Narodna in Studijska KnjUdni c a via Ceppa,9 T SIESTE
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I.
Leto IX. štev. 29 (458)
TRST - SOBOTA, 3. AVGUSTA 1957
Posamezna štev. 25 Lir
or, Z1
Iarta,
in Se» Ogni'
T
. pa',; Boja»
vi
Kroni
;nski
Vociof
1. 187
V
leodv1
dejodajalci sprejeli upravičenih zahtev delavcev
er P»
ubija® slavci tržaških in miljskih ladjedelnic nadaljuje kompaktno nih SV°j° borbo. Stavke, ki sta jo proglasili obe delavski zbor.
že pretekli petek in soboto, so se udeležili vsi delavci Njenih obratov. V ponedeljek so se delavci vrnili na svoja ivna mesta, kot je bilo prvotno določeno. Toda borba se bljuje in se bo nadaljevala tinagè. Ako ne bodo delo-bo zajela še
0
T C	popustili,
J obseg.
13.30 l, Slov|i a p»
5 Ra
RadiJ’
Nadaljuje se enotna borba
delavcev tržaških in miljskih ladjedelnic
Stavkovna borba se bo nadaljevala, dokler ne bodo
av te dni potekata dve leti n.— . a— i..... l... električnih
trž£$I junaške borbe
iški i« til('ev> ki 80 dva meseca vo' >rza - ' odločno borbo	za svoje
še . ' [vice. Tudi tedaj je bila bor. la, vel trda in težka, toda delavci :1 j učili vztrajali e§a ^ t>
- "21.1» sredo so delavci ladjudel-ninsk*: ponovno stavkali. Množično lej.	odšli na	veliko zborovanje,
etijsk» je bilo na trgu Venezia, na v.	ierem sta	govorila	predstav-
obeh	delavskih	zbornic
rčj govornika sta ožigosala za.
rcoiP0 ,,nie delodajalcev, zlasti vo-iterfi;'1 ^ ladjedelnice «Giuliano» Podjetje Knauss, ki skušata O f '>kaJoče
izsiljevati z ustra-
1, w II
I Folk vanjem in z odpusti. Pozvala - I8 j Vae delavce, naj še bolj št. 8 'Mijo svojo enotnost, ker se rba šele začela in se bo še
J poostrila, če delodajalci ne
Resolucija
tržaških
komunistov
«Tržaški komunisti, zbrani na širšem aktivu, na katerem so ] naj razpravljali o vprašanjih tria- | nji
škega gos poda rstim, po poročilu o borbah delavcev vseh strok in zlasti delavcev ladjedelnic, grad. beni h delavcev itd. izražajo svo. je odobravanje za akcijo in postavljene zahteve, ki odgovarja, jo potrebam delavcev sektorja, kot je ladjedelniški. ki se naglo in neprestano razvija, po zaslugi ogiomnega doprinosa, ki so ga dali delavci za obnovo tovarn in povečano storilnost dela.
Komunisti pozivajo delavce, odločnostjo in navduše-em nadaljujejo to borbo, ki
jim mora zajamčiti boljše delovne in življenjske pogoje. njihovim družinam pa višjo življenjsko raven. Pri tem naj utr. ju je jo in vedno bolj razvijajo doseženo akcijsko enotnost ter postavijo temelje za bolj čvrsto organično enotnost
Komunisti izražajo delavcem v borbi svojo brezpogojno solidarnost, želeč pozitivno rešitev sedanjega spora ter vabijo državljane vseh gospodarskih kategorij, naj se strnejo okrog delavcev. kajti napredovanje delavskega razreda vodi v izboljšanje splošnih pogojev me. stnega gospodarstva in sleherna borba delavcev ali katere koli druge gospodarske kategorije predstavlja stvarni doprinos k širši akciji v zahtevi za gospodarsko in socialno obnovo našega mesta».
Enotno zborovanje stavkajočih delavcev
»tf ■ ' J*? sprejeli zahtev, ki jih de-sirni1 *ei upravičeno postavljajo, sd /kovna borba se bo nadalje-
tni
j ah - l\ '
_j.3« V
lasba '
)entaji 180 Lo nadaljevala tudi po
ki'nt^ii,
h
20.J” '0 teden, ako delodajalci ne
lin
iki
ako
^fcrvencija v finskem svetu
ji I upravičena
borba je de-odobravanja v
21.16 22. P i1!
t in ^ splošnega
i( j •>» mestu. Odmev o njej je
tov3 l8lišen tudi v dvorani
(jj w sveta.
t1«'
t:
v
.verz»
A
j skop
ojna, , ra d1 irvrti
* in se poostrevala tudi ta in lici ne
popustili. V tem prime-bo nada počitnicah.
“'ji» -variš Burlo, tajnik notra-3a 6 komisije v ladjedelnici Sv. ,1,neg‘jsl % (struja FIOM), je v to-j v občinskem svetu opozoril 1 *ahteve delavcev in na se-i® protestno gibanje ter je Šiba	v zvezi predlagal, naj
dom 'l N in župan posredujeta glč ,6if-rodajnih oblasteh za po-iredio r'tev:	rešitve sindikalnega
P°” |.te- Opozoril je tudi na ne-l,°st novih odpustov v i11
v
r*jseem pristanišču, v čistil-Z1 L "Aquila» in v ladjedelnici kZ Aliano», kakor tudi na to, ,Se pojavljajo diskriminacije učnega in sindikalnega zna.
Ua škodo delavcev.
ti V
(La FL’ “redo so se sestali mladi ova)^ finisti iz tovarn, ki so prou-
j Položaj v zvezi s sedanjimi aOii ter zadolžili Zvezo ko-
di falične
mladine, da nudi
^ aajvečjo podporo delavcem
ija: =” V
if. l°tek zvečer pa je bila na
Velik*,, aktivu KP v Trstu odo. va 1,9 sledeča resolucija :
Agrarne pogodbe
pred poslansko zbornico
T talijanski parlament se je tik -*• pred letnimi počitnicami
V sredo popoldne je bilo na trgu Venezia veliko zborovanje stavkajočih delavcev tržaških in miljskih ladjedelnic. Zborovanje sta organizirali obe Delavski zbornici v Trstu. Delavcem sta govorila sindikalista Sema in
Cosulich. -
letnimi
lotil dveh zelo važnih vprašanj, ki sta osredotočili pozornost javnega mnenja. V torek se je zaključila razprava o Evrato-nm in Skupnem evropskem tržišču, medtem ko se je v sredo vendarle po tolikem zavlačevanju začela razprava o agrarnih pogodbah, ki zanima milijone in milijone italijanskih kmetov.
Ob glasovanju za ratifikacijo pogodb o Evratomu in Skupnem evropskem tržišču so govorniki raznih strank določili svoja stališča. Pri Lem so poslanci kPl razložili, zakaj bodo komunisti glasovali proti o-bema pogodbama, ki ne predstavljata za Italijo koraka naprej v nobenem smislu, ker se bo jutri znašla v takšnem tržišču pod pritiskom dveh gospodarsko močnejših dežel in prav posebno pa pod pritiskom skupnih naporov finančnih mo. nopolov predvsem Nemčije in Francije, istočasno pa tudi svojih lastnih monopolov, " ki so povezani z nemškimi in francoskimi. Komunistični poslanci so tudi razložili, da bosta obe po-godbi dejansko v prid razvitih dežel, ki bodo na ta način izkoriščale manj razvite in s teni onemogočale hitrejši gospodarski in an timonopolistični razvoj Italije.
Socialisti so v parlamentu glasovali za E vratom, po vprašanju Skupnega evropskega tržišča pa so se vzdržali.
Sklep o takojšnjem začetku razprave o agrarnih pogodbah je bil sprejet proti volji monar. bistev in fašistov, ki so ob tej priliki uprizorili škandalozno manifestacijo proti ministrskemu predsedniku Zoliju. Kljub temu je potek razprave dosedaj jasno pokazal, da se ho Zoli v glasovanju za posamezne čle. no zakona. .posluževal večine, ki jo je dobil ob zasedbi mesta ministrskega predsednika. Vsi najvažnejši popravki, ki so jih predložili komunistični in socialistični poslanci, so bili odbiti od ' demokristjanske in desničarske večine, tako da se čedalje bolj dokazuje desničarska usmerjenost demokristjan-skega vodstva. Komunistična skupina parlamentarcev zahteva, naj se brez odlošanja pre-diskutirajo v parlamento vsi
►
Ko gre za sprejem popravkov, ki jih predlaga levica, se demokristjani zatekajo k podpori monarhofašistov
členi zakona, medtem ko se nekateri sektorji parlamenta nagibljejo k zamisli, da bi zadevo predložili parlamentarni komisiji.
Prav posebno razprava o a-grarnih pogodbah dokazuje, da se demokristjani prav nič ne zmenijo za milijonske množice italijanskih kmetov, ki nočejo biti podvrženi nasilju veleposestnikov in agrarcev. Osmi, tek, ki so ga predložili demokristjani ni več niti tisti, katerega f . i je predložil pred leti bivši ministrski predsednik Segni. Stališče demokristjanov je zelo jasno. In to bo moralo postati še jasneje množicam, ki jim sledijo. Na eni strani vodijo demokristjani politiko obljub, demagogije in nekakšnega socialnega fraza, rjenja, na področju konkretnih dejanj pa ne delajo drugega
kot interese monopolov in vele. posestnikov, t. j. politiko gospodarske desnice, kar prihaja najbolj do izraza v sedanji povezavi med demokristjani in desnico v parlamentu.
Uredništvo
“DELA.
obvešča cenjene bralce, da zaradi poletnih počitnic list ne izide tri tedne.
Prihodnja številka izide, torej, 31. avgusta.
“Mesec tiska,,
priprava na volitve
M’
esce komunističnega tiska», la veliga kampanja širje-in nabiranja prispevkov, ki vsako leto mobilizira okrog « Unità» in komunističnih listov milijone ljudi, se je že začel. V Trstu smo še v fazi izdelovanja načrtov, določanja ciljev za širjenje in nabiranje prispevkov, za prirejanje praznikov. To delo je zelo važno in ga je treba izvajati kolektivno, ker je od njega odvisno uresničenje pobud in ciljev.
«Mesec tiska» je letos za nas nadvse važen, ker je prva velika akcija, ki jo bomo izvedli kol Avtonomna federacija KPl in ker je sedaj glavna kampanja, ki jo naša partija vodi v času, ko se je dejansko že začela volilna kampanja za prihodnje parlamentarne volitve. V tem smislu je važno, da se tovariši zavedajo značaja kampanje, ki predstavlja politično bitko za dosego boljših političnih pogojev v deželi.
Te bitke se udeležujejo tudi tržaški volivci, ker je znano, da bodo tudi Tržačani izvolili svoje predstavnike v parlament. Tudi za nas je ta bitka velike
Boje se resnice
sredo
T> ariška policija je
ponovno zaplenila komuni, stično glasilo «Humanite». Do zaplembe je prišlo zaradi ob j a-ve odprtega pisma, ki ga je svetnik francoske zveze Feix poslal predsedniku vlade. Pismo je razgalilo početja francoskih kolonialistov v Alžiru. Feix je v njem trdil, da ni bilo še nikoli tolikšnega mučenja in toliko izginotij ter usmrtitev kot jih je sedaj. Nadalje je trdil, da je mnogo oseb umrlo zaradi mučenja v zaporih.
Kot je znano stane Francijo borba proti alžirskemu ljudstvu 2 milijardi frankov na dan.
Protesti proti atomski blaznosti
v ZDA
sticl>*
ani*i'a
11 ^VJ	da bodo nekateri nje-
ne -gf) u člani nameroma prekršili sPre{(f O* in odšli na poskusni a-ii|-Sk> prostor v Nevadi. Prire-a I" V kodo demonstracije tudi v Ve» — '	— ■
dežu
,fl % Vegasu, New Yorku in dru. v '“noriških mestih pròti a-blaznosti.
tr| t*lf'ri-ka komisija za atom-
do
K
°r za akcijo skemu orožju
proti jedr-v ZDA je
e revorila:
Orgijo je na to sporočilo da bodo stražarji
l^lj ,P°skus članov odbora od-
1,,.^“ če bo «potrebno», bodo ali	tudi aretirali ter predali
siA K $"‘*
V ,\d7 ,x,,t je »»nano,
bodo v atom-
Kot
staO0'*, Vlld* razstrelili
t» . , .
da so
tamkajšnje uni-
k°tnbo dne 8. avgusta t.l.
(VDP V ^°kija pa poročajo,
č \eSlveniki
|l! i ^«lovili, da vsebpje lan-r1'»' v b,v r’delek riža mnogo radio-jV * S	snovi. Predvidevajo,
,047'	86 bo ta radioaktivnost v
letošnjem pridelku še mnogo povečala in da bo postala nevarna človeškemu organizmu. Ta vest je povzročila veliko raz. burjenje na Japonskem. Kot je znano, je riž poglavitna jed japonskega ljudstva. Vesti o povečanju radioaktivnosti prihajajo celo iz Brazilije, kjer so jo ugotovili pri goveji živini.
Togliatti čestita tuniškem ljudstvu
V Kopru bodo zgradili
veliko pristanišče
Načrt o graditvi železniške proge Hrpelje-Koper
rs vet za gospodarstvo in Svet IO za pomorstvo koprskega o-kraja sta na skupni seji, ki je bila v torek, razpravljala o vprašanjih graditve pristanišča v Kopru ter o graditvi nove železnice od Hrpelj - Kozine do Kopra, ki bo povezala obalo Slovenske Istre z ostalim slovenskim zaledjem.
Graditev velikega pristanišča v Kopru je zlasti nujna zaradi prevelike obremenitve reškega pristanišča. Kot je znano reško pristanišče ne more prejemati številnih ladij, zato morajo te včasih po več dni čakati pred pristaniščem preden dobe prosto pot do pomolov. Povsem jasno je, da le čakanje združe. 110 z velikimi stroški, oziroma
skladišča.
Prav tako kot pristanišče je potrebna železnica, ki bo povezala obalo z zaledjem. Kot je znano so progo tlasirali že pred leti, toda sedaj kaže, da se predpriprave na gradnjo bližajo koncu. Nova železnica se bo v bližini Podgorja odcepila od proge Hrpelje-Kozina-Pulj. No. va proga bo dolga 37 km.
Dogodki / Omanu
m ov. Togliatti je v imenu Centralnega komiteja KPI poslal prvemu predsedniku tuniške republike čestitke z izrazi solidarnosti tuniškemu ljudstvu ob proglasitvi republike, kar predstavlja novo zmago borbe za narodno neodvisnost in demokracijo.
izgubami. Promet v reškem pri. stanišču se je zelo povečal v zadnjih letih, potem ko je prišlo do normalizacije odnosov s soi ddnimi deželami. Danes gre večina madžarskega in češkoslovaškega pomorskega prome. ta skozi reško pristanišče.
O zgraditvi večjega pristanišča, ki bi služilo kot pomožno pristanišče Reke, so že precej 'razpravljali. Obstajali so razni predlogi, toda končna odločitev je padla na Koper, kajti prav to mesto se je izkazalo za najprimernejše.
