Poštnina plaćana v gotovini Leto LXXO.. šl Lfofcliaiia, sreda 29. marca 1939 Cena Din i.— Iznaja vsak dan popoldne tzvzemsl nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 81-24, 31-25 tn 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Poljske skrMs Poljska ne bo popustila pred nobeni pritiska Izjave generala Skwarzinskega na zborovanju voditeljev se bo borila za svoje pravice, če bo zahtevala potreba, do narodnega edinstva — Poljska kaplje krvi Varšava, 29. marca AA. V Varšavi se je začel kongres predsednikov sekcij tabora narodnega edinstva. Ob tej priliki je imel general Skwarzinski govor, v katerem je orisal mednarodni položaj ter stališče poljske javnosti. Nihče na svetu, je dejal, ni mogel točno napovedati poteka dogodkov, ki se odigravajo ob naših mejah, toda tako na Poljskem kakor v drugih državah so vsi. ki so uvideli pomanjkljivost političnega in gospodarskega ravnotežja na svetu, vedeli, da mon priti do kritičnih dogodkov in velikih sprememb. Zato je vrhovni vojaški poveljnik maršal Rydz-Smygly povabil vse, naj se združijo za narodno obrambo. Maršal Rydz-Smygly je že meseca novembra dejal, da ne obstoja popolnoma varen mir, v katerem bi narod lahko opustil varnostne ukrepe. Vsak Poljak se mora zaradi tega ravnati po teh besedah, ki naj veljajo kot smernice poljske politike. Zato poljske javnosti, ki pozna naš politični položaj, niso mogle iznenaditi nedavne priprave. Gotova dejstva, pred katera nas je postavila nedavna sprememba evropskega zemljevida in evropskega položaja, so nas dovedla v težaven politični položaj. Poljske država, ki je med vzhodom In zapadom Evrope, je vodila vedno politiko ohranitve miru v tem dela Evrope. Zato stremi po ohranitvi dobrih odnošajev z vsemi sosedi. Ta miroljubna smer poljske politike je dobila izraza v nenapadalnih paktih z Nemčijo in Rusijo. Da bi mogli nadaljevati to politiko, moramo te pakte spoštovati, toda Poljska ne bo popustila Drevi bo govoril Daladier Predsednik francoske vlade bo odgovoril Mus-soliniju in očrtal stališče Francije glede na mednarodni položaj Pariz, 29. marca. i. Danes ob 11. je bila seja vlade, na kameri je min. predsednik Daladier podal kratek pregled vsebine svojega govora, ki ga bo imel drevi ob 19.45 po radiu. Govor bodo prenašale vse francoske postaje. Trajail bo kakih 40 minut. Ob 20.30 bo nemški prenos preko postaj L v on. Pariš PTT, Rennes in SfcrasKouTg. Govor bodo prena-šsili tudi v angleščini, španščini t m arabščini, oddajale pa pa bodo tudi auneriSke in angleške postaje ter postaje v Afriki. _ Predsednik vlade Daladier bo v tem govoru orisal stališče Francije g'ede na raed-naTodni položaj in mednarodne dogodke v zvezi s priključitvijo Češkoslovaške k Nemčiji, prodiranjem Nemčije v srednjo Evropo in Mussolini jevim govorom v nedeljo. Politični kroj i tolmačijo na razne načine -Mussolmijev poziv Franciji za pogajanja. Težko p-a je nanovedovati, kako bo Daila-dier odgovoril Mussclimiju, ker vlada v tem pogledu v vladnih krogih največja rezervi-ranost. Verjetno je, da bo Daladier obrazložil najprej pravno stran francosko-itali-janskega vprašanja, nato pa zahteval, da se točno pojasni in precizira obseg i talijanskih zahtev, preden se začno kakršnakoli pogajanja. Daladier je imel snoči dolg raz-govor z zunanjim ministrom Bonnefcom ter je nato sprejel angleškega veleposlanika, katerega je bržkone obvestil o glavnih obrisih svojega govora. Zato tudi smatrajo, da je angleška vlada soglasraa z izjavam:, ki jih bo Daladier podal drevi. Pariz, 28. marca. c. Jutri bo objavljena nota, s katero je italijanska vlada meseca decembra odpovedala i talijansko-francoski sporazum iz 1. 