveplove okside, ampak samo pre-hlapelo in se nabralo na filtru vmesnega absorbcijskega stolpa, je porušeno razmerje dodajanja zraka in tekočega žvepla Zakaj je prišlo do nepravilnega razmerja je več vzrokov, ki jih ugotavlja strokovna komisija. Ta svojega dela še ni zaključila. Izpust (oblak dima) žveplovih oksidov, ki je trajal okrog 9 minut se je usmeril v smeri Teharij in zajel območje okrog 15 ha. Na tej površini je povzročil dušenje vseh ljudi, ki so bili na prostem. Zlasti je prizadel astmatične. Vidne posledice je povzročil s pojavom ožiga zelenih delov rastlin. Najbolj prizadeti so bili krmna pesa, solata, buče, kumare in travniki. V neposredni bližini je škoda skoraj popolna, na ostalih površinah pa delna, odvisno od lege in oblike zemljišča. Ob prenehanju proizvodnje na S-kislini je tako izpadel tudi glavni vir pare. Tega ni bilo mogoče nadoknaditi s paro iz kotlovnice titanovega dioksida in s paro iz piritne linije KKČ, ker sta bila oba izvora pare v večjem popravilu. Tako je za 60 ur izpadla vsa proizvodnja, za katero je potrebna para. V tem času smo S-kislino ponovno usposobili za obratovanje. O onesnaženju, njenih posledicah in o uporabnosti onesnaženih poljščin, smo občane Celja obvestili preko radia, prizadete krajane KS Teharje pa z dopisom. Vsebino obvestil je sestavil Oddelek za varstvo okolja na osnovi ocene kmetijskega in veterinarskega strokovnjaka, dopolnil pa jo bo na osnovi rezultatov analize Zavoda za socialno medicino in higieno iz Celja. Skupna komisija KS Teharje iz Cinkarne je s sodnim cenilcem za kmetijstvo že ocenila škodo na prizadetem območju. Prav tako je sklicana tudi stalna mešana komisija. Prispele so tudi prijave poškodb laka na vozilih. Odškodninski zahtevki bodo rešeni z neposrednim sodelovanjem prizadetih. Z obvestilom javnosti o nastalem stanju in načini odstranjevanja posledic, smo se izognili nepotrebnemu nemiru med občani. Opisi težav prizadetih ljudi in videz ožganih zelenic ter rastlinja, so priča o škodljivem vplivu v glavnem žveplovega trioksida (803), ki nima dolgotrajnejšega učinka. Izpust mazuta iz kotlovnice TiO, in onesnaženje vodotokov (S-kanal, Vzhodna Ložnica, Hudinja, Voglajna, Savinja itd ) je skoraj sledil onesnaženju z žveplovimi oksidi. Tako so nekateri delavci inšpekcijskih služb in UNZ še bili v Cinkarni, ko jih je oddelek za varstvo okolja obvestil o novem onesnaženju. Do iztekanja mazuta je prišlo, ko so v okviru večjega planiranega popravila v kotlovnici zamenjevali črpalko. Ventil pred črpalko so delavci, ki so opravljali poseg, zaprli, vendar ne dovolj, zato je v času njihove odsotnosti omogočil iztekanje mazuta. Izteklo je okrog 2.000 1 mazuta iz dnevnega rezervoarja, katerega en del so zajeli z zaprtjem kanala v jašku istočne kanalizacije, drugi del pa je stekel v Savinjo- Inšpekcijske službe in člani ribiških družin iz Celja in Štor so ugotovili, da zaradi izliva mazuta niso poginile ribe. Pogled na onesnažene površine naštetih vodotokov pa je bil grozljiv. Za zaključek moramo povedati, da so se v razreševanje in odstranjevanje posledic onesnaženja ter ponovni zagon, nesebično vključili vsi potrebni in dosegljivi poslovodni, vodilni in vodstveni ter strokovni delavci. Pri tem niso gledali na čas, trajanje ali utrujenost. Posebej pa moramo imenovati najbolj požrtvovalne, ki so neposredno izvajali posege. Ti so ne glede na nemogoče pogoje, v najhitrejšem možnem času, uspešno izvedli zastavljen program ponovnega zagona S-kisline. Iz organizacijske enote TOZD Vzdrževanje so bili: Uršič Peter - vodja strokovnega vzdrževanja kislin, Leskovšek Franc - skupinovo-dja strojnega vzdrževanja S-kisline, ključavničarji Šivak Drago, Porecki Branko in Smi-ljanec Marjan ter ostali vzdrževalci kislin. Iz Metalurgije: Bilič Jovo, iz-menovodja S-kisline in delavci s S-kisline: Josipovič Milan, Kosič Drago, Cmok Ladislav, Zu- panc Joža, Bukvič Josip in Ivan-čevič Miladin. Z naštevanjem bi lahko nadaljevali z delavci strokovnih služb DSSS itd., vendar bi vse težko zajeli. Ne smemo pa prezreti vlogo delavca iz Energetike, tov. Stjepana Vincela, ki je na poti iz starega v novi del Cinkarne, pri prehodu čez most na Hudinji opazil v reki plavajoči mazut. O tem je takoj obvestil oddelek za varstvo okolja. Zato naj ne bo odveč, če ponovimo, daje skrb za varovanje okolja, pravica in dolžnost vsakega delavca naše delovne organizacije. Vse primere onesnaženja moramo, tako kot prijave požarov, sporočiti stalni službi gasilcev na telefon, štev.: 494 Dežurni v stalni službi nato izvrši naprej potrebno obveščanje in alarmiranje, da čimprej ustavimo škodljivi vpliv na okolje. Čaka nas dosti dela. Komite za SLO in DS Cinkarne bo dopolnil varnostno-politično oceno, z oceno varstva okolja na septemberski seji. V ta namen bodo strokovne službe skupaj s tozdi pripravile program ukrepov za preprečevanje onesnaženja okolja, da se podobna onesnaženja ne ponovijo. Program mora zajeti preprečevanje - varovanje (npr. izobraževanje o nevarnih snoveh, boljše vzdrževanje) in popravljanje -ozdravitev (npr. sistem zapore, posredovanja, nevtralizacija škodljivega vpliva, sredstva in usposobljenost za poseg). V nasprotnem primeru lahko pričakujemo, da bo družbeno politična skupnost upravičeno predlagala še več zaustavitev in postavljala še več pogojev za naš nadaljni razvoj. KPO in ostali odločilni činitelji v delovni organizaciji bodo morali storiti vse, kar jim nalaga odgovornost, da ne bo potrebno zgraditi za celotno področje Cinkarne »lovilne sklade« iz katere ne bo onesnaženj. Dani Podpečan V jeseni problemska konferenca komunistov O odgovornosti Delovna nedisciplina, neodgovornost, površnost, nedoslednost in neuresničevanje tega, kar se dogovorimo, je očitno ena od najbolj kritičnih slabosti v naši delovni organizaciji. V tem so si bili edini tudi na avgustovski seji predsedstva akcijske konference OO ZK Cinkarne, razširjene s sekretarji osnovnih organizacij tozdov in DSSS, ko so govorili o varnostno političnem položaju v delovni organizaciji. Seznanjeni so bili z nastalo škodo zaradi onesnaženja 25. in 27. julija ter bili mnenja, da je zaostrovanje odgovornosti nujno pri uresničevanju dolgoročnega progra- ma ekološke in ekonomske sanacije. »Če bomo govorili o odgovornosti, moramo začeti pri komunistih«, je dejal sekretar tov. Drev, ter poudaril, da bo zaradi neaktivnosti osnovnih organizacij potrebno zamenjati tudi nekatere funkcionarje po tozdih. To našo bolezen, ki že zelo najeda medsebojne odnose v tovarni, moramo čimprej ozdraviti. Prva in najpomembnejša stvar je izboljšati delovno disciplino, saj vemo kaj in koliko mora storiti posameznik in vsi delavci skupaj, da dosežemo najboljše rezultate. Pri tem pa je seveda nujno tudi izboljšati budnost, preventivo in urejenost vhodov in izhodov iz delovne organizacije ter ustvariti red za lepši videz tovarne. O vsem tem bodo govorili na problemski konferenci komunistov, ki jo načrtujejo v oktobru. Le upamo lahko, da bomo enkrat le prebili stare navade ter začeli uresničevati tisto, kar se bomo na tej konferenci dogovorili. Za morebitno revolucionarno preobrazbo odnosov pa bo potrebno veliko poguma. MG- Nagrade samoupravljal-cem in inovatorjem Ob dnevu samoupravijalcev, 27. julija, so bile že devetič podeljene nagrade »INOVATOR CELJE 83«. Občinska raziskovalna skupnost Celje in občinska konferenca SZDL Celje sta glavna pobudnika te široke in spodbudne akcije na področju inventivne dejavnosti. Moralna in materialna priznanja pa stimulans