Upravnistvo t.jubiiana. kUiallieva 6 - Telefon St 3122 3123 3124, 3125 3126. Inseraun >dnž. arh. Stanislavom ter s hčerkama gospo Jugovo in gdčno Matildo mnogo pokojnikovih spoštovalcev, učencev in prijateljev. Uglednega in za naš gospodarski napredek resnično zaslužnega moža bodo na veliki petek ob 16. uri spremili k večnemu počitku na pokopališče na Viču. Viijem Rohrman se je rodil v Novem nestu, kot sin pisarniškega uradnika dne U. maja 1862. V rodnem mestu je obisko-ai osnovno šolo in gimnazijo. Potrebnega ,-eselja za kmetijstvo se je navzel pri svo-•em stricu Matiji Rohrmanu, posestniku n znanem sadjarju v Dobroški vasi pri Skocijanu na Dolenjskem, kamor je zahajal v počitnicah. Po končani VI. gimnaziji se mu je posrečilo dobiti državno Štipendijo za obisk višje kmetijske šole v Tetschen-Liebvverdu na Češkem. To šolo « s pi*vo odliko dovršil leta 1883. že med šol. letom se mu je nudila prilika priti za en mesec v prakso na veleposestvo kneza Thun-a v Perucu, kjer se je bliže seznanil tudi s sladkorno industrijo. Po dovršeni Soli je bil sprejet za kmetijskega prakti-kanta na bivšem cesarskem veleposestvu v črvenem Avjezdu pri Pragi, kjer je ostal do maja 1884 in kjer se je seznanil z raznimi panogami obširnega veleposestva. S 1. majem 1884 je bil imenovan za adjunkta Vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi. Leta 1886. se je s šolo preselil iz Slapa na Grm pri Novem mestu. Leta 1891* je napravil izpit učiteljske usposobljenosti za kmetijske visoke šole na Dunaju ter je bil leta 1907. imenovan za ravnatelja zavoda, na katerem je plo-donosno delal do leta 1919. torej celih 33 let. Tukaj ie razvil v teku svojega dolgoletnega službovanja vse svoje sposobnosti Iz dveletne šole. ki je bila premalo obiskana, sta nastali po njegovem prizadevanju dve šoli, letna šola in dvoletna zimska šola ki sta skupaj v kratkem dosegli do 60 učencev. Ravno tako je izpopolnil na zavodu prilike za praktični pouk učencev in gospodarjev. Na šoli je vpeljal številne tečaje za najvažnejše gospodarske stroke, katere je opremil z vsemi potrebnimi učnmi pripomočki. Enako je vpeljal bolj intenziven popotni pouk. da so se učitelji zavoda lahko poučili o razmerah kmrtiistva po deželi, številni udeleženci tečajev pa o razmerah pouka na Soli. Svojo strokovno izobrazbo je izpopolnjeval s poučnimi potovanji po Švici po Češkem, po Nemčiji in z udeležbo na raznih kmetiisk h tečajih po drugih naprednih deželah. Obiskal je vinarske tečaje v Klosterneuburgu, perutninarski tečaj v Schardingu v Gornji Avstriji, tečaje za mlečno kontrolo in krmljenje, kakor tudi tečaj za pridelovanie krme na Dunaju. Leta 1904. je vodil veliko ekskurzijo kranjskih kmetovalcev v Švico, da so se poučili o visoki 9topnji živinorejskega napredka. Kmetijska družba, ki je priredila izlet, je izdala o tem potovanju posebno brošuro z mnogimi slikami. Tako je vršila šola tudi svoje izvenšolsko delo in pridobivala s tem vse potrebno zaupanje. Obsežen delokrog je razvijala šola tudi na zunaj s tem da je podpirala težnje kmetiistva pri Kmetijski podružnici novomeški, ki jo je vodil kot ravnatelj dolgo vrsto let. Pospeševal je v tem času zlasti vinarstvo in sadjarstvo z najboljšim uspehom. ustanovil je veliko trtnico in drevesnico, lz katere je oddajala podružnica vinogradnikom in sadjarjem na tisoče ce-pljenk in sadik in s tem od svoje strani veliko pripomogla k obnovitvi uničenih vinogradov in k napravi novih sadnih nasadov. S pomočjo podružnice je prirejal različne kmetijske razstave. Pri kmetijski podružnici je ustanovil kmeti jsko braJ-aioo, kjer so se praktično poučevali gospodarji ob nedeljah tudi o cepljenju trt tn sadnega drevja, prav tako pa tudi o raznih drugih kmetijskih vprašanjih. Usta novil je tudi vinarsko zadrugo, perutni-nar3ko in živnoreisko zadrugo in snoval živinsko zavarovalnico. Ko je zaradi vojne prenehal pouk na šoli, je bil g. Rohrman prideljen Deželnemu odboru, kjer je opravljal službo deželnega kulturnega nadzornika in ravnatelja »Deželnega mesta za krmila« do leta 1919. Za časa službovanja v Ljubljani je poučeval tudi na gospodinjskih šolah v Marja-nišču in Mladiki. Obenem je opravljal nadzorstvo šolskega gospodarstva na Grmu. Deloval je za Kmetiisko družbo od 1884 do 1930. torej več ko 40 let in sicer kot sotrudnik »Kmetovalca« in skozi 22 let kot glavni odbornik Kmetijske družbe, ter od 1922 do 1930, to je 8 let kot urednik »Kmetovalca«. Kot priznanje za vse to delo ga je občni zbor Kmetijske družbe dne 28. decembra 1927. imenoval za svojega častnega člana. Od 1920 do 1933 je g. Rohrman delal pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani in je bil imenovan kot soustanovitelj in načelnik za častnega predsednika. Uspešno se je uveljavljal kot načelnik Kmetijskega oddelka na Ljubljanskem ve-lesejmu. Uredil je za velesejem prvo kmetijsko razstavo, ki je obsegala poleg vseh drugih panog tudi živinsko razstavo in dosegla popoln uspeh. Nekaj let je bil v načelstvu Kranjske deželne vinarske zadruge v Ljubljani. Z lepim uspehom je zastopal interese Društva kmetijskih strokovnjakov kot njega načelnik in odbornik in je bil v priznanje svojih zaslug imenovan za častnega predsednika. Pni vsem tem je veliko delal na literarnem strokovnem polju, pisal je številne članke v Kmetovalcu, v Dolenjskih Novicah in drugih listih. Spisal je v tem času svoje glavno delo: »Poljedelstvo«, ki ga je v treh zvezkih izdala Družba sv. Mohorja, ter je delo veči del tudi sam ilustriral. Razen tega je spisal v tej dobi tudi »Kmetijsko gospodarstvo«, ki je izšlo v treh natisih in »Zbirko kmetijskih naukov«, ki je izšla v Ptuj, 5. aprila Davi se je odpravljaj posestnik Arte-njak Janez iz Hajdine po opravkih v Maribor. njegova žena pa je nameravala iti v Ptuj. Gospodinja je ob 6 uri nakrmila živino Ko je ob pol 7 ur stopila iz hiše, da potuje v mesto, je opazila, da sc vali iz listjaka gost dim Prestrašena je hitela to povedat v hišo svojemu možu Preden sta se vrnila, je bila že vsa stavba v plamenih Vlekel je močan veter, ki je ogenj takoj prenesel na sosednje poslopje veleposestnika Stanka Zupaniča. od tod pa na kakih 300 m oddaljeno gospodarsko poslopje po-sestnice Marije Kacove Ko ie b^a alarmirana vas in okolica, je švigal proti nebu že mogočen ogenj, ki je uniču imetje treh posestnikov. Lastnik hiš st vsak na svojem poslopju polivali strehe, da bi se tudi teh ne prijel p amen. Prvi so prihiteli na pomoč vrli gasilci iz Gerečie vasi. ki so se marljivo posvetili reševanju. Za njimi so pri- Poročali smo včeraj o zasedanju Širšega upravnega odbora Ju^oslovenske-ga učiteljskega udruženja kakor tudi o obisku predstavnikov JUU pri prosvetnem ministru Čiriču. Objavimo naj se komunike, ki je bil sprejet po dvodnevnem zasedanju višega upravnega odbora. Komunike posnemamo dobesedno po »Politiki« in »Vremenu« in se glasi: Upravni odbor JUU se je sestal na sejo, sklicano v Beogradu dne 3. in 4. aprila ter je po predsednikovem in tajnikovem poročilu o delovanju izvršnega odbora v poslednji dobi kakor tudi po proučitvi položaja učiteljstva. šole m šolskih otrok zaključil naslednje: Upravni odbor poudarja popolno priznanje izvršnemu odboru za obilno delo, ki ga je ta opravil v vseh zadevah šole. učiteljstva in prosvete v dobi od pretekle seje do sedanje. Sodelovanje izvršnesa odbora s prosvetno centralo je v toliko intenzivnejše, v kolikor se odpravljajo motnje, ki so jo ovirale. Gospod minister prosvete je popolnoma obveščen o važnih vprašanjih, ki zanimajo šolo in učiteljstvo. To ahko upra vičuje nado, da bodo vsa ta vprašanja rešena v korist narodne šole in učiteljstva Posebno se je poudarjal težavni gmotni položaj učiteljstva kakor tudi potreba, da se položaj spravi v sklad s sedanjimi življenjskimi razmerami. S tem v zvez; pričakuje upravni odbor, da bodo tudi ostale upravičene pravne in gmotne zadeve, ki se tiče-je učiteljstva, pravilno pojmovanje in v najkrajšem času pravične rešene. Upravni odbor pozdravlja željo, ki jo je bil izrazil gospod minister, da v vseh vprašanjih iz področja šo'e in učiteljstva najtesneje sodeluje z učiteljsko organizacijo, kateri priznava popolno avtonomijo dela v okviru pravil, odklanjajoč vmešanaje in vplivanje nepoklicanih na njen notranji življenji razvoj. dveh zvezkih. Pisal je tudi droge manjše brošure. Mnogo je delal za povzdigo kmetijskega pouka na ljudskih Mah ter Je aestavil podroben načrt za organizacijo kmetijsko-nadaljevalnega pouka. Za svoje zaslužno delo je bO odlikovan z redom Sv. Save m. stopnje. V svojem prostem času se je bavil tudi z risanjem in slikanjem in je napravil več uspelih portretov, kakor družbenega predsednika Frana Povšeta, ravnatelja Gustava Pirca (sedaj last Kmetijske družbe), patra Hugolina Sattnerja in drugih uglednih mož. Tudi pri narodni prosveti je bil delaven. Bil je svoj čas predsednik in odbornik novomeške čitalnice, kjer se je svoj čas tudi kot igralec živahno udejstvo-val ondotnih gledaliških predstav. Bil je tudi med ustanovitelji novomeškega Sokola. Vedno vnet za kmetijski napredek je bil pokojni ravnatelj Rohrman vrsto let tudi zvest sotrudnik »Jutra« in »Domovine«. Njegovi skrbno napisani članki so bili ob slehernem letnem času najboljši napotek naprednim slovenskim kmetovalcem za pravilno opravljanje kmetijskih del in za smotrno ravnanje okrog domačije. Prav gotovo bi bilo ustreženo mnogim slovenskim kmetovalcem, če bi jim bili pokojnikovi stvarni in trezni članki podani v brošuri ali knjigi, ki naj bi jo uredil pokojnika vreden strokovnjak. Z vsem svojim življenjem in delom si je kmetijski svetnik ravnatelj Viljem Rohrman zagotovil najtrajnejši spomenik in v zgodovini slovenskega kmetijskega napred ka se bodo morale vedno blesteti besede: Bil je za domovino zaslužen! Uglednim družinam velja tudi naše odkritosrčno so-žalje. hiteli tudi gasilci iz Hajdine m iz Ptuja Skupno so reševali, kar se je sploh še dalo rešiti. S silnim naporom so preprečili, da se ogenj ni razširil na vso vas, saj stoje hi&e okrog in okrog, poleg tega pa je razpiha-val plamen močan veter. Posestnik Janez Artenjak si je sam rešil edino živino, pri tem pa dobi! opekline po vratu. Njegov hlev, hiša, pohištvo, obleka krma in živila so postali žrtev požara in znaša škoda 50.000 dm. zavarovan pa je bil za 29.000 din. Veleposestniku Zupaniču je ogenj uničil hišo. novo gospodarsko poslopje. vagon koruze, pol vagona žita in tri vagone stavbenega lesa Oškodovan je za nad 100.000 din. Posestnici Mariji Kaco-vi pa je zgorelo gospodarsko poslopje in cenijo škodo na 20.000 din. V času, ko to poročamo, še ves čas gon in še ni odstranjena nevarnost, da bi se zaradi vetra požar ne razširil na sosednja poslopja. O na Stanku požara je mnogo ugibanj, možno pa je tudi, da se je vžgalo zaradi cigaretnega ogorka Upravni odbor pozdravlja in sprejema započeto akcijo izvršnega odbora za sodelovanje z Unijo za zaščito otrok. Smatra, da je učiteljstvo najbolj zmožno, da uniji nudi dragocene usluge predvsem zato. ker živi med narodom in naibolje pozna pogoje otroškega življenja, dalje pa tudi zato. ker je s sarajevsko dek aracijo sprejelo obveznost da bo delovalo v prid zaščiti dece, katera je glavni predmet njegove poklicne in moralne delavnosti. Zato apelira na učiteljstvo. da se vsestransko oprime tega pokreta Upravni odbor sodi da je močna in slož na učiteljska organizacija najboljše jamstvo za zaščito