1935. Kakor zatrjujejo, vsebuje ta nota samo kratko obrazložitev razlogov, ki so do ved h italijansko vlado do te odpovedi. Za razširjenje angleške vlade Akcija angleških parlamentarcev za koncentracijsko vlario z obširnimi pooblastili za povečanje oborožitve London, 29. marca. L Skupina 34 angle-fidh poslancev, članov vladne stranke, je ,<*6eraj v pairlamentu vležila predlog, v katerem poudarja potrebo nadaljevaoj notranje politične situacije in bosta v sporazumu z vodstvom JNS v kratkem napravili primerne korake, ki jih smatrata za potrebne, da bi se moglo pričeti z utiranjem pota za rešitev hrvatskega vprašanja. Glede na to lahko pričakujemo, da bo razvoj političnih dogodkov v kratkem zelo zanimiv. Med vodstvi SDK. UO in J S7 S obstojajo stalni tesni stiki in se nepresta no posvetujejo o razvoju politične situacije.« — V zagrebških političnih krofih zatrjujejo* da pride ministrski predsednik Dra-giša Cvetković v soboto v Zagreb, da stopi v osebne stike z dr. Mačkom. I' koliko je ta vest točna, bodo pokazali dogodki. Izvor slovanske nesreče Ko se mi med sabo koliemo m te ne priznavamo za brate, naši nasprotniki ne mirujejo* marveč snujejo mreže, da bi nas vanje ulovili. Nastavljajo nam zanke, v katere se bomo brez dvoma prej ali slej zapletli zaradi naše nesloge in radi naših sporov, kakor se je to dogodilo našim prade-dom. In tako se bo nemara od kotena na koleno, od stoletja do stoletja pona\*ljalo strašno prekletstvo našega rodu: »Da slavjanska tužna majka u sopstvenoj svojoj krvi potapljati djecu mora!« Spoznajmo. slo\'anski bratje, že \*endirr enkrat pravi izvor naše nesreče in bede. ki nas že stoletja zasleduje, naše tegobe, ki nas duševno in telesno upropaščajo. Bodimo složni v bratski ljubezni! Brez tega ni za nas sreče in boljše bodočnosti Odkri-žajmo se zlobe in sovtašiva! Ko bo prenehala mržnja brata proti bratu, bo tudi konec robstva našega naroda in zla usoda ne bo več zasledoi'ala našega plemena-.. Slovenci vedno bolj uvidevajo. da so sami preslabi, da bi mogli krepko odbijati navale tujega elementa. Oni torej teže po naravnem nagonu, da se združijo z nami. Nihče naj glede na to ne misli, da gre za stopi jen je njiho\*ega naroda, Bog vari! Takšna umetna nasilna sredstva se niso nikdar posrečita, nikdar niso rodila dober sad. ker so nasprotno izz~i'ala odpor in odbila ljudi se dalje od cilja, kakor so bili prej. Mi torej takšno združenje tako razumevamo, da se ono polagoma izvede ne samo potom višjih slojev, marveč potom naroda samega, vodeč ga seboj polagoma sicer, toda odločno k temu cilju. In za to ni treba drugega, kakor prebujati v njem ljubezen do narodnosti, a ko ta zaptamti v srcu slovenskega naroda, bo on nehote po-želel pobratimstvo s sorodnimi brati, ker je zakon prirode, da vsaka ptica k svoji jati leti. Slovenci stopajo že sedaj odločno po tej poti in bod noče dvigniti. Videli so že. kako bodo oni edini zveličavni na Jesenicah, kako bodo samo oni mogli intervenirati v tovarni in keko se bodo morali vsi delavci samo nanj? obračati, če bodo hoteli kaj imeti itd. G. Prežel j iz Ljubljane je na zborovanju v Kreko\'em domu najavil celo točen datum* kdaj bo ZZD zasedla ljubljansko delavsko zbornico, ali kakor bi udarila strela z jasnega neba: poroka se je razdrla, nevesta pa je ostala sama, toda zaradi pohlepnosti omadeževana. Iji zdaj je šlo vse po gobe; a fantje, ki so si domišljali, kaj vse bodo počeli, so pa razočarani in se še sploh niso znašli. Tako je pač vedno, kadar si kdo domišlja, da bo kaj dobjl z neba ali po sili, namesto po svoji moči in zaslugi.* — Andreju Krizmanu so se torej veJikopotezni načrti, ki jih je imel in si domišljal, da bo zagospodoval vsemu slovenskemu delavstvu, temeljito ponesrečili. »SLOVENSKI NAROD<, sreda. 29. marca. 