za številne inovatorje. Slavko Ojdanič, naš uspešen raziskovalec Foto: Pečnik Na predvečer dneva samoupravijalcev je bila v Narodnem domu tradicionalna proslava, na kateri so podelili priznanja in nagrade za najboljše inovacijske dosežke v letu 1983. Hkrati so podelili tudi nagrade samoupravijalcev občine Celje. Na razpis je občinska raziskovalna skupnost prejela 26 prijav iz desetih delovnih organizacij, dve prijavi posameznikov za množično inventivno dejavnost, 5 za raziskovalne delavce in 3 za vodilne in vodstvene delavce. Vsako leto je podeljeno 5 prvih nagrad s plaketo, 10 drugih nagrad s priznanjem za M ID. 3 nagrade razvojno raziskovalnim delavcem in 3 nagrade za vodilne in vodstvene delavce. Iz Cinkarne sta prvo nagrado s plaketo prejela: Vojislav Ružič in Branko Pustoslemšek za teh- nično izboljšavo »Izkoriščanje odpadne toplote iz hladilnikov Alfa Laval na »S« kislini«. Drugo nagrado za inovacijski predlog z netehničnega področja je prejela skupina avtorjev: Zlatko Gruber, Marija Bernjak, Franc Sendelbach, in Jože Smisel za uspešno prenesen in realiziran koristen predlog »Racionalizacija obdelave glavne knjige na naš računalnik. Med razvojno raziskovalnimi delavci je prejel nagrado in priznanje Slavko Ojdanič, za uspešno rešitev več raziskovalnih nalog. Večina nalog tega raziskovalca je realiziranih. Tovariš Ojdanič je tudi uspešen inovator in predsednik inovacijske komisije v DSSS. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo. Maks Pečnik Franc Grabar sprejema priznanje samoupravijalcev (Foto: Pečnik) Podelitev druge nagrade za inovacijski predlog (Foto: Pečnik) Seminar v Radovljici (Foto: Pečnik) Cinkarniški udeleženci seminarja o inventivni dejavnosti junija letos v Radovljici. Seminar je organiziral sindikat kemije in nekovin Slovenije, namenjen pa je bil prav predsednikom in članom inovacijskih komisij in organizatorjem inventivne dejavnosti po kolektivih Slovenije. Taka oblika izobraževanja naj bi vplivala na nadaljnje delo in uspešnejše reševanje inovacij v vsakem tozdu, pa zato pričakujemo še povečanje te dejavnosti. Montaža Lurgi filtra O izdelavi novo rekonstruiranega ohišja lurgi filtra za čiščenje plinov, ki uhajajo iz rotacijskih peči preko čistilnih naprav v ozračje, smo pisali že v lanskem maju. Montažo novega filtra smo prestavili v letošnje leto zaradi različnih, tehtnih razlogov. Gumarska dela so se zavlekla do jeseni, ko že nastopajo hladnejši dnevi, kar pa ni priporočljivo zaradi večje možnosti poškodb na gumi, pa tudi iz uvoza še niso prispeli vsi pripadajoči nadomestni deli. 22-tonsko ohišje so dvignili do 22 metrov visoko (Foto: Šentjurc) V mesecu maju, natančneje 21. maja letos, smo začeli z de-montažo starega in montažo novega B filtra, za kar je bil določen rok 66 dni. Poleg manjših težav ob montaži smo uspeli dokončati vsa dela v 38. dneh, tako daje novi filter začel obratovati s polno zmogljivostjo. Skupina, kije bila odgovorna za montažo filtra, je bila sestavljena iz sodelavcev Cinkarne. Montažna dela so opravljali delavci Metalne, ki so zaposleni pri nas, in s katerimi že dolga leta dobro sodelujemo. Metalna je uporabljala pri montaži svoje štirideset-tonsko dvigalo, saj si brez njega ni mogoče zamisliti tako zahtevnega dviga. Elektri-karsko merilna in plastikarska dela so opravljali cinkarniški vzdrževalci. Pri demontaži cevovodov na vstopni in izstopni strani plina smo s pomočjo strokovnjakov iz gumarnice ugotovili, da je v no-trajnosti cevi guma poškodovana, ter daje potrebna zamenjava, vendar takrat ni bilo na zalogi potrebnega materiala. Takoj po prispeli pošiljki gume,so domači gumarji uspeli pravočasno obložiti notranji del poškodovanih cevi in s tem pripomogli k dogovorjenemu roku montaže. Poleg ostale montaže smo morali okrepiti nosilno konstrukcijo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do večjih vibracij na A filtru, ki je moral obratovati z enkrat večjo zmogljivostjo. Zamenjane so tudi celotne pohodne rešetke na zgornjem in spodnjem pohodnem podestu, saj so stare že ogrožale varnost delavcev, zaposlenih v tem oddelku. Beno Pečar Po poti nove organizacije Prizadevanja za racionalizacijo skladiščno-transportne dejavnosti Cinkarniški delavci se skupno s strokovnjaki iz Zavoda za organizacijo poslovanja iz Ljubljane prizadevajo urediti organizacijo skladiščne dejavnosti in transportnih poti v naši delovni organizaciji. To pa je tudi del dejavnosti, ki izhaja iz leta 1980 sprejete nove organizacije Cinkarne. Šele uvajanje nove organiza- nizaciji, pa tudi kolegijsko vode-cijske strukture v delovni orga- nje delovne organizacije, je spro- žilo pobudo za pospešeno ureditev transporta in skladiščenja v delovni organizaciji. Zavedajoč se zaostajanja, ki postaja že kritično in pomembnosti oz. razsežnosti tega problema, smo v KPO sklenili, da se moramo načrtno lotiti razreševanja problematike pretoka materiala in končnih izdelkov. Tako je KPO januarja oblikoval projekt z naslovom »Kompleksna ureditev skladiščno-transportne dejavnosti v delovni organizaciji« ter imenoval projektno skupino, ki jo vodi Anton Benčina. Pri izvajanju projekta sodelujejo tudi strokovnjaki iz Zavoda za organizacijo poslovanja iz Ljubljane. Osnova za pričetek delaje bila predštudija »analiza skladiščno-transportne dejavnosti v delovni organizaciji«, narejena v letu 1983, ki nakazuje ključne probleme na tem področju. Eden izmed glavnih vzrokov je neustreznost skladiščnih prostorov, ki v znatni meri vpliva na stanje dejavnosti, kakršno je danes. S pridobitvijo prostorov Kovinotehne, naj bi bil ta problem rešen. Projektna skupina je izdelala program nalog, ki jih je potrebno doseči in opredelila okvirne roke. Iz programa so razvidne vse glavne naloge, ki jih je potrebno izvršiti, s tem pa so opredeljena oz. nakazana tudi področja, ki jih bomo uredili: - ureditev skladiščenja surovin in končnih izdelkov na najsodobnejši način v prostorih »Kovinotehne« - racionalizacija in prostorska ureditev obsotječih skladiščnih površin za skladiščenje surovin in končnih izdelkov, ki jih zaradi raznih vzrokov ni smotrno skladiščiti v prostorih »Kovinotehne« - izgradnja proizvodnega sistema za nekatere proizvodne programe - racionalizacija internega transporta - uvedba paletizacije, kot predpogoj za uspešno realizacijo ostalih področij - izgradnja potrebnega infor- macijskega sistema in mor bitnih organizacijskih sprememb - ureditev dohodkovnih odn< sov met tozd Transport i skladiščenje in ostalimi temel nimi organizacijami. Vse te in še ostale naloge, 1 jih bomo med izvajanjem celo nega projekta še ugotovili, s usmerjene k boljši oskrl proizvodnje s surovinami, elim niranju zastojev v skladiščenj in transportu, s tem pa k zman šanju stroškov in doseganj boljših poslovnih rezultatov. Ves projekt bo po terminsker planu zaključen sredi leta 198( ureditev skladiščenja v prostori »Kovinotehne« pa do sredin leta 1985. Predvideni stroški z celoten projekt še niso znan; ocenjujemo jih na tri star milijarde. V prvi fazi poteka delo v ure jevanju skladiščenja in organizi ranju proizvodnje v prostoril »Kovinotehne« ter paletizaciji Opravljene so bile tudi vse pot rebne dodatne analize in ugoto vljene omejitve, na osnovi kate rih je že izdelan koncept prostor ske razporeditve. Tako namenjamo največji, sre dnji prostor A (površina 650( m2) potrebam skladiščenja. Gle de na različnost naših izdelkov smo izbrali štiri različne sisteme - visokoregalni sistem, obstoječ (z zmogljivostjo 1248 paletnih