učiteljskih interesov. Moč organizacije vidi odbor v zavednosti članstva, ki lojalno vrši svoje dolžnosti nasproti organizaciji in čuva ugled organizacije ter osrednje uprave, ki jo predstavlja. Nikakor ni v sikladu 9 takšno zavestjo in lojalnostjo ter z dobro pojmovanimi interesi organizacije kakšna posebna akcija, ki želi poleg odgovorne uprave prevzemati nase posle za zaščito učiteljskih interesov, ki po svoji prirodi spadajo v pristojnost glavne uprave kot organa ki uživa zaupanje učiteljske večine. V tem pravcu je upravni odbor ocenil tudi nedavno objavljeni članek v nekem učiteljskem listu, ki izhaja v Beogradu, in so se vsi člani upravnega odbora prepričali, da ni bilo vzrokov za aluzije na osebe, ki srtoje na čelu organizacije in tudi ni bila potrebna nobena posebna akcija, ker je glavna uprava v pogledu vseh šolskih in učiteljskih zadev izvršila svojo dolžnost v polnem obsegu. Upravni odbor se zaveda da se lahko zdrava stanovska in prosvetna politika, izvaja samo s članstvom, ki je visoko stanovsko zavedno Visoka stanovska zavest pa se lahko doseže samo s pomočjo vzgoje, ki jo v velikem obsegu vrši stanovski tisk. Zaradi tega apelira upravni odbor na članstvo, da z vso močjo podpre stanovski tisk, Požig LaSko, 5. aprila Mnogo se je pisalo, kako so v noči od 13. na 14. julija 1937 nepoznani storilci uničili odvetniku g dr. Rošu njegov sadovnjak v Zg. Rečici pri Laškem, kjer so obrezali in polomili preko 250 sadnih dreves. Miru pa g. dr. Roš še nima. V ponedeljek 3. t m. zvečer je na istem posestvu nemudoma začel goreti njegov kozolec, ki ga Je ogenj z večjo množino sena, skopa, vozovi in drugim gospodarskim orodjem uničil do tal. Z največjo težavo so rešili ostala gospodarska poslopja Splošno sodijo ljudje, da so kozolec zažgali isti ljudje, ki so sivoj-čas uničili sadno drevje in da jih je moral voditi isti nagib, kakor takrat Na kraj požara je prva prihitela gasilska četa iz Rečice, takoj za njo pa tudi gasilska četa iz Laškega, ki sta z združenimi močmi pogasili ogenj ter odstranili nevarnost, da se ni razširil na druga poslopja. Kozolec je bil dvojnik, dolg 20 m, širok 8 m. Škode je nad 30.000 din in je le deloma krita z zavarovalnino. Vprašanje zobnih tehnikov je rešeno Na osnovi točke 5. čl. 93. finančnega zakona za leto 1938-39 in odobrenjem ministrskega sveta je bila izdana uredba z zakonsko močjo o izmenjavi čl. 18. zakona o zobozdravniških specialistih za bolezni ust in zob in zobnih tehnikih od 18. novembra 1930. Člen 1. govori: zobni tehniki, zobotehnič-ni pomočniki in učenci zobne tehnike, ki so bili 1. oktobra 1930 v poklicu, imajo pravico po 14-letnem dokazanem delu v stroki vstopiti v enoletno dent'st'čno šolo, ki se bo ustanovila na stomatoloških oddelkih, odnosno klinikah, ki jih bo predpisal minister za socialno politiko in narodno zdravje Predpisane šole pa morajo pričeti z delom najkasneje v roku 12 mesecev. Po enoletnem predpisanem študiju polagajo kandidati državne dentistične izpite, nakar dobe pravico samostojne dentistične prakse. Pravico za polaganje dentističnega izpita pa imajo tudi oni zobni tehniki, ki so dokončali enoletno dentistično šolo v inozemstvu in imajo dokazanih 14 let prakse. Izpit se lahko ponovi dvakrat v roku šestih mesecev. Število let v stroki za vse prizadete zobne tehnike se dokazuje: s spričevalom zobnega zdravnika dentista. dentista tehnika ali samostojnega zobnega tehnika; s potrdilom strokovne organizacije nesamostojnih zobnih tehnikov, da je vsak poedini kandidat za vstop v dentistično šolo prebil omenjeno dobo 14 let v stroki bodisi kot Postani in ostani član Vodnikove družbe! Najprikladnejše darilo za Veliko noč je kvalitetno blago! 1 Meinl kava Meinl likerji Meinl čokolada in bonboni v okusni opremi Specijalni izdelki: Čokoladna jajca Čokoladne košarice Čokoladni zvonovi Čokoladni zajci v vseh podružnicah Julio Meinl nameščenec ali samostojno; ako je umrl delodajalec, pri katerem je bil uslužben zobni tehnik, mu izda potrdilo upravna oblast in strokovna organizacija Ta uredba z zakonsko močjo je sitopila v veljavo 30. marca letos. S tem je dokončno urejen položaj zobnih tehnikov, ki so se devet let borili za priznanje že pridobljenih pravic. Novo pokolenje zobnih tehnikov, ki se bo osamosvojilo po navedenih pogojih, bo pač v polni meri izpolnilo vrzel dentistične strokovne predizobrazbe. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki leni vi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne Franz-Jo-sefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po miti. SOC. pol. m o. idr. S-bt. 15.485 25 V 35. Nova proga na Mestnem in Starem trgu Dela bodo trajala dva meseca, promet bo ustavljen Ljubljana, 5. aprila Dva meseca bo ustavljen ves vozni promet na Starem in Mestnem trgu ter na strmem delu Florijanske ulice od 17. aprila, ko prično s pospešenim obnavljanjem tramvajske proge od magistrata do že obnovljene proge v Florijanski ulici. Zaradi določitve smotrnega zaporedja raznovrstnih del in zaradi točnega postopka pri navedenih delih je imenovan za vrhovnega vodjo ali režiserja vseh teh del poseben mestni inženjer. To pa zato, da bodo vsa dela čim prej dogotovljena in bo čim manj časa oviran promet od sv. Flori jana do magistrata. Če ne bo nagajalo vreme, bodo dela predvidoma trajala 2 meseca. Ves ta čas bo po Mestnem in Starem trgu ter strmem delu sv. Florijana ulice kakršenkoli vozni promet popolnoma nemogoč, saj bo celo za pešce hoja otežkočtna Ves vozni promet po navedenih cestah bo torej do zaključka del popolnoma zaprt in zato opozarja mestni magistrat stanovalce ob tej progi, naj si pravočasno priskrbi vse potrebščine, ki jih je treba pripeljati. Predvsem pa to velja za prebivalstvo v hišah pod Gradom, ki nimajo izhodov na zadnji strani na cesto, kakor hiše proti Ljubljanici. Prebivalstvo naj računa, da se dela prično že 17. t. m., torej že v ponedeljek po beli nedelji, da ne bo pozneje pritožb in prevelikih zadreg. Pri vsem tem naj se pa, kakor nam pišejo z magistrata prebivalstvo zaveda, da je prepotrebno obnovljenje tramvaja in cest predvsem njemu v korist kakor tudi vsemu mestu. Kakor že rečeno je vsestransko poskrbljeno, da bodo dela napredovala v najhitrejšem tempu. Tlakovanje Wo!fove ulice je bilo nameravano takoj po Veliki noči, toda minulo zimo je bilo tako malo padavin, da se zemlja še ni dosti usedla. Počakati bomo morali torej pomladnega deževja, ki bo zemljo premočilo, da se zanesljivo usede, nato pa prično Wolfovo ulico tlakovati z drobnimi kockami, ki bodo zalite z asfaltom. Višina ceste bo segla do sedanjih robnikov. Velik požar na Hajdini pri Ptuju Tri domačije v ognju, vsa vas v nevarnosti Delo za učiteljstvo in šolstvo Objava upravnega odbora JUU po seji v Beogradu Prekinitve električnega toka Mestna elektrarna pojasnjuje nevšečnosti poslušalcev radia Ljubljana, 5. aprila Na mestno poglavarstvo prihajajo večkrat pritožbe m tudi v dnevnike zaide tu in tam kaka notica, da je bil v tej ali oni ulici električni tok prekinjen Posebno radijski abonenti se pogosto pntožujejo. Zato radi objavljamo pojasnila mestne elektrarne glede teh obojestransko nezaželenih motenj. Mestna elektrarna namreč nima interesa na prekinitvah električnega toka, pač pa ravno nasprotno, saj je v njenem interesu, da je tok čim manjkrat prekinjen in da imajo njeni konsumenti čim manj vzrokov za pritožbe. Vsaka prekinitev pomeni za elektrarno efektivno izgubo, vendar je brez prekinitev obratovanje na omrežju nemogoče. Povečava ali ojačitev omrežia, priključitev novih stavb, izmenjava dosluženih delov omrežja. kakoT n. pr. lesenih drogov, slabih izolatorjev in žic. pleskanje železnih delov in druga slična dela na omrežju se dajo napraviti le, če je prizadeti del omrežja odklopljen in brez toka Drugače je namreč pri teh delih zaposleno osebje izpostavljeno življenjski nevarnosti! Delo na omrežju pod napetostjo je po varnostnih predpisih sploh prepovedano. Po kazenskem zakonu bi bil tudi vsakdo kaznovan, kdor bi podrejeno osebje silil na delo. kjer bi se zaradi električnega toka utegnil kdo ponesrečiti. Zato elektrarna mora električni tok odklopiti, kadar gre za taka dela. Vedno in v vsakem primeru pa pripravi že prej vse, kar se da napraviti brez prekinitve električnega toka da se prekinitev skrči na najkrajši čas. Osebje mestne elektrarne ima najstrožji nalog, da one odjemalce toka, ki bi zaradi prekinitve toka utegnili imeti škodo, n. pr. obrtnike in industrijo, vedno pravočasno obvesti o nameravani prekinitvi električnega toka. Vse konsumente je pa praktično nemogoče obvestiti o vsaki prekinitvi Zaradi obrtnikov in industrije mora elektrarna dostikrat prekinitev odložili na opoldanske ue, od 12. do 14. ure, ko obrati počivajo. V tem času pa so seveda prikrajšani radijski abonenti Mestna elektrarna jodi, da bodo radijski abonenti uvideli, da se mora elektrarna v primerih, ko mora izbirati med obrtniki in radijskimi abonenti, bolj ozirati na obrtnike, ki bi zaradi ukinitve električnega toka trpeli Škodo, kakor na radijske abooente, ki jim za kako uro uide samo užitek godbe. Prekinitve, ki gredo na račun višjih sil, n. pr. vremenskih neprilik, pa poizkuša elektrarna zmanjšati na najmanjšo mero s primernimi ureditvami omrežja v mejah gospodarskih možnosti. Mestna elektrarna prosi, naj cenjeno občinstvo s prekinitvami električnega toka računa kot s potrebnim zlom, saj elektrarna sama v svojem interesu pazi, da se število in trajanje prekinitev zmanjša na minimum. Nevarna vlomilska družba Izvršila je 48 vlomov — Sojena bo v Ptuju Sv. Barbara v Halozah, 5. aprila V nedeljo po jutrnji maši je vas Sv. Barbara doživela senzacijo, ki je spravila na noge vso vas. Orožniki so prignali iz svoje hiše nevarno družbo, katere člani so bili okrašeni s puranovim in kokošjim perjem. kakor indijanski poglavarji. Čudne junake so orožniki odgnali v Ptuj, k sodišču. Pri Sv. Barbari, zlasti pa v bližnji Hrvatski, je že nad leto dni delovala vlomilska dražba, ki je v kratki dobi opravila kar 48 vlomov. Zdaj se je orožnikom pri Sv. Barbari posrečilo pod vodstvom komandirja Jožeta Zabavnika, da so tolpo razkrinkali in rešili vso okolico velike nadloge. Vodja družbe je bil 30-Ietni Janko Ko-čet posestnik iz Gornje Voče. Za pomočnike pa si je izbral sovasčane Ivana Ku-serbanja ter brata Franja in Mihaela Kuk-ca. Podjetna družba si je nabavila samokres in dve puški, eno so ukradli. Njihov delokrog je bil v savski banovini, vendar pa so tudi v okolici Sv. Barbare napravili 6 predrznih vlomov. Ob začetku zločinske kariere so se zadovoljili s krajo perutnine. katero so kar živo pekli po šumah. Pozneje pa so si poželeli tudi pijače in so vlamljali v zidanice, iz katerih so odnašali sodčke vina. Tega so popih, ker pa so se bali, da bi jih sodi izdali, so te sežgali, obroče pa spravljali na podstrešjih svojih domov. Teh so orožniki našli precejšnjo število. Največji vlom so tatovi napravili prt posestniku Stjepanu Križnjaku iz Gornje Voče. Odnesli so mu 4.000 din gotovine in za 10.000 din vrednostnih papirjev. Ker pa papirjev niso upali spraviti v denaT, so jih na neki njivi odvrgli, denar pa zakopali v zemljo. Sploh so imeli v zemlji mnogo skrivališč, iz katerih so po aretaciji izvlekli pokradeno obleko, denar in več tihotapskih predmetov. Zlikovci so svoja dejanja takoj priznali, le komandant Kočet je bil dalje časa trdovraten. Omagal