Novo pristanišče, ki so ga dejansko že začeli graditi, bo stalo na severni strani koprskega mesta. Obsežno ravninsko področje bo mogoče z razmeroma majhnimi stroški in v sorazmerno kratkem času spremeniti v sodobno urejeno trgovinsko pristanišče in potrebna
A ngleži nadaljujejo z napadi proti upornikom v oraan-skem sultanatu. Kot je znano so z napadi pričeli že prejšnji teden. Za borbo proti oman-skemu ljudstvu, ki se hoče otre, sti kolonialistov, so pripeljali celo «specializirane» vojaške e. disnice iz Kenije. V tej borbi se Angleži poslužujejo predvsem bombnikov. Mesto Nizva, ki je bilo v rokah upornikov, so že popolnoma pokončali. Pri 1 padih je bilo mnogo žrtev zlasti med civilnim prebivalstvom.
V Omanu so bogata ležišča petroleja in ta si hočejo še nadalje obvarovati angleški izkoriščevalci. Povsem jasno je, da je borba domačinov proti močnim kolonialistom zelo težavna. Zato uspeh te borbe ni odvisen samo od njih, temveč tudi od solidarnosti ostalega a-rabskega sveta. Zato pa nastaja vprašanje, kakšne bodo posle-dice za Angleže? Arabski svet prav gotovo ne bo stal hladno
ob strani in mirne duše dopuščal, da bi Angleži počenjali nad delom njegovega prebivalstva, kar koli bi se jim zljubilo.
Pogodba
med
SZ in FLRJ
Grotewohl predlaga
ustanovitev nemške konfederacije
važnosti, ker ni rečeno, da se ne bodo v našem mestu poleg parlamentarnih vršile tudi občinske volitve. Od izida te bitke je odvisno, ali se bo v Trstu začel proces gospodarskega preporoda, obnove mednarodne funkcije tržaške luke, tržaške industrije in trgovinske izmenjave. Da se to la lik o zgodi, treba spremeniti politiko, poraziti klerikalni režim, ki ga podpirajo fašisti in monarhisti, velekapitalisti in veleposestniki, treba odpreti pot ljudskim silam, začeli politiko uresničevanja republikanske ustave, politiko ustroj nih reform, miru in mednarodnega sodelovanja.
Za te cilje se danes bijejo delavci, kmetje, italijansko ljudstvo. In to je naša borba. Z njimi sc moramo povezati v volilni bitki in v sedanjem «Mesecu tiska», ki mora postati prvo dejanje volilne kampanje.
Vsak tovariš, vsak demokrat, vsak prijatelj naše partije, na katerega se obračamo v tem « Mesecu tiska», bo torej razumel veli go važnost bitke. Ob lej priliki naj vsak prispeva po svojih močeh. Komunisti pa naj aktivno prispevajo kot zavedni člani partije, kot dosledni borci, kot raznašalci tiska, kot propagandisti, kot avantgardni politični delavci.
Finistrski predsednik Neru-
T> redsednik odbora za zunanjo trgovino FLRJ Hasan Brkič, ki je vodil jugoslovansko gospodarsko delegacijo na razgovorih v Moskvi, je ob povratku v domovino poročal, da je bilo doseženo soglasje glede novih rokov izgradnje in finali, si ra n j a, ki jih predvidevata spo-razuma od 12. januarja in 2. avgusta 1956. Tovarna dušičnih gnojil v Pančevu bo pričela z delom v času, ki odgovarja programu proizvodnje po perspek. livnem načrtu do 1961. Gradnja ostalih objektov je porazde-Ijena na leta 1958 do 1964 in sicer tako, da bo pretežni del programa uresničen že do leta 1961. Kombinat aluminija bodo začeli graditi leta 1958, obralo, vati pa bo začel leta 1964.
KP Indije postane množična partija
T) olitični urad Komunistične A partije Indije je sklenil, da vnese v statut partije nekatere spremembe, po katerih bo KP
postala množična partija. Skle-nel je tudi ojačiti pregando prò. ti Eisenhowerjevi doktrini o Srednjem Vzhodu.
ške demokratične republike Grotewohl je predlagal ustano. vitev konfederacije obeh Nemci j, kar naj bi predstavljalo prvi korak k dokončni združitvi dežele. Ta konfederacija bi morala biti potrjena s posebno pogodbo, ki bi imela mednarodni značaj. Pogoj za ustanovitev take konfederacije pa je v tem, da Nemčija izstopi iz NATO in iz varšavskega pakta. Nadalje bi se morali obe Nemčiji obvezati, da ne bo na njunih ozemljih zalog atomskega orožja. Sporazumeti bi se morali o številu oboroženih sil ter pričeti s pripravami za odhod vseh tujih čet iz vsega nemškega ozemlja.
Ustanovitev take konfederaci. je ne bi zahtevala, da bi nad obema vladama obstajala še neka posebna nadoblast temveč bi bil ustanovljen le vsenemški svet, kateri bi bil sestavljen iz predstavnikov berlinskega in bonnskega parlamenta, ki pa bi imel le posvetovalni značaj ; vse sklepe pa bi sprejemali via.
di,
Izjava predsednika Grote-wohla izključuje stališče, po katerem bi moralo priti do vse-nemške združitve pod pokroviteljstvom velesil, kajti to je za. deva, o kateri morajo odločati Nemci. Zato odklanja postavko bonnske deklaracije, po kateri naj bi predstavljale splošne volitve na obeh področjih Nemčije prvi korak za dokončno združitev. Tako stališče je ne-sprejemljivo tudi zato, ker v enem delu Nemčije je še vedno v veljavi kapitalistični sistem, kjer prevladujejo še vedno imperialistična in militaristična stremljenja, dočim je v drugem delu dežele uvedeno socialistično življenje.
Grotewohl je ob tej priliki pozval vse prijateljske narode, naj podpre nemško ljudstvo v svojih prizadevanjih za dokončno združitev Nemčije.
Prejšnji teden pa so v Bonnu veleposlaniki Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francije ter zahodnonemški zu. nanji minister podpisali skupno deklaracijo o politiki svojih vlad do nemškega vprašanja. Ta deklaracija ugotavlja, da doklei bo Nemčija razdeljena na dva dela, ne bo mogoče z njo skle. niti mirovne pogodbe. Nadalje deklaracija poudarja, da samo svobodno izvoljena vsenemška vlada lahko nastopa v imenu združene Nemčije, ter da je združitev Nemčije pogoj za splošno razorožitev v svetu.
Deklaracija je našla zelo hladen sprejem. Samo tisk, ki je naklonjen bonnskim vladnim krogom ji je dal nekoliko pau-darka. Vodja zahodnonemških socialdemokratov Ollenhauer je
Pogoj za to je izstop iz N Al O in Varšavskega pakta
O dokončni združitvi Nemčije naj odločajo Nemci
Ollenhauer zavrača bonnsko deklaracijo
po objavi deklaracije izjavil, da je ta razočarala nemško javnost, ker ni v njej nobene nove koncepcije za združitev Nemčije. Po njegovem mnenju je ta deklaracija navadna ponovitev prejšnjih predlogom zahodnih držav in zahodnonemške vlade za ureditev Nemčije. Zato ti koraki ne pomenijo niti koraka naprej v smeri ponovne združitve Nemčije.
Kot je znano so zahodne velesile in bonnska vlada odklonile zahteve zahodnonemških socialdemokratov glede poga-janj za upostavitve širokega evropskega varnostnega sistema.
Moskovski list «Izvestja» pi še v zvezi s tem, da gre za predvolilno kampanjo v korist Ade.
nauerjeve stranke, da so podpisniki deklaracije proti demilitarizaciji Nemčije in da pojmujejo zedinjenje Nemčije samo v okviru NATO. Taki načrti pa niso realistični. Nikakor ni mogoče ignorirati obstoja Nemške demokratične republike. Naravnost smešna je trditev, da so zahodne velesile pripravljene dati zagotovila, da združena Nemčija ne bo predstavljala nevarnosti za Sovjetsko zvezo. Vsaka razsodna oseba dobro ve, da Sovjetska zveza ne potrebuje takih zagotovil, saj se vidijo dejanski nameni zahodnih velesil v tistem delu izjave, kjer se vprašanje Združitve Nemčije predstavlja kot pogoj za splošno
razor<;,.uev.
« Mesec tiska» naj postane velika politična- kampanja, ki naj nam služi zato, da okrepimo povezavo z bralci in razširimo njih Število. Napraviti moramo tako, da bo vsak naš bralec potai tudi naš volivec, da bo pri. speval k veliki borbi za mir. demokracijo in preporod Trsta.
To smo hoteli povedati našim bralcem in našim prijateljem, ker se bo nas list ločil od njih za tri tedne. Ob tej priliki ji m hočemo naslovili poziv, da bodo v tein časti, ko ne bodo dobivali našega lista pripravili proti koncu avgusta, ko bomo začeli znova izhajati, '<>bro kampanjo za še boljšo povezavo med našim tiskom in bralci, zalo da bodo tovariši po sekcijah in celicah pripravili konkretne načrte za izbolj. sanje razprodaje «Dela», « Lavoratore» in «Unità», da se bo po treh tednih začela z večjim poletom j roka akcija za povečanje razprodaje našega lista, ki naj pride v hišo vsakega slovenskega demokrata in antifašista.
Značilna pohvala “Demokracije,, A
VI. svetovni festival mladine in študentov v Moskvi
T> reteklo nedeljo je bila sve-otvoritev VI. svetov-
čana
nega festivala mladine in študentov v Moskvi. Že v prvih jutranjih urah je bilo vse živo po ulicah šestmili jonskega mesta. Okrog 9. ure so zaradi velikih množic in zaradi spre-vodov številnih mladinskih delegacij prekinili promet vozil v središču mesta. Ob dveh popoldne je bil veliki Leninov stadion zaseden do zadnjega količka. Točno ob treh so se pojavili na stadionski tribuni vodi-• I sovjetske države : Hruščev, Bulganin, Vorošilov, Zukov in drugi. Med častnimi gosti so bili tudi voditelji KPI Longo, Sereni in Alicata, ki se sedaj mudijo v Moskvi. Na čelu mladinskih odposlanstev, ki so prikorakala na stadion, je bilo 120 narodnih zastav, toliko pač, kolikor je odposlanstev. Ta odpo-stlanstva so korakala razvrščena po ruskem abecednem redu. Tako je bila na čelu avstralsko odposlanstvo, na koncu po odposlanstvo Sovjetske zveze, ki je bilo, kot je razumljivo, najštevilnejše. V sprevodu so korakali tudi mladinci iz Oma-
na, kjer se prav v teli dneh bije težka borba proti kolonialistom, nadalje mladinci iz Grčije in Cipra, ki so bili deležni gromovitih ovacij, prav tako mladinci iz Južne Amerike in iz Etiopije. Omeniti moramo še zastopstva španske, guate-malske, korejske, severnoame. riške ; nadalje kitajske, italijanske in jugoslovanske mladine, ki so bila deležna izredno navdušenega pozdravljanja in ovacij. Po končanem sprevodu je bila izvedena prva telovadna revija ob zvokih glasbe. Otvoritveni govor je imel predsed-nik SZ Vorošilov.
Po velikem nedeljskem skupnem, nastopu se nadaljujejo dan za dnem razne festivalske prireditve na 120 različnih mestih. Vsaka narodna skupina izvaja svoj program v svojem lastnem jeziku.
(Do trenutka ko to pišemo, nismo še prejeli podrobnejše korespondence od našega posebnega dopisnika. Zato bomo festivalskih prireditvah obširneje pisali v prihodnjih številkah).
;nelettova	«Demolcraci \ja»
je bila la teden deležna posebnega priznanja. Spomnil se je je cplo fašistični «Messag-gero Venelo». Pa ne le spomnil, 'emveč celo pohvalil.
In zakaj bi je ne pohvalil, :o pa si je to... zaslužila z uvod. nun člankom, ki ga je objavila pretekli teden. V njem je povedala, namreč, kaj misli o gradnji osrednjega slovenskega ulturnega doma v Trstu.
Po pisanju omenjenega clarino bi se dalo sklepati, da je SOZ in S KS zal, da je itati jan-na viaaa sklenita, cta vsaj delno povrne Škodo, ki so jo tržaški Slovenci utrpeti za časa fusi, sličnega divjanja, s tem, da je nukazala vsoto zu gradnjo novega kulturnega doma, menda ludi zaradi tega se niso predstavniki SOZ m SKS udeležili si- jtiboličae svečanosti ob priliki vzidate spominske listine v temelje kulturnega doma, kakor se je ni udeležil župan Bartoli, ki je bit tudi povabljen. P sako zavijanje o « ne komunistični» Italiji, ki se je obvezala, da bo škodo povzročeno «narodnim» Slovencem povrnila «komunističnim organizacijam», je popolnoma odveč. Tem bolj pa je nesmiselno omenjati volilne izi. ie, saj so prav ti, na dovolj kori. kreten način pokazali, na kateri strani je večina tržaških Slovencev.
Res je, da bi kulturni dom v Trstu moral biti na razpolago vsem Slovencem, in jim tudi bo v resnici na razpolago, ne da bi bila zato potrebna priporočila « Demokracije ».
Stran 2
DELO
3. avgusta 195
*vgu
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Razprava o obč. proračunu v tržaškem mestnem svetu
Občinska uprava
a torkovi seji tržaškega občinskega svela je posegla v razpravo tudi naša svetovalka Stanka Hrovatinova. V zvozi z občinskim proračunom za tekoče finančno leto je opozorila na številne potrebe slovenskih šol v mestu in v bližnji okolici, ki spada pod mestno občino. Občinsko upravo je opozorila na sledeče:
naj upošteva
potrebe slovenskih šol
1.	) Nižja srednja šola s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Jakobu v Trstu nujno potrebuje raznih popravil, katera hi morali izvršiti že v teku sedanjih počitnic. Streha omenjenega šolskega poslopja je v slabem stanju. Kljub raznim inter-vencijam.kljub zagotovilom me. rodajnega odbornika — in kljub temu, da je tozadevno vprašanje odobril občinski odbor že preteklega marca ta dela vse doslej še niso bila izvršena. Svetovalka je zahtevala, naj se obnovi tudi zunanji omel zgradbe in prebelijo učilnice v tretjem nadstropju.
2.	) Čiinprcj naj se prične z gradnjo telovadnice na sloven. ski šoli pri Sv. Ivanu, kar ju predvideval že proračun za leto 1956. To zahtevo je svetovalka podkrepila z dejstvom, da ob obstajata za vse slovenske Šole v Trstu samo dve telovadnici in sicer ena pri Sv. Jakobu in ena v Rojanu. Ti telovadnici služita dijakom štirih razredov učiteljišča, devetim razredom trgovske akademije, petim razredom industrijskega tečaja, štirim razredom trgovskega tečaja, e-najstim razredom nižje srednje šole, desetim razredom klasične in realne gimnazije, kakor tudi osnovnošolcem od Sv. Jakoba in iz Rojana (v Rojanu tudi učen. cem tamkajšnje italijanske o-snovne šole). Povsem razumljivo je, da sta obe telovadnici za. sedeni vsak dan nepretrgoma od osme pa do dvajsete ure.
3.	) Glede slovenske šole pri Sv. Ivanu: To poslopje je bilo zgrajeno šele pred nekaj leti, kljub temu pa streha že pušča. Ker popravilo ni bilo opravljeno v pravem času, je šola utrpela precejšnje okvare, zaradi česar se stroški za popravilo nuj. no povečajo. Do tega je prišlo kljub temu, da so ravnateljstva šol, ki so nameščene o tem
Intervencija svetovalke Stanke Hrovatinove
poslopju pravočasno oporozo-rila merodajne organe, da je treba izvršiti popravila.
Prostor okrog nove šole je še vedno neurejen. Namesto, da bi bil urejen kot se spodobi, namesto gredic, zasajenih s cveticami, ki so v navadi pri šolah, kjer koli prostor to dopušča, raste, ob svetoivanski šoli trava, so tam nagrmadeni kupi kamenja in zemlje, ni tlakovane poti do vhoda in je zato ob deževnem vremenu tam mnogo blata, kar nudi človeku, bodisi to šolniku ali študentu, domačinu ali tujcu, zelo slab vtis. To je obenem porazno spričevalo za občinsko upravo.
L) Industrijski tečaj s sloven. skim učnim jezikom v Rojanu je še vedno brez mehanične in
mizarske delavnice. V ta namen se je morala šolska uprava po-sl viž ili hodnikov v prvem in v drugem nadstropju šolskega poslopja. Toda prostora nista primerna za praktični pouk. sta pretesna, pretemna in premalo zračna, saj imata samo po eno okno. Mizarska delavnica lahko sprejme kvečjemu 17 dijakov, zakadi česar se morajo dijaki vrstiti in je v zadnjem šolskem letu vsak razred razpolagal z delavnico le po 4 ure na teden, namesto 8 kot jih predvideva obstoječi šolski program» Popolnoma jasno je, da to škoduje uspehu učencev, ki bi morali imeti čimveč praktičnega pouka. Za šolo z italijanskim učnim jezikom (Brunner) je bilo to vprašanje že davno u-
godno rešeno, na slovenski šoli pa so se občinski «tehniki» omejili le na Ogled. Dane so bile nekatere obljube, toda do njih uresničitve ni prišlo.
Na tej šoli je nujno potrebna ureditev prostorov za tajništvo in ravnateljstvo, profesorsko zbornico. Tudi v tem pogledu so bile že pred časom dane nekatere obljube, a vse je ostalo le pri tem.
5.	) Tudi industrijski tečaj v Križu nima lastne mehanične delavnice in dijaki morajo hoditi na praktične vaje v Nabrežino. Kriška šola, ki je oddaljena od vasi nima lastne menze, zato morajo učenci hodili k refekciji v drugo šolo, sredi vasi.
6.	) V središču mesta je nujno potreben slovenski otroški vrtec. Tudi to mora občinska uprava vzeti resno v poštev.
Zahteve Opencev in Prosečanov
Ob tej priliki je svetovalka Hrovatinova, v zvezi z razpravo o proračunu, opozorila občinsko upravo na upravičene zahteve openskih prebivalcev glede popravila. ureditve in razsvetljave raznih ulic in poti, zgraditve stanovanjskih hiš za druži-
Zakon o gorskih predelih
ne, ki nujno potrebujejo primerno stanovanje, s posebnim «ozirom na tiste, ki so bili prizadeti zaradi bombardiranja v zadnji vojni. Poudarila je, da je te zahteve iznesel že pred več leti bivši občinski svetovalec Riko Malalan.
In končno je svetovalka Hro. vatinova opozorila občinsko u-pravo na potrebe drugih okoliških vasi, o katerih se je govorilo že ob raznih prilikah, a ni bilo doslej še nič storjeno za ugoditev upravičenih zahtev ob. čanov. Sem spada tudi ureditev kanalizacije, potreba po zgraditvi javne pralnice in javnega kopališča na Proseku-Kontove. lu. kar so tamkajšnji prebivalci že večkrat zahtevali.
Poročilo tovariša Gomulkh
o delavskih svetih na Poljskem
$ Poglavitne naloge delavskih svetov ♦Dolžnosti komunistov
♦Kakšna naj bo povezava med delavskimi sveti in sindikati
(Nadaljevanje in konec.)
Tako prihajamo do zaključka, da bi se morala vlada prenehati zanimati ha narodno gospodarstvo, , odnosno bi potem takem bilo odveč vsako zanimanje, saj bi obstajal drug osrednji organizem, ki bi prevzel vodstvo narodnega gospodarstva. Ako bi hoteli doseči, da bi ta organizem deloval, bi morali vladi odvzeti osrednje načrtovanje, banke, nabave, tr-
radniki, ki bodo boljši od današnjih voditeljev in uradnikov, ki vodijo osrednje uprave. Toda, ali ne bi bilo bolje in enostavneje odstraniti nesposobne funkcionarje ter na njih mesta postaviti nove in boljše?
Dejansko se ves pomen tretje koncepcije omejuje na vprašanje ljudi, njih strokovno spo. sobnost in na njihov socialni pomen. Mnoge naše težave, bodisi na področju vodstva gospo-
Tovariš Go mu tka govori poljskim delavcem
's/ •
naj se razširi
tudi na Tržaško ozemlje
Intervencija svetovalca Franca Gombača
Q vetovalec Gombač je v razpravi o občinskem proračunu govoril o štirih vprašanjih : o kmetijstvu, o javni čistoči, o javnih delih in o tržnicah. Poseben poudarek je dal vprašanjem kmetijstva. Med drugim je dejal, da se je komunistična skupina že večkrat zavzela za to važno vprašanje.
Tržaška občina bi morala po. svetiti več pažnje temu vprašanju. Potrebno je sprejeti sklepe za pospešitev kmetijstva na področju, ki spada pod mestno
Praznik mladine vsega sveta
Te dni so zbrani zastopniki mladine iz vsega sveta na festivalu v Moskvi. Festival ni le parada mladosti, temveč tudi slovesna manifestacija miru in bratskega sodelovanja med vsemi narodi sveta. Na moskovski festival so tudi predstavniki tržaške slovenske in italijanske mladine ponesli glas našega mesta, naših težav in potreb ter naših borb za boljše življenje in srečnejšo bodočnost. Na sliki: Romunska mladinca v značilnih narodnih nošah
občino. Eno izmed vprašanj, ki je s tem v zvezi, odnosno, ki ga je treba nujno * vzeti v poštev, ako hočemo pospešiti kmetijstvo pri nas, je vprašanje namakalnih naprav in to zlasti na področjih, kjer se goji povrtnina. V to področje spadajo zlasti Sv. Marija Magdalena, Rojan, Sv. Ivan in gornji del Bar-kovelj. Na vseh teh področjih bo treba razširiti vodovodno omrežje, odnosno napeljati vodovod, kjer ga še ni. Toda pomisliti bo treba tudi na gornjo okolico in sicer od Bazovice pa do Križa, kjer so potrebna namakanja travnikov, sadovnjakov in njiv.
Občinska uprava bi morala vzeti resno v poštev dejstvo, da so sedanje vodne tarife previsoke, za naše kmete. Bato bo treba uvesti posebno, nižjo tarifo za vodo, ki bi jo prizadeti porabili za namakanje.
V zvezi s pospeševanjem kme. tijstva bi morala tržaška občina zahtevati od vlade, da uveljavi na Tržaškem ozemlju zakon o goratih področjih, ki je lili sprejet 25. julija 1952.
Kot je znano velja zgoraj o-
menjeni zakon zaf področja, odnosno za občine, čigar 80% po-
vršine se nahaja v višini 600 ali več m. nad morjem. V tem pogledu pride v poštev znaten del področij, ki se nahajajo v gornji okolici tržaške občine, kakor tudi področja nabrežin-ske, zgoniŠke in repenlabrske občine.
Kakšne koristi prinaša gori. omenjeni zakon? Odgovor na to vprašanje najdemo v členu 2 istega zakona in sicer:	dode-
litev posojil za ustanavljanje in izboljšanje kmetij, za izboljšanje higienskih naprav, zlasti gnojnikov, za razširitev in izboljšanje stanovanjskih zgradb ter pospeševanje turizma, za zgraditev vodovodov in namakalnih naprav, za pogozdovanje, za zgraditev poljskih poti, mehanizacijo kmetijstva itd.
Povsem jasno je, da bi razširitev tega zakona tudi na naše področje, nudilo veliko koristi našemu kmetijstvu in sploh na. šeniu gospodarstvu. To pride tem bolj v poštev, ako pomislimo, da tržaška občina, ki je že itak deficitarna, ne bi mogla vzdržali stroškov za zgraditev in izpopolnitev ravnokar navedenih napfaV.
Zato, je nadaljeval tov. Gombač, bi bilo potrebno, da bi se ustanovila posebna komisija, ki
hi preučevala ta važna vprašanja, skupno s pokrajinsko upravo in z ostalimi občinami na I Krasu.
Važno vprašanje, o katerem je razpravljal tov. Gombač je tudi vprašanje vzdrževanja mestnih ulic, cest v predmestjih in v gorni količi. V ta namen je občinska uprava letos dodelila nad 239 milijonov lir Toda z ozirom na to, da se je cestno omrežje v zadnjih letih zelo povečalo je omenjena vsota ne. zadostna. Toda občani imajo vso pravico zahtevati dobro tlakovane ulice in skrbno urejene poti v predmestjih ter v gornji okolici. Obstajajo nekatere ceste, n. pr. v KolOiiji in tudi drugod, ki so že več let v zelo slaben stanju. Nadalje se je zavzel tudi za to, da občinska liprava vključi v organik številne delavce, ki so zaposleni pri cestnih delih in ki nimajo še urejenega staleža. Zahteval je tudi, naj se nastavi cestne pometače po vseh vaseh gornje o-kolice, naj se preneha odlagati smeti po dolinah v gornji okolici in naj se nemudoma prične z gradnjo krematorija za smeti.
Intervencija tov. Gombača je zelo važna, zato bi se bilo potrebno o njej še pomudili, zlati še, ker so v njej zapopadena vprašanja, di zanimajo vse tržaške občane. Kar pa je govoril, ko je bil naš list že skoro urejen, ne moremo obširneje o njej pisati v današnji številki. Zato se bomo k tem vprašanjem povrnili kasneje.
Tovariš Vladislav Gomulka, prvi sekretar Združene delavske partije Poljske govori na glavnem trgu v Varšavi ob priliki Vili, plenuma partije. VIII. plenum, ki se je vršil v di*h od 18. do 21. oktobra 1956 je imel velik zgodovinski pomen. Vse delovno ljudstvo Poljske je z velikim zanimanjem sledilo njegovemu poteku. Iz tega zasedanja je izšlo novo vodstvo Združene delavske partije Poljske s tovarišem Gomulko na čelu. To vodstvo je uspešno premostilo velike težave, v katerih se je znašla država. Danes sta poljsko delovno ljudstvo in njegova vlada bolj kot kdaj koli prej tesno združena, zato uspešno rešujeta tudi težke probleme in popravljata napake iz preteklosti. Da je tako nam potrjuje med drugim tudi izid nedavnih političnih volitev v tej državi
Sestanek predstavnikov KPI in DPŠ
"VTMilanu sta se sestali zastopstvi
Komunistične partije Italije in Delavske partije Švice. Namen sestanka je bil učvrstiti bratske odnose med obema partijama ter izmenjati mnenja o zadevah, ki zanimajo obe partiji in ki se nanašajo na i-beološko področje, mednarodni položaj in na življenje ter naloge obeh partij. Na koncu sestanka je bilo sestavljeno skupno poročilo, v katerem se poudarja, da je treba premostiti o-vire dogmatizma in revizionizma,
govino itd, skratka vse gospodarske pravice. Vlada bi krat-komalo postala obveč. Zato pridemo kaj lahko do zaključka, da je taka koncepcija odkrita anarhistična utopija.
Obstaja še tretja koncepcija, katera ne govori o odpravi o-srednjih uprav, temeveč o ustanovitvi delavskih svetov, ki bi obstajali poleg teh uprav. Toda čemu naj bi se ustanavljali taki delavski sveti? Ako se predpostavlja, via bi se z njihovo pomočjo lahko izboljšalo delova. nje osrednjih uprav, odpravila birokracija, zagotovilo izboljša, nje preskrbe surovin tovarnam in dobro organiziralo zadružništvo, se bistveno zmanjša pomen trditve, da bodo člani delavskih svetov voditelji in u-
darstva, kakor tudi na drugih področjih, izhajajo iz neobčut-nosti človeka, iz izginotja social, ne in socialistične zavesti, ki je tako nujno potrebna v vsakem kraju delovanja, na vsakem po-dročju gradnje socializma.
Ne zamenjujmo pojmov
Delavski sveti, ki bi obstajali vzporedno z osrednjimi upra. vami, ne bi mogli prinesti nobene koristi, zato taki sveti niso potrebni. Taki sveti ne bi mo. gli reševati niti dolžnosti organov delavske kontrole nad delo-vanjem osrednjih uprav in onemogočati določenim birokratom,
p o končanem federalnem kongresu je treba sedaj misliti na sekcijske kongrese^
Sklicanje sekcijskih kongresov, na katerih so se volili novi vodilni organi in je bil predložen obračun odstopajočih voditeljev, je bilo že prej normalna praksa. Toda tokrat se morajo kongresi vršiti tudi v listih sekcijah, kjer še ni poteklo leto dni od zadnje izvolitve vodilnega sekcijskega komiteja, kajti sedaj je treba izvoliti, poleg sekcijskega vodilnega komiteja, tudi kontrolne organe, t
Iz raznih razlogov oportuno-sti in tudi ker ni bilo točno do. ločenih pravil v statutu, ki bi obvezovala na to, je bil kongres sekcije v preteklosti sestavljen iz vseh vpisanih v sekciji. Statut, ki smo ga odobrili na nedavnem kongresu pa določa : kongres sekcije sestavljajo delegati, ki so bili izvoljeni v celicah v razmerju s številom vpisanih. Menim, da moramo vztrajati za to proceduro ne
Partijsko življenje
KONGRESI SEKCIJ
samo, da bi spoštovali statut, ki je temeljni zakon po katerem se urejuje notranje življenje par. lije, marveč tudi, ker s takšno metodo more kongres, če je dobro pripravljen, doseči višjo ra. ven. Potrebno je, da sekcijske kongrese doim> in skrbno pripravimo, če hošemo, da bodo predstavljali novo etapo pri kre. pitvi sekcije in ne le navadno upravno in birokratično dejanje. Način volitev bo določil kongres, kot je predvideno v statutu. Toda že sedaj je treba misliti na bodoče vodilne or-gane. Okrepitev partije, izbolj. sanje vsega dela v sekciji, zavi-si v veliki meri od sekcijske vo. dilne skupine. Zaradi tega je
treba izbirati med tovariši, ki so sposobni, a so obenem tudi aktivni in polni dobre volje. Prizadevali si je treba tudi, da se vključijo v vodstvo sekcij delavski kadri iz tovarn.
V pripravah sekcijskih kon. gresov in na kongresih samih se ne smejo obravnavati teme in vprašanja, ki so bila že o-bravnavana v predkongresni dobi in na kongresu, iz, katerega je tudi izšla resolucija. Kako izvajati resolucijo, kako uresničiti v sekciji teme, ki jih vsebuje, kako premostiti pomanjkljivosti sekcije, kako organizirati in dobro mobilizirati par. lijo v sekciji, potem ko smo ugotovili njeno sedanje stanje,
kako jo usposobiti za vedno boljše uresničevanje njene funkcije začetnika in spolbudnika borb in zahtev delavcev in drugih proizvajalnih slojev, kako organizirati dejavnost sekcije in celic za propagando in objas-nj ava nje borbe okrog gospodarskega načrta ki ga je nakazala naša federacija za obnovo Tr. sta itd., o tem je treba na kongresu razpravljati.
Kongresi sekcij morajo dati svoj doprinos k okrepitvi vse partije tudi v vidiku bodočih volilnih bitk. Zaradi tega ni priporočljivo, da se vršijo v se-danjem času, v vročini in dobi dopustov, s prenagljeno pripravo. Če pa pomislimo še na veliko važnost, ki jo ima kampanja tiska in na obvezo, ki si jo mora vsaka sekcija in celica prevzeti, da bi napravila resen korak naprej, moramo brez nadaljnjega zaključiti, da je mesec september najbolj primeren za sklicanje sekcijskih kongresov.
E. GIACOMIN
da zvračajo na delavske svete odgovornost za to ali ono pomanjkljivost. Z druge strani, če mi šlo samo za delavsko kontrolo. bi se to dalo organizirati tu. di drugače. To nalogo bi n. pr. lahko vršili sindikati, v more-bitnem sporazumu z delavskimi sveti v tovarnah.
Zato mora partija povedati jasno in odločno iznajditeljem vseh navedenih koncepcij, kakor tudi iznajditeljem drugih koncepeij, naj prenehajo s sejanjem zmede. Ideja o delavskim svetih, ki bi temeljila na takih koncepcijah, bi bila kom* promitirana in zaupanje delavskega razreda v delavske svete bi bilo zaman.
Poglavitne naloge delavskih svetov
Delavci morajo poznati gospodarski položaj svoje tovarne prav tako kot stanje svojega že. pa. Ne smejo biti brezbrižni do vsega, kar se dogaja v njihovih tovarnah in podjetjih. Zato mo. rajo imeti delavski sveti sledeče naloge :
1.) Storiti morajo vse, da bodo tudi nameščenci spoznali ka-ko se je razvila proizvodnja, kako so se določile njene cene v teku zadnjih let. Uprava pod. jetja mora nuditi v ta namen vse potrebne podatke. Delavski sveti in delavci morajo posvetiti posebno skrb in posebno pozornost izkoriščanju vseh sredstev za proizvodnjo. Vsem je znano, da v mnogih podjetjih prihaja do različnih postopkov pri proizvodnji, da prihaja mar. sikje do velikega tratenja surovin in drugega materiala. Zaradi tega morajo cene znatno porasti. Odprava tratenja v narodnem gospodarstvu bi omogočila prihranke, ki bi segli v milijarde zlotov.
Točna analiza vseh stroškov pri proizvodnji bo omogočila de. lavskim svetom, da ugotovijo kateri del stroškov pri proizvodnji je mogoče zmanjšati in v kakšni meri se to lahko zgodi. Kot posledica teh pbizvedb morajo delavski sveti izdelati, skupno z upravami podjetij, potrebne načrte za zmanjšanje stroškov pri proizvodnji in obe.
l	.	1-	•___•__•
nem kontrolirati izvajanje teh načrtov.
2.) Delavski sveti morajo točno poznati proizvajalno zmogljivost svojega podjetja ali to. varne. Na osnovi teh podatkov morajo kontrolirati predvsem to, da načrti proizvodnje odgovarjajo potrebam podjetij in da se stroji ter naprave za proizvodnjo, ki so odveč, predajo drugim podjetjem, ki jih bodo uporabila.
O strokovni sposobnosti
zaupa I:' nihč tuimei 'e član "ni sa 1 kate ja nač
lo nalezljiv pojav v podjelpartjja Proti vsemu temu je treba « naša eno nastopiti. Ropati v p<*ij £ast tjih pomeni oropati dela lartije, razred, zniževati življenjsko ačelo ven vseh delavcev. Nujno irijna . trebno je dopovedati delavč f, (,e j, da ropanje družbene im»1 », f.e ne škoduje samo državi, tefl«nje J vsem delavcem. Delavec, ki r usodi de družbi, krade obenem »ra t0, štenemu delavcu.	»i u,|e]
6.	) Delavski sveti utogGi svrl pri svojem delovanju nal» Nalog
nasprotna mnenja ufGacij podjetij. Ta nasprotstva il lri deli nekdo rešiti. Zato se kaže ! *ke sv vilna ustanovitev razsodišč partij, osrednjih upravah in miti »Irank stvili. Ta bi morala biti sel* jams Ijena iz predstavnikov odtava strani in sindikatov.	»vetov
7.	) V skladu z zakonom, ! **lslaj 'erih s
vicami in nalogami sveto* razširjajo tudi problemi, ki"1', k nanašajo na organizacijo <* 111 'n tehničnega napredka, disvi ne pri delu, porazdeljen **a premoženja podjetij itd.
Ta navidezno .skromen
gram o delovanju delavskih
tov, predstavlja preko 10 P
jard zlotov, katere je mol
pridobiti letno od našega g» ^ ^
darstva. Te
ilijarde	^
katerih znaten del bi pris* ^ sklad podjetij, je mogoče	'
dobiti brez novih investicij {
od takega gospodarstva, V ^ *>ri*
šno je danes.
3.	) Delavski sveti morajo skupno z upravo ugotoviti ali razpolaga njihovo podjetje z od. višno delovno silo. V mnogih podjetjih se dogaja, da obstaja odvišna delovna sila, bodisi med delavci, kakor tudi med uradniki. Delavski sveti morajo napraviti vse, kar je v njihovi moči, da odpravijo ta nezdrav pojav in to na način, ki ne bo škodoval nikomur. Delavski sve. ti in uprave podjetij, ki stalno razpolagajo z Odvišno delovno silo ne morejo ostati brezbrižni spričo tega dejstva. Izdelati mo. rajo konkretne načrte za uporabo odvišnih delovnih moči. Te načrte morajo v svojem delokrogu uresničiti, v primeru potrebe, s pomočjo državne finan. čne podpore.
4.	) Delavski sveti so dolžni, da izrazijo svoje mnenje glede strokovne sposobnosti delavcev, ki zavzemajo vodilna mesta V proizvodnji. Ravnatelj odloča o izbiri osebja, toda mnenje delavskih svetov je zelo važno Vprašanje strokovne sposobno, sti voditeljev v proizvodnji se ne sme obravnavati samo z vidika šolske izobrazbe. To je treba reševati na osnovi dejtfn ske sposobnosti človeka, katere, mu so bile zaupane vodilne naloge. Nikakor se ne sme zgodili, da bi odpravili z njihovih mest delavce, ki so napredovali in so dokazali, da so kos svojim nalogam in ki vedno dobro izpolnjujejo svoje dolžnosti.
5.	) Druga in zelo važna naloga delavskih svetov je v določanju ukrepov, ki so potrebni proti pojavu tatvine, korupcije in drugim hudodelstvom v pod. jetjih. Ropanje izdelanih proizvodov, surovin in drugega ma-
teriala, potrebščin itd., je posta.
Naloge
sindikatov
razi l|ia bh
S», v ittaža *6 dei '‘Znajo lave c
Delavski sveti so avtom»* *9 dos demokratična ustanova d»' ki cev, ki je poklicana, da up1 S ;a lja razne tovarne. Ne glede » |n to, da se morajo delavski •' Povezi učiti iz lastnih izkušenj, I Ga, z mora še kdo drugi učiti kak® *sli jn treba upravljati podjetja, ia dc trebno je združiti izkušnje * ljudi nih svetov in posplošiti t*v'6
reali jl°, me
predv
stran
od lj
pogle
'jC svet
katere se lahko uvede na y »veti ločenem področju industrij® \
na splošno darstvu.
Dejstvo, da so
v narodnem gdf Seni
<o
. °v,
naloge d®*' 'G> , skih svetov zelo podobne a1 ***nija gam sindikatov, narekuje *’	.1 o •
rešitev. Ako morajo dela’1 sveti poznati podjetje kot *' Ul C
lasten žep, morajo z druge I1 |w v
-,	-■	-	■ - - 'JSi
ni sindikati vedeti, kaj se gaja na področjih narode' Scija gcsopdarstva, na katerih d( hvečal jejo in to tako, kot mora V# i fgzv
do vedeti, kaj se dogaja v
govi hiši. Sindikati potrebe)1 hjem pomoči od delavskih sveto*1 kj.
prav tako potrebujejo dela’
sveti pomoči od sindikatov.
. j
Res je, da razpolagajo ■ 'e6i, k dikati še z enim obročem ' Gvsk v verigi, ki jih povezuje P obliko tovarniških odborov 1 »nji sindikalna organizacija v 1 S m
viru tovarne ; toda z ristane'
vijo delavskih svetov, to jč v i
ustanovitvijo avtonomne up*1 I v podjetjih, bo postal obro® 'Girai
varniških odborov, ki se U*1' Gl
rjajo z nekoliko drugače A pr(
problemi, nezadosten za soli® *ijo povezavo sindikatov z del® 'U de
in tovarnami. Ne da bi sp**1*
njali značaj avtonomnosti lavskih svetov in njihove nc' visnosti od sindikatov, se I1 potreba po povezavi med de* $ Č< skimi sveti in sindikati V t» ^ ^r>lrU men se morajo ustanoviti- j * in disi pri osrednjem vodstvu ' » s*rbi dikatov, kakor tudi v ok’1 * stor krajevnega in osrednjega V- ' Iuje ’ ja sindikatov, posebni odsek* « ran obdelavo študijskega gradi’1' sla
delavskih Svetih, za organi*'^ j^ičal nje izobraževalnih tečajev .f
proizvod^» je
raznih področjih ,
Zbrati in polarizirati je 1,1 i.^ute
izkušenje pri delu in zagol1*1 \G°v
pomoč v raznih pogledih.
t P
>
V Za!
iuu
T'j*
ui ii ^ire
Učinkovitost delovanja d® ( Hljei
Demokratična
izbira
skih svetov je odvisna, ne « \i9t oblik organizacije njihovih a? \i 'j* log. temveč, v nrvi vrsti, oà
log, temveč, v prvi vrsti, T^lu ‘ \ hi
di, ki jih sestavljajo.
ie či
H è
izbira članov teh svetov kij11*! problem, ki odloča o dol*f h' delovanju.	| j' se je
Sestave delavskih svel°' y Gt p.
mogoče vsiliti od zgoraj. ’ jl* danjem položaju bi kaj **V U1
delavski razred ne dopust** j'G oj komur. Po drugi strani Pa f )6na
bil delavski svet, sestavlj®*1 j; Al
.. ~l...	..	r* volj0 A lili
čili ^
program delovanja in delaV « ,S
vrhu in v navzkrižju z v0**^,» ^,s0uj lavcev nezmožen uresniči1' ^
X uč
avtonomijo. Ta avtonoin'J j t / bi bila prava avtonomij*	»e ,
lavska demokracija ne 1" , j iAdf demokracija, ako bi deìa'g lf(i8kup
(Nadaljevanje na 3.	S
Urdi
arsv
Uredi
» de
"dobi
vGj0
‘g C,
1® " ’lì
%
c
k(-
Delavski sveti na Poljskem
udaljevartje z 2. strani)
treba i i i dela1 jenjsk« Nujno delavci.
ute;
gì ili
zaupanja v svoje svete, k nihče ne more in nihče1 namena vsiliti delavcem 'e članstva delavskih sveli JI Oni sami naj izberejo ti-* katere imajo zaupanje, je načelo, ki ga je progla-pod je! partija na Vlil. plenumu naša partija ne hi bila P° k častnega naslova delav-1 'atrije, ako hi pojmovala ■čelo tako, da bi ostala dina do sestave delavskih če bi pasivno sledila vo-e imo' (-.e	prepustila vse
ivi, te® saje delavskih svetov njih ec, ki I usodi. Značilnost partije ■ra točno izražati v njem ■i udeležbi pri volitvah de. svetov in pri njihovem nal< Naloga prati je in njenih ija up 'racij na bazi je v tem, da tstva e’ri delavce na kandidate zj kaže I *te svete, bodisi da so to sodišč 'partije, kakor tudi ljudje n mio' 'Iranke, ki pa kažejo naj-liti set* jamstvo za delovanje, kov d '*ava velike večine delav-"vetov je na splošno do-mom, | Ostajajo pa tudi primeri, svetov lpr'h so bili vneseni vanje imi. ki 'n*'- ki ne odgovarjajo nacijo <1 1)1 *n ciljem delavskih sve-, disri
deljevi °> da bodo delavski sveti itd. realizirali delavsko avto-
imen l^°’ morai° l'*«. *sti aestav-i -L Predvsem iz delavcev. Po ) 10 0 9tram morajo biti sestav-, ,°d ljudi, ki so v ideolo-e» ao' P°8*edu socialisti. To pa fr,a 5	6 ne zahteva, da morajo
.**	Z.,( *«i člani delavskih svetov
1 t'.n delavci in komunisti. Pov. igoce ohstajaj0 napredni ljudje,
' Upravitelji, zanesljivi lju. Vi razumejo v čem obstaja blaginja in gradnja so-l|aa, v čem in kako se mo-izražati delavska avtono-i*i demokracija ; ljudje, ki “znajo demagogije in laži. Zavedajo, da je treba de-vtonoi> dosego katerega koli tira del tl, j. j se ne izkazujejo s da up* 'Vo izkaznico, temveč s glede Z in razumevanjem ter vski ’’ Povezani z ideali so-išenj, I !|0a, z ideali socialne prati kak® *sti ;n ki imajo voljo do jetja. «a dosego teh idealov. In usnje ' ljudi je treba izvoliti v deliti svete.
e na " Sveti pa ne bi bili popol-ustrije S ne bi bilo v njih vrstah :m ge' inženirjev, tehnikov in u-'®v, zakaj ti sestavljajo ge de' Ho del osebja.. Delavska bne »' Nuja je tudi njihova av-Luje ^'ja.
kot * mezdnih
ruge s* L. v	• • i
aj s« rasanjih
tarodd Skcija delavskih svetov
rih ‘ '»Večala, njihove naloge v» l t
»e
sé
razvile vzporedno z nji-"trditvijo, vZporedno z na-l|*jom sprememb v našem "Carstvu in zlasti vzpored-Ireditvijo in izboljšanjem \ dela in mezd. Zadnji »ni, ki pripada v bodočno-ičem Vskim svetom, je zelo va. zuje F
nji sistem plačevanja de-
. J mnogo pomanjkljivosti it v -
ora ija v itrebuj1 sveto*'
dela' atov. gajo
orov a v Listai*0’ to
e up1 obroč

, dober. S tem v zvezi je le '*> v tovarnah razne nepra. 'rV1'- Dogaja se, da manj tirani delavci, ki s svo-u)l' Vom nudijo manjši p rijočo' k proizvajalnemu sistemu, soli" žijo Več kot visoko kvali-— 'P delavec, katerega delo i spfe. Večjo vrednost. Izkušen innesti ive 0' se k* ed de11
ženir ali vodja tovarne zaslužita včasih manj, kot kvalificiran delavec. V nekaterih sektorjih narodnega gospodarstva, zlasti v kovinarski industriji in gradbeništvu, se široko krši sistem norm in mezd.
V okviru kolektivnih pogodb raznih Sektorjev ne more nihče bolje od delavskih svetov določati mezde v tovarnah. To bo v bodočnosti njihova naloga. Toda sedanjega mezdnega sistema ni se zaenkrat mogoče radikalno spremeniti, ker položaj še ni dozorel za to spremembo.
Ni mogoče iskati izkušnje s preveliko lahkomiselnostjo, ker bi lahko drago stale. Toda tudi delavski sveti si morajo pridobiti izkušnje. Nekateri delavski sveti se niso znali izogniti nevarnosti, da se ločijo od osebja. Drugi se naslanjajo na ozko skupino delavcev v tovarni namesto na vse osebje. Nekateri spet pozabljajo, kako važno je ščititi v celoti njihov socialni značaj ; tendence, da se člane delavskih svetov oprosti poklicnega dela in se jih iz premeni v plačane funkcionarje so zelo škodljive
Vloga partije
Najvažnejši pogoj za razvoj delavskih svetov je aktivno zadržanje članov partije do njih. Vodilna funkcija iti položaj par. tijske organizacije v tovarni nista nikakor ogrožena po ustva. ritvi delavskih svetov. Nasprotno :	vzporedno s povečanjem
dejanskega vpliva in udeležbe delavstva pri upravljanju podjetja se bo povečala tildi od go. vernost, teža in važnost partijskih organizacij.
Tendenca, ki se pojavlja v nekaterih partijskih organizacijah, da opustijo sleherno zanimanje za vprašanja proizvodnje, je škodljiva. Partijska organiza. cija določenega podjetja je vodilna politična sila, ki organizira borbo delavskega razreda in intelektualcev za višjo raven tehnike, za boljšo proizvodnjo, manj drago in obilnejšo. Partij, ski komiteji, ki obstajajo v tovarnah, bi morali poznati vse podrobnosti načrtov in proizvodnje ter njihove uresničitve in bi morali vedeti yse, kar je v zvezi s proizvodnjo njihovega podjetja. Brez poglobljenega poznavanja vseh vprašanj proiz. vodnje, jim ne bi bilo mogoče voditi dobro politično delo med delavstvom. Politično zadržanje osebja, razumevanje in podpora, ki jo osebje nudi politiki partije, predstavljajo dejansko glavni pogoj za uspešno delovanje delavskih svetov.
Partijske organizacije bi morale voditi delo delavskih svetov s političnega vidika s tem, da bi se sistematično posvetovale in poučevale partijce, člane delavskih svetov, toda ne da bi skušale jim ukazovati.
Ena od nujnih nalog partijskih organizacij je borba za široko in trajno zavezništvo med delavskim svetom in delavstvom. Sveti bi morali okrepiti to zavezništvo z organiziranjem kon. Ferenc in zborovanj, na katerih bi člani delavskih svetov poro. čali o svojem delovanju ter bi obenem vprašali za mnenje delavce in jim predložili v odobritev sklepe o določenih zadevah.
KULTURA I N ZNANOST
Sto let železne ceste Trst - Ljubljana
lllllllllll 111
27. julija je poteklo točno 100 let odkar je8 bila slovesno otvo-rjena železnica med Trstom in Ljubljano. Ta železnica je i-mela velik pomen za razvoj gospodarstva našega mesta in dežele, katero je povezala z obširnim naravnim zaledjem, z ostalimi slovenskimi deželami in s Podonavjem. Gradnja železniške proge je bila združena z velikimi žrtvami, saj je bilo treba premostiti nešteto resnih ovir, bodisi zaradi močvirnatih področij v ljubljanski nižini, kakor tudi zaradi hribovitih prelazov ter pomanjkanja vode na Krasu. Dela so trajala več let in so jih morali celo prekiniti zaradi hude kolere, ki je prav v tistih letih razsajala v naši deželi. Železniška proga, ki je dolga 145 km., je bila v dobo pred 100 leti — in je še danes — pravo monumentalno delo. Danes je ta proga elektrificirana od Trsta do Logatca, v teku pa so dela za elektrifikacijo do Ljubljane. Na prvi sliki vidimo prvotno končno postajo v Trstu, na drugi pa posnetek slike iz tedanjega časopisja
Uspeh “ Vesne“ v Moskvi “Vesna II/ v Pulju
Iz jugoslovanskega časopisja povzemamo, da so začeli te dni predvajati v Moskvi slovenski film «Vesna» režiserja Franti-ška Cupa. Film predvajajo v 32 moskovskih kinematografih, od katerih imajo nekateri po več dvoran. Zanimanje za film je izredno, posebno med mladino.
Medtem se je končala montaža drugega dela Vesne. V zaključni fazi je montažo prevzel režiser Cap sam. Film, ki so ga prvotno imenovali «Vesna II.» in se sedaj imenuje «Ne čakaj na manj», je bil na sporedu puljskega festivala v četrtek, 1. avgusta, po filmu Jadran-filma «Ni bilo zaman».
Čudeži
sodobne kirurgije
Delikatna in precizna ušesna operacija, ki vrača sluh
■jvr edavno je na kongresu kirur. •Li gov v New Castle-On-Tyne v Angliji kirurg dr. Francis Mc Gurkin poročal o napredku kirurgije na področju zdravljenja ušesnih bolezni in gluhosti. «Tehnika je že tako izpopolnjena, je dejal, da praktično že lahko rečemo, da je človeku dana možnost slišati z ušesom, ki je podobno ptičjemu».
Človeško uho prenaša zvočne
valove -s pomočjo treh koščic. Ptičje uho ima pa samo eno koščico. Gre torej za to, da se bolno človeško uho «ponovno sestavi » na način, da lahko zaznava zvoke z eno samo koščico, kot ptičje uho.
Naloga in sestava teh koščic je nadvse važna in zapletena, kot je precizno sestavljen ves aparat ušesa, ki izvršuje v glavnem dve nalogi : slušno nalogo
Kaj pričakuje znanost od mednarodnega geofizičnega leta
Kitajci so imeli
zbornik zdravil
že 2.700 let pred n. št.
odobna farmacija razpolaga s številnimi zdravili in * celo vrsto zbornikov, v katerih so vpisana zdravila z vsemi fizikalnimi, kemičnimi in drugimi lastnostmi, kakšen je njih učinek in kako jih je treba hraniti.
Prvi zbornik zdravil je izdal nek kitajski cesar 2700 let pred našim štetjem. Izročilo pripoveduje, da je sam preizkušal zdravila na sebi, ter šele nato dovoljeval, da so jih vnesli v knjigo. Kasneje so ta zbornik dopoljnevali in popravljali, tako da je končno obsegal 52 velikih zvezkov, s čez 12.000 zdravili in formulami. V 18. in 19. stoletju so ga delno prevedli v francoščino, ker so pre-
malo razumeli kitajščino.
Na zahodu so začeli s cepljenjem ob koncu 18. stoletja. Danes vemo, da so Kitajci poznali cepljenje že v 11. stoletju, če ne celo prej. Proti kozam so cepili tako, da so dajali ogroženim vakcino v obliki praška v nos in tako preprečevali širjenje bolezni.
Za kožne bolezni so pripravljali mast, v kateri je hi la zmleta kačja koža. Leta 1938 je nek zdravnik ugotovil, da koža kač vsebuje precej odstotkov cinka.
Kitajska medicina je zlasti pazila, da so bila zdravila okusna in prijetna. Zanimivo je, kako so zdravili sifilis. Lekarnarji so imeli celo farmo pi-čancev, katere so hranili s hra-
no, v kateri je bilo ninogo živo. srebrnih soli. Te piščance so potem prodajali kot zdravilo proti sifilisu.
Imeli so tudi zdravila za povečanje teka razne čaje, o katerih je sodobna znanost u-gotovila, da popolnoma zadovoljujejo zahtevam zdravilstva. Kitajska zdravila proti gobavosti in malariji so bila zelo učinkovita. Poznali so tudi razne tonikume za okrepitev in sredstva za anestezijo.
PREJELI SMO:
BULLETIN »INFORMA-
TION du Cornile du Parti Ouv. rier Roumain, leto XI , št. 1, Bukarešta.
a misel o organiziranju med. ^ narodnega geofizičnega leta so znanstveniki sprožili že leta 1950. Po dolgih posvetovanjih je bilo sklenjeno, da se bo geo-fizično leto vršilo v letih 1957-1958, to je v dobi maksimuma sončnih peg, da bi se mogli rezultati drugega polarnega leta primerjati z najnovejšimi odkritji. Od tega skupnega napora znanstvenikov vsega sveta si znanost mnogo obeta. Zato je bilo geofizično leto zelo skrbno in dobro organizirano ; napravljeni so bili točni načrti, da bi si znanstveniki mogli izmenjati med seboj vse rezultate.
Odgovori na vprašanja vremenoslovcev
Predvsem je bilo organizirano, tako da bodo razne točke zemeljske oble podvržene istočasnemu proučevanju raznih postaj in observatorijev. Vendar pa organizacija ni zajela nekaterih delov zemlje in zato so razne države poslale posebne odprave na Antarktik in v neke tropske kraje, ki so v geofizičnem smislu še neznani. O proučevanju oceanov smo že zadnjič pisali. Rezultati geofizičnega leta seveda ne bodo takoj znani. Ob zaključku tega znanstvenega leta bo vsaka država izdala posebne publikacije s podatki opazovanj. Tako bodo imeli znanstveniki, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, na razpolago zelo mnogo gradiva za svoja nadaljnja proučevanja. Znanstveniki upajo, da bodo po teh proučevanjih popravili mnogo sedanjih teorij nauka o fizikalnih lastnostih zemlje ali jih morda celo popolnoma spremenili.
Svetovno znani meteorolog A. meričan Namajas smatra, da bo geofizično leto odgovorilo na večni problem meteorologov, t.j. je možnost dologoročnega napovedovanja vremena. Meteorologija do danes še ne pozna ne-
katerih zakonov, ki vladajo v atmosferi. Znano je, na primer, da se zračna struj an j a krečejo od zahoda proti vzhodu, toda znanost še ni odkrila kaj izziva valovanje teh zračnih struj, ki prinašajo spremembo vremena. Mnogo, je takšnih vprašanj, na katera ne bi vremenoslovci nikoli prejeli odgovora, če jim pri tem ne bi pomagale ostale veje geofiziČne znanosti. Prav v tem pa je prednost geofizičnega leta, ki združuje vse veje nauka o Zemlji.
V teku geofizičnega leta bo tudi nekaj izrednih nebesnih pojavov. Znanstveniki predvidevajo, da bo 23. oktobra 1957 nastal sočni mrk nad predelom Južne Afrike, 19. aprila 1958 nad Azijo in Ameriko, 12. oktobra 1958 bo pa sončni mrk zajel južno poloblo, med Avstralijo in Južno Ameriko.
„ Svetovni" dnevi
Poleg tega pričakujejo povečano intenzivnost polarnih sijev in razne druge izredne pojave, zaradi katerih so znanstveniki sestavili poseben koledar «svetovnih» dni, da bi vse države, ki sc udeležujejo geofizičnega leta, posvečale večjo pažnjo dnem, ki so navedeni v koledarju in bi vsi observatorji istočasno opazovali te pojave.
Eksplozije na soncu
Več kot 130 magnetskih observatorijev bo spremljalo spre. inembe magnetskih polj zlasti v dobi povečane sončne aktivnosti, ki neizogibno povzroča magnetske vetrove v ionosferi (zaradi česar opažamo motnje pri radijskih oddajah).
Včasih se na robu Sonca pojavljajo pege ki jih je mogoče opaziti tudi s prostim očesom. Domnevajo, da te pege povzročajo razne pojave na Zemlji. Razen tega se na soncu pojavljajo od časa do časa ogromne ekslozije, kar se je dogodilo tudi pred kratkim. Znanstveniki do danes še niso ustvarili znanstveno potrjene teorije o vzročni zvezi med pojavi na Soncu in na Zemlji. Pričakujejo, da bo geofizično leto odgovorilo tudi na večino teh vprašanj.
Umetni sateliti
Polet v vsemirje je že dolgo najbolj priljubljena tema sveto-vne javnosti. Po drugi svetovni vojni, ko so nekatere rakete prodrle v višino 200-300 kilometrov nad Zemljo, je medplanetarno potovanje še bolj zbudilo pozornost in domišljijo vseh ljudi. Znano je, da so se ponekod celo začele ponujati vozovnice za nadplanetamo po. tovanje.
Lansko leto so pa sovjetski in ameriški znanstveniki uradno izjavili, da bo v najkrajšem času spuščen prvi umetni satelit, to je telo, ki bo osvobojeno Zemljine težnosti, brez pogona krožilo okrog zemeljske oble, v svobodnem poletu skozi vsemir-ski prostor.
Sateliti bodo zelo koristni za znanost ker bodo omogočili, da se objasnijo doslej neznani pojavi v višinah 200-400 kilometrov nad Zemljo.
Za geofizično leto lahko rečemo, da bo pomenilo novo bodo človeštVk, dobo medplanetar. nih poletov. Poleti se seveda ne bodo tako hitro uresničili, geofizično leto bo po vsej verjetnosti konkretno odgovorilo, če so medplanetarni poleti za človeka sploh mogoči.
in nalogo telesnega ravnotežja. Od treh delov, v katere se deli, (notranje, srednje in zunanje uho) sestavljata prva dva dela aparat za sprejemanje in prenašanje zvokov, tretji del pa za zaznavanje zvokov in vzdrževanje ravnotežja. Pri tem imajo tri omenjene koščice funkcijo zbiranja in prenašanja glasov in zvokov.
Operacija je tem bolj delikatna, ker se mora vršiti v notranjosti ušesne votline s pomo-čjo mikroskopa. Vendar so bili rezultati teh operacij nadvse zadovoljivi. Po izjavah dr. Gurki-na, ki jih je potrdil tudi znani angleški specialist za ušesne bo. lezni dr. lan Thorburn, je od sto izvršenih operacij 85 dalo pozitiven rezultat z občutnim izboljšanjem sluha.
To je bilo eno od najbolj senzacionalnih poročil na kon-gresu kirurgov v New Castlu, čeprav so bila tudi vsa ostala nadvse zanimiva in so včasih mejila na pravljico. Kirurgija namreč skoro neopazno vendar pa stalno napreduje in dosega uspehe, ki si jih naši predniki uiti zamisliti niso mogli. Pri tem so ji v veliko pomoč razna odkritja moderne tehnike, ki jih znajo kirurgi modro uporabiti v svoje namene in za dobro človeka.
Snemanje
filma
v postojnski jami
Filmsko podjetje «Zastava-film» iz Beograda je nedavno začelo snemati v notranjosti Po. sločnske jame prve kadre nove. ga umetniškega filma «Zgodba iz jame». Film režirata Vicko Raspor in Saša Petrovič, v glav. ni vlogi pa nastopa Zlato Madu-nič. Zgodba filma obravnava drzno akcijo partizanov, ki so leta 1944 zažgali nemško bencinsko skladišče, katerega so bi. li nacisti pripravili v delu Po. stonjške jame, ker so mislili, da bo tam varno. Naši bralci se bodo gotovo spominjali, da smo nedavno, v našem sestavku o Po. stojnski jami, omenili tudi to slavno epizodo iz osvobodilne borbe, ki bo sedaj prišla na filmsko platno.
Najdaljši viseči most na svetu
Pred dnevi je minilo dvajset let, odkar so izročili prometu najdaljši in najvišji viseči most na svetu «Golden.Gate-Bridge», ki visi v San Franciscu nad Zlatimi vrati. Most je dolg 1260 m in ima 224 m visoke opornike.
V Čou mladenič sedemnajstih let, je po V tu '' Hftj 0j;etu ostal samo. Ker je bil mime ^ jVe in bolj zrel kot bi sodili po letih je h skrbeti zase
ČEN HSUANJU
iviti, [stvu , - ok*
ga
\
smrtni postelji mu je oče naročil, naj
idsek'
radi*'
-	**r tjli jjuaiciji ni vi	uvv iiuiwv»»5
ti*11 Hi e v Hengčou k svoji teti in ga spomnil,
o ,
•ga:
■ajev
ih.
a
Zaročen s svojo sestrično, tetino hčerko sta si obljubila oče in njeova sestra, ko ni*f Hičakovala otrok.
iujc j»..11? Čou se je torej odravilu na dolgo pot. izvo^j '0 je mesec -dni predno je prispel v gor-je tr< Vstece liengčou.
agot" jN°v strie, Čang Ji, je imel trgovino z | 'n zdravil. Trgovina mu je dobro uspe-'n premoženje je naraščalo, je Vang ČOu obiskal strica v trgovini. ' zagodrnjal : «Zakaj si prišel ? » Vang H« je povedal. Vedel je, da je njegov i,, »Ija kot v redu plačevati davke in biti ■ \i |; a*'ren in skromen človek in nima dru-ia i ^Hljen pri sosedih. In res ga je stric domov in ga predstavil kot sorod-|/ Taijuana.
I je prišla v dnevno sobo deklica v | . °bleki. Imenovala se je Čienjang in d ob*'' Sl Vdovito lepa, vitke postave in s kito 'i a črnih las. Ko ga je zaledala, je zar-„ L c je rahlo zmedla, nato pa vzkliknila : «Ti Čou!»
•> ?
ČIENJANG
4 4
( KITAJSKA LJUBEZENSKA ZGODBA, NAPISANA OKOLI LETA 780)
ovil* j'* i
i, od 'A
dje»
t«k(' ^ S' sestra Čien ! »
ustil * V® Čou je gledal svojo sestrično z nepri-
i P%j.H;0h*Ud0Vanj
|c»-	»	•
tljo \	* sl« spomine iz mladosti.
em in kmalu sta bila za-v razgovor o svojih družinah in
čiti ^SOlna j<* postjtl Čou reden član družine, jgla*^ (G ‘Ho omenili zaroke, ki sta jo sklenila unij* ! ^ °*e *n "jena mati, ko sta čakala otrok.
Cona je bila Čienjang izvoljenka, bi	,ne bi bilo te obljube. Tudi njej je
I„v«i	^n<'nič zelo všeč. In ker sta bila mnogo-
-Jj k>j, ni bilo dolgo, ko mu je Čienjang svoje srce.
Nekega dne je prišla na obisk Čienjangina stara teta, bratova žena. Ta je bila zelo bogata in je pomagala svojemu sorodniku odpreti trgovino. In ker Čang Ji še ni izplačal bratovega deleža, je še vedno čutil zanj ljubezen, pomešano s strahom in spoštovanjem Za teto so skrbeli takorekoč po kraljevsko. Zanjo so se kuhale njaboljše jedi in Čang Ji si je zelo prizadeval, da hi ji kar najbolj ugajal.
Teta pa ni našla drugega prijetnejšega in koristnejšega opravila, ko da je poskušala ure. diti bogato poroko za svojo nečakinjo. Nekega dne, ko se je vrnila z obiska pri najbogatejši družini v mestu, od Ciangov, je povedala dekletovi materi, kaj se ji je posrečilo urediti. Dejala je: «Čienjang je sladko dekletce. L|-e-jujem poroko zanjo, saj je stara že osemnajst let. Za ženina sem ji izbrala drugega sina Ciangov. Seveda vesš, kdo so Ciangi?»
« Draga svakinja, je dejala Čienjangina mali, dekletce je zaročeno z bratovim sinom.
«Z nečakom, ki živi pri vas? Tdoa, saj tvoj brat je že mrtev ! »
«To je vseeno. Ustvarjena sla drug za drugega.»
Čienjang je vstala, odšla iz sobe in zaloputnila vrata. Teta pa ni odnehala. V dekletovem očetu je našla boljšega poslušalca. Čang Li si ni mogel predstavljati ničesar, kar bi mu bolj ugajalo, zakaj samo eni družini v mestu je vedno zavidal in to so bili Ciangi,
Posledica tega je bila, da so v kratkem času praznovali zaroko Čienjang z drugim sinom Ciangov kljub solzam Čienjang in nasproto vanju njene matere.
Vang Čou je obupal. Izginil je za tri tedne in poskušal potolažiti svojo bol v planinah Henga. Nato ni vzdržal več brez svoje izvoljen, ke. Toda ko se je vrnil, je zvedel, da je zelo bolna in da d ravniki ne poznajo njene bolezni. Ko jc odpotoval, je dekle izgubilo spomin in ni niti za sebe vedelo, kdo je. Bali so se, da je izgubila pamet. Ni imela vročine, nič je ni bolelo, a ležala je noč in dan brez hrane in vode.
Z materinim dovoljenjem jo je Čou obiskal. «Čienjang, Čienjang ! » jo je zaklical. Njene trepalnice so se premaknile, rdečiza ji je zalila lieai In dekle je počasi prišlo k zavesti. Nasmehnilo se je in spregovorilo : «Ti si!»
Solze so napolnile materine oči.
V nekaj dneh je bila Čienjang spet zdrava. Ko je bila bolna, se je njen oče bal zanjo, toda ko je ozdravila, je spet postal gospodovalen. Ko mu je mati opisala, kako se je rdečica vrnila na dekletova lica, ko je bil pri njej Čou, je dejal : «Prevara ! Zdravniki sploh ne poznajo takšne bolezni. Ne verjamen ničesar ! » Mati pa je dejala: «Dragi mož, videl si jo, kako je ležala dneve in dneve brez hrane in vode. Bolezen je v njenem srcu. Premisli še enkrat o zaroki.»
Toda oče je odvrnil : «Zaroka je opravljena
in nikakor ni treba mislili, da jo bom preklical. Ne bodo verjeli zgodbi, saj ji niti jaz ne verjamen.»
Oče ni hotel več razpravljati o tem. Ljubimca sta bila nesrečna, saj nista videla nobenega izhoda. Vang Čou ni mogel več prestajati. Ničesar več ni mogel storiti in je odpotoval v prestolnico. Pred odhodom so mu pripravili poslovilno večerjo. Toda Čienjang je bila nesrečna. Ze dva dni je ležala in ni zaužila nobene jedi.
V ang Čou je šel z materinim dovoljenjem še enkdat k njej. da jo poslednjič obišče. Nežno sc je jo dotaknil in ji dejal: «Odhajam in sem se prišel posloviti. Ničesar ne moreva več storiti.»
«Umrla bom, brat Čou. Nočem živeti, ko tebe ne ho. Vem samo to, naj bom živa ali mrtva, moj duh bo vedno s teboj, kjer koli boš.»
Vang Čou ni našel besed, da bi jo potolažil. Ločila sta se v solzah in mladenič je odšel na pot z ranjenim srcem, prepričan, da se ne bo nikdar več vrnil.
Odpeljal se je. Bil je že zelo daleč. Ladja je bila zasidrana čez noč ob obali. Čou je ležal v postelji. Bil je silno žalosten. Okoli polnoči zasliši korake, ki so se približevali. Zaslišal je besede: «Brat Čou ! » Bile so de-klične besede. Mislil je. da se mu sanja, saj je vedel, da je Čienjang bolna in da leži doma. Toda vseeno je pogledal skozi okno —
in zagledal je pred seboj dekletce...
«Zbežala sem od doma,» je rekla slabotno in mu omahnila v naročje. Odnesel jo je na ladjo, ne da bi razumel, kako je mogla hoditf tako daleč, kljub svoji onemoglosti. Tisto noč sta jokala od veselja... Ležala je ob njem in njegova toplota ji je pomagala, da je kmalu prišla k sebi. «Nihče mi ne more preprečiti. da ne bi šla s teboj,» mu je rekla, ko se je zavedela.
Potovanje do prestolnice je bilo dolgo. Končno sta le prispela do cilja in Čou si je poiskal zaposlitev. Zaslužil je komaj toliko, da sta lahko živela. Toda vseeno sta bila neskončno srečna. Čienjang je bilo žal samo zaradi matere. Bala se je, da ji bo počilo srce od žalosti, ker jo je zapustila.
Prišla je zima in Čienjang je rodila sinčka. Tedaj je bila njuna sreča popolna. Nihče več ju ni mogel ločiti.
Nekega dne sta odpotovala proti Henčou, kamor sta prispela po enem mesecu vožnje. Ko je ladjica pripljula do mesta je rekla Čienjang svojemu možu : «Pojdi naprej in pri. pravi jih na moj prihod.» Vzela je iz las zlato zaponko in nadaljevala : «Vzemi tole s seboj, za vsak primer, če so še jezni, ali pa če ti ne bodo verjeli.»
Bilo je zvečer in oče je bil doma. Vang Čou je poklenil na tla in prosil odpuščanja, ker je zbežal z njegovo hčerko. Mati je bila tudi tam in je bila videti bolj vesela. Po.
vedal jima je, da sta se vrnila in da čaka njuna hčerka na ladji.
«Kaj pa blebeta?» je odgovoril oče. «Kaj naj ti odpustim. Moja hčerka je že vsa leta bolna v postelji. «Čienjang sploh ni mogla vstati s postelje, ko si odpotoval», je rekla mati. «Preživeli smo zelo žalostno leto. Nikdar si nisem mogla odpustiti. Obljubila sem, da bomo preklicali zaroko, toda je tako slabotna, da me ni niti slišala. Vse leto sem upala, da se boš vrnil.»
«Zagotavljam vama, da je Čienjang zdrava in da je na ladji. Poglejte, tu je njeno znamenje.» In dal jima je zaponko. Mati si jo je ogledala in jo spoznala.
« Povem vama, da je na ladji. Naj gre sluga z menoj, da se prepriča.» In sluga je odšel z njim in spoiznal Čienjang.
Medtem, ko je bila družina v veliki zme. di, je dekla odnesla zlato zaponko bolni hčerki. Ko je le-ta cula, da se je Vang Ču vrnil, je odprla oči, in se nasmehnila. Zagledala je svojo zaponko in dejala : «Zares sem jo izgubila in si jo je zapela v lase.
Ne da bi čakala, je hčerka vstala in odšla tiho kot duh naravnost k bregu reke. Čienjang je že stopila iz ladje. Vang Čou je držal otroka. Zagledal je še drugo deklico na obrežju in ko sta se obe deklici srečali, sta se združili v eno telo in Čienjang je imela nenadoma dve obleki na sebi.
Družina je bila silno razburjena, ko je izvedela, da je Čienjang vstala s postelje. Toda ko so jo zagledali vstopiti v hišo, zdravo in z debelušnim otročičkom v naročju, so bili veseli. Spoznali so, da je dekletov duh, njen pravi jaz, odšel da bi živel z njim. Kajti lju-bežen ne pozna zaprek. Tisto, kar so gledali leto dni v postelji svoje hrčerke, je bila samo prazna senca, telo brez duše.
To se je zgodilo leta 692.
Stran 4
DELO
3. avgusta 19 •
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Že zopet pred krizo občinskega sveta?
Če proračun ne bo odobren z 31 glasovi, bo sedanji odbor moral podati ostavko
Razkritja prof. Romana (DC) o skladih posebnih uprav
občinski svetoval-
tt petek so * ei doživeli presenečenje, ki
ga res niso pričakovali. V razpravo o letošnjem občinskem proračunu je posegel bivši tajnik tržaške Krščanske demokra-cije prof. Romano, ki je sprožil vprašanje «posebnih uprav», to je upravljanja občinskih menz, menz za istrske begunce, šolskih menz in drugih dejavnosti, za katere odgovarja osebno župan. Prof. Romano je izjavil, da so proračunske postavke o dohodkih in izdatkih tega u-pravnega področja zelo nejasne in zahteval pojasnila glede govoric, da se denar iz tega resorja uporablja tudi za nekatere «izredne stroške», potovanja z avtomobili, urejevanje županove «Ville Revoltella» in druge stvari ter izrazil željo, naj bi bila občinskemu svetu dana možnost, da bi nadzoroval delovanje tega resora. Kritiziral je tudi dejstvo, da je bil letošnji proračun predložen z zamudo in svetoval občinskemu odboru, naj se potrudi, da bo proračun za leto 1958 predložen občin-
skemu svetu
tos.
že 15. oktobra le-
V razpravo o proračunu so posegli tudi svetovalci Morpur-go, Wondrich, Cumbat ter lova. risa Posassi in l.urhesi. O teh dveh intervencijah, kakor tudi o vseh ostalih intervencijah na. ših tovarišev, ki so sledile v naslednjih dneh. poročamo na drugem mestu.
Med sejo je župan med drugim sporočil, da so vladne o-hlasti potrdile skorajšnjo gradnjo tobačne tovarne v industrij, vkem pristanišču v Trstu ter da bo uprava rotacijskega sklada odobrila posojilo novim lastnikom podjetja «Kraftmetal». da
bodo lahko začeli z obratovanjem.
Intervencija prof. Romana je imela svoj epilog na seji v to. rek. Svetovalec tov. Sajovitz je namreč predložil resolucijo, v kateri zahteva, da župan, ki o-sebno odgovarja za « posebne uprave», čim prej poda poročilo o delovanju tega resora in da se o tem takoj začne razpravljati. Podžupan Visintin je skušal resolucijo sicer zavrniti, toda po doljši razpravi in inter. vencijah tudi drugih svetovalcev, je občinski svet izglasoval sklep, da mora župan Bartoli predložiti poročilo pred za-ključkom razprave o proračunu in da bo občinski svet o njem razpravljal še pred glasovanjem o proračunu.
U proračunu so v torek govorili svetovalci Origone, Coslo-vich, Be Ferra, De Vecchi ter tovarišica Hrovatinova in tovariš Radich.
V začetku seje je tov. Calabria počastil obletnico padca fa. šizma. V svojem govoru je opL sai pomen 25. julija in se spomnil borcev proti fašizmu, pripadnikov različnih strank ter obsodil dejstvo, da si upajo fašisti žaliti slavno odporniško gibanje v samem občinskem svetu, opogumljeni zaradi pasivne, ga zadržanja demokristjanov.
Svetovalci MSI so za časa govora tov. Calabrie zapustili dvo-rano ; ostal je le Morelli, ki je seveda takoj izjavil, da se ne pridružuje počastitvi.
Sledila so vprašanja posameznih svetovalcev, med njimi tovariš Burlo, ki je pozval odbornika za delo, naj posreduje pri odgovornih oblasteh da se re. ši spor v kovinarskem sektorju, kateri je sedaj v protestni akciji ter zahteval preiskavo gle-
Oblasti proti
poenotenju plač
Na posredovanje CGIL in tudi zaradi zanimanja krajevne nove DZ je posebni odbor blagajne za dopolnitev zaslužkov odločil, da bodo tudi letos prejeli plačo tisti delavci, ki nimajo pravice do letnega dopusta in bodo morali ostati doma zaradi petnajstdnevne zapore tovarn ob priliki velikega šmar.
31. julija so se zbrali na sestanku pekovski delavci, včlanjeni v novi DZ. Na sestanku so ugotovili, da je veliko število gospodarjev, ki ne spoštuje zakona o delovnem urniku, o tedenskem počitku in o vajeni-štvu. Zato so poslali tržaški prefekturi dopis, v katerem zahtevajo, naj vladni komisariat odločno poseže v zadevo in napravi konec temu stanju. Istočasno so pekovski delavci preko svojega sindikata zaprosili prefekturo, naj posreduje zato, da bi se na dan velikega šmarna skrajšal urnik pekarn.
Minister državnega zaklada Medici se je izrekel proti poenotenju plač uslužbencev krajevnih ustanov. Strokovna zveza CGIL je poslala protestne, brzojavke vladi in ministrstvu za državni zaklad, istočasno pa je tajništvo nove DZ zahtevalo razgovor pri dr. Paiamari. Občinski svetovalec Radich in po krajinski Luchesi sta se obrnila na župana, odn. pokrajinske, ga predsednika zato, da zvesta, kaj mislita napraviti oba izvoljena organa za ureditev žadeve. * * *
Tržaška konopljarna je naja. vila, da bo odpustila 34 nameščencev. Ravnatèljstvo utemelju. je ukrep z visoko ceno surovino in s konkurenco. Pogajanja za ureditev spora niso dosegla no benega rezultata. Ravnateljstvo vztraja pri svoji nameri.
* * *
Esso Standard je najavila od-pust 7 nameščencev. Delavci od. ločno nasprotujejo temu ukrepu, ker se je proizvodnja čistil, niče povečala kljub skrčenemu
številu zaposlenih delavcev. Tovarniška komisija namerava zainteresirati ministrstvo za delo, ker v čistilnici dela približno 200 delavcev zunanjih podjetij, medtem ko ravnateljstvo hoče še nadaljnje skrčiti število sebi podrejenega osebja.
de diskriminacijskih odpustov v nekaterih mestnih podjetjih. Tov. Radich je opozoril, da je dimnik krematorija v Istrski u-lici v nevarnosti da se podre in je treba zato pogledati, če ne bi bilo morda potrebno, da ga porušijo. Tov. Tonel je predlagal intervencijo pri ministrskem svetu za ustanovitev stanovanjskih izgonov, z ozirom na to, da je vladni komisar dal praktično negativen odgovor. To vari. šiča Stanka Hrovatin je zahtevala postavitev nekaterih avto. 1 usnih čakalnic na Opčinah, Proseku in v Bazovici, dočim je tov. Weissova opisala neki mučni prizor, ko so prisilili dve ciganki, vsako s svojim o-trokom, zapustiti trolejbus si.
19. Takšne nečloveške metode, hi bilo* treba odpraviti.
V	sredo zvečer je pred nadaljevanjem diskusije o proračunu svet. Dulci (PSDI) zahteval, naj občinski svet razpravlja o sporazumu, ki je bil dosežen pri Acegat med delavci in u-pravno komisijo. Diskusija se je vršila v četrtek. V nadaljevanju diskusije o občinskem proračunu so govorili tovariši Gombač, To. nel, Deferri, Braun. Med drugimi je govoril tudi fašist A c-cerboni, ki je izjavil, da so fa. šisti glasovali za Bartolija po nalogu osrednjega vodstva iz Ritna.
V	četrtek zvečer je kot zadnji med komunističnimi svetovalci govoril dr. Sajovitz, katerega intervencija je vzbudila veliko zanimanje svetovalcev.
Na četrtkovi seji je govoril svetov, dr. Dekleva. Med govorom je župan zapustil sejno dvorano, fašisti pa so rjoveli kot pobesneli. Proti temu divjanju jel protestirala vsa leva opozicija.
Svetovalci KP1
o občinskem proračunu
zx b javi j amo kratke izvlečke W govorov komunističnih sve. tovalcev v razpravi o tržaškem občinskem proračunu. Govora svetovalke Hrovatinove in sve-tovalea Gombača objavljamo na drugi strani.
Rogassi
Odv. POGASSI se je dotakni vprašanja občinske avtonomije, ki se ni uresničila, ker občine niso finančno neodvisne. Zato pa nosi krivdo vlada. Va-nonijeva reforma ni na finančnem področju privedla do demokratičnih sprememb. Mini. ster Andreotti pa namerava še poslabšati položaj na škodo delovnih slojev in v korist premožnejših kategorij. Da se u-resniči finančna avtonomija ob. čin je treba uresničiti globoko davčno reformo, kar narekuje tudi ustava. Tov. Rogassi je poudaril težko stanje tržaške občine, kar dokazuje ogromen deficit štirih milijard 29 milijonov lir. Zaradi čedalje večjih stroškov za javne potrebe se je govornik zavzel za reformo odno-
Ne duha
sluha
ne
o preiskavi
glede policijskih metod
fw e tretji teden se nadaljuje Zl pred tržaškim porotnim so. disèem proces proti Miljčanom, ki so obloženi umora Trevisana, Ravasinijeve in (Idonei ni-jeve.
Po razburljivih izpovedih ob. tožencev, ki so soglasno izjavili pred sodiščem, da so bili za časa policijske preiskave strahu, vito pretepeni, so prišle na vrsto obtežilne priče, ki pa niso do sedaj izpovedale nič zanimivega. Več zasedanj je sodišče izgubilo zato, da ugotovi, ah je obstajal ali ne kožuh, o katerem se trdi, da ga je v noči umora ukradel v vili Trevisana eden izmed obtožencev. E-dina priča, ki trdovratno trdi, <ia je kožuh obstajal in da sta ga Trevisani in Ravasinijeva kupila v Milanu malo pred smrtjo je neka ženica po imenu Argenti. Sorodniki Trevisana in Ravasinijeve pa so izpovedali, da ne vedo prav nič o domnevnem potovanju rajnkih v Milan in o nakupu kožuha.
Zelo zanimiva dejstva pa so prišla na dan. ko je pričel neki paznik, ki je nameščen v ambulanti koronejskih zaporov. Ob
Zdravila
alžirske upornike
Zveza komunistične mladine je te dni izdala naslednji poziv:
JNa sestanku mladine sredozemskih držav je Zveza komunistične mladine Trsta postavila predlog, ki so ga prisotni soglasno sprejeli, da bi se organiziralo zbiranje zdravil, v znak solidarnosti in konkretne pomoči borbi. ki jo vodi alžirsko ljudstvo za svojo neodvisnost in svobodo proti francoskim kolonialistom. V tem trenutku, ko postaja ta borba vedno ostrejša in ko represalije in nečloveško mučenje kolonialistov vzbujajo ogorčenje in zgražanje med demokrati vsega sveta, se /KM v Trstu pripravlja, da konkretizira svojo pobudo, hoteč s tem prispevati k uveljavitvi pravice do nedovisnosti alžirskega ljudstva.
Državljani!
Prispevajte po vaših možnostih k uspehu te plemenite pobude, prinesite v zbirna središča pri vseli sedežih mladinskih komunističnih krožkov zdravila, obveze itd.
Zdravniki, lekarnarji!
Bodite prvi v tej tekmi človeške solidarnosti; vaša pomoč lahko reši številna človeška življenje.
Antifašisti, partizani!
V spominu na nacifašistične krutosti, prispevajte k zmagi svete stvari neodvisnosti alžirskega ljudstva.
Mladinci in mladinke!
Brez ozira na vaše politično prepričanje, postanite organizatorji tega zbiranja, potrdite svojo voljo, da živite v miru in prijateljstvu z mladino vsega sveta.
ZVEZA KOMUNISTIČNE MLADINE
TRST
Policijski funkcionarji trdijo, da niso izvajali nasilja nad obtoženci v procesu Trevisan
sov med državo in občinami, katerim treba dodati druge finančne dohodke.
Kar st tiče Trsta, se je govor, nik zavzel za organični gospodarski načrt, za kar je velike važnosti rešitev vprašanja deželne avtonomije, ki bi privedla do decentralizacije.
Odv. Rogassi je tudi kritiziral način sestavljanja proračuna, pri čemer se je odbor držal načela, da je treba zmanjšati stroške, medtem ko naraščajo potrebe občinstva. Občina sc ne briga za vzdrževanje invalidov dela, noče uresničiti zamisli gradnje doma za starčke, malo bistvenega dela za ureditev vprašanja ljudskih hiš, se ne zanima za potrošno ustanovo, medlem ko je še vedno odprto vprašanje Acegata. Leto-šnji proračun ni samo pomanjkljiv, temveč ni sestavljen s socialnimi kriterji, kar dokazuje odborov imobilizem.
Luchesi
je
lej priliki se je izkazalo, kar trdijo soglasno vsi obtoženi, da zaporniški zdravnik je zelo po. vršno pregledal obtožence. Brai. ni je dejal, da ga je zdravnik pregledal izza vrat, Bclich pa da mu je predpisal masažo, ne da bi bil prišel v samico, kjer je bil, in ne da bi se ga dotaknil. Sporno je tudi neko zdravniško poročilo, ki pravi, da so bili obtoženci pregledani 1. februarja, medtem ko je prišlo na dan, da so obtožence prepeljali v zapor 1. februarja zvečer, kar je dejansko onemogočalo zdravniški pregled.
V torek je prišel pred sodi-
zičnih in moralni odtenkih.
ščem tudi dušni pastir koronej. skib zaporov don Egidio Malusa, ki je dejal, da so se mu obtoženci pritoževali zaradi pretepov, ki so jim bili podvrženi v času policijske preiskave.
V torek je pričal pred soditi išč ti policijski funkcionarji, ki so vodili preiskavo in ki jih obtoženci odtožujejo, da so se v teku preiskave posluževali prelepa za izsiljenje izpovedi. Prvi je prišel na vrsto dr. Grappone, ki mu je bila leta 1955 poverjena naloga, da obnovi preiskavo in da aretira krivce Trevisanovega umora.
Po izjavah policijskega funk. cionarja se je preiskava vodila «zelo korektno» in so obtoženci izpovedali še več kot se je od njih zahtevalo. Zanikal je kakršen koli fizični ali moralni pritisk nafti obtoženci. V tem to. nu so govorili vsi ostali policijski funkzionarji. Proces se nada. ljuje in se ne predvideva, kdaj se bo zaključil.
Kot časopiš se nočemo podali svoje ocene o procesu, ker poslednjo besedo prepuščamo poroti in sodnemu kolegiju. Vendar ne moremo in ne sme. mo preko izjav, ki so jih pred sodiščem podali obtoženci ob priliki njihovega zaslišanja.
Čudno se nam zdi, da se sodni zbor še ni odločil, da bi uvedel preiskavo nad metodami policije za časa policijske preiskave. Tu so zelo jasne izpovedi obtožencev, ki brez o-klevanja trdijo, da so bili podvrženi pretepanju, da so jim bile prvotne izpovedi izsiljene pod fizičnim in moralnim pritiskom. O tem je že obveščena vsa javnost in ne samo tržaška. O tem se veliko govori v mestu, v državi in tudi v sosednih deželah. Zaradi tega je treba razčistiti vso zadevo brez oklevanja. Ne sme se dopustiti, da bi zadeva zaspala in da bi šli odgovorni organi preko tako hu-de obtožbe proti policijskim organom, ki so tu ne zato, da bi vršili nasilje nad državljani, pač pa zato, da ščitijo življenje državljanov v vseh njegovih fi-
Po drugi strani imamo besede policijskih funkcionarjev, ki odločno zanikujejo izjave obtožencev o fizičnem in moralnem nasilju. Nekdo laže :	ali
obtoženci ali policijski funkcionarji. Zato je nujno potrebno, da se preiskava uvede in da se ugotovi, kdo ima prav : obtoženci ali policijski funkcionarji. Če sc za preiskavo ne znajo odločiti sodne oblasti, naj se za to odločijo višje poli. cijske oblasti ali pa naj posežejo vmes organi oblasti. Dokler se zadeva ne razčisti, bo sum vedno visel nad policijskimi organi, prav posebno še zato, ker je znano, da sc je fašistična policija pred osvoboditvijo posluževala prav teh metod, o katerih se danes govori.
Nekaj drugega. Javni tožilec se je na enem izmed številnih zasedanjih sodišča obregnil ob tisk, ki se je razpisal o izpovedih obtožencev glede metod policije. Čudno se nam zdi, da ni rajši zahteval preiskavo, ker bi le na ta način lahko napravil konec vsem dosedanjim obtožbam. Tisk pa ima vso pravico in dolžnost, da obvešča javnost o vsem, kar se dogaja, prav posebno pa o tem, kar dela policija, ki mora biti pod stalnim nadzorstvom javnosti.
Svetovalec LUCHESI dotaknil vprašanja kroničnih bolnikov in kritiziral proračun, ki tega ne upošteva. Dejal je, da bi bilo treba zgraditi novo poslopje, ki bi odgovarjalo naraščajočim potrebam kroničnih bolnikov in onemoglih.
Poleg tega je rekel, da ni zadovoljivo rešeno vprašanje tistih občanov, ki niso socialno zava-rovani in ki se morajo zatekati v bolnico. Predlagal je, naj bi dižava krila 50% bolniških stro. škov revnih nezavarovanih občanov. Predlagal je tudi, naj se obnovi komisija za sestavo seznama revnih občanov. V to komisijo naj sc pritegnejo tudi predstavniki opozicije.
Radich
Svetovalec RADICH je razčle. nil pereče vprašanje občinskega osebja. Izjavil je, da je proti nameri odbora za zmanjšanje o-sebja na nenaraven način in brez juridičnih olajšav. Samo v nekaterih občinskih oddelkih se znižanje osebja da izvesti, ne pa v odseku pometačev, v tehničnem oddelku in pri čistilcih šolskih in uradnih prostorov. Zmanjšanje osebja v nekaterih oddelkih, kjer je zaposleno veliko število delavcev, odkriva namero oddaje teh oddelkov v privatne roke, kar sta namigni, la odbornika Verza in Visintin. Taki nameri komunisti odločno nasprotujejo. Na koncu je tov. Radich vztrajal, naj se uredi vprašanje pokojnin občinskih uslužbencev in je predložil resolucijo, ki zahteva od višjih o-blasti ratifikacijo sklepa o poe. notenju plač.
Tonel
Svetovalec TONEL se je zavzel zato, da se reveži, ki stanujejo v občinskih prenočiščih, oproste najemnine 500 lir. Prav tako je zahteval znižanje obdavčljivih dohodkov tistim druži, nam, ki so bile izgnane iz svojega stanovanja. Kritiziral je zavlačevanja v gradnjah ljudskih hiš in obsodil odbor zaradi zavlačevanja ureditve ceste k novim ljudskim hišam pri Sv. Ani. Pozval je odbor, naj pred-
Urnik avtobusov
Bazovica - Padriče - Gropada Trebče
(Odhoai s posta,e na trgu Liberta in Largo B. Vecchia)
Ob delavnikih:	7.30,	8.15,
0.30, 10.15, 11, 12, 13.10, 14, 15, 16, 16.50, 17.30, 18, 18.50, 19.50, >0 4n 9.9 an
~ Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10, il, 12.30 13.10, 13.50, 14.30, 15,
15.30,	16, 16.30, 17, 17.30, 18,
18.30,	19, 19.45. 20.30, 22.30, 24.
Blok Frnetiči < Odhodi s postai na trgu Libertà)
Ob delavnikih:	7.30,	10.15,
13.10, 15, 18.55.
Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30, 13.10, 13.60, 14.30, 15, 15.30 16, 16.30, 17, 17.30, 18,
18.30,	19, 19.45, 20.30, 22.30.
Blok Pesek
(odhodi s postaje na trgu Libertà)
Ob delavnikih: 7.45, 13.10,
17.30.
Ob praznikih: 11.30, 17.30.
Kozina - Herpelje Odhod s postaje na trgu Libertà ob 7.30 in 13.10. Obhod s Herpelj ob 9 in 1460. Vožnje vsako soboto.
Donijo - Boljunec - Dolina Prebeneg
(Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih:	6.35,	7.25,
10.20*,	12.05,	13.05*.	16.35,
11*05*, 1-8.05, 18:35, 19.20, 20.45,
Òb praznikih:	9.05,	10.35,
loži svetu sklep za posojilo milijarde lir, ki naj služi za gradnjo ljudskih hiš. Tov. Tonel se je izjavil proti rušenju hiš v starem mestu, ker je mnenja, da bi se s tistim denarjem lahko zgradile številne ljudske hiše. Na koncu je svetov. Tonel predložil resolucijo za ustanov-nitev konzorcija med vsemi tržaškimi občinami in pokrajinsko upravo za prevzem režije l judske knjižnice.
Deferri
Svetovalka DEFERRI je zahtevala povečanje postavke za šolsko refekcijo, ker le tako se ho lahko izboljšala, podaljšanje pouka v otroških vrtcih vsaj v ljudskih okrajih, sprejem v redni stalež začasnih učiteljic, nakup postcljčk za odmor otrok, izboljšanje stanja v rikreatorjih z novimi namestitvami. Poudarila je tudi, da je treba odpraviti strankarska in duhovniška vmešavanja in združitev vseh ustanov pod okriljem občine, za katere naj se zanima osebje nacionalne ustanove za socialno pomoč.
Ko je govorila o vprašanju mladine, se je svetovalka za- \ vzela za ustanovitev občinske ustanove za izučitev delovnih ljudi, kar je izredne važnosti zaradi velikega števila brezposelnih mladincev. Deferrijeva je ostro kritizirala dejstvo, da ni v proračunu postavke za občinsko ^potrošno ustanovo, ki bi lahko prispevala k borbi proti draginji.
Konference o ljudskih demokracijah
Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije je pretekli teden povabil v Trst g. Carmen Jacchia, urednico revije «Noi donne», da bi predavala o življenju v LR Bolgariji, kjer je bila pred kratkim. G. Jacchia je imela zanimiva predavanja o svojih vtisih in o spremembah v LR Bolgariji po uvedbi ljudske oblasti na Greti, v Spodnji Kolonji, v Skednju, pri Magdaleni in v Čamporah. Vsa predavanja so bila prav dobro obiskana.
G. Gigliola Destradi je na vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina predavala o življenju na Poljskem, medtem ko je Gojča Liča govorila na Rocolu o romunskih pripovednikih.
Združenje za kulturne stike z ZSSR je prejšnji teden priredilo v Nabrežini kulturni večer. Alojz Markovič je govoril o sedanji problematiki Sibirije in o njenem razvoju v napredno industrijsko-kmetijsko središče.
Važno
dvolastnike
Prednostne
lestvice
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadostna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1957-19.'8. Prednostne lestvice so na vpogled od 31. julija do vključno 10. avgusta 1957 na slovenski višji realni gimnaziji v Trstu, ulica Lazzaretto Vecchio št. 9, II. med 10. in 12. uro! dopoldne.
Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na ju-goslanskem ozemlju v letu 1958, da se bodo tozadevne prošnje vlagale na revirnih vodstvih cel mesec avgust 1957.
Vabimo vse prizadete, da se javijo na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Trstu ul. Geppa 9 do dne 24. avgusta t. I. za vsa potrebna pojasnila.
Kmečka zveza Zveza malih posestnikov
ZA TED EU' DNI
|g
Lk
L zao
•pol
So
« ■ '

Sobota, 3. - Lidija, Dobri1
Nedelja, 4. - Dominik, N deljko
Ponedeljek, 5. - Marija : Marinka
Torek, 6. - Sikst. Vlasta Sreda, 7. - Kajetan, Daru Četrtek, 8. - Cirijak. Goa Petek, 9. - Roman. Našm»
Zgodovinski dnevi
iRIHO
stal
4. 1920. je skupina «afj l°*>arv«
napadla otroke trži delavcev, ki so se vi > z nekega izleta. Tako lnem to pa so isti «arditi» r, stošili prostore Deli ^ zbornice.
5. 1895. je umrl Friderik gels, Marlesov sodelav it soutemeljitelj znanste ga socializma.

R A D 1 O ODDAJE
SOBOTA: 12. Po trzašl ko.ici - iz.jj cnovensKi vi - 16. Rauijsxa um v e1 »leti. 18.30 vcLtaja za najmial ni Ila Slavko neb ec: «Čudežna lica». Igra,o člani Rad.
21. Teden v Italiji - 'z.% operetnega sveta.
»tika , kor, li oc mil
NEDELJA: 9. Kmetijski j-daja - 10. Prenos sv. mai stolnice sv. Justa - 13.30 s>ba po zeijah . 17. mo v izbori - 18.30 Miaaina pr krolonom - 2u.3u Weber: rostreic», opera v 3. dej. [>, PONnULlMLK: 12. O iV(ja vilni prehrani , l2.5o Or» \,
»stal
rešitev racije b« 'to ,1 !*vm tva.
k» raz
občil
»e de »več s
»imi
'«nk.
Pisnih
edvsen
UrikaU
»lih , tud
i
,red tir r : >nž.
Cergoii - 18. Saint-Saens:
cert št. 2 g-moiu za kiav'; , orkester, op. 2z - 19.lo r lv>s1 ska univerza - 21. Znano* »
18. septembra zrelostni izpiti
Ministrstva za javno vzgojo sporoča, da se bodo jesenski zrelostni izpiti začeli 18. septembra, kot je bilo določeno z. odlokom od 2. maja 1957.
Medkrajevni avtobusi v Nabrežini
zv bčina Devin-Nabrežina je ! V» dni uresničila svoj načrt
korist občanov :	ustanovila jv
dve avtobusni progi za povezavo iued raznimi vasmi občine. Po dolgih pogajanjih z raznimi podjetji je občina zaupala avto. Lusno službo dvem podjetjem : «La Carsica» in «SAT».
Prva proga, ki je že začela delovati, gre od Šempolaja sko. zi Nabrežino v Sesljan, Devin, Ribiško naselje, Štivan in Šti-van - tovarna papirja. Avtobus po opravljal 17 denvnih voženj ; cena vožnje gre po dolžini proge od 25 do 50 lir.
Druga proga (SAT) bo šla od Vižovelj preko Sesljana do se-sljanskega kopališča. To je se-
zonska služba, predvsem turističnega značaja, ki bo služila domačinom in letoviščarjem.
Občani so zelo zadovoljni nad to pobudo, zlasti tisti, ki stanu, jejo daleč od Nabrežine, kjer sc osredotočene vse glavne službe: županstvo, Bolniška blagajna, Urad za delo, živinozdrav. nik, občinski zdravnik, lekarna itd.
Omenitj moramo, da so urniki začasni in se bodo po potrebi spremenili na način, da hi vetlno bolje odgovarjali potrebam občanov. Zato je tudi občinska uprava pozvala vse zainteresirane, naj ji sporočijo svoje želje, da bi se urnik čim bolje uredili.
tehnika - 22. Iz siovenske 111 ni ževnosti in umetnosti: LZ> !$la, listi - 22.15 Čajkovski: 3* ‘vt; nija št. 2 v c-moiu, op. 1' ii. j.
TOREK: Pisani svet - * le]j;
Glasba po željah - 19.16 2^ niški vedež - 30.30 Od <> ^ dije do melodije - 21. Ed» ' Anton: ccUra se je usta'1 Drama v 2. dej. igrajo č be Rad. odra.	*vk,
SREDA: 12. Izvor in > tiša; nje okrasnih rastlin - 1 Simfonične operne sklad* y 19.16 Zgoabe za otroke a i]], smih do mojih let - 21. ^ i, "r Aca tedna - 21.15 Ort*, Stanley Black - 22. Iz ital1 > ske književnosti in umetH 'lilr ČETRTEK: 12. Potovanj«'k,
Italiji - 18. Mahler: Simi6 ! »b št. 1 v d-molu . 19.15	! d(
ska univerza - 21. Drart1 i»tj; rana zgod/ba - Judita Rod n;-va: «Sestra Angelika». 1< je t člani Rad. odra - 22. Nove ge in izdaje - 22. la Ko» .„ violinistke Nade Jevdjenij* je tirandljeve.	i r
PETEK: Življenja in d »la 13.30 Glasba po željah - * Zena in dom . 20.30 Slove* folklordna glasba - 21. V Mi n-ost in prireditve v Trstu' 'bi Večerni pogovori (Izgub* 1 t čas).	b,
KINO
k.
Opčine
. "in
k
v
12.35*, 14.35, 16.05, 17.05, 18.15, 19.35, 20.4U, 22.05.
N.B. *) Samo te vožnje gredo do Prebenega, ostale se u-stavfjo v Dolini.
Tom io - Ricmanje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih: 7.35, 10.35,
12.20,	13.35, 18.05, 19.20.
Ob praznikih:	9.35,	14.05
16.20,	19.35, 22.50.
Adamič - Mačkovlje
(Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih: 11, 13.30 Ob praznikih: 13. 22.30.
. Osp - Mačkovlje (Odhodi s postaje na trgu Libertà)
Ob delavnikih: 18.15.
Ob praznikih: 18.30. Podlonjer - Lonjer (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih: 660, 6.40**, 7, 7.22*, 7.40, 8.07**, 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 10.15, 1060*,
li.02, 11.20*’*, 11.40, 12.02, 12.20
12.40, 13, 1360**, 13.40, ’l4.15*', 14.45*, 15.16*, 15.45*, 16, 16.20,
16.40,
18.30'
17,	Ì7.2Ó, 17.40**, 18’,
20.05

18.50, 19.20**,	19,40
20.30, 20.52, 21.10, 21.40,
Vprašanje
stanovanjskih izgonov pred dr. Paiamaro
22.15*. 22.45*'. 23.20.
Ob praznikih: 8, 8.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10.31, 11.01, 11.42, 12, nato odhodi vsake četrt ure. N.B. *) odhod s trga Sv. Frančiška. — **) Vožnje do Lonje-«ja. ostale do Podi onjerja.
tt soboto zjutraj je vladni ko-* misar dr. Paiamara sprejel delegacijo občinskih svetovalcev pod vodstvom župana, ki mu je razložila vsebino resolucije, odobrene z večino glasov v občinskem svetu, o vprašanju stanovanjskih izgonov.
Vladni komisar je izjavil, da položaj ni tako strašno resen, kot šfe zdi na prvi pogled in da se nedvomno, čeprav počasi, vra. čarno v normalnost tudi v delikatnem stanovanjskem sektorju. Na zahteve, ki jih je postavil občinski svet je vladni komisar odgovoril negativno. Obljubil je le, da se bo skušal dogovoriti z občino, da bi se stvar uredila z začasnimi ukrepi. Pri tem pa ni nič točnejšega povedal, razen, da bo v Silosu na razpolago 35 prostorov, kar je kaj mala stvar spričo stotin izgonov.
Na sestanku so spregovorili razni svetovalci, med njimi to-
variš Tonel, ki je vztrajal, naj bi uvedli postopno izvrševanje stanovanjskih izgonov, rekviri-rali prazna stanovanja ter izdali ukaz proti tako imenovani «buoni entrati». Vladni komisar se je izgovarjal, da ni mogoče rekvirirati praznih stanovanj, ker bi to negativno vplivalo pri pravatnikih, ki zidajo stanovanja. V ostalem je pa izjavil, da bo vprašanje proučil.
Partijski aktiv
» partije na osrednjem sedežu KP v ul. Madonnina. Tova-risa Weissova je govorila o pomenu meseca komunističnega tiska, tov. Burlo pa o borbah, ki jih v tem času vodijo tržaški delavci ; predsedoval je tovariš Gombač.
Sobota, 3. avgusta: «Kralj za» (Il re del jazz), 11 ni film Universa!,
Nedelja, 4. avgusta: «Bol» kala jutri» (Pianger» mani), Susan Hay"' film Metro Goldwyn yer.
Ponedeljek, 5j avgusta: se novi.
Torek, 6. avgusta: «Ti si «t1 usoda» (Tu sei il m*6 stino), barvni film W8' Bros. •
Sreda, 7. avgusta: se P0*1
Četrtek, 8. avgusta: «C!oVe: vrag» (L’uomo e :l io), film Incom.
Petek, 9. avgusta : se p®*
Praznik Noi Donn^
Zveza demokratičnih priredi jutri, v nedeljo * gusta od 16. ore dalje n» Ljudskega doma v ul. nina VESELICO na čas« ske revije «Noi donne»’ skrbljeno je za bogato ®s bife. Sledil bo ples.
________________________«1
V;
tC
PROSVETNO DRU?^' «ZVEZDA» v PODLONJERjtf priredi v nedeljo 4. ponedeljek 5. avgusta TRADICIONALNI ^ MANDRJERJEV
»Ule
t
tv«
Za potrežbo bo
tj »Ii
Igrala do domača j?0 J J *'r
dobro založen bar ^ iv^ Avtobusna zveza s j| Uf(.
N
»j.
CS
Sv. Frančiška vsa**" v minut.
akih