mest) - regalni sistem (2880 paletnih mest) - blok sistem (600 paletnih mest) Razpoložljiva paletna mesta v prostoru A nam ob uporabi omenjenih sistemov zagotavljajo skladiščenje surovin in končnih izdelkov najmanj do leta 1990 oziroma več, saj nam ob sedaj predvideni rasti proizvodnje leta 1990 ostaja še nekaj prostih paletnih mest. Prostor B (2000 m2) namenjamo proizvodnji izdelkov izagro-programa, prostor C (1800 m2) pa proizvodnji izdelkov zaščitnih sredstev za rastline, kalcijevih stearatov in mas za gradbeništvo. Jože Randl Takole pa so se slikali ob otvoritvi doma v Logarski dolini L maja pred 30. leti Foto: Pečnik Prekoračitev nadur Da imamo v naši delovni organizaciji precej nadurnega dela ni novost, čeprav za vsako tako uro stoji bolj ali manj tehten razlog. Do konca julija je bilo dovoljeno po zakonu 48 ur dela preko polnega delovnega časa na mesec na posameznega delavca. Od 1 ■ avgusta dalje pa se je dopustna mera znižala na 30. Prekoračitve so možne le, če jih potrdi organ občinske skupnosti za zaposlovanje. Potrdil še nismo iskali, čeravno smo v nekaterih tozdih (predvsem v Vzdrže- Pravni nasvet vanju in Metalurgiji) prekoračili tudi do 200 nadur. Temeljna organizacija je za tak prekršek lahko kaznovana do 50 tisočakov, odgovorna oseba pa do 5 tisoč din denarne kazni. Sankcije, če jih bomo izvajali, so hude tudi v predlogu našega pravilnika o delovnih razmerjih, saj lahko odgovornemu za tak prekršek preneha delovno razmerje. Delo je torej potrebno organizirati tako, da ne bo za vsako ceno potrebnih nadur. M. G. 12. točka 132. člena tega pravilnika določa, da se šteje ravnanje odgovornega delavca v primeru, ko dopusti, da se v organizacijo združenega dela vnaša alkohol oziroma v primeru, ko opazi pri delavcih alkoholiziranost in ničesar ne ukrene, za hujšo kršitev delovne obveznosti. Vsekakor takšna opredelitev kršitve delovne obveznosti nalaga odgovornim delavcem določene dolžnosti. 17. točka 132. člena pravilnika pa določa, da se ponavljanje lažjih kršitev delovne obveznosti šteje kot hujša kršitev delovne obveznosti. To pomeni, da lahko že več lažjih kršitev delovnih obveznosti povzroči pod pogojem, da še niso zastarene in izbrisane iz disciplinske evidence, da se delavcu izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja- Disciplinske kršitve, ki smo jih opisali, skupaj s tistimi, kijih nismo navedli, čeprav prav tako Anketa med člani ZK predstavljajo novost, brez dvoma zaostrujejo disciplinsko odgovornost, kar samo dokazuje, daje ta odgovornost sestavni del celovite pravne in družbenopolitične odgovornosti. Hkrati pa to nalaga delavskemu svetu, poslovodnim organom, organom samoupravne delavske kontrole, zboru delovne enote, in sindikatu, katerim zgkflti daje pooblastilo, 4a-*t&hko zahtevajo, da se uvede disciplinski postopek ,da uresničujejo takšno pooblastilo odgovorno in pravično, kajti v nekaterih primerih so sami odgovorni, če ne zahtevajo, da se uvede postopek. Natančnejša opredelitev disciplinske odgovornosti nima namena v tem, da bi se na tej podlagi uresničeval povečan pritisk nad določeno kategorijo delavcev, temveč, da bi vsi odgovarjali enako- Tisti, ki delovno obveznost krši, naj za to odgovarja- Drago Dular Novosti v disciplinski odgovornosti Disciplinska odgovornost je sestavni del pravne in družbenopolitične odgovornosti v tem smislu, da se dopolnjuje s pravnimi oblikami odgovornosti, ki se predstavljajo kot kazenska in odškodninska odgovornost ter družbenopolitična odgovornost kot je odpoklic, odstop, nezaupnica. To pomeni, da kazenska in odškodninska odgovornost ne izključuje disciplinske odgovornosti. To dejstvo pa tudi jasno pove, da disciplinska odgovornost v združenem delu ni uresničena. V primeru, da je storjen gospodarski prestopek ali prekršek, odgovarja poleg pravne osebe tudi odgovorna oseba, ki ni nujno vodilni delavec, je pa nujno oseba, ki opravlja zahtevnejša dela- V primeru, ko takšna odgovorna oseba odgovarja kazensko in odškodninsko, ne bo hkrati, do sedaj se je tako dogajalo, odgovarjala tudi disciplinsko. Z drugimi besedami to pomeni, in tudi analize to potrjujejo, da disciplinsko odgovarja le določena kategorija delavcev, čeprav primeri kažejo, da je obseg delavcev, ki kršijo delovne obveznosti in delovno disciplino celovit, tako da zajema vse kategorije delavcev. Novi pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih poskušata disciplinsko odgovornost natančno opredeliti, tako da določata številne nove kršitve delovne obveznosti, od katerih predstavljamo najpomembnejše. Pravilnik o delovnih razmerjih določa v 2. točki 132. člena, da je mogoče delavcu izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja že zaradi enodnevnega izostanka z dela, vendar samo v primeru, da je zaradi tega prišlo do hujše motnje v delovnem procesu. Tako opredeljena hujša kršitev delovne obveznosti postavlja disciplinski komisiji zahtevno nalogo, zato ker mora v vsakem posameznem primeru dokazati hujšo posledico, torej vzročno zvezo med kršiteljevo storitvijo ali opustitvijo in nastankom hujše posledice. Seveda pa bo disciplinska komisija morala dokazati tudi odgovornost za navedeno kršitev. 17. točka 131. člena pravilnika o delovnih razmerjih pa določa, da se ravnanje individualnega poslovodnega organa oziroma predsednika ali podpredsednika kolegijskega poslovodnega organa šteje kot hujša kršitev delovne obveznosti, če v primeru, ko je storjena hujša kršitev delovne obveznosti ne zahteva uvedbe disciplinskega postopka. To pomeni, da mora poslovodni organ v primeru, ko ugotovi, da je storjena hujša kršitev delovne obveznosti, zahtevati, da se proti kršitelju uvede disciplinski postopek. če tega ne stori, sam odgovarja za hujšo kršitev delovne obveznosti. Poslovodni organ lahko po svoji prosti presoji zahteva ali tudi ne, uvedbo disciplinskega postopka samo v primeru, ko je storjena lažja kršitev delovne obveznosti. V primeru, ko je storjena hujša kršitev delovne obveznosti pa proste presoje ni, je le dolžnost podati zahtevo za uvedbo postopka. Vprašani so bili črnogledi Od dvesto zaposlenih delavcev v Kemiji, jih je v osnovni organizaciji Zveze komunistov včlanjeno 15. To je zelo malo, zato sem se odločila za anketo med našimi delavci. Anketirala sem 20 delavcev in jih vprašala: Zakaj so postali člani Zveze komunistov, kako deluje osnovna organizacija, kaj jih moti, kaj bi se moralo spremeniti, kakšno je njihovo mnenje o članarini in podobno. Dobila sem zanimive odgovore, ki pa niso izmišljeni. Večina anketirancev je odgovorila, da je vstopila v organizacijo zato, ker so slišali, da je to ena najboljših. Eni navajajo, da so vstopili v OO ZK zaradi zavednosti, drugi so pričakovali boljšo prihodnost, tretji so mislili, da se bodo laže prerinili do položaja. V sami organizaciji jih moti premajhno delovanje članov, še posebej vodstvenih in vodilnih. Nadalje navajajo, da se program dela ne izvaja, moti jih nepravilen in neodkrit odnos članov ZK nasproti ostalim delavcem. Nihče ne prenese kritike na račun organizacije ali posameznika, čeprav je upravičena. Nekateri pa odgovarjajo, da je delo komunistov dobro. V osnovnih organizacijah bi bilo potrebno člane sproti obveščati o vsem, posebno pa jim ne prikrivati dejstev in jih samo delno obveščati. Menijo, da so za nepravočasno obveščanje krivi redki sestanki, ki so zgolj formalni. Spremeniti bi morali odnos do dela in družbene lastnine. Ne bi smelo biti privilegijev med posamezniki. Člani Zveze komunistov bi se morali