pa je pod težo dokazov. Mož je bil med ljudmi precej priljubljen kot ljudski pesnik in drzen tihotapec. Orožniki pri Sv. Barbari so v enem letu polovili in razkrinkali že tretjo tako družbo, ki je strah ovala bližnjo in daijnjo okolico. Veme Velikonočno praznike želimo osem soojtm cenj. odjemalcem A. & E. SKABERNŽ LJUBLJANA :r@zlt® mm in sebi! Oddajte nam — prosimo — oglasna naročila že danes, da bomo mogli tudi mi vam ustreči in zložiti oglase po vaših željah. Jutri sprejetih oglasov — sprejemali bomo samo še nujne primere — zaradi prezaposlenosti tiskarne žal ne bomo mogli zložiti in uvrstiti po željah naročnikov. če vesti * Beograd ima 405.000 prebivalcev. V torek je izšia nova statistika Beograda, v kateri je med drugim navedeno: Od vojne do danes ima Beograd ogromen prirastek prebivalstva, povprečno največjega v vsej svoji zgodovini. Malo je evropskih prestolnic, v katerih bi število prebivalstva od leta do leta tako naglo naraščalo. Od leta 1834. se je število prebivalcev Beograda 29 krat pomnožilo. Leta 1820. je imel srbski Beograd brez turškega mesta 5000 prebivalcev, leta 18S4. jih je bilo že 35.000, leta 1900. še enkrat toliko, pred tealKanskimi vojnami pa 90.000 V 16 letih se je prebivalstvo Beograda na področju nekdanjega Beograda povečalo za 263.000, v Zemunu pa za 11.476. Največji del prirastka prebivalstva tvorijo priseljenci iz notranjosti države. Ta rekordni povojni prirastek ni v skladu z naravnim prirastkom, zakaj ves prirastek starega beograjskega prebivalstva znaša samo 0.66 odstotkov. Močno se je razširila tudi površina Beograda, ki znaša zdaj 17.073 ha. Na tej površini je 405 000 prebivalcev. Pravoslavnih je 77.7, katolikov 15.3, Židov 3.3, muslimanov pa 1.3 odstotka. Srbohrvatski jezik govori 84.2, ruski 4.1, nemški 4.4. madžarski pa 2.5 odstotka prebivalstva Mesto ima 20.000 poslopij v vrednosti 3 in pol milijarde. Med prebivalci so našteli 2501 milijonarja. OSPODiE! NOVOSTI ZA PROMENADO IN ŠPORT: EKSKLUZIVNI ANGLEŠKI KUPONI m DIN 250.— DO 320.— .VIANUFAKTURA F. KS. * Novi grobovi. V Tržiču je umrl g. Ivan Foršek, lastnik tvrdke Karli Koželj nasl. Uglednega pokojnika bodo pokopali danes ob pol 18. — V najlepših mladostnih letih je umrla v Ljubljani gdč. Vida Mahničeva, hčerka policijskega inšpektorja kr. banske uprave in študentska me. dieine. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 16. izpred bolniške mrtvašnice. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Opozorilo in svarilo pred sleparijo. Predsednik državnega sveta g. dr. Štefan Sagadin nam piše: Prosim objavite, da jaz z nekim Oskarjem Miljavcem, ki se izdaja za tekstilnega tehnika in se sklicuje na moja priporočila ali celo razkazuje priporočilna pisma, nimam nobene zveze in da so taka morebitna pisma fal-sifikati. * Cesta Kranj—Naklo zaprta. Z ozirom na rekonstrukcijska dela na državni cesti št. 2 Kranj—Naklo odredim po predlogu sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v smislu čl. 7 občega cestnega reda z dnem 3. aprila 1939 ob 8. uri dopoldne zaporo te ceste na odseku od Fidra v Kranju v km 645.200 do mostu na Pivki v km 648.200 za ves vozni promet. Promet naj se usmeri do nadaljnjega po banovinskih cestah 1-3 (Kranj—Jezersko), n-112 (Kranj—Gor če) in n-113 (Naklo—Mokrica). Zaporo ceste je dolžna sekcija označiti s predpisanim mednarodnim znakom. Sreski načelnik Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. D!ill!!li!il!llilll!U!lll!lE!lllM Najbolj boste razveselili svoje drage, ako jim poklonite za velikonočne praznike srečke državne razredne loterije k! jih kupite v glavni kolekturi Vrelec sreče ALOJZIJ PLAN1NŠEK LJUBLJANA — Beethovnova ul. 14. Telefon 85-10. * Kulturni jubilej v Nikšiču. Leta 1889. je črnogorski kralj Nikola zbral v Nikšiču nekaj mladih, za gledališko umetnost zavzetih mož, da bi vprizorili njegovo »Balkansko carico«. Diletantsko gledališče je bilo po kraljevi naredbi kmalu sestavljeno, a brez ženskih moči. Stari Črnogorci so z največjim nezaupanjem gledali na gledališke igralce, ki so v takratni dobi prihajali v črno goro le od časa do časa iz drugih držav na kako gostovanje. V vsem Nikšiču ni bilo mogoče dobiti ženske za gledališke nastope. Kralj Nikola je svoji gledališki skupini priskočil na pomoč z zapovedjo, da morajo vsi nikšiški občani takoj predstaviti svoje najlepše hčere voditelju diletantske skupine. Hočeš — nočeš — moraš so gledališki umetnosti nenaklonjeni Nikšičani to storili, a dekleta, ki so bila za gledališko delo izbrana, so se sprva kujala, po prvi predstavi, kateri je prisostvoval tudi kralj, so dobila veliko veselje do gledališkega dela. Di-letantje so imeli velike ambicije, a ko so leta 1897. vprizorili »Otela«, jim je vsa publika že pri drugem dejanju iz gledališča zbežala. Ta polom je diletante prive-del do tega, da so dajali na svoj spored samo svoji publiki primerna in razumljiva dela. Diletantske gledališče posluje še zdaj z velikim uspehom in bo te dni slavilo svojo 501etnico. * Stoletnica beograjske realke. Letos septembra bo prva moška realna gimnazija v Beogradu slavila stoletnico svojega delovanja. Iz vrst profesorjev, aktivnih in upokojenih je bil izvoljen odbor, ki bo vse pripravil za proslavo stoletnice ter uredil tudi posebno spominsko publikacijo. Beograjska realka je bila prva popolna gimnazija v vsej nekdanji srbski kneževini. Jubilejna proslava bo velika kulturna manifestacija. * Predavanja naših zdravnikov v mednarodnem društvu za zgodovino medicine. Lani je bil v Zagrebu 11. mednarodni kongres za zgodovino medicine, katerega so se udeležili odlični znanstveniki iz mnogih držav. Naši zdravniki, ki so vodili priprave za mednarodni kongres in tudi predavali, so bili deležni laskavega priznanja vseh udeležencev. Tajnik kongresa je bil zagrebški zdravnik dr. Vladimir Bazala, ki je izdal o kongresu lepo knjigo v francoskem in hrvatskem jeziku. Zdaj je bil dr. Bazala povabijen od odbora mednarodnega društva za zgodovino medicine, da bi predaval na konferenci odbora, ki bo 15. t. m. v Parizu. Na tej konferenci bodo razpravljali tudi o pripravah za 12. kongres za zgodovino medicine, ki bo prihodnje leto v Berlinu Udeleženci in predavatelji za ta mednarodni kongres iz naše države se bodo že zdaj javili glavnemu odboru mednarodnega društva za zgodovino medicine. Dr. Bazala pripravlja za kongres obširno razpravo o zgodovini medicine v hrvatsko-slavonskih krajih v dobi vojskovanj od leta 1618. do 1872. * Obsodba bivšega sreskega načelnika, ki je izdajal Stojadinovičevo spomenico. Pred beograjskim okrožnim sodiščem je bila te dni zanimiva razprava. Obtožen je bil bivši sreski načelnik Stojan Radičevič, katerega je ovadila cela vrsta kmetov iz vasi Bara, Obradovca in čačinca, ker jih je oškodoval z raznimi sleparijami. Od revežev je izvabljal denar na najrazličnejše načine. Enim je obljubljal državna zemljišča, drugim službo, tretjim odlikovanja in sploh ni bilo med njegovimi revnimi »pod-ložniki« želia, katerih ne bi bil na sleparski način izkoristil. Največ pa je prislepa-ril lani pod pretvezo, da bo izdal monu-mentalno knjigo, ki bo imela naslov »Jugoslavija pod vladavino dr. Stojadinovi-ča«. Lepe tisočake je nabral na račun naročnine knjige, ki ni nikdar izšla in za katero ni napisal niti vrste. Pred sodnjo je od te svoje največje sleparije priznal samo 5000 din a so mu dokazali, da je od premožnejših ljudi iz svojega sreza dobival celo po 300 din na račun. Na razpravo so poklicali mnogo prič in oškodovancev, obtoženi Radičevič pa je bil tako predrzen, da je pred sodnikom eno pričo oklo-futal. — »In ta človek je bil nekdaj na oblasti«, se je zgražal sodnik, ko mu je prisodil dve leti strogega zapora in dvoletno izgubo častnih državljanskih pravic. * »V Dolenjem Logatcu je po dolgem okojnič;ne tovariš'ce. Veliko je bilo šte-vllo roorebcev Iz učiteljskega In drugih uradniških stanov. Tiho se je pomikal sprevod nroti Sv. Križu, kjer so se pogrebe! ob grobu ganjeni poslovili od pokojnice. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo prerival v dru/tveni dvorani v Nunski ulici št. 3. novinar dr. Branko Vrčon o zunanjepolitičnem položaju. Podal bo Izčrpen pregled zgodovinskih dogodkov, ki so se odigravali v zadnjem času na evropskem poprišču. ter nam naslikal sedanji poli ični položaj v Evropi. V?-b'mo člane in pri jate1 je društva, da se tega zanimivega predavanja udeleže v č'm večjem številu. Po predavanju br>do n=> dnevnem rer"u važne društvene zadeve v zvezi s bližnjim občnim zborom. — Odbor (-) u — Drn?tvo ra ceste v Ljnblfanl sporoča, da bo imelo svoj II redni letni občni zbor v torek 25 t m. ob 18 uri v prostorih Avtokluba v Ljubljani. Kongresni trg štev. 1-1. u— Ogled moHnega muzeja ▼ Gosposki ulici štev. 15. je dovoljen ob delavnikta od 10. do 13.' ure z vstopnino po 5 din za osebo za enkratni obisk; dijaki plačajo 2 din. Vstočnice se dobe pri hišniku ali pisarni kulturnega odseka. Po 1. majniku. ko ne bo treba več kuriti prostorov, bc pa ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure obisk brezplačen. Otroci in učenci nižjih razredov ljudskih šol smejo v muzej le v spremstvu in pod nadzorstvom odraslih oseb. Dijakom, učencem ljudskih šol pod vodstvom učiteljstva in društvom je v skupinah dovoljen brezplačen obisk tudi med tednom med 10. in 13. uro, vendar se moraic prej zglasitl v pisarni kul turnega odseka. Za fotografiranje ah pre-risevannje razstavljenih predmetov in stenskih slikarij je potrebno posebno dovoljenje kulturnega odseka, drugače se pa morajo obiskovalci ravnati po obiskoval-nem redu, ki je nabit v mestnem muzeju in je v glavnem enak obiskovalnemu redu drugih muzejev. PRI SELITVI LAHKO MIRNO SPITE, če poverite selitev strokovnjaško izučenim delavcem. — Kadar se selite, obrnite se vedno na tvrdko Špedicija TURK — Ljubljana MASARYKOVA 9, TELEFON 21-57. Tudi premog Vam hitro in za mal denar pripelje na dom. u— Angleško društvo opozarja svoje člane in ljubljansko občinstvo na predstavo Hamleta, ki jo bo predvajala odlična angleška igralska skupina Dublin Gate Theater. Predstava bo v torek po veliki noči v opernem gledališču. Za vse ljubitelje Shakespeare-ja bo to zelo zanimiva prireditev. Vstopnice so že v prodaji. PRDIARIJ dr. Božidar Lavrič ne ordinira do 17. aprila u— Združenje brivcev vljudno obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivski in frizerski saloni v Ljubljani odprti na veliko soboto samo do 19. ure, na veliki ponedeljek pa od pol 8. do 12. ure opoldan. (—) u— Najlepša velikonočna darila za staro in mlado so knjige Tiskovne zadruge. V njeni knjigarni v Ljubljani, Selenbur-gova ulica 3, je največja izbira slovenskih in drugih leposlovnih knjig — v njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova 13, pa poleg knjig še vse vrste pisarniških potrebščin, razglednic itd. Posetite knjigarni in si izberite potrebna darila! (—) čih žvečilni so bonboni — daf, za god nam jih pokloni ! u— Prihodnji koncert bo posvečen komorni glasbi. Spored bodo izvajali 4 domači umetniki in sicer sopranistka Ksenija Kušejeva, pianist Marijan Lipovšek, violinist Dremelj Albert in čelist Leskovic Bogo. Večer komorne glasbe, kakor je naslov temu koncertu, bo 14 t m v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice bodo od četrtka dalje v prodaji v knjigarni Glasbene Matice na Knn6« 180 — 190; »7« 150 — 160; »8« 110 112 50 Fižol: baški tn sremski