1939 stev. 72 Pintarič in Koder pred mariborski sodiščem Oba v glavnem priznavata svoje zločine — Koder sam vlomov ima na vesti okrog 25 tatvin in Maribor, 29. marca Danes dopoldne ob 8.30 se je pričela v razpravni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča kazenska razprava proti zloglasnima zločincema Melhiorju Pintariču in Jožefu Kodru, ki sta skoro pol leta s svojimi pajdaši straihovala ljudi po Dravskem polju. Dočim se je orožnikom posrečilo, da so Pintariča in ostale člane rokovnjaške tolpe izsledili in aretirali, je Jožef Koder pobegnil na Dolenjsko, kjer je dva meseca plenil in ropal, dokler ni prišel 22. septembra 1938 v roke varnostnim organom. O zločinih M. Pintariča, J. Kodra in ostalih članov razbojniške tolpe smo svoj čas obširno poročali in posnemamo iz naših svoječasnih poročil naslednje: Melhijor Pintarič, star 30 let, je že v svoji mladosti prišel v konflikt z zakoni in je bil že večkrat predkaznovan. Svojo zadnjo kazen je prestal dne 7. februarja 1938. toda kakega dela se nato sploh ni oprijel, temveč se je začel potepati. Preživljal se je le z beračenjem in tatvinami. V Betnavskem gozdu, ki je znano zatočišče zločincev in vlač u g je nekega dne začetkom marca 1938 našel dva stara znanca iz tukajšnje jetnišnice, ki sta tam presedevala s Pintaričem zaporno kazen. Vsi trije so se dogovorili, da se bodo skupno preživljali z beračenjem in tatvinami. Prirejali so razne pohode, nato pa so se zopet vračali v Betnavski gozd, kjer so se sestajali s prostitutkami, kvartali in popivali po predmestnih gostilnah. Trojica je dne 29. 3. vdrla v stanovanje Franca Kunca v Vičavi. Ukradli so razne predmete in gotovino v skupni vrednosti 3500 din. Sledili so vlomi pri Ivanu Cafu na Pobrežju, Mirku Tobijasu v Pacinju. Nekaj predmetov iz tatinskih pohodov so prodali. Ko pa jim je spet zmanjkalo denarja, so se znova podali na tatinske pohode. Pridružil se jim je 27-letni brezposelni delavec Martin Majerič, tako da je tolpa narasla že na 4 osebe. Podali so se po Dravski dolini proti Slovenjgradcu. Med potjo so se preživljali z beračenjem ter sktspno izvršili več tatvin in vlomov. Med potjo se je tolpa seznanila z nekim Francem žužkom, ki so ga pa orožniki ob priliki nekega vloma zajeli in aretirali, dočim so se ostali 4 pajdaši zopet vrnili v Maribor ter se skrili v Betnavskem gozdu. Ker mladoletnika očividno nista bila preveč zanesljiva in premalo korajžna, sta se Pintarič in Majerič sama podala na tatinske pohode ter dne 27. 5. izvršila vlom v hišo posestnika Ivana Hergule v Cvetkovcih pri Veliki Nedelji, kjer jima je padla v roke hranilna knjižica z vlogo 13.000 din, 700 din gotovine, dve hranilni knjižici z vlogo 2700 dolarjev, razno perilo, obleke, zlatnina v skupni vrednosti 241.617 din ter samokres z municijo. Vrednostne papirje sta uničila, del plena pa sta prodala ter nekaj dni živela v razkošju. Toda kmalu je denarja spet zmanjkalo. In tako sta se Pintarič in Majerič spet podala na >pot«, da bi preskrbela potrebna sredstva za popivanje in veseljačenje. Tokrat sta vzela s seboj že omenjena mladoletnika. Dne 19. junija 1938 okoli polnoči so prišli do usnjame Greif v Zgornjem Du-pleku. kjer stanuje Greifov usnjarski pomočnik Franc šterlek s svojo družino. Tolpa je menila, da stanuje tam lastnik sam in je domnevala, da mora imeti precej denarja. Rokovnjači so prislonili k oknu lestev, po kat ori sta se Pintarič in neki drugi pajdaš splazila v sobo, dočim je Majerič stal na straži. Z nabito pištolo v rokah je Pintarič v spalnici prebrskal omare in drugo pohištvo, kjer je našel dve obveznici vojne škode. 