zavedati, daje to organi- zacija, ki bi morala biti zgled ostalim. Dokler ne bo osvešče-nja posameznikov, se bo težko kaj spremenilo. Odgovarjajo tudi, da bi bilo potrebno za neiz-vrševanje sklepov in nalog posameznike poklicati na odgovornost in jih primerno kaznovati. Večina sprejetih sklepov pa tako ostane na papirju. Večini članov se zdi članarina previsoka. Nekateri so se izrazili, da je za današnje čase oderuška. Skoraj vse anketirance pa zanima, kam gre ta denar, ki ga ni malo. Vendar vsi na članstvo v organizaciji ne gledajo tako črno, kot je prikazano zgoraj- Nekateri so odgovorili, da je organizacija zelo v redu, le nekatere posamezne stvari bi se morale spremeniti, a ne navajajo, katere. Anketirala sem tudi nečlane, ker sem hotela izvedeti, kaj oni mislijo o članstvu v organizaciji. Večina je odgovorila, da je Zveza komunistov pravilno in dobro zasnovana, le izvaja se ne vse tako, kot bi se moralo. Mnenja so, da se še vedno preveč govori, premalo pa naredi. Vloga komunistov ni tisto, kar naj bi bila. Med nečlani naj omenim tudi nekaj zanimivih odgovorov na vprašanje, zakaj se ne včlanijo: »Tudi jaz bi se včlanil za boljšo prihodnost, pa me še nihče ni povabil!« Rad bi postal član, če bi bila članarina manjša, tako pa že sedaj težko shajam.« »Včlanil bi se, pa si zaradi družinskih razmer ne upam.« Tako kot so povedali anketirani v našem tozdu, bi verjetno tudi v drugih. Najbrž je in bo potrebna večja angažiranost vseh članov osnovnih organizacij Zveze komunistov, pa bodo tudi take kritike sčasoma izginile. Marija Škorjanc Ta primer kaže, da so nevarnosti za poškodbe pri delu prisotne pri vsakem delu in opravilu. Premajhna pazljivost pri delu, ki je najpogostejši vzrok za poškodbe, je tudi v tem primeru »pripomogla« da je prišlo do poškodbe. 1. februarja 1984 je prišlo do poškodbe pri delu v obratu gal-vana. Dva električarja sta pri montaži električne svetilke namesto lestve uporabila viličar, tako, da je eden drugega dvignil na paleti pod strop. Medtem je električar, kije dvigal vilice, premaknil vklopljen viličar, paleta seje stresla, delavec pa je padel z višine okoli 3 m na tla ter si poškodoval desno zapestje. Električar ki je padel, je imel še srečo, ker je utrpel le manjšo poškodbo. Primer poškodbe pove, kako se ne sme delati, oziroma kako lahko pride do poškodbe, tudi hujše, če se delo ne opravlja po predpisih. Šimun Pinjušič Poškodbe pri delu v prvem polletju 1984 Na poti več poškodb kot na delu V prvem polletju 1984 je bilo v naši delovni organizaciji skupaj 48 poškodb pri delu in 18 poškodb na poti na delo in z dela. Zaradi poškodb pri delu je bilo izgubljeno 708 delovnih dni, zaradi poškodb na poti pa 843 delovnih dni. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je letos pripetilo 8 poškodb pri delu manj kot lani, več pa je poškodb na poti in sicer za 8. Zaradi poškodb na delu je bilo letos izgubljeno 135 delovnih dni manj, zaradi poškodb na poti pa 233 delovnih dni več kot lani. iz primerjave podatkov je razvidno, da število in resnost poškodb pri delu sicer upada, zaskrbljuje pa število in resnost poškodb na poti na delo in iz dela. TOZD štev. poškodb pri delu štev. izgubljenih dni DSSS 6 98 Metalurgija 8 106 Kemija Mozirje - - Grafika 1 22 Vzdrževanje 19 290 Transport 2 22 Energetika - - Titanov dioksid 10 136 Veflon 1 14 Skupaj: 48 708 Izlet upokojencev Letošnje srečanje v Postojni in Lipici Pogosto je slišati upravičene kritike, ne samo v naši delovni organizaciji, da se za delavca premalo skrbi. Da delavca poznajo samo toliko časa, dokler aktivno dela in je uspešen pri svojem delu, ko pa gre za dalj časa v bolniški stalež, ga nihče ne obišče, zelo hitro pozabijo nanj, kar pa je posebno boleče za starejše delavce, ki so že dosti pustili v tovarni v obliki minulega dela. 5. junija 1984 seje poškodoval delavec transporta pri čiščenju pirita iz vagona. Žerjavovodja je razkladal pirit z nizkostenskih vagonov ter pri tem z grebalom udaril delavca tako, daje padel z vagona in si pri tem poškodoval levo roko. Delavec je bil zaradi tega v bolniškem staležu 38 delovnih dni. Žerjavovodja je nakladal pirit tedaj, ko so bili na vagonu ljudje ter s tem ogrožal njihovo varnost. To dokazuje tudi poškodba delavca. Ker je žerjavovodja s tem kršil osnovno pravilo varnega dela in pri tem še povzročil poškodbo pri delu, se smatra, da je huje kršil delovno obveznost in je predlagan v disciplinski postopek. 17. aprila 1984 seje poškodoval pri delu delavec strojnega vzdrževanja. Pri izbijanju kovic iz ohišja zobnika je uporabljal prekratek izbijač in se pri tem udaril s kladivom po palcu leve roke. Vzrok za poškodbo je neustrezna uporaba orodja. Isti delavec se je poškodoval pri delu tudi 3. aprila- Pri brušenju drobnega kovinskega obde- lovanca z ročnim brusilnim strojem mu je obdelovanec potegnilo iz roke. Hkrati je z desno roko zadel ob vrtečo brusilno ploščo in si poškodoval desni palec-Delavec bi moral pri tem delu uporabiti klešče in zaščitne rokavice. Še eno nevarno delo žerjavo-vodje. 7. aprila je prišlo do poškodbe v Metalurgiji. Delavec je pritrdil železno paleto za dvig svitkov na žerjav. Žerjavovodja je začel dvigovati, preden je delavec dovolj odstopil od palete. Pri tem je paleta zanihala in mu poškodovala desno golen in gleženj. Žerjavovodja ne bi smel začeti z dvigovanjem palete, dokler se delavec ni odstranil- 2. februarja se je pripetila poškodba pri delu v razdeljevalnici toplega obroka. Na deski za sekanje mesa je delavka rezala kruh za malico. Pri rezanju kruha je imela na deski tudi košaro za kruh. Ko je bila košara polna, jo je prijela, pri tem pa je deska padla na tla ter ji poškodovala nart leve noge. Delavka je bila zaradi tega v staležu 23 delovnih dni. Še slabše se godi upokojencem, saj se je težko navaditi, da nisi več potreben na delovnem mestu, da nimaš več stika s sodelavci. Res je, da si mnogi želijo miru, da se posvetijo svojim problemom in konjičkom, za katere prej ni bilo časa- Najbolj pa so veseli obiska poštarja okrog prvega v mesecu. Naši upokojenci ne morejo trditi, da so pozabljeni. Stalni posredni stik s tovarno jim je naš CINKARNAR, katerega redno pošiljamo vsem. Dokaz, da ga ne vržejo proč,temveč preberejo od začetka do konca je poznavanje vsega, kar se dogaja v Cinkarni in kar prinaša Cinkarnar. Vsebino poznajo celo bolje od nas zaposlenih. Za vsakoletno srečanje poskrbi sindikat, ki organizira izlete ali drugo obliko srečanja že preko 20 let. Ker število upokojencev iz leta v leto narašča, je bilo nujno potrebno izlete organizirati v dveh delih oz. dva dni. Letos je bil izlet naših upokojencev v Postojno in Lipico. Izlet je bil 20 in 21. junija, to je nekoliko prej kakor druga leta, ko so bila ta srečanja organizirana v jeseni. Prvi dan se je izleta udeležilo 230 upokojencev in njihovih življenjskih spremljevalcev, drugi dan pa 225. Pot je vodila iz Celja preko Trojan in Ljubljane v Postojno. Tu so si ogledali znamenito Postojnsko jamo, ki je v teh dneh pričakovala že 20 milijontega obiskovalca. Postojnska jama spada med najlepše kraške jame in je atrakcija za domače in tuje Prihod v Lipico Pred najstarejšo kobilarno Zbrani na skupnem kosilu turiste. S svojo dokumentacijo iz leta 1819 pa dokazuje, da je najstarejši turistični objekt v Jugoslaviji. Njene izredne lepote so si ogledali tudi naši upokojenci, ki so bili zadovoljni in polni vtisov, še posebej tisti, ki so bili v jami prvič- Po ogledu Postojnske jame je pot vodila po avtocesti do Lipice, kjer je bilo tudi skupno kosilo. Prosto popoldne je bilo namenjeno ogledu najstarejše kobilarne pri nas in v svetu. Ustanovljena je bila leta 1580. S kupovanjem - žrebcev v Španiji, Italiji, Nemčiji, Danski in arabskega žrebca, so razvili čisto lipicansko pasmo, ki danes v svetu nekaj pomeni. S sistematičnim treningom pa ti lepi konji poka- žejo svoje prave sposobnosti. Prosto popoldne je omogočilo tudi številne pogovore med upokojenci, obujanje spominov na lepe trenutke, pa tudi težke čase, ki so jih prebili v Cinkarni. Mnogi so začeli prav v naši DO že pred drugo vojno in seveda tudi po njej, ko so bili pogoji dela mnogo težji kakor danes. In kaj pravijo naši bivši sodelavci o vsakoletnih srečanjih? Velika večina je z izleti, ki jih organiziramo vsako leto v drugi kraj naše ožje domovine, s prehrano in organizacijo zadovoljna. Se pa najdejo tudi taki, ki vedno godrnjajo, pa kaj moremo, saj človek ne more iz svoje kože. Po izletu prihajajo v sindikat pismene pohvale - objavlja- mo samo eno: Konferenci osnovnih organizacij sindikata v Cinkarni se iskreno zahvaljujeva za tako dobro organiziran izlet v Postojno. Zahvaljujeva se tudi za vso prijaznost in vljudnost vsem vodičem, še posebej pa tovarišici, ki je bila vodič v avtobusu številka 4. Res, bilo je enkratno! Vsem še enkrat naj lepša hvala. Helena in Martin MLAKAR Čas seje odmikal in treba seje bilo vrniti nazaj v Celje. Z dvema kratkima postankoma, nazadnje na Trojanah, so se vsi srečno vrnili v Celje, od tu pa na svoje domove. Mnogi bodo spet čakali leto dni na ponovno in edino srečanje drugo leto v drugem kraju. Vsem ukokojencem, tudi tistim, ki se izletž^niso udeležili, obilo zdravja in lep pozdrav. Maks Pečnik Skupina udeležencev Postanek v motelu ob avtocesti Poni. Kako majhen je, prikazuje družba z malo več kot dve leti starim fantkom. (Foto: Pečnik Maks) OBVESTILO Udeležence izleta upokojencev Cinkarne obveščamo, da smo na avtobusu našli moški klobuk, katerega lahko lastnik dobi v tajništvo DPO. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem kolektivu Cinkarne za finančno pomoč pri nabavi psa vodiča! telefonist: Jaki KOROŠEC Dobili smo Piknik namesto izleta Tragična vest iz stare valjarne Nesreča ne počiva Nesreča pri delu, ki se je zgodila 3. avgusta v stari valjarni, je terjala smrtno žrtev. Vzrok nesreče še raziskujejo. Kakor vsako leto, tako smo se tudi letos delavci Kemije Celje zbrali 23. junija 1984 pred Cinkarno. Odločili smo se, da en dan preživimo v naravi, na pikniku ob Slivniškem jezeru. Prijavilo seje okrog 80 članov naše temeljne organizacije, seveda jih je potem nekaj tudi manjkalo. Število zgovorno priča, da je bilo zanimanje za piknik precejšnje. Vsi tisti, ki nas je stabilizacija že mahnila po glavi in tisti, ki si niso upali s svojimi motornimi konjički na piknik, smo sedli v avtobus, ki nas je srečno pripeljal do Slivniškega jezera, kjer nas je pozdravilo sonce in vonj po naravi. Tu smo se oborožili, kot kmetje v kmečkih uporih; le s to razliko, da smo nosili vse od pijače, krompirja, paradižnika in mesa. Tako otovorjeni smo prišli do doma. Omočili smo si razmočena grla, ter pripravili malico, ki nam je vsem odlično teknila. Nadaljevali smo s programom, ki si ga je zamislil tov. Mraz Rudi. Pomerili smo se v metanju pikada, v teku v vreči, odbojki, moški pa še v nogometu. Za ženske je bilo še posebej poskrbljeno. Moški so nam pripravili skrivalnice. Skrili so nam tri kartončke z označenimi nagradami. Poskusile smo svojo srečo, vendar je bila le-ta namenjena našim sodelavkam v obratnem laboratoriju, kjer delajo tri naše vrle punce. Vse tri nagrade so odromale k njim. Milica, Micika, kije stikala za rožami in odkrila kartonček ter Zvezdana, so se nam potem pošteno smejale. Tudi v vlečenju vrvi smo se poskusile in ugotovile, da tudi ženske znamo dobro vleči vrv, in se debelim ne damo. Če bi ugotavljali rezultat med eno in drugo stranjo, bi lahko ugotovili, da smo bile približno enake. Ob dobri jedači in pijači ob preverjanju svojih moči, pa se prileže tudi ples. Za dobro glasbo je poskrbel tov. Voga, še posebej pa moram pohvaliti njegovega sina, ki je tako vztrajno igral na harmoniko, da so se še najbolj utrujeni udeleženci zavrteli ob njegovih zvokih. Pa tudi domača pesem je zadonela in se oglašala do poznih večernih ur. Seveda pa piknik ne bi uspel, če ne bi za večerjo priromali na mizo še čevapčiči s čebulo in paradižnikom. Vse je šlo po maslu. Tudi vreme nam je ustreglo kljub temu, da nam je popoldne poslalo malo rosice, in nas malo stuširalo-Pa saj. če smo bili mokri že znotraj, zakaj ne bi bili še zunaj? Dan se je nagibal h kraju in treba se je bilo posloviti od Slivniškega jezera, pa od narave, ki je tako opojno omamila nekatere udeležence, da so jim nekateri morali pomagati do doline. Bilo je prijetno, kot vsako leto in zato si podobnega piknika še želimo. Na koncu bi se rada zahvalila vsem organizatorjem, pa tistim, ki so kakorkoli pripomogli, daje piknik tako dobro uspel. Tridesetletni delavec Franc Skok iz Ptujske gore, drugi va-ljač v valjarni, je imel nalogo očistiti okolico in ohišje valjar-niškega ogrodja. Celotna proga je bila v generalnem popravilu-Med čiščenjem stroja je prišlo do loma nosilnega elementa valja-Tlačna vzmet je izvrgla nosilni drog, težak 48 kilogramov. Vrglo gaje na ohišje stroja, nato je padel v neposredno bližino delavca Skoka, se odbil od tal in Ko je človek prvič in drugič posegel po takem sredstvu, je to storil iz radovednosti, objestnosti, da bi se hitro in brez truda rešil notranje stiske, tako pač, da jo odmakne od sebe, pozabi. Postopno mu sredstvo postane potreba. Da bi mu še prineslo blažilen ali poživljaloč učinek, mora njegovo količino večati. Sredstvo se tako vključi v človekov metabolizem in zato nastopi neprijetna, včasih kar nevarna vegetativna reakcija, če ga človeku odtegnemo. Govorimo o abstinenčnih pojavih (krizi), ki jih je mogoče dokaj naglo prekiniti, če prizadeti spet vzame primerno količino iste ali sorodne snovi. Ko je človek tako daleč, da po takem sredstvu hlepi v glavnem le zato, da si blaži abstinenčne težave, je že vklenjen v začaran krog fizične odvisnosti. Odvisnost od alkohola in alkoholizem je v skupini uživanja opojnih snovi daleč najpogostejša, tudi v naši deželi, najbolj razširjena in tudi najbolj pogubna. Razlikovati moramo zmerno uživanje alkohola od pravega alkoholizma. Navezanost na alkohol se ne javlja pri vseh ljudeh enako. Zlasti sta pomembna dva znaka, ko skušamo alkoholike spraviti v določene kategorije. Prvi: izguba sposobnosti ostati abstinenten - gre za osebe, ki tudi en sam dan ne vzdrže brez udaril delavca po glavi. Zanj je bilo to usodno, saj je po petih dneh nudenja pomoči v celjski bolnišnici umrl. Izdelali so že nov nosilni element, da se proizvodnja lahko nadaljuje. Ob tem pa so kot preventivni ukrep izvedli še zavarovanje nosilnih drogov proti izmetu iz ogrodja, ob morebitnem porušenju nosilnih elementov valjev, ki jih je v proizvodnji osem. alkohola, če pa jih okoliščine v to prisilijo, se hitro pojavijo abstinenčne težave, in drugi: izguba sposobnosti kontrole - v tem primeru alkoholik ostane lahko abstinenten, brez posebnih težav, takoj pa, ko popije kozarec alkoholne pijače, ne more s pitjem prenehati in pije do onemoglosti, oziroma do nezavesti. Pri alkoholikih že površen pregled odkrije, bodisi očitne psihične motnje, bodisi določene osebnostne poteze, kot so na primer čustvena nezrelost, nesposobnost premagovanja težav ali navezovanje ustreznih socialnih kontaktov in prevzemanje odgovornosti, izrazita težnja k begu iz življenjskih stisk, pasivnost v odnosu do sveta, tesnobnost. Alkoholna zasvojenost je torej rezultat dolgoletnega procesa. na začetku katerega je spoznanje, da alkohol lahko prinese človeku olajšanje v njegovih čustvenih stiskah, kar je za nekatere ljudi tako vabljivo- Alkoholik ima oslabljeno sposobnost pod-ružbljanja, ki se kaže v slabši sposobnosti vezanja za zakonskega partnerja, kot tudi v oteženem vključevanju v razne skupine (v soseski, na delovnem mestu ipd). Alkoholiku tudi primanjkuje obstanka glede na zaposlitev. Pomembne so tudi navade družbene skupine, v kateri človek odrašča. Marsikje so vsi Marija Škorjanc Prispevek k boljšemu okolju Celjska gobarska družina Bisernica je pod pokroviteljstvom Cinkarne organizirala skupščino zveze gobarskih družin Slovenije. Zasedanje skupščine je bilo v sklopu praznovanja dvajsetletnice obstoja gobarske družine v Celju- Tako se je tudi Cinkarna s pokroviteljstvom vključila v boj za lepše in čistejše okolje, kajti znano je. da so prav gobarji širom Slovenije zagovorniki in propagandisti varstva okolja. Delovno predsedstvo je pod vodstvom tovarišice Jožice Farčnik sprejelo nekaj pomembnih sklepov. Vsekakor je eden najvažnejših ta, da se čimprej zavzamemo za sprejetje zakona o zaščiti mikoflore. Pomembna točka v omenjenem zakonu naj bi bila tudi carinski predpisi za gobe kajti znano je, da tujci, predvsem Italijani množično nabirajo (ropajo) gobe po naši Primorski in jih nemoteno »uvažajo« v svojo domovino. Skupščina je sprejela tudi nekaj sklepov, s katerimi je zadolžila posamezne komisije, da izvedejo reorganizacijo mikološke zveze Slovenije, ker se v njenem delu čuti pomanjkanje demokratizacije. Skupščino so delegati zaključili s kulturnim programom in plesom. Potek skupščine, kakor tudi opremo prostorov so resnično kvalitetno pripravili člani našega kolektiva, katerim velja v tem primeru vsa zahvala in priznanje. Prav bi bilo, da bi vsi prebrali! Alkoholna odvisnost »Nekaj se v človekovi osebnosti napak utiri, da se z vso svojo bitjo naveže na določene stvari in navade, kot da bi le še izključno od njih pričakoval pristne radosti, rekli bi kar odrešenja, in mu vse drugo postane nepomembno. Ker pa odrešenja od tod ni, in ga ne more biti, temelji njegovo upanje na višanju kvantitete (stvari ali navad), kar pa ga kajpak končno spravi v slepo ulico. Po tem vzorcu se človek lahko naveže na jed, hazard, delo, zlasti pa razne kemijske snovi. To so praviloma psihotropna sredstva, torej tista, ki povzroče določeno duševno spremembo. Odnos človeka do psihotropne snovi se kaže v treh oblikah: uživanju, zlorabi in odvisnosti.« mejniki družbenega dogajanja tako zaznamovani z uživanjem alkohola, da je čudak, kdor se tem navadam ne podredi. Tudi poklic izpostavlja človeka nevarnosti, da zapade v alkoholizem (gostinski delavci, terenski delavci ipd.). Alkoholizem ni dedna motnja- Pogost pojav, da ima alkoholik za očeta alkoholika, si razlagamo tako, da je otrok, ki raste v družini alkoholikov v svojem osebnostnem razvoju pogosto moten, dostopnejši za življenjske strese, ima pa v očetu - alkoholiku vzorec reševanja kritičnih situacij s podporo alkohola. V predalkoholni fazi človek le včasih išče olajšanje v alkoholu, potem pa je iskanje vedno bolj pogosto. O pričetku alkoholizma lahko govorimo tedaj, ko prične človek piti naskrivaj, in ko ga skrbi, da v določenem trenutku ne bo imel na zalogi dovolj pijače. To pa že odkriva, da prizadetemu pomeni alkohol nekaj več, kot ostalim v njegovi okolici, ki imajo sicer tudi navado piti v okviru utirjenih družbenih navad. Izmika se razpravljanju, pogovoru o pijači, kar lahko v tem primeru smatramo kot odraz bojazni, da okolica ne bi opazila, da pije na drug način kot ostali. Ko se tem navadam pridružijo še izgube spomina v obdobju alkoholiziranosti, menimo, da je prizadeti že zabredel v uvodni stadij alkoholne zasvojenosti in ga smemo imenovati alkoholika. Kmalu se pojavi izguba kontrole nad količino zaužite pijače, kar pomeni, da že manjša količina sproži takšno potrebo po nadaljnjem pitju, da preneha prizadeti piti šele tedaj, ko mu je nadaljnje pitje onemogočeno za- radi popolne opitosti. Govorimo o kritični fazi alkoholizma. V tej fazi alkoholik išče opravičila za iztirjanja, ki jih najde v družinskih in delovnih razmerah. Alkoholik sedaj že skuša nadzirati zasvojenost s tem, da si postavlja razna pravila (pred to in to uro ne bom pil, pil bom zmerno, naenkrat ne bom naročil več kot dva dl...), se pa teh pravil praviloma ne drži in jih vedno odlaga na jutri. Postane agresiven do družine in okolice, odmika se od prijateljev, zanemarja delo, ustvarja si zaloge pijače. V začetku tega obdobja občuti alkoholik še stalne očitke vesti, sčasoma pa je vse naperjeno proti domačim in okolju. Prične se neredno hraniti, peša spolna moč, razvijati se začne alkoholna ljubosumnost, vse bolj se pojavlja potreba po jutranjem obroku alkohola. To pa je že prehod v kritično fazo. Nastopi moralno-etični propad, ki ga spremlja tudi pešanje inteligenčnih funkcij. Zniža se toleranca za alkohol (malo popije, pa je pijan), pojavijo se nedoločene bojazni, tresenje, ukvarja se z religioznimi mislimi, ves sistem upravičevanja pred samim seboj se zruši, prizna svoj poraz - postane spontano sposoben za tretiranje. Poleg vseh teh duševnih in osebnostnih sprememb pa nastopajo še telesne posledice: okvara želodčne sluznice, jetrna ciroza, okvara srčne mišice, vnetje trebušne slinavke, spremembe na koži, občasni nevarni padci krvnega sladkorja, atrofija možganskega tkiva. Iz literature: Sudska psihopatologija. Psihiatrija Stane Lošdorfer ALKOHOL - PIJAČA - MAMILO Kaj to pomeni? to je beseda, ki mami ljudi ne kot beseda, bolj kot pijača. Pijača. Mamilo za vsakogar, ki je njen prijatelj, in ne veš, da najboljši prijatelj, sovražnik ti je! Čez čas te prevzame, vse tvoje telo in razum spreffieni. Postaneš mlakuža, nisi več sam svoj gospodar. Njen suženj si in te vklene v okove, ki se težko, zelo težko jih otreseš. Nazadnje si te še bolj prilasti in pozabiš na vse. Počasi zaspiš v njenem objemu! M.S. POSLUŠNI BOLNIK Veselo mi nazdravljaš! »Pijva, saj je sladko, vsaj vedela ne bova, kaj je hudo«! Kaj ti misliš, ti vinjeni bolnik, da boš še mene opijanil? Ne, ne boš me, jaz vem kaj je prav in kaj ne. Tudi ti prenehaj s tem! Res, bil poslušen je bolnik šel z mano je, brez strahu, brez bolečine v srcu. Postal je ta gospod sedaj prijatelj moj, ki vedno mi hvaležen bo, da je zdaj bolj zdrav, ko zapustil je ta splav. M.S. Šport in rekreacija Strelske novice za maj in junij Pomlad je obdobje, ko je dejavnost strelcev v največjem razmahu. Tekmovanja se vrstijo druga za drugim in prav tukaj se vidi, kako so strelci vadili v zimskem obdobju. Program strelske sekcije Cinkarne se je uresničeval po planu-Sodelovali smo na dvoboju Železarna, Štore - Cinkarna, kjer je bil skupni rezultat že objavljen v eni izmed prejšnjih številk glasila. Pa vendar naj ne bo odveč, če še enkrat objavimo rezultate strelcev: Moški so dosegli: Počivalšek 158 krogov, Unetič 166, Kramarič 139, Smeh 172 in Kukovič 170 krogov, žen- ske pa: Umek 156, Botušič 161, Gorenšek 132, Horvat 146 in Derča 148 krogov. Že naslednji teden smo se udeležili spomladanskega občinskega sindikalnega prvenstva Celja, kjer smo prijavili tri ekipe: starejši člani, mlajši člani in članice. Med starejšimi člani so streljali: Kukovič 171, Smeh 170, Unetič 164 in Pečnik 156 krogov. Ekipa je zasedla tretje mesto. Mlajši člani so streljali: Kranjc 165, Mraz 161, Jonke 155, Udovč 148 in Legvart 128 krogov. Ekipa se je uvrstila nekje okrog desetega mesta. Članice: Gorenšek 160. Derča 144, Botušič 131 Tudi letos v septembru bodo planinci startali na tradicionalnem planinskem maratonu, katerega organizator bo tokrat Železarna Štore. krogov, uvrstile pa so se na zadnje mesto, ker ekipa ni bila popolna. Za dan mladosti je strelska sekcija organizirala tradicionalni kontrolni pohod preko An-skega vrha, Huma, na Griček, kjer je bil cilj pohoda. Želja organizatorja je bila, da bi sodelovalo čim več ekip različnih dejavnosti, od civilne in narodne zaščite do športnih sekcij, mladincev, gasilcev, delavcev posameznih tozdov, rezervnih voja- ških starešin in tako dalje. Vendar udeležba na tem pohodu ni izpolnila pričakovanj. Pokazale so se določene slabosti informiranja in tudi drugih oblik komuniciranja, kljub vsem plakatom in osebnim zadolžitvam. Namen takšnega pohoda je, da se ljudje med seboj bolje spoznajo in na koncu preverijo svoje fizične in strelske sposobnosti. Sodelovalo je 14 ekip (ekipa je štela štiri člane). Rezultati pohoda: 1. Mladinci iz tozda Metalurgija 210 točk 2. Nogometna ekipa merilnega obrata tozda Vzdrževanje 208 točk 3. Ekipa narodne zaščite tozda Titanov dioksid 176 točk 4. Ekipa narodne zaščite tozda Metalurgija 174 točk 5. Mladinci iz tozda Titan dioksid 168 točk 6. Gasilci 146 točk 7. Ekipa narodne zaščite tozd Grafika 142 točk 8. Ekipa tekaške sekcije 133 točk 9. Ekipa narodne zaščite tozda Kemije 128 točk 10. Mladinci iz tozda Grafike 127 točk 11. Ekipa narodne zaščite DSSS 116 točk 12. Ekipa narodne zaščite tozd Transport 92 točk 13. Mladinci iz tozda Transport 73 točk 14. Ekipa narodne zaščite tozda Veflon diskvalifik. 7. in 14. junija je potekalo prvenstvo Cinkarne v streljanju z zračno in malokalibrsko puško. Prvak Cinkarne za leto 1984 v streljanju z zračno puško je postal Kukovič Martin s 171. krogi od 200 možnih. Kukovič Martin je namreč absolutni prvak v streljanju, saj je tudi z malokalibrsko puško s 185. krogi od 300 možnih (leže, stoje, kleče) osvojil prvo mesto. Rezultati streljanja z zračno puško: Kukovič 171, Kranjc Novice teniške sekcije CINKARNA V DVOBOJU Z OPEKARNO V mesecu juliju je bil organiziran teniški dvoboj med Opekarno Ljubečna in Cinkarno. Dvoboj se je odigral v Podčetrtku. Ekipi sta bili sestavljeni iz trenutno najboljših igralcev. Rezultat dvoboja je bil 8:2 za Upokojeni so V marcu se je upokojil FRIDERIK ŽNIDAR iz službe kakovosti. Rojen je leta 1927 v Gaberju; ključavničar; prva zaposlitev v EMU; v Cinkarni se je zaposlil leta 1963. Friderik ima za seboj težko življenje- Leto in polje kot šestnajstleten fant preživel v taborišču- Do leta 1966 je delal v mehanični delavnici, nato je 166, Udovč I6l, Gobec 159, Mraz 156 in pri ženskah: Umek 163, Gorenšek 153, Botušič 152, Derča 145 in Horvat 144 krogov. Rezultati streljanja z malokalibrsko puško: Kukovič 185, Kranjc I8l, Gorenšek I8l, Mraz 163, Gobec 159 krogov in tako dalje. Vsem strelcem čestitamo ter jim želimo dobre rezultate v naslednji sezoni. Franc Smeh Cinkarno. Igrali so naslednji igralci: Klinar, Ivančič, Lončar, Pečnik, Hudohmet, Domjanič, Kovač, Šporar, Zupanc in Smeh. Dvoboj je potekal v športnem duhu in bo postal tradicionalen. p. bili zbolel, postal invalid in bil prestavljen na KKČ na vagonsko tehtnico. Nato je nekaj časa delal v žlebarni, nazadnje pa v glavnem laboratoriju, kjer je prijel za vsako delo- Pravi, da nima dlake na jeziku in da ga je to v življenju večkrat teplo. Ni napredoval tako kot je želel, pa tudi osebne sreče ni bilo preveč. Obvestilo Preventivni pregledi Tudi v letošnjem letu bomo v oktobru in novembru organizirali 3-dnevne preventivne preglede v zdravilišču Rogaška Slatina in Radenci. Namen teh pregledov je pravočasno odkrivanje bolezni in nadaljnje pravilno zdravljenje. Pregledi vsebujejo naslednje zdravstvene storitve: V ROGAŠKI SLATINI: - dva zdravniška pregleda (specialist) z odpustnim pismom - laboratorijski izvidi: celotna krvna slika, krvni sladkor KS, sedimentacija, holesterol, sečna kislina, kompletni pregled urina - ostale preiskave: EKG, RTG pljuč in srca - ultrazvočna preiskava Cena sistematskega pregleda znaša 3-000,00 din po osebi, brez penziona. V RADENCIH: - klinični pregled - kontrola telesne teže in določitev idealne telesne teže - EKG v mirovanju - RTG in cikloergometrijski test Preiskana oseba dobi pismeni izvid, navodila za nadaljno diferencialno diagnostično obdelavo, pismena navodila o prehrani, opozorila o škodljivih razvadah, navodila za fizično aktivnost, predpis potrebnih zdravil itd. Cena sistematskega pregleda znaša 4-400,00 din brez penziona. Glede na razpoložljiva sredstva 160.000,00 din,bomo na preventivni pregled poslali približno 32 delavcev. Vsak udeleženec bo plačal storitve po regresni lestvici za preventivno zdravljenje. Vsi zainteresirani se lahko o potrebi takega pregleda posvetujete z zdravnikom in se najkasneje do 14. septembra 1984 prijavite v družbenem standardu. V primeru, da se bo prijavilo preveliko število, se bomo posvetovali z zdravnikom, ki bo izbral najpotrebnejše. Erna KOLAR Veseli se Grobelnega, kjer ima majhno hišico, njivo, vinograd, zajce in kokoši ter mir, ki ga bo tam gotovo užival. Sodelavcem in predpostavljenim se iskreno zahvaljuje za darilo ob slovesu, katerega bo imel, kot pravi, v trajnem spominu. Mi pa mu tudi želimo dolgo in srečno življenje. M. G. Josip GOVEDlC, doma iz Polzele, je bil invalidsko upokojen. V Cinkarni se je zaposlil leta 1959 v topilnici, nato je delal v mrtvi pražarni, pa na kislinah kot kurjač parnih kotlov. Z delom je bil zadovoljen, spomni pa se, da seje včasih v Cinkarni več delalo, prav tako je bila boljša delovna disciplina. Svoj prosti čas bo posvetil delu pri hiši. Sodelavce lepo pozdravlja in jim želi veliko uspeha pri delu- Franjo ŽGAJNER, doma iz Celja, je bil starostno upokojen. Med vojno je bil v taborišču v Schwarzwaldu. Po vojni je delal 2 leti v Železarni na Jesenicah. Leta 1951 seje zaposlil v Cinkarni, kjer je do leta 1960 delal v pražarni, nato pa v gradbenem oddelku kot šamotar. Leta 1972 je bil premeščen v grafiko, kjer je bil naprej brusilec plošč, nato pa rezalec. Spominja se, da so bili v Cinkarni, v preteklosti težji pogoji dela v primerjavi z sedanjimi. Vendar meni. da se je več delalo. Prepričan je, da se v zadnjem času vse preveč časa izgublja na raznih sestankih pravih rezultatov pa ni. Sodelavcem želi veliko uspeha pri delu ter se jim zahvaljuje za sprejem, ki so mu ga pripravili pri odhodu v pokoj. Maks ŽGAJNER, doma iz Arclina je bil starostno upokojen. Po vojni je pričel z delom v Opekarni Ljubečna. Vojaški rok je služil tri leta v Beogradu pri KNOJ. Leta 1950 seje zaposlil v Kemični tovarni Celje, kjer je 12 let delal v obratih minij, galica, litopon, barijev sulfit, natrijev sulfit- Od leta 1962 pa je bil izmenovodja v več obratih kemije in od 1973 dalje izmenovodja v ZnO. Spomni se, kako težki so bili včasih pogoji dela- Zaščitnih sredstev ni bilo, delali so brez rokavic, na leto so prejeli eno obleko, kot obutev so našli co- kle. Kljub temu pa so redno skrbeli za higieno in zaščito pri delu- Neopravičenih izostankov je bilo malo. Ocenjuje, da imajo danes mlajši drugačne delovne navade, kot so jih imeli včasih. Več kot 15 let je aktivno delal v samoupravnih organih (DS, SDS) bil je predsednik IO sindikata, sekretar OO ZK, član stanovanjske komisije. Ocenjuje, daje bila v Cinkarni v preteklosti boljša povezanost in koordinacija v zvezi z delom. Svoj prosti čas bo izkoristil za delo in rekreacijo. Sodelavcem želi veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Marija PLOŠTAJNER, doma iz Celja, je bila upokojena invalidsko. Delala je 9 let v splošni službi kot snažilka. V lanskem letu je imela prometno nesrečo, zaradi katere je postala invalid I. ktg. tako, da se je morala upokojiti. Z delom je bila zadovoljna, manj pa s svojim življenjem, v katerem je imela veliko nesrečnih dogodkov. Kljub vsemu pa z optimizmom gleda v prihodnost. Svojim sodelavcem želi veliko uspeha pri delu. J. O. MIHAELA KAJINA smo v našem glasilu spoznali že lani, ko smo pisali o ljudeh, ki imajo največje socialne težave v naši delovni organizaciji- Že dolgo je v bolniški, sedaj pa je invalidsko upokojen. Dvanajst let dela v topilnici mu je pustilo posledice, saj ni več zdrav. Z ženo bosta z majhno pokojnino in enim šoloobveznim otrokom težko shajala. Nekam zagrenjen je, kajti ni tisti srečnež, ki bi imel trdo kožo pri reševanju težav. Manjka mu vedrine, miru in sprostitve. STEVO ŠEŠlC, rojen 4. 9. 1929 v Bjelovaru; prva zaposli- tev v rudniku rjavega premoga v Bjelovarskih hribih in prihod v Cinkarno leta 1953. Eden od redkih delavcev je, ki je delal 30 let v enem obratu v valjarni kot valjač. Tudi njemu je težko delo pustilo posledice. Postal je invalid in se upokojil. Nismo si mogli kaj, da ga ne bi vprašali kakšno razliko vidi pri mladih in starejših delavcih in stari in novi valjarni. »Največja razlika se čuti pri disciplini. Mladi danes so nedisciplinirani in leni, ker pač razmere dovoljujejo, da dobi zaposlitev drugod in plačo kljub nedelu. Zato tudi velika fluktuaci-ja. Morda se sedaj vračajo stari časi, ko smo vestno in pridno delali, ker smo bili srečni, da smo delo sploh imeli. V novi valjarni ne bi mogel delati. To je za mlade, ki lahko mislijo. Pa tudi navadiš se okolja, pa tudi dela samega.« ODHODNICA Je minilo petintrideset let in čez, odkar bilo zate iger konec je zares, začela so se leta trd’ga dela, a vmes bila obdobja so tud’vesela. Ob letih pravih se nikdar ni vprašalo, koliko časa za počitek bo ostalo, kar naprej se je delalo zagnano, samo. da delo je bilo končano. Že prišla so leta z ljubeznijo prežeta, pa tudi mnogokrat z grenkobo razodeta, saj vrtnica naj vonja še tako dehteče, pod listjem skriva trnje res bodeče. Iznajdljiva družba kmalu je spoznala, kje veselo bo zaključke praznovala, saj je vedela da bodo pogoščena, zaprta vrata ji ne bodo prav nobena. Cena delovne vneme je bila, da samskega stanu nisi zapustila, in bolj minevala so mlada leta, manj za zakonski jarem si bila ogreta. Izgubljene iluzije ti je služba popestrila, vedno nova dela so ti samoto spopolnila, in ko se je končno reorganizacija začela, z elanom polnim si nove naloge prevzela. Dokler bilo denarja je zadosti, se nihče za finance ni sekiral dosti, saj vedno teklo delo je brez težav, se vsak zanesel je. da vse bo prav. Izginjal je denar za investicije začete, nikdar ni bilo dovolj za želje neizpete, Se prav počasi v izgubo je hitelo, in trdo delo se je na likvidnosti začelo. Minevala so leta bridka in nelikvidna, a probleme reševala je vedno roka pridna, se delalo je brez počitka in predaha, da se znova je napolnila prazna kasa. Enkrat pač treba delo je končati, in novemu rodu vajeti v roke dati, na minulem delu počitek si zgraditi, in novim kadrom prostor prepustiti. Cinkarnarji vsi, ki s tabo odhodnico slavimo, ti še mnogo srečnih in zdravih dni želimo, da vedra in zadovoljna kot vedno si bila, v nadaljnem življenju še dolgo bi ostala. Kadrovske spremembe V mesecu juniju je bilo v Cinkarni zaposlenih 2345 delavcev V delovno organizacijo so vstopili: Veladič Fadil, ključavničar za manj zahtevna dela, vzdrževanje, Juršinič Jurij, zidar, vzdrževanje, Pandič Svetislav, strugar za manj zahtevna dela, vzdrževanje, Antolič Boris, strugar za manj zahtevna dela, vzdrževanje, Črnič Josip, ključavničar za manj zahtevna dela, vzdrževanje, Jesenek Jože, ključavničar za manj zahtevna dela, vzdrževanje, Kodrič Avgust, II. valjač, metalurgija, Šeruga Motonoši Jelka, samostojni organizator DSSS, organizacijska služba, Golež Anica, administrator, DSSS, kadrovska služba, Cerar Igor, tehnik v investicijski službi, DSSS, Šmid Vili, I. strojnik, Grafika, Plavčak Stanko, I. skladiščni delavec, Transport, Livaja Zoran, delavec na klarifi-kaciji, TiO,, Popovič Vinko, II. laborant, Ti07, Ovtar Aleksander, gumar, Veflon, Desnica Duško, ključavničar za manj zahtevna dela, vzdrževanje. Iz delovne organizacije so izstopili: Polak Alojzija, čistilka, DSSS, splošna služba, Vrečko Pader Adela, tekoči kontrolor, DSSS, služba kakovosti, Babič Ilija, pakovalec cinkovega prahu, metalurgija, Kavčič Franc, oprav-nik filterskih in mešalnih naprav, kemija Celje, Malič Pero, opravnik naprav za mehansko obdelavo, kemija Celje, Omerovič Omer, ključavničar, vzdrževanje. Velik uspeh alpinistov na Grenlandiji Osvojeni vrh poimenovali po Cinkarni Gora z imenom Cinkarna Bazna tabora na Savinjskem ledeniku Zgornjesavinjska alpinistična sekcija je v juniju uresničila lep in pomemben načrt pod pokroviteljstvom Cinkarne. Sedemčlanska odprava je 6. junija letos krenila na Grenlandijo. Odpravo so sestavljali: Andrej Grudnik, Ana Laznik, Tone Pavlič, Ludvik Petek, Marjana Skorn-šek in Jože Ošep. Vodja odprave je bil Jošt Silvester. S kombijem so potovali na Dansko, od tam pa poleteli z letalom v Sondrestromfjord na zahodno obalo Grenlandije. Z manjšim letalom so potem leteli na vzhod, na letališče Kulusuk, kjer so nekaj dni čakali zaradi zapletov okrog dovoljenja za helikopterski prevoz v notranjost. S helikopterjem so poleteli na še neosvojeni Savinjski ledenik približno 80 km v notranjost otoka. Na tem ledeniku je bila baza odprave. Od tod so se odpravljali na lepe in zahtevne alpinistične vzpone. V petnajstih dneh so skupno opravili 87 vzponov, se povzpeli na 25 vrhov, od tega še 18 neosvojenih in preplezali 14 prvenstvenih kombiniranih plezalnih smeri. Enega od neosvojenih vrhov so poimenovali po Cinkarni. Vreme jim je bilo žal naklonjeno le prvi teden in takrat so tudi opravili pretežni del vzponov. Kasneje seje otoplilo, sneg seje ojužil in zelo seje povečala nevarnost plazov ter padajočega kamenja. Zadnje dneve je začelo deževati in zaradi takšnega po- slabšanja vremena je helikopter priletel po ekipo z dvodnevno zamudo. Alpinistična odprava se je na Dansko vrnila 5. julija, nato pa je zaradi težav s kombijem potrebovala še tri dni do domovine. 8. julija ob 18. uri seje odprava končno vrnila v Mozirje, kjer jim je v imenu pokrovitelja zaželel dobrodošlico in čestital na uspehih, direktor Ferdo Erjavec. Petra Obvestilo sindikata V septembru bo sindikat organiziral prodajo zimskih oblačil in posteljnine na kredit. Posojilo je brez obresti in plačljivo v treh mesečnih obrokih. Obvestila o dnevih prodaje bodo na oglasnih deskah pri vratarnicah. Ob nakupu prinesite s seboj osebno izkaznico in zadnji izplačilni listek. »CINKARNAH« izdaja C inkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 3000 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor, Glavni urednik: Mira Gorenšek, odgovorni urednik: Jože Randl (začasno), oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon: 33-112 interno 359 l isk: Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1 /72 z dne 5.4. 1974.