beli brez vreč 272.50 — 275. Otrobi: baški 110 — 112, sremski 104 — 106, banatski 101 — 103. Razpis učiteljskih mest Beograd, 5 aprila p. V »Službenih no-vinah« št 77 od 5. aprila je objavljen natečaj na izpraznjena učiteljska mesta v smislu § 97. zakona o ljudskih šolah Učitelji, ki žele biti premeščeni, morajo vložiti prošnje pri upravitelju svoje šole najkasneje do 1. maja. V dravski banovini so prosta naslednja mesta za učitelje in učiteljice, ki imajo najmanj po pet let službe: Ribnica 2 žen.. Kostanjevica 2 meš.. Radeče 1 meš.. Višnja gora 1 meš., Ljutomer 2 meš., Pobrežje 1 meš., Slov Bistrica 1 meš., Studenci 2 meš., Soš*anj 1 meš., Šmarje 1 meš., Metlika 1 meš. Za učitelje in učiteljice, ki imajo manj ko pet let službe, so na razpolago naslednja mesta: v brežiškem srezu: Sv Anton 1 žen. in 1 meš., Bizeljsko 1 žen., Koprivnica 1 žen. in 1 meš., Pečice 1 žen. in 1 meš., Podsreda 1 moš. in 1 žen., Senovo 1 meš.. Videm 1 meš., Zabukovje 1 žen., Dole 1 žen., Velika dolina 3 meš.; v celjskem: Svetina 1 žen.. Polzela 1 žen.; v črnomelj-skcm: Adlešči 1 moš., Doblice 1 žen., Stara Lipa 1 meš., Stari trg 1 žen., Draž:či 1 žen., Podzemelj 2 meš., Radatoviči 2 meš.; v lendavskem: Dolnja Bistrica 2 žen., Sr. Bistrica 1 moš., Kobilica 1 moš. in 1 žen., Melinci 1 žen., Nedeljica 1 žen., Podranci 1 žen., Pince 1 meš., Tumišče 2 moš. in 2 žen.; v gornjegrajskem: Ra-timirje 1 žen., Ljubno 1 žen., Rečica 1 meš.; v kamniškem: Cemšenik 1 žen., Gozd 1 žen., Stranje 1 žen.; v kočevskem: Stara vas 1 moš. in 1 meš., Koprivnik 1 žen.. Loški potok 1 žen., Mozelj 1 žen., Rob 1 žen., Sodražica 1 meš., Spodnji Log 1 meš., Dolnja Topla Reber 1 meš.; v konjiškem: Sv. Jernej 1 žen., Sv. Florjan 1 žen., Hebelj 1 žen., Sv Kunigunda 1 žen., Loče 1 žen., Rakovec 1 meš., Ziče 1 moš. in 1 žen.; v kranjskem: Kokra 1 žen., Naklo 1 meš., Predoslje 1 meš.; v krškem: črneča vas 1 meš., Kal 1 žen., Mokronog 1 meš., Skocijan 1 meš., Tržišče 1 meš.. Veliki Trn 1 žen., Stopiče 2 meš.; v laškem: Jurkl^šter 2 meš., Kal 1 meš.. Hrastnik 1 meš., Trnovlje 4 meš.; v litijskem? Dole 2 meš., Javorje 2 žen.. Kolovrat 2 žen., Primskovo 1 žen., Veliki Gaber 1 žen.; v ljubljanski okolici: Šmartno 1 meš., Zelimlje 1 žen., St. Jošt 1 meš., Polhov Gradec 1 meš., Lipoglav 1 meš.; v ljutomerskem: Apače 1 meš., Ce/anjevci 1 meš., Sv. Jurij ob Sčavnici 1 žen., Mala Nedelja 2 žen., Gornja Radgona 1 žen., Strigova 2 meš., Sčavnica 1 žen., Železna gora 1 žen., Negova 1 moš.; v logaškem: Bloke 1 moš.. Cajnarje 1 žen., Cerknica 2 meš., Iga vas 1 meš., Rovte 1 meš., Sv. Trojica 1 meš., Vrh sv. 3 kraljev 1 moš., Ziri 1 meš.; v srezu Maribor-levi breg: Jarenina 1 meš., Sv. Jurij v Slov. goricah 2 meš., Sp. Sv. Kungota 1 moš., Sv. Peter 1 meš., Sv. Rupert 1 moš., Sv. Marjeta 1 meš.; v srezu Maribor-desni breg: Črešnjevec 1 meš., Lehen 1 žen., Sv. Martin 1 žen., in 1 meš., Pragersko 1 meš.; v murskosoboškean: Bakovci 1 žen. in 1 moš., Bodonci 1 žen., Budinci 1 žen., Domanjševci 1 žen., Kri-ževci 1 žen., Kruplivnik 1 žen.. Kuzma 1 žen., in 1 moš., Prosenjakovci 1 žen., Serdica 1 moš., Tišina 1 moš., in 2 žen., Bidonci 1 žen., ženavlje 1 žen.; v novomeškem: Ambrus 1 moš., Bela cerkev 1 moš. in 1 žen., Dobrniče 1 meš., Dolž 1 meš.. Hinje 1 moš. in 1 žen., Knežja vas 1 meš., Laze 1 žen. Podgrad 1 moš., in 1 žen., Mirna 1 žen., Soteska 1 žen., Za-gradec 1 žen. in 1 meš., Žvirce 1 žen.; v dravograjskem: Sv. Anton 1 žen., Mežica 1 meš., Vrata 1 žen., Vuzenica 1 meš.; v ptujskem: Sv. Andraž v Slov. gor.: 1 žen., Sv. Bolfenk v Slov. gor. 1 žen., Dornava 1 moš. in 1 žen., Sv. Miklavž 2 žen., Po-lenšak 1 žen.. Runec 1 moš. in 1 meš., Središče 1 meš., Sv. Tomaž 1 žen.. Sv. Urban 1 moš. in žen., Sredina 1 žen.. Haj-dina 1 meš., Nova cerkev 1 moš. in 1 žen., Ptujska gora 1 žen. in 1 moš.. Sv. Vid 1 žen.. Velika Nedelja 1 žen.; v slovenje-graškem: št. IIj pri Velenju 1 žen., Sv. Jošt na Kozjaku 1 žen., Razbor 1 žen.; v škofjeloškem: železnki 1 žen., črni vrh 1 meš.; v šmarskem: Doble 1 meš., Sv. Ema 1 moš. In 1 žen.. Kostrivnica 1 meš., Kozje 1 žen., Lemberg 1 žen., Sv. Peter pod Sv. gorami 1 žen.. Pristava 1 moš.. Rogaška Slatina 1 žen.. Stoprče 2 žen., Sv. Vid pri Planini 1 moš. Milijoni uživajo vsak dan WRIGLEY! Wrigiey čisti zobe, pollra zobno sklenino in jači zobna dlesna. Nabavite si še danes zavojček Peppermint ali Spearmint! WRIGLEY'S Generalno zastopstvo za Jugoslavijo A. Ozmo, Zagreb, Vlaška 72a, tel. 52-80 Velik požar v Kranju Kranj, 5. aprila Nocoj okrog 18.45 je nastal v trgovini z barvami in laki last trgovca Grebenška, velik požar, ki se je zaradi gorljivih snovi naglo razširil in so kmalu plameni objeli skoraj vse poslopje, v katerem se nahaja tudi znana tiskarna Sava. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Kranja, ki so takoj pri. čeli z reševalno akcijo in se lotili napornega gašenja Ogenj je zajel velik del poslopja, vendar se je gasilcem posrečilo, da so požar omejili. Kako je nastal ogenj in kako velika je škoda, zaenkrat še ni znano. Iz Kranja so telefonirali na pomoč vsem bližnjim gasilskim četam in ker se je zdelo, da bi mogel imeti požar katastrofalne posledice, so obvestili tudi Ljubljano. Zaradi tega je ob 19.20 počil tudi strel na Ljubljanskem gradu. Albansko odlikovanje ministra dr. Spaha Beograd, 5. aprila. AA. Albanski poslanik je danes obiskal prometnega ministra dr. Mehmeda Spaha ter mu izročil odlikovanje Skenderbegovega reda z lento. s katerim ga je odlikoval albanski kralj Ahmed Zogu. Počastitev Gavrila Principa Beograd, 5. aprila, p. V spomin na pokojnega Gavrila Principa je bila snoči v Inženjerskem domu svečana akademija. Vodil jo je upokojeni vaeučiliški profesor Božidar Markovič. Spominski govor je imel Rudolf Cistler, ki je pred sodiščem branil Principa in tovariše Pesnik Stevan Zagorčič je recitiral pesem »Vidovdanskim osvoboditeljem«. Nato je govoril zastopnik glavnega odbora sarajevskega »Krajišni-ka« Jovo Sohič. Akademija je izredno lepo uspela. Premestitve v prometni službi Beograd, 5. aprila, p. V železniški službi so bili premeščeni po službeni potrebi: višji kontrolor Josip Ferk iz Maribora-Studencev na gl. kolodvor v Mariboru, kontrolor Anton Sijanec iz Kotoribe na Jesenice, kontrolor Marcel Jenčič v Zalog, na lastno prošnjo pa postajenačelnik Jožef Remec iz Roka-Lupinjaka v Kraljevac-Prelog, prometni uradnik Fran Arhar z Zidanega mosta za postajenačelnika v Ribnico. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j — Pevski zbor Glasbene Matice bo imel skupno pevsko vajo še v četrtek, 6. t m. Zaradi važnega pomenka je nujno potrebna polnoštevilna udeležba. Pouk na Glasbeni šoli se je končal 5. t m., prične se pa spet v četrtek, 13. aprila. j — Nesreče. Jožeta Kokola, 26 letnega slikarskega pomočnika iz Ptuja je po nesreči obstrelil neki njegov tovariš. Hudo poškodovanega Kokola so morali prepeljati v bolnišnico. Zidar Pšajt Franc iz Grajene je bil zaposlen pri neki stavbi v Novi vasi pri Sv. Marku Pri delu pa se je nanj zvalil tram ter ga močno poškodovaL j — Srečke državne razredne loterije dobite v podružnici »Jutra« v Ptuju. Se je čas, da poskusite srečo tudi Vi, morda je ravno Vam namenjen milijonski dobitek. Rešitev nagradne križanke »DETELJICA" nuaaaanna Pravilnih rešitev je bilo 473. nepravilnih 228. 2reb je naklonil I. nagrado v vrednosti din 240.— v srečkah drž. razr. lot., Ivanki Koželj, hčeri rudarja, Dolenja vas 51., Zagorje ob Savi n. nagrado v vrednosti din 100.— v srečkah drž. razr. lot. Joško šircelj, učenec HI. r. Vadnice, Ljubljana, Jenkova 15. HI. nagrado v vrednosti din 50.— v srečkah drž. razr. lot. Peter Jereb, dijak, Litija. Nagrade naj se dvignejo med uradnimi urami v glavni kolekturi drž. razredne loterije HVRELEC SREČE", ALOJZIJ PLANINŠEK — LJUBLJANA Beethovnova ul. 14. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Po tej preiskavi se je čutil Franc Ferdinand nekaj ur na smrt bolnega. Domišljal si je, da ga prsi neznosno bolijo. Menil je, da ima hudo vročico. A toplomer je kazal samo 37. Tudi zdravnik je bil nameril 37. Tisti večer je šel Franc Ferdinand v častniško kazino, kjer se že dolgo ni bil pokazal. Pil je šampanjca in pokadil tri težke smotke. Častniki so se tiho pomenkovali, nadvojvoda je govoril glasno, glasno govorjenje se je prelilo v vpitje. Porogljivo je kričal: »Ponosna Ogrska! Sami veliki gospodje ji vladajo! Imenitni gospodje! Fini gospodje!« Izzivalno je gledal okrog sebe. Globok molk je bil po dvorani. Vse oči so se bliskale in so bile vendar obrzdane. »Moji sovražniki so«, je pomislil Franc Ferdinand. »Če bi mogli, bi me zadavili. Tudi zdravnik je Madžar. Sovraži me. Zato mi izkuša vtepsti v glavo, da sem hudo bolan. V Davos me hoče spraviti. Iznebili bi se me radi. Najbrže je častnikom že obljubil, da bom kmalu umrl. A jaz sem zdrav. Zdravega se čutim. Kaja mi diši. Nič mi ni. In če se na glavo postavijo, bom vendar njihov kralj in cesar. Ponižam jih, ohole Madžare. Spravim jih na kolena.« Vstal je in odšel domov. Vino mu je dalo, da je zaspal. Proti jutru se je zbudil ves potan in se ustrašil: »Bolan sem, umrl bom! Davno pred pa-panom in davno pred cesarjem bom umrl, klavrno bom poginil.« Zbudil je grofa Wurmbranda in mu ukazal, naj brzojavi očetu. V brzojavki je terjal zaradi bolezni takojšnji odpoklic in takojšnje poročilo cesarju. Drugi dan so brzojavno dovolili Francu Ferdinandu dopust in ga poklicali na Dunaj. Bolnik se brani biti bolan Tisto toplo, solnčno jesen leta 1892. so bili videti vsi ljudje srečni. Tudi v domači hiši je našel Franc Ferdinand kar najsrečnejše razpoloženje. Njegova sestra Margareta se je bila zaročila z vojvodo Albrehtom Wurttemberškim, in določili so bili, da bodi svatba ob začetku novega leta. Margareta, ki je imela starejšega brata rajša kakor ostala dva brata in sestri — nikoli ni bila pozabila, da jo je v otroških letih branil, kadar jo je razposajeni Oton strašil in trpinčil — se ga je iskreno oklenila. Vojvoda Wiirttemberški je bil Francu Ferdinandu všeč, mlada moža sta razumela drug drugega in bi se bila rada sprijateljila. Franc Ferdinand je obžaloval, da ni že prej poznal bodočega svaka. Zdaj ni bil pravi čas za to, da bi bil užival srečo prijateljstva, kajti Franc Ferdinand, ki je imel v Oden-burgu diagnozo ogrskega zdravnika zgolj za sovražno in mrzko vznemirjanje, je bil zadnje dni spoznal, da je resno bolan. Njegova srajca je bila vsako jutro tako premočena od nočnega potu, da mu je lepela na telesu, in lahna vročica, ki ni hotela ponehati, mu je zbujala v tej nenadni prepla-šenosti resne skrbi. V Odenburgu se je bil namenil, da ostane na Dunaju samo dva dni ,nato se pa odpelje v Kono-pište, ki ga je čedalje močneje mikalo in vabilo. Zle izkušnje, ki si jih je bil pridobil v Odenburgu, ga niso bile nič manj bolestno prevzele kakor odkritje, da ga napada bolezen. Sklenil je bil, da se bo v bodoče ogibal ljudi in trpel v svoji okolici samo še zvestega Janaczka in nekaj lovskih pomočnikov. A mati in sestra sta mu toliko časa prigovarjali, da je sklenil ostati nekaj tednov na Dunaju; tako bi mogli zdravniki vsak dan opazovati njegovo stanje in vendar že dognati pravi značaj bolezni. Vsa okolica si je prizadevala, da bi mu olajšala vztrajanje. Imenovali so ga za generalnega majorja, in nekaj dni se je vdajal otroški radosti nad rdečim hlačnim obšivom, po katerem je bil že dolgo hrepenel. Veselilo ga je, da je bodoči svak resno gledal nanj, tako da mu je mogel brez nesporazuma razlagati svoje politične načrte za prihodnost Toda zdravniki so bolnika vznemirjali in begali. Oporekali so drug drugemu, eden je pobijal, kar je drug priporočal. Ta je menil, da bi bilo stalno, večletno bivanje v Davosu edino pametno; drugi je priporočal zimovanje v Egiptu, ki bi zadostovalo, da se načeta pljuča zacelijo; tretji je trdil, da o bolezni na pljučih vobče ne more biti govora, malokdo da ima močna, povsem zdrava pljuča, nekaj tednov v Meranu bi bilo za ozdravljenje več ko dovolj. Franc Ferdinand, ki so ga ta protislovna mnenja navdajala z ogorčenjem, je hotel najprej »pognati vse zdravnike k vragu«. Ker se je bal za Žv-ljenje, se je dal v svoji nestrpnosti in brezobzirnosti zdraviti vsakomur, kogar so mu priporočili Storil je še več: v civilni obleki je hodil k zdravnikom, ki zaradi tega niso spoznali v njem člana cesarske hiše, misleč, da bo tako laže zvedel resnico. A tudi ti zdravniki, ki jim je zamolčal svoje ime, so pobijali drug drugega in svetovali bolniku: naj živi na kmetih, naj se pelje v Meran, naj se na Dunaju poizkusi zdraviti z mlekom, naj se stalno naseli v Davosu. Besen in vendar olajšan je zapuščal elegantne in siromašne ordinacij ske sobe slavnih in neznanih zdravnikov ter se polagoma vdajal misli, da bolezen ne more biti nevarna, ker je toliko zdravnikov, ki se jim niti bivanje na jugu ne zdi brezpogojno potrebno. Preselil se je v svoj dvorec v Beatricini ulid, kl ga je bil podedoval. V tej tihi palači je hotel mirno počakati zboljšanja ali poslabšanja svojega položaja in šele na zimo skleniti, kje naj preživi mrzli letni čas. Ko je nekaj dni po vselitvi pred polnočjo stopil v svoj dvorec, sta mu udarila naproti hrup ia godba. Vsi prostori so bili živo razsvetljeni Služabniki, ki jih je nadrl v stopnišču, se niso upali odgovoriti L. VVINDJblK: 39 osp°d"jfonopišta Roman o Franca Ferdinanda (Avtorlzlran prevod) Zdravnik je preiskal nadvojvodo in dejal: »Cesarska visokost bi morali iti na jug, v Egipet. Ali še bolje, v Švico. V Davos.« »Davos? Kaj ni to zdravilišče za bolne na pljučih?« »Da, cesarska visokost.« »S tem hočete reči, da imam jetiko?« je zavpil Franc Ferdinand. Zdravnik se ni dal oplašiti. Odgovoril je, da tako hudo sicer ni, a dispozicije da ni moči utajiti Pljuča so načeta. Kako daleč je bolezen že napredovala, se bo moglo ugotoviti šeel po natančni preiskavi. Vsekako je treba zdraviti tudi lažje slučaje jetike na pljučih. »Nesmisel! Prav nič bolnega se ne čutim!« je vzkliknil Franc Ferdinand. Zdravnik se ni dal premotiti. Mirno je gledal nadvojvodo, ki je zavijal oči, in vprašal, ali je dedno obremenjen. Ali sta njegova cesarska visokost, prevzvišeni gospod oče, ali njena cesarska visokost, prevzvišena gospa mati, kdaj bolehala na pljučih. Po tem vprašanju se je Franc Ferdinand zrušil. Moral je sesti. »Moja mati«, je zajecljal, »moja mati... je mlada umrla.« »Cesarska visokost, morate v Davos«,je zdravnik ponovil. »In kajenje morate cesarska visokost takoj opustiti.« »JUTRO« St 8L = 6 ===== Spomenik soutemeljitelju „entente cordiale" V Montelimarju na Francoskem so te dni odkrili spomenik bivšemu državnemu predsedniku Emilu Lonbetu, Id je skupaj z angleškim kraljem Edvardom VII. položil temeljni kamen za prijateljstvo med Anglijo in Francijo. Na levi vidimo spomenik, na desni pa stoji na govorniškem odru slavnostni govornik, prezident Albert Lebrun. — Četrtek, 6. IV. 1939. — Velikonočno razpoloženje M V dnevih pred prazniki najbolj očituje v tržnici pred mesarskimi stojnicami Premalo zdravnikov v Afriki Zakaj je med zamorci umrljivost tako velika Volitve državnega predsednika v Frandji Rodila je sina Pot iz VersaUlesa v Pariz je prvo uradno dejanje francoskega državnega poglavarja Med afriSklml zamorci vlada izredno velika umrljivost otrok, ki ima razne vzroke: malarijo, napačno prehrano, spolne bolezni itd. Mnogo zamork trpi zavoljo Poroka iz strahu pred vojno Pred nekoliko dnevi so v Londonu ločili zakon nekega vojnega letalca. Mož je navedel, da se je poročil pred pol letom, ko je svet objelo kritično razpoloženje. Vsi duhovi so bili razburjeni in je vse pričakovalo vojne. V tem razpoloženju se je poročil z dekletom, s katero se je bil pravkar seznanil Zakon so proglasili za neveljaven in sodnik je k temu pripomnil: »Ne pozabite, da mednarodni položaj še vedno ni razčiščen. Če bi vam pa čustva v sili političnih dogodkov še kdaj ušla, vam ne morem jamčiti, da vam bomo drugi zakon prav tako gladko ločili.« Podgane na pohodu V bližini Bentleya pri Altonu na Angleškem se je za dalj časa ustavil ves cestni promet ker so se na cestah nenadno pojavili velikanski tropi podgan Bile so na pohodu v določeno smer. Na poedinih krajih so našteli 5000 do 10.000 živali, ki so se pomikale proti reki Weyu. Zanimivo je, da so podoben pohod podgan opazovali v bližini Bentleya že pred nekoliko leti. Pravih vzrokov teh selitev niso dognali. Potovanja miši in drugih glodavcev niso redka. Tako vemo o mogočnih pohodih flemingov v severni Evropi. Trdili so, da tečejo te živali proti Atlantskemu oceanu in da se poženejo vanj, pri čemer sledijo staremu instinktu, ki izvira še iz časa, ko je imela severna Evropa kopno zvezo s kakšno pogreznjeno celino ali pa morda tudi z Angleško. Usoda rodbine generala Miaje Sinovi, hčere in vnuki španskega republikanskega generala Miaje, ki so se v zadjnjem času mudili v Kairu, so se v nedeljo zvečer pripeljali v Marseille. Tam bodo počakali na prihod generala Miaje iz Alžira, potem pa se bodo z njim vred vkrcali na ladjo, ki jih odpelje v novo domovino Mehiko. Brezposelni in milijonarka Ameriška dedična milijonov Helena Montrose iz San Francisca se je morala podvreči operaciji s transfuzijo krvi. Ponesrečila se je na vožnji z avtomobilom, in bi bila poškodbam podlegla, da se ni našel krvodajalec v osebi nekega brezposelnega. Tega moškega je milijonarka potem, ko je okrevala, vzela za svojega moža. slabega srca, kar je v zvezi s tem, da so preobremenjene z delom. Moški se tam pač le redkokdaj lotijo težkega dela. Napačno je mnenje, da je zamorec za bolezni manj občutljiv nego Evropec. Res je, da vzdrži pod vročim soncem dolgo delo, ne da bi ga utrudilo, ne da bi se izčrpal. Toda za afriške bolezenske kali, za povzročitelje spalne bolezni, griže in jetike je bolj občutljiv nego Evropec, ki živi v tropskih krajih. Vzrok je v njegovi slabi prehrani. Mnoga plemena živijo skoraj samo od banan in mokastih gomoljk, mesa in maščob vidijo le malo. Spolne bolezni, nehigiensko življenje, praznoverje in pomanjkanje zdravnikov so nadaljnji vzroki, da je umrljivost med zamorci zelo velika. V Francoski Ekvatorialni Afriki pride na 30.000 do 40.000 domačinov komaj en zdravnik, v Belgijskem Kongu celo na 70.000 do 80.000. V angleški Tanganjiki pride en zdravnik komaj na 100.000 domačinov. Dokler zamorska rasa ne bo zdrava in odporna, pa tudi kolonialno gospodarstvo ne more Evropi donašati vsega, kar bi moglo. ANEKDOTA Bernard Shaw je član znamenitega kluba v Londonu. Nekega večera se je nekoliko ur tam dolgočasil, potem je vstal, stopil v garderobo in mož mu je tam dal napačen klobuk. »Ta klobuk ni moj,« je dejal Shaw ogorčeno. »Kako pridete do tega. da mi izročate tuje pokrivalo?« — »Mogoče je, sir, da ta klobuk ni vaš«, je odgovoril mož mirno. »Vsekako pa je tisti, ki ste ga prinesli s seboj v klub!« Volitve novega francoskega državnega predsednika so se začele včeraj točno ob dveh. Ker je to baš okrog opoldanske ure, je bilo letos gotovo spet tako kakor vsakih let to namreč, da je dan predsedniških volitev visoka konjunktura za ver-sailleske restorane in kavarne, že dva tedna prej so bile vse mize v naprej naročene, in sicer ne samo s strani članov narodnega zbora, temveč tudi s strani neštetih radovednežev, ki se zbirajo okrog takšnih dogodkov. Obed se prične običajno točno ob 12. in neoficialna volitev se prične s tem, da sklepajo ljudje neštete stave. Kratko pred dru_ go uro postane stvar resna. Ljudje se gne-tejo pred vrati versaijske palače in čim jih odprejo, vderejo vanjo. V naprej določenih sedežev namreč ni, in sicer niti ne za poslance in senatorje, tem manj seveda za občinstvo. Vsak, ki hoče izvršiti svojo najvišjo državljansko dolžnost ali ki hoče samo opazovati, skuša ujeti čim boljši prostor. Volitve se začnejo najprej s tem, da potegnejo žreb. Vse črke abecede so zapisane na majhnih listih v žari črka, ki jo najprvo potegnejo iz žare, je začetna črka tistih, ki pridejo pri glasovanju najprej na vrsto. Člani narodnega zbora prejmejo po eno glasovnico in eno kroglico. Ob koncu se mora število glasovnic skladati s številom kroglic. Dogodilo se je že večkrat da 9e ti števili nista skladali Tedaj se mora glasovanje seveda ponoviti GHasovanje se konča tedaj, ko dobi eden izmed kandidatov absolutno večino glasov. Novega državnega predsednika takoj za-prisežejo in oddelek garde ga spremi v Elizejsko palačo Ta pohod iz Versaillesa v Pariz je njegovo prvo uradno dejanje. Versailleska palača rabi že od 1. 1871., ko je tam zasedal narodni zbor ter poslanska. zbornica in senat za takšne volitve. VSAK DAN ENA V pomladnem vetru najde človek kmalu nov klobuk... (»Politiken«) Veliki admiral nemške mornarice Nemški kancelar Hitler je imenoval te dni admirala von Raederja za višjega admirala. To je najvišji čin v nemški mornarici Do 1. 1878. sta obe zbornici sploh tam zasedali, preden sta se preselili v Pariz, ki so ga na ta način kaznovali za dejanja njegove revolucionarne komune L 1871. Da pa zaseda narodni zbor še vedno tam, ima svoj glavni vzrok menda v tem, da v Parizu ni dvorane, ki bi bila primerna za tolikšno število glasovalcev in še za mase občinstva Smrtna nesreča kralja Iraka Arabska ».devica Orleanska" Kadar arabsko dekle maščuje smrt svojega zaročenca Albanska kraljica Geraldina, soproga kralja Zoga L je povila sina, Id ga bodo krstili na ime Skender Emir Gazi, kralj Iraka, se je ubil na vožnji z avtomobilom, katerega je osebno vodil Pobarvani psi Na pariških cestah je videti že nekaj časa sem novo modno norost. To so psi, ki jih pobarvajo po volji njih lastnikov oziroma lastnic, tako da lahko srečaš najbolj pisane pse. Od jarko rdečih do temno zelenih dobiš vse odtenke. Tudi belo črno karirane pse je bilo videti na pariških ulicah. Arabci, ki se v Palestini upirajo angleškemu gospostvu, so našli sedaj svojo junakinjo in to je lepa oziroma nekdaj lepa Kadidža, ki živi v neki jami in pripravlja strelivo za puške. To je arabska »devica Orleanska«, o kateri so si Arabci že dolgo pripovedovali polno legend. A šele sedaj, ko je imela nesrečo in ji je eksplodirajoč naboj raztrgal desno roko, je postala na pravi način slavna, pa si njeno zgodo pripovedujejo po mestih in vaseh. Kadidžijin zaročenec, mlad Arabec, je padel v borbi z Angleži Tistega dne se je dekle odločilo, da se bo borila isto tako proti Britom in da bo njegovo smrt maščevala. Kmalu si je našla pravo delo. Navzlic svoji iepoti se je odrekla družinskemu življenju in vsakdanjim navadam, umaknila se je v skalno jamo sredi svobodne dežele in se je tu uredila, kolikor je šlo. Ponoči so prihajali pomočniki in ji prinašali na skrivaj majhne zaboje in posode z m uničijo. Prazne naboje je Kadidžija podnevi polnila s smodnikom in natikala nanje krogle. Tako je šlo dolge mesece in le malokdo je vedel za njeno delo. Pred kratkim pa ji je med delom eksplodiral naboj in ji raztrgal roko, tako da je morala zapustiti svoje skrivališče v palestinskih gorah. Na dan je pripravila do 600 nabojev. Nekoliko dni po nesreči se je vrnila s svojo mlajšo sestro in je svoje delo obnovila. Kakor prej prihajajo ponoči k njej zaupniki, ji prinašajo municijo in živila — dokler je ne bo nekega dne doletela morda usoda njenega zaročenca. Smrt uspešnega letalca Te dni se je ubil eden najboljših nemških letalcev, pilot von Moreau 14 uit urni pregled Koncert APZ v Ljubljani Akademski pevski zbor in njegov vodja, ! g. France Marolt, sta pripravila za pone- ' deljek koncert, čigar smernice so bile po- . dane z naslovom »Pesem slovenskega pre- j poroda«. Prireditve APZ uživajo najboljši ' sloves ter pritegnejo vedno največje število občinstva. Tako je tudi ponedeljkov koncert privabil v veliko unionsko dvorano ogromno množico, kakor je že dolgo ni imel pred seboj noben naš koncertant. Koncert je bil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, katero je zastopal divizijski general Lukič. Tudi sicer je obiskalo koncert kar največ odličnikov in reprezentantov. uradnih in kulturith predstavnikov, tako da je koncert pomenil ne -.amo glasbeni, temveč tudi družabni dogodek. Spored je v smislu svoje tendence obsegal zbore Blaža Potočnika, Jurija Fleiš-mana. Gregorja Riharja, Kamila Maška, Antena Hajdriha, Antona Nedveda, Frana S. Vilharja, Davorina Jenka in priredbe Antona Foersterja in dr. Pavla Kozine, vsega 16 zborov na umetna in narodna besedila. Večina teh pesmi je znana iz dobe, ko so Glasbena Matica ter druga ljubljanska pevska društva prirejala koncerte a capella zborov, ki so bili nekoč središče in žarišče slovenske glasbene kulture ter skoraj izključno torišče glasbenega udejstvovanja v Ljubljani. Nekaj pa je bilo med njimi takih, ki so bile vredne, da jih rešimo pozabijenja, tako zlasti Ri- harjeve, Hajdrichove in Nedvčdove, ki se sicer ne razlikujejo vidno od ostalih, pač pa doprinašajo zakladu te dobe novih in še neizčrpanih vrednot. Tako zlasti živahna Hajdrihova »Hercegovska«, ki je tako užgala, da jo je bilo treba ponoviti. Okrog 60 članov pevskega zbora tvori četo, ki je neumorna v navdušenju, pa tudi v prizadevanju, da si ohrani naslov prvega našega moškega zbora. Za to ni dovolj le vztrajnost, temveč je potreben tudi napredek. Da se zbor tega zaveda, dokazuje porast tehnične izvežbanosti ter zvokovne uravnovešenosti od koncerta do koncerta, s čemer prehaja podajanje mestoma v skoraj individuelno svobodo, ki je osnova prepričevalne umetniške interpretacije. Vsi prelivi v barvnem območju, kolikor ga zborovska glasba obsega, so bili podani uglajeno in z lahkotnostjo, katera odlikuje do kraja izpiljeno delo. Odlike APZ so splošno znane in priznane; poleg glasovne izhranosti ter polnovažne zavesti vsakega posameznika v zboru gredo na račun pevovodje Franceta Marolta, ki mu zbor sledi s prepričevalno doslednostjo. Navdušenje občinstva je raslo od točke do točke in je našlo izraza v aplavzu. APZ pa je znova potrdil svoj sloves in hkrati prikazal vrsto skladb, katerih navduše-valna in lirična vsebina je mnogo pripomogla k osamosvojitvi in zavednosti naše glasbe v prvi polovici prošlega stoletja. L.M.S Pred gostovanjem „Dublin Cate Theatra" Drie 11. t. m. bo gostovala v operi skupina angleških igraicev in sicer bo uprizorila Shakespearjevo tragedijo »Hamlet«. Dublin Gate Theater obstoji šele deset let ter igra 6 mesecev na leto v svojem gledališču v Dublinu, v drugi polovici leta pa gostuje po najrazličnejših državah na kontinentu, v Ameriki, na Malti, v Egiptu, na Grškem in drugod. Letos gostuje predvsem po balkanskih državah, to je v Grčiji, Rumuniji. Bolgariji in Jugoslaviji. Na čelu Dublin Gate Theatra sta Anglež Hilton Edvvards in Irec Mac Liammoir, ki sta pred desetimi leti ustanovila imenovano gledališče. Oba sta odlična igralca, navadno nosilca glavnih vlog, Liammoir pa je hkrati slikar, ki dela načrte za in-scenacije in kostume njihovih uprizoiitev. Igral bo Hamleta. Dublin Gate Theater ni gledališče, ki je osnovano na podlagi tn tlieije, temveč si je zastavilo nalogo, da b! bik) izraz sodobne umetnosti, v kateri se druži mož besede s slikovitostjo uprizoritve. Repertoar tega gledališča obsega okrog BO iger, med njimi sta zastopana predvsem Shakespear in Shaw, poleg njiju pa seveda vsi znameniti svetovni dramatiki. Ansambel tega gledališča uživa sloves velike izenačenosti Nekateri člani in članice že od njegovega postanka delujejo v njem, so pa tudi drugi člani, ki se menju-jejo v teku let in med njimi je nekaj prav mladih pridobitev. Poleg glavnih dveh: Edvvardsa in Liammoira, je najstarejša članica Coralie Carmichael, ki bo igrala kraljico Gertrudo v »Hamletu«, nadalje Meriel Moore, ki je že od leta 1929. člani- j ca Gate Theatra in v »Hamletu« inter- 1 pretka Ofelije. Tosca Bissing je pričela svojo kariero pri filmu in je postala šele letos članica Gate Theatra. Roy Irwing, ki igra v »Hamletu« Laerta, je bil poprej predsednik dublinsKega vseučiliškega gledališkega Udruženja in je od l. 1934. član ansambla. Cristopn Casson izvira iz igralske rodbine. Bn je prvotno častnik britanske mornarice, od leta 1938. pa sodeluje v dublinskem gledališču. Igral bo Ho-racija. May Carey je že od postanka Gate Theatra njegova članica ter ima tri sinove, izmed katerih sodelujeta dva v tem gledališču. Liam Gaffney, ki je sodeloval v nekaterih angleških filmih in je od leta 1934. član ansambla, bo igral kralja v igri. Najmlajša članica igralske družine je Una Lyon. Ce sklepamo po številnih gostovanjih, ki vodijo opisani ansambl križem sveta, moremo pričakovati izredno zanimivo gostovanje, ki nam bo predstavilo umetnost angleških igralcev. Maša SI. Zapiski V poročilu o novouveibani oper! Wolfa-Ferraria »Štirje grobjani« je pomotoma izostalo ime tenorista g. Marčeca, ki je v omembe vredni vlogi gizdalinskega grofa Riccarda izdatno pripomogel do pomembnega uspeha predstave. Teden bolgarske knjige. Zadnji teden marca je bil na Bolgarskem posvečen knjigi to je tradicionalni »Teden bolgarske knjige«, ki sta ga otvorila minister prosvete B. Filov in predsednik Pisateljske zveze D. Nemirov. Je to teden, ko bolgarski intelektualci zastavijo vse svoje sile, da pokažejo moč tiskane besede. Bolgarska knjiga je ogromnega pomena za bolgarski narod. Kake tesno je povezan narod s knjigo, priča veliko število javnih in privatnih knjižic ter prečitanih knjig. Bolgarska knjiga je bila vselej v najtesnejši povezanosti s prosveto bolgarskega naroda; odtod tudi njen velik procvit. Bolgarski narod je vselej cenil in ceni knjigo in žrtvuje zanjo kljub težkim razmeram, ki od vseh strani pritiskajo nanj. Knjiga je njegova svetla sopotnica, ki beleži njegove uspehe in neuspehe. Od prve tiskane knjige »Sofronijeto«, leta 1806. pa do osvobojenja, leta 1878. je bilo tiskanih 1943 knjig, predvsem šolskih in religioznih. A samo 1936. leta je doseglo število tiskanih knjig 2386, od katerih je bilo 2158 originalnih, 453 izmed teh leposlovnih. (St. Atanasov) Francoska študija o Pilsudskem. Pri Plonu v Parizu je pravkar izšel spis Ana-tola Muhlsteina »Le marechal Pilsudski«. Je to prvi del obsežno zasnovane monografije o eni najznačilnejših osebnosti povojne evropske politike. Ta zvezek obravnava življenje in delo poljskega voditelja do 1. 1918. Knjiga je spisana — kakor sodi kritika — s širokim znanjem in osebnost Pilsudskega je včlenjena v okvir celotne poljske zgodovine, s čimer postaja laže razumljiva in dobiva jasnejše poteze tudi tam, kjer je v marsikom vzbujala odpor. Spored II. jugoslovanskega gasilskega kongresa v dneh od 13. do 15* avgusta 1939 Nedelja, 18. avgusta; ob 9. sv. maša pri sv. Florjanu v Ljubljani za umrle gasilce, 10. poklonitev na pokopališču pri Sv. Križu, 11. otvoritev gasilske razstave; na kolodvoru sprejemi; od 14. do 18. tekme; 18. slavnostna seja zajednice; 20. družabni sestanek. Ponedeljek, 14. avgusta do 9. sprejemi na kolodvoru; ob 9. otvoritev n. jugoslovanskega gasilskega kongresa: a) otvoritev, b) pozdravni nagovori zastopnikov oblastev, inozemskih delegacij in zajednic, 1. načelni govor; Narodno delo gasilstva. 2. Moderno gasilstvo. 3. Vloga gasilstva pri pasivni obrambi. 4. Samarijanstvo, 5. Zaključek, ob pol 12. blagoslovitev temeljnega kamna za prvo gasilsko šolo v Ljubljani; 13. kosilo; 15. generalna vaja na Stadionu; 16. občni zbor Vseslovanske gasilske zveze; 21. slavnostna predstava v opernem gledališču, odnosno slična prireditev na Stadionu.' Torek, 15 avgusta: ob 5. budnica; 7. zbirališče' na Eleivveisovi cesti; S.30 sprevod in defile (Masarykcva. Miklošičeva, defile na Kralja Petra trgu, Volfova na Kongresni trg); 10.45 slavnostno zborovanje; 13. kosilo; 15. nastop slovenskih in drugih jugoslovanskih gasilskih ter po možnosti inozemskih gasilcev na Stadionu. Sreda, 16. avgusta; žrebanje efektne loterije. Iz Krania r— Opozorilo pose+nikov Svengalijev ih eksperimentalnih večerov v Kranju. Za prvi Svengalijev poizkusni večer v torek 11. t. m. se dobe vstopnice že od danea naprej v prodaji v trgovini g. Hlebša v Kranju na Glavnem trgu. Da se občinstvo izogne prevelikemu navalu pred blagajno na dan prireditve se obiskovalcem nujno priporoča, da si nabavijo vstopnice že prej. Ves Svengalijev program traja nad tri ure, zaradi česar je točnost pričetka programa ob 20. nujno potrebna. Mojster Svengali vabi občinstvo, naj k poizkusom jasnovidnosti prinese s seboj k predstavi majhne predmete, slike, ki so v zvezi z velikimi dogodki ali doživljaji, ker bo na osnovi teh predmetov s pomočjo svoje jasnovidnosti popisal te dogodke. (—) £ c Sto in dvajset izvoljenk čaka prav toliko kaset odlične kozmetike ob »Jutrovi« velikonočni nagradni nalogi. Ena od teh kaset bi spadala na toaletno mizo kake indijske maha-rane, saj predstavlja taka luksuzna, v drago usnje vezana kaseta pravo razkošje. Izdelana je bila — kakor tudi ostalih enajst — nalašč za »Jutrovo« velikonočno nagradno tekmovanje. Našemu ženstvu smo hoteli ob tej priliki prepričevalno dokazati, da mislimo nanj, kadar nameravamo svojim čita-teljem kaj pokloniti. Pri izberi teh lepih nagrad smo mislili na vse naše žene in dekleta. Prav lepe in drage nagrade predstavlja tudi ostalih sto kaset, dalje neceser za potovanje, pogrez-ljivi Pfaff-šivalni stroj, itd. Vse te lepe in drage nagrade kar kličejo našemu ženskemu svetu: udeležite se reševanja »Jutrove« velikonočne nagradne naloge, ki bo za praznike vsem zanimivo in prijetno delo v pričakovanju najrazličnejših lepih nagrad. Sreča vas išče, um vam je dan, zato kupite v soboto že na vse zgodaj velikonočno številko »Jutra« ter poizkusite svojo srečo. Jutri bomo opozorili še na nekatere lepe in praktične nagrade za srečne tekmovalce tn tekmovalke, v soboto v velikonočni številki pa bo objavljena naloga ter bo veliko, pestro zalogo »Jutrovih« daril prevzela v svoje ura- dovanje od vseh ljubljena in pričakovana, a tudi od vseh neodvisna sreča. $ 1» O T Slavija (V) je nevaren nasprotnik Nedeljska ligaška tekma je za Ljubljano velikega pomena LigaSko prvenstvo se razvija točno po programu. V nedeljo, čeprav je velikonočna, bo ligaško kolo kompletno. V Ljubljani bomo imeli v gosteh tako imenovanega »outsiderja«, ki pa lahko postane usoden za našo Ljubljano. Seveda vse to le tedaj, če bodo fantje tako zaigrali kakor so preteklo nedeljo. Varaždinska Slav'ja je klub, ki se zna bolje boriti na tujih tleh kakor pa doma. Da je to precej res, dokazujejo njeni uspehi, ki jih je dosegla še nedavno v prvenstvenih tekmah kot na pr. s Haškom v Zagrebu in Jugoslaviji v Beogradu, sarajevsko Slavijo pa je celo sredi Sarajeva gladko premagala čeprav so morali v drugem polčasu igrati Varaždinci brez vratarja. Tudi nekdanji državni prvak, zagrebška Concordia, se prav grenko spominja Varaždincev. kajti nihče drugi ka- ! kor varaždinska Slavija je bila oni klub, j ki je Concordio vrgel iz lige. I Tako bodo imeli naši zopet priložnost, da se izkažejo, seveda v povsem' drugi luči kakor proti Skopljancem. Glavna tekma se bo pričela ob 16. pred-tekmo bosta igrali moštvi Ljubljane B in Svobode ob 14.30. Reprezentanca južne Ljubljane — Slavija (V) Reka—Jadran komb. proti Varaždincem Vodstvo Jadrana in Reke je uspelo angažirati za velikonočni ponedeljek ligaško moštvo varaždinske Slavije za prijateljsko tekmo proti skupni sestavi najboljših moči omenjen h klubov, ki bodo mogli dostojno zastopati ljubljanski nogomet. Tekma bo na igrišču Jadrana. K tekmi se še povrnemo! Gorenjski smučarji so zborovali V hotelu »Triglav« na Je-enicah je bil v nedeljo dobro obiskan redni občni zbor GZSP. Skupščino je otvoril in vodil poslevo-deči podpredsednik g. Pero Vovk, ki je pozdravil vse delegate, predvsem pa zastopnika JZSS g. Kunstlja in , Jeleniča. zastopnika vojske poročnika Radakoviča in predstavnike tiska. Podpredsednik je nato podal kratko poročilo o delovanju podsavezne uprave, pri čemer je največi del posvetil razmerju med JZSS in GZSP ter navajal vzroke krize, ki se je pojavila po zletu gorenjskih smučarjev v Kranjski gori. Zelo pregledno poročilo je podal tajnik g. Avgust Pohar, ki se je med drugim zahvalil tisku za izdatno podporo, nato pa poudaril, da je morala uprava zaradi prevelikega dela preložiti športno razstavo na poznejši čas. Glavno delo uprave je veljalo II. izletu gorenjskih smučarjev v Kranjski gori, ki je zelo uspel. Velike težave je imel GZSP z denarnim vprašanjem. Podsavez ima 96 verificiranih tekmovalcev, sodniški zbor šteje 31 članov, od teh 11 sodnikov za skoke. V začetku lanskega leta je imel podsavez 22 edinic, med letom pa je pristopilo 12 so-kolskih društev, odstopila pa so štiri, tako da šteje sedaj 30 edinic. Med najbolj delavne člane prišteva klube Bratstvo, Skalo, Gorenjca, Dovje-Mojstrano, Tržič in Poljano. Blagajnik Ignac Razingar je ugotovil, da je imel podsavez lani 21.200 din dohodkov in skoraj prav toliko izdatkov, tako da je ostalo v blagajni 96 din prebitka. Načelnik tehničnega odseka Beno Lan-gus je naglasil. da je bilo minulo leto eno najbolj uspešnih od obstoja podsaveza V pretekli sezoni je bilo nič manj kakor 49 tekem, na katerih sta nastopila 1002 tekmovalca. Razen tega so tekmovalci iz Drdsave-mega območja nastopali tudi na tekmah ostalih podsavezov in v tujini Vsa državna prvenstva so si lani priborili Gorenjci, in sicer damsko v alpski kombi- K naciji Erika Heim, seniorsko v alpski kombinaciji Hubert Heim, seniorsko v klasični kombinaciji Anton Razinger, seniorsko v teku na 18 km Smolej, seniorsko v skokih Albin Novšak in seniorsko v teku na 30 km Franc Smolej. Razen tega je postal juniorski prvak v slalomu Rado Ravnihar, med naraščaj ci pa prvak v skokih Leon Bukovnik. Na svetovnem smučarskem prvenstvu z Zakopanem sta se najbolj postavila Franc Smolej v smučarskem maratonu in Ciril Praček v slalomu. V imenu revizorjev je poročal g. Albin Smolej, nakar je bila soglasno sprejeta razrešnica. V razpravi je spregovoril generalni tajnik JZSS g. Tone Kunstelj, ki je čestital upravi in tekmovalcem k velikim uspehom ter nato zavrnil nekatere neutemeljene očitke v zvezi s krizo in sporom med savezom in podsavezom. K besedi se je oglasil tudi zastopnik gorenjskega sokol-stva g. Sušnik, ki je naglasil, da v teh resnih časih ne gre pogrevati majhnih osebnih zadev, temveč je treba misliti le na skupno srečno bodočnost. V novo upravo so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik Pero Vovk, podpredsednik Maks Rabič, I. tajnik Avgust Pohar. II. tainik Jože Zupan, blagajnik Ignac Razin°ar: odborniki: Jakob Čop, Viktor Brun. Ludvik Stražišar, Vinko Kozjek, Franc Stržinar, tehnični načelnik Antnn Lansus, načelnik mladinskega odseka Stanko Pavnik, načelnik sankaškega odseka Albin Smolej. zastopnik vojske poročnik Danimir Radakovič in revizorji dr. Alfred Rudesch. Andrej Ba^n, Oto Pnb. v čas+no razsodišče pa dr Miha Potočnik. T.ojze Božič in Viktor Novšak. od^k tvorijo gg. dr. Keržan, dr. Marčič in dr. Tancar. V nekaj vrstah Zaradi prekinitve odnošajev med zagrebškim Gradjanskim in sarajevsko Slavijo odn. odigranja nedeljske ligaške tekme med obema moštvoma so razpravljali te dni na članskem sestanku Gradjanskega in sklenili nazadnje, da naj Gradjanski igra. O tem sklepu je bil izdan kratek komunike. ki ugotavlja da se je upravni odbor po posvetovanju s članstvom odločil za nnstop Gradjanskega proti Slaviji iz Sarajeva, vendar od'granje te obvezne tekme še ne pomeni obnovitve športnih o^noša^ev, ki se ne bodo obnovili vse dotlej. dokler Gradjanski ne bo dobil popolnega zadovoljstva. Danes bodo imeli v Zagrebu mednarodno nogometno tekmo. Moštvo Bocskay iz Budimpešte, ki je na poti v Albanijo, se je za dan ustavilo v Zagrebu in odigralo tamkaj tekmo s kombinirano enajstorico Gradjanskega in HaŠka. Mariborski železničar bo za praznike gostoval v Banjaluki, in sicer proti tamkajšnjemu Borcu. Ker bo prav takrat v gostih tudi novi prvak osiješkega podsaveza Bata. ki bo nastopil proti Krajišni-ku, bodo imeli torej v Banjaluki v teh dveh dneh prav lep spored. Nedeljsko tekmo za točke v ligi med va-raždinsko Slavijo in Ljubljano bo po sporazumu sodil sarajevski sodnik Kap, za nadomestnika pa je določen g. Rakič. SK Celje nogometna sekcija. Redni treningi I. moštva in rezerve vsak torek in četrtek od 18. dalje. Treningi mladine vsako sredo in petek od 18. dalje. Sprejemajo se novi člani mladine. — Seja sekcij-skega odbora bo drevi ob 19. uri na Gla-ziji. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek damske sekcije bo drevi ob 19. v damski sobi kavarne »Emone«. Veleslalom na Okrešlju. Za veleslalom, ki bo na velikonočni ponedeljek s Savinjskega sedla do Okrešlja, je mnogo zanimanja. Sodeč po prijavah bo boj za prva mesta zelo hud in obeta nuditi gledalcem mnogo užitka. Frischaufov dom na Okrešlju bo odprt in oskrbovan od 8. do 16. Mladostno svež- izgled Vsaka žena, v poklicu kakor tudi v družbi, zna pravilno ceniti vrednost sveže in zdrave barve obraza. Kako lahko zamore s KHASANA RDECILOM ZA USTNA IN LICA olepšati in pomladiti izgled svoje "ainanjosti. Kh—^na rdečilo za ustna v 8 x- ičnih barvnih tonih — za vsak lepotni tip primeren idealen ton. Khasana rdečilo za lica se razvije šele, ko se namaže na lice, v vsaki polti primeren, naraven in svež barvni ton. Enkratna uporaba dnevno zadošča. Odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube! aprila. Snežne razmere so idealne. Nevarnost plazov je minila. OPOZORILO VSEM ŠPORTNIM DRUŠTVOM! — OBJAVE ZA PRAZNIŠKO ŠTEVILKO NAJ BODO V REDAKCIJI NAJKASNEJE DO PETKA OPOLDNE. RAD Četrtek 6. aprila Ljubljana 12: Kozaki poj o (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Pevski koncert (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (prof. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Romanske cerkve v Sloveniji (msgr. V. Steska). — 19.50: Ljubljanski godalni kvartet — 20.40: Koncert na čelu s spremljevanjem orkestra. Solist prof. Cenda Šeldbauer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Obisk pri Bachi in Handlu (plošče). Beograd 18: Nabožni koncert. — 20: Cerkvene pesmi — zbor in solisti. — 21.50: Plošče. — Zagreb 20: Zvočna igra. — 20.30: Madrigalisti. — Praga 20: Večer resne glasbe. — Varšava 20.15: Oratorij. — 22.35: Lahka glasba s plošč. — 23.05: Poljska glasba. — Sofija 17.30: Komorni koncert. — 18.30: Prenos iz katedrale. — Dunaj 12: Lahka godba orkestra. —15.30: Otroške pesmi. — 16: Graški mestni orkester. — 18: Prenos Wagnerjevega »Par-sifala« iz drž. opere. — 23.10: Lahka glasba. — Berlin 19: Plošče po željah. —■ 20.10: Plesni večer. — 22.30: Lahka glasba z Dunaja. — Miinchen 19: Plošče. —• 19.30: Pfitznerjeve pesmi. — 19.45: Cho-pinove klavirske skladbe. — 20.10: Orkestralni koncert. — 21: Recitacija in glasba. — 22.20: Pester spored s plošč. — Pariz 19.30: Godalni kvartet. — 20.30: Lahka glasba. — 21.30: Zvočna igra. — 23.45: i Plošče, NAM OGLASI Službo dobi Beseda 1 din, davek 3 din za šllro ali dajanje naslova 5 din, najmanj čl znesek 17 din Frizerko Jjerfektno v železni, vodni ondulaciji in manikiranju, sprejmem. Ponudbe sprejme iz usluge g. Juratič, frizer, Maribor, Glavni trg. 6952-1 Briv. pomočnika Za izpomaganje, sprejmem v soboto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6998-1 1 klavirskega ali splošnega mizarja I izdelovalca strun in 1 vajenca, samo prvovrstno moč sprejmem. Služba stalna. — 5X'arbinek, Miklošičeva c. 4 6981-1 Korespondentka fcerfektna v nemškem, srbo-fcrvatskem, urna nemška ;te-nografinja ter strojepiska — dobi takoj službo v trgovski hiši. Ponudbe z referencami in zahtevami na ogl. •dd. Jutra pod »L. S. V.« 6992-1 .Več stavbenih ključavničarjev Sprejmem. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod i>Zmožen« z navedbo dosedanje zaposlitve in starosti. 6961-1 Službe išče Vsaka, beseda SO par davek 8 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Uporaben fant mlad, vojaščine prost, z nekaj pisarniške prakse, išče Zaposlsnja v kaki pisarni, skladišču ali kaj primernega. Je zanesljiv in skromen. Gre tudi samo začasno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromne zahteve«. 6693-2 Blagajni čarka izvežbana, kavcije zmožna, išče službo v kavarni, restavraciji ali trgovini. Gre tudi na sezijo. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod šifro V Blaga j ničarka«. 6966-2 Za vzorčni sejem v Beogradu 15.—24. t. m. »prejmem v zastopstvo (proti proviziji) še par predmetov lesne galanterije: ležalne stole, obešalnike in siič-no. — Hitre ponudbe pod »Kupčija« na podružnico Jutra, Ptuj. 6939-2 Vajenci (ke) ^MiHiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiBiiiiijiijniimiM1* Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Učenko sprejmem v trgovino Z elektrotehničnimi predmeti s predpisano izobrazbo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6964-44 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Dragocenost * t Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj j§i znesek 17 din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir, Ljubljana, Wolfova ul Glasbila Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Flauta Bohm, srebrno, umetniška, solo, luksuzna, francoska izdelava Cramphon Co., naprodaj za četrtino nabavne črne. D. Ostrožnik. trgovina, Ljubljana, Pasaža Nebotičnika. 6963-26 Diatonično harmoniko Lubas, trivrstno, v res dobrem staniu, skorai novo, z lepim glasom, prodam po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6953-26 —ti'Ki: Beseda 1 din, davek < din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmam ši znesek 17 din Več otroških vozičkov zelo lepih športnih in globokih prav poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). 6984-6 3329ES3E Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši 5®esek 17 din Motor s prikolico Harlev 1200 cm, v dobrem Stanju, prodam 'a 4.200 din. Avto Chevrolet, tipa 27 pripraven za predelavo v poltovornega, malo vožen, poceni Anton Pustotnik, žganjarna, Blagovica. 6946-10 Poltovorni avto nosilnosti 1000 do 1500 kg v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na Moderni dekoi, Zagreb, Nikoličeva št. 7. 6857-10 Kolesa Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Kolesa najboljša tn velika Izbi ra, nizke cene, na u-godna odplačila. Oskai Remec, Ljubliana, Dolenjska 5. 113-11 Kolesa raznih prvovrstnih znamk, z večletno garancijo, dobite zelo ugodno, kakor tudi na mesečne obroke pri: Nova trgovina, Tyrševa 36. Pozor (nasproti Gospodarske zveze). 6810-11 Več rabljenih koles moških in damskih, najboljše znamke, zelo poceni naprodaj T-ikalnica, Vegova 12. 6994-11 Pohištvo Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj §1 znesek 17 din Pohištvo novo in Se rabi i eno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek i komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo, Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian. Ljubljana, — Tyrševa 12, 70-12 ZRHTEVFDTE BRE5PLACNI PODUCNI CENIK NAaPGPOLNEUSIH GLASBILA MjVE'jt DOMAtE STROtNE TVRftt F.5chneide KR.0V0R5K! DOBAVITELJ 7AGREB t - NIKOLIČEVA 10 i INSERIRAJ V »JUTRU"! G. T. Rotman: S Pegazom — okrog sveta »Žena!« je vzkliknil. »Zdaj poletim okrog sveta, ti in Mirko pa z menoj.« — »Možiček,« je kaj odločno dejala žena, »v tole me ne spraviš niti za milijon.« — »Nu,« je menil gospod Vrtač-nik, »potem pa naj Mirko povabi svojega prijatelja Petra.« Tega mu ni bilo treba dvakrat reči. Mirko je stekel k prijatelju, pokazal z roko v zrak in zaklicali »Fant, letela bova!« Beseda 1 din, davek j din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmam 51 znesek 17 din Bukova goriva drva za celo sezono 1939 več je množine kupim. Pla čam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam takoj«. 6608-15 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Din 100—150.000 za povečanje rentabilnega podjetja, iščem. — Zadeva brezkonkurenčna.. Garantiram oziroma za kapital plačam 2000—3000 din. Ponudbe z navedbo kapitala na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sijajno obrestovano«. 6498-16 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Parno pekarno v Ljubljani, oddam v najem. Ponudbe pod »Jamstva zmožen« na ogl. odd. Jutra. 6988-17 rJlL£L Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro al! dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Pisarno oz. lokal 20 minut od glavne pošte ob glavni cesti, — oddam za 350 din. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod »Stalna sigurna stranka«. 6970-19 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Večje število parcel kompleksov, parcel, gozdov trgovskih in stanovanjskih hiš in vil ima naprodaj gradbeno strokovno izobra žen posredovalec: Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Tele fon 37-33. Pooblaščen gra ditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. ?<; v Krasna stavbišča blizu kolodvora Vižmarje, vodovod, elektrika, poljubna Izmera na obroke - knjižice od 9 din naprej naprodaj. Pojasnila: Vižmarje 31 6905-20 Vila z 8 kompletno opremljenimi sobami, s kopalnico, na najlepšem kraju Bohinjskega jezera, prikladno za pension ali okrevališče za otroke, za sanatorij, ugodno naprodaj. Ponudbe na In-terreklam, Zagreb, Masary-kova 28 pod 5862. 6909-20 Beseda 1 din, davek 1 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Trisobno stanovanje s kopalnico v I. nadstropju hiše Tržaška cesta 41, oddam za 1. maj. 6937-21 Stanovanje treh sob, kuhinje, kopalnice m velike terase, oddam 1. maja. Franc Belič, Jadranska ul. 18 (Mirje). 6999-21 Enosob. stanovanje oddam 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6979-21 .......^'/'Jg-jpftjr Beseda 1 din. davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Sobo lepo opremljeno s hrano, oddam 15. aprila. Sokolska 5, Prule. 6867-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno, v centru, z uporabo kopalnice, event. s hrano, oddam 15. aprila c-ni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6982-23 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Akademik išče instrukcijo, če mogoče realnih predmetov, bodisi za stanovanje bodisi proti plači. Uspeh zasigu-ran. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 6969-23a Sobo s hrano ali brez, iščem za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidna 77«. 6983-23a Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Na Dolenjskem naprodaj na prostovoljni javni dražbi dne 16. iprila posestvo Franca Drenika (vulgo na Šrangi), Jablan 25, Mirna peč, s hišo in gospodarskimi poslopji, ob državni cesti, na prometnem kraju, primerno za obrt. Informacije se dobe : Miklič Anton, mizar, Jablan 25, Mirna peč. 6908-32 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din 5? Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 -ilniea — Svetlolikalnica Moški, tu trpite na seksuain nevrastenlji odnosno impotenci, nezadostni cuukciJi spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA 100 tablet 220 din: ki so jih mnogi zdrav nlkl preskusili ln so kot hormonski preparat odobreni. Pošiljamo direktno in poštnine prosto Lekarna Mi Rozman, Beograd. Terazije br 5 Reg S br 5732-1934 ZA VELIKO NOČ vam nudimo po skrajno znižanih cenah: moške srajce, zelo trpežne že od 14 din naprej moške spodnje hlače že od 9 din naprej moške sp. hlače, dolge, že od 12 din naprej otroške srajce, zelo lepe, pražnje že od 17 din naprej otroške sp. hlače, pražnje, že od 11 din naprej otroške sp. hlače, dolge, že od 12 din naprej brisalke, 1 m dolge, že od 6 din naprej bela kotenina, dobra. že od 5 din naprej Velika izbira kravat od najcenejših do najfinejših, nogavic, moških in damskih, ter modernih damskih čepic. — Oglejte si izložbe — Poskusite kvaliteto! Iv. Tomšič, Sv. Petra c. 38 LEPA SRAJCA in elegantna samoveznica sta ponos vsakega gospoda. Izberite si najnovejše vzorce pri A. Potrato, preje Jos. Kune MIKLOŠIČEVA CESTA 32 (vogal). Edino INFICIN PO POŠTI ugonablja popolnoma in trajno ŠČURKE, RUSE — BUBE in ŠVABE in ostalo kuhinjsko golazen. Ako ne koristi, vrnem denar. — Orig. škatlica din 15.—, zavitek din 6.—. LEKARNA KRAJČEVIČ, VUKOVAR. /MMPI I ZAHTEVAJTE BRESPLAfNI CENIK MER NAJPOPOLNEJŠE GENERALNO ZA5TDP5TVD „v_ rPUM_in__ ZAGREB NIKDLltEVA 10 Naročniki ,Jutra4 so zavarovani za 10.000 Din. Nase gledališče drama 6., 7. in 8.: Zaprto. Ponedeljek, 10. ob 15.: Potovanje v Benetke. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene. Nedelja, 9. ob 20.: živi mrtvec. Izven. Shakespearov »Hamblet je v Ljubljani izredno priljubljen in je izmed vseh del nesmrtnega angleškega dramatika doživel pri nas največ vprizoritev. V torek po velikonočnih praznikih bomo imeli priliko slišati »Hamleta« v izvirnem jeziku in igranega od najbolj priznanih angleških igralcev, ki so združeni v stalnem gledališču v Dublinu, ki deluje pod naslovom Dublin Gate Theater. To gledališče je reprezentativno angleško gledališče, prihaja v Jugoslavijo oficijelno s celotnim svojim insamblom ter lastnimi dekoracijami in kostumi. Zasedba posameznih vlog bo prvovrstna. Umetniško vodstvo bosta imela Hilton Edwards, ki bo hkrati danskega kralja, in Micheal Mac Liammoire, ki bo igral Hamleta. Prodaja vstopnic za to gostovanje se že vrši v operi. Cene od 40 din navzdol. Predstava bo v torek v opernem gledališču. Velikonočni repertoar naše Drame obsega tri dela in sicer bo v nedeljo zvečer prva repriza »Živega mrtveca« kot izven predstava, v ponedeljek popoldne zabavna francoska veseloigra »Potovanje v Benetke«, zvečer pa klasično italijansko delo »Kaj je resnica«. Za obe ponedeljkovi predstavi bodo veljale znižane cene. OPERA 6., 7. in 8. zaprto. Nedelja, 9. ob 20.: Vse za šalo. Izvirna opereta. Premiera. Izven. Ponedeljek, 10. ob 15.: Vse za šalo. Izven. Ob 20.: Gioconda. Gostovanje Majdi-čeve, Wissiakove in Gostiča. Izven. Znižane cene. pozom pivopovcir O PRILIKI VELIKONOČNIH PRAZNIKOV NE POZABITE POKUSIT1 IZBORNO LETOŠNJE NOVO BOK PIVO IZ PlIVOVAlR^E D NI ON INSERIRAJ V„ JUTRU"! T Sm^AS za kuhinjo Linoiei sever, <9 Stro — najcenejše v zalogi pri LJUBLJANA, Marijin trg 2. Strokovno polaganje linoleja. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je naša srčnoljubljena VIDA STUD. MED. v cvetu mladosti — prezgodaj — za vedno zapustila. Na zadnji poti jo spremimo v petek, dne 7. aprila ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v prerani grob k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 11. aprila 1939, ob 10. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Kočevje, Ptuj, Dekani, Padova, Trst, dne 5. aprila 1939. MAHNIČ RAFAEL, polic, inšpektor kr. banske uprave, oče; VIKTORIJA, mati; VANDA, sestra — in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Dotrpel je danes v 77. letu starosti previden s sv. zakramenti preblagi soprog, naš najboljši oče, stari oče, stric, gospod VILJEM ROHRMAN kmetijski svetnik v pokoju, dolgoletni ravnatelj Kmetijske šole na Grmu, častni član Slovenske kmetijske družbe in referent za kmetijsko šolstvo, odlikovan z redom Sv. Save III. stopnje. Pogreb preblagega pokojnika bo na veliki petek 7. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Cesta 29. oktobra št. 20, na pokopališče na Vič. Sv. maša zadušnica bo posebej objavljena. ŽALUJOČE RODBINE: Rohrman, Jug, Kenda, Sever in ostalo sorodstvo -V-,. Pozor kapitalisti! Da bi si zavarovali svojo gotovino in jo plasirali z dobrim obrestovanjem, obrnite se na najboljše organizirano podjetje za promet z nepremičninami v Beogradu, na »AVALO«, Pašičeva ulica 5-1., telefon 23-8-30 (vhod iz male ulice). NUJNA PRODAJA V BEOGRADU, VELIKA PRILOŽNOST I. PALAČA V CENTRU Parter in štiri nadstropja, z dvema lokaloma in več stanovanji po 2, 3, in 4 sobe z modernim komfortom in etažno kurjavo. Točni letni donos 110.000 din. Za nakup potrebno sedemsto tisoč dinarjev in da se prevzame mala hipoteka. II. HIŠA V CENTRU — VELIKA PRILOŽNOST! Pri »Kalemegdanu« parter in nadstropje, s kavarno, pekarno in stanovanji po 1 in 2 sobi, z ostalimi pritiklinami. Renta 100.000 dinarjev. Cena 400.000 din v goto-vini in mala hipoteka. III. HIŠA PRI »MOSKVI« ZA RENTO Štirinadstropna s stanovanji po 2 in 3 sobe, z modernim komfortom. Letni donos 80.000 din. Cena 650 tisoč din. — Plačevanje po dogovoru. Gornje prilike nujno prodaja »AVALA«, Beograd, PAŠIČEVA 5/1. telefon 23-8-30 (vhod iz male ulice). čitafte i si širite »J U T R 0« V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, gospod IVAN FORŠEK lastnik tvrdke Kari Koželj nasL po sklepu božje volje, previden s svetimi zakramenti, dne 5. aprila ob pol 8. uri zjutraj, mirno v Gospodu zaspal. Rešen je bil s tem težkega trpljenja bolezni, nas je zapustil v zapuščenosti. Pogreb nepozabnega bo na veliki četrtek ob pol 6. tiri popoldne na pokopališče v Tržiču. Svete maše zadušnice bodo brane v domači župni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V TRŽIČU, 5. aprila 1939. JULKA FORŠEK v svojem imenu, ter v imenu otrok in vsega sorodstva. Ifesjuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Us kam ar ja Fran Jeran« — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi s Ljubljani.