2 zlata prstana, nikljevo moško uro v skupni vrednosti 1400 din. Eden od rokovnjačev je zadel ob postelj šterlekove žene, ki se je prebudila in poklicala moža. Razbojnika sta naperila proti šterlekovima samokresa ter zahtevala denar z grožnjo, da ju sicer ustrelita. Vsa preplašena sta jima zakonca šterlek zatrjevala, da nimata denarja, da nista lastnika usnjarne, temveč le delavca. Razbojnika sta se dala prepričati, nakar sta se odstranila skozi vrata, ki sta jih od znotraj zaklenila. Zunaj je Pintarič oddal strel iz samokresa, da bi preplašil morebitne zasledovalce. Nato so se vsi podali v neki gozd pri Bohovi, kjer so spali, nato pa šli v Betnavski gozd. kjer so se ločili. Oba mladoletnika so orožniki kmalu nato aretirali, dočim sta Pintarič in Majerič pobegnila. Pintarič in Majerič sta se nekaj dni potepala po Dravskem polju, nato sta se spet vrnila v Betnavski gozd, kjer sta se seznanila z 31-letnim brezposelnim slikarskim pomočnikom Karlom Kapom ter z njim popivala po predmestnih gostilnah. Rap, ki je bil nekaj časa zaupnik orožnikov in je dobro vedel, da orožniki Pintariča zasledujejo, pa je najbrž igral dvojno vlogo. Pintariča je informiral o gibanju orožnikov. Dne 21. junija je sprejel od njega v dar tri zlate prstane in dvokolo, ki ga je Pintarič nekje ukradel. Kolo so orožniki zaplenili, prav tako prstane, ki jih je Rap skušal prodajati na Teznem. Medtem, ko je Pintarič s svojimi pajdaši izvršil že omenjene vlome in tatvine, pa je Jože Koder, ki je star 30 let in po poklicu delavec, na lastno pest in samostojno izvršil nekaj tatvin in sicer v noči na 21. 3. 1958 je vdrl v trgovino Ivana Magdalenca v Racali ter odnesel razno špecerijsko in galanterijsko blago v skupni vrednosti okoli 5000 din. V isti noči je ukradel Neži Modrice vi v Jesene ih razne jestvine v vrednosti okoli 1500 din. V noči na 1. maj 1938 je Koder vlomil v Selovo gostilno v Zrkov-cih, od koder je odnesel alkoholne pijače in okoli 100 din gotovine. Svoj vlomilski posel je nadaljeval Koder v noči na 26. maj. ko je Jakobu Kreplu v Staršah iz zaprtega skladišča ukradel in odpeljal 150 kg zaseke. 70 kg riža. moke in marmelade v skupni vrednosti okoli 4.000 din. Plen je razdelil raznim svojim znancem v Skokah, Dobrovcih in drugih krajih na Dravskem polju. Dne 10. junija se je Jožef Koder splazil skozi podstrešje v hišo posestnika Franca Grajfa v Trničah, kjer je s sekiro prekopal zid in vzel iz zaprtega predala omare 26.100 din gotovine. Ker so se vlomne tatvine množile, je padal takoj sum na Jožeta Kodra, ki pa se je spretno skrival pred orožniki. Koder je imel namreč težko zločinsko preteklost in Je bil kaznovan tudi že radi razbojniStva. Maja 1937 je prestal svojo zadnjo kazen. Nastopil je službo železostrugarskega po-papcnika v tvornici »Kovina« na Teznem, pa je to službo radi pomanjkanja dela izgubil. Nekaj časa je pošteno živel. Ko pa mu je zmanjkal denar, pa je začel zopet krasti in vlamljati. Nekega dne v Juniju 1938 je Jotef Koder naročil svojemu bratu Edvinu Kodru, naj posreduje sestanek med njim hi Melhior-jem Pintaričem, ki ga je poznal že iz zapora. Do tega sestanka med njima je prišlo z nadaljnjim posredovanjem Pintaričeve ljubice, neke prostitutke, dne 23. 6. v Skokah. Odločila sta se za skupno zločinsko življenje. Koder je izročil Pintariču svojo pištolo la. 7.65 mm. Pintarič pa je dal Kodru svoj brov-ning kal. 6.35 mm. Odločila sta se najprej za vlom in raz-bo.pi i.štvo pri posest ni d in go^ tiJ n i čarki Neži Sel v Zrkovcih. Načrt je napravil Koder, ki je vedel, da je Sel ova imovita in poznal njene razmere že izza vloma v noči na 1. maj. Vlomila sta skozi okno, kjer sta razbila šipo, nato vdrla v gostilniško sobo ter skozi vežo v Selovo spalnico. Planila sta na Selovo, ki je ležala v postelji ter jo -vrgla na tla in jo na tleh ležečo suvala s čevlji v rebra in trebuh. Eden ji je pokleknil na trebuh in prsa, nakar sta jo tepla po glavi in jo davila. Zahtevala sta denar in grozila s smrtjo. Medtem ko je Selova ležala na tleh, sta prebrskala vse omare, toda razen vojaške pištole kal. 9 mm s par naboji nista našla ničesar. Selova je vstala in hotela pobegniti, pa sta jo zopet zgrabila in jo vrgla na tla, nakar sta razbojnika končno pobegnila. Po tem zločinu sta se Koder in Pintarič vrnila v Skoke, od koder sta naslednji dan krenila proti RaJšam na Pohorju. Neki mesarski vajenec je namreč Kodru povedal, da gre za svojega gospodarja po vole v Kalše k posestniku Romanu Ačku, ki da je prodal svojemu gospodarju vole za 7.000 din. Koder je Ačka in njegove domače razmere dobro poznal, ker je bil že večkrat na njegovem domu. Slišal je, da je Ačko imovit in je domneval, da ima izkupiček za prodane vole še doma. Pripravila sta si maski iz črnega klota in se podala proti Kalšam, kamor sta prišla pred 1 uro ponoči. Pintarič se je splazil skozi kuhinjo v vežo, kjer je odprl od znotraj zaklenjena vrata in spustil Kodra v hišo, kjer sta iz neke omare ukradla srebrno uro in hranilno knjižico z vlogo 1400 din. V neki omari sta našla tudi steklenico žganja, ki sta ga deloma popila. Znosila sta ukradene predmete na prosto, nista pa našla zaželjenega denarja. V tem se je prebudil v spalnici 7 tednov stari Ačkov •sinček in začel jokati, nakar je Ačkova žena napravila luč in začela otroka previjati. V tem trenutku sta Pintarič in Koder stopila v sobo ter z naperjenima samokresoma in maskirana zahtevala denar. Vsa prestrašena sta zakonca Ačko, — mož se je namreč tudi zbudil — zatrjevala, da nimata denarja. Medtem, ko sta razbojnika stikala po ostalih predalih, je Roman Ačko skočil skozi okno na prosto ter zbudil hlapca. Oba sta se oborožila z vilami ter hotela razbojnika pregnati. Ko je stopil Ačko pred okno, je eden od razbojnikov skozi zaprto okno streljal in v naslednjem trenutku se je Roman Ačko, ki mu je krogla prebila lobanjo, zgrudil mrtev na tla. Hlapec je nato iz lovske puške svojega gospodarja oddal nekaj strelov, nakar sta razbojnika zbežala v smeri proti Pol-skavi. Med potjo sta Pintarič in Koder neprestano streljala. Najprej sta naletela na krojača Julija Korbuna. ki sta ga brez vzroka pretepla. Nato sta se spravila na Vincenca Duha, ki je gnal dva para volov iz Konjic proti Polskavi. Tudi njega sta brez vzroka tako premikastila, da je obležal nezavesten. Okrog treh zjutraj sta Pintarič in Koder opazila skupino koscev, ki so šli kosit na travnik odvetnika dr. F. Hojnika v Zg. Polskavi. Ko sta se jima i približala, sta iz daljave 25 m pričela streljati ter je neki strel zadel Martina Fider-ška v desno lice. Ostali kosci so zbežali. Nato sta Pintarič in Koder odšla proti Skokam, kjer si je Koder nabavil od svojega brata Edvina še eno repetirko, tako da sta oba razbojnika imela 4 samokrese. Podala sta se nato ob Dravi proti Skorbi, kamor sta prispela 28. junija. Tu sta začela veseljaciti in popivati s kmečkimi fanti, med katerimi je bil tudi neki znanec, ki je bil tudi v mariborski jetnišnici. V pijanosti sta se sprla s fanti in se pričela ruvati. Pri tem je padla Kodru na tla pištola, ki jo je neki fant pobral in odnesel. To je Kodra tako razburilo, da sta uprizorila pravcato kazensko ekspedicijo ter pričela kakor besna streljati v vsako hišo. Medtem obveščeni orožniki so čakali razbojnika v zasedi in ju je vodja orožnikov pozval, naj obstojita. Toda razbojnika sta se podal v divji beg in oddala proti orožnikom serijo strelov. Seveda so tudi orožniki streljali, vendar pa se je Kodru in Pintariču posrečilo, da sta pobegnila v temno noč. Dne 30. junija sta se pojavila v Rodovškovem vinotoču na Ptujski gori, kjer sta se opila. V pijanosti je Pintarič celo povedal, kdo je, Koder pa se je bahal z denarjem. Pozvani so bili orožniki, ki so Pintariča presenetili in aretirali. Kodru pa se je zopet posrečilo pobegniti. S Pinta -ričevo aretacijo so bili zaključeni njuni skupni zločini. Jožef Koder je |k> aretaciji svojega pajdaša sam nadaljeval s tatvinami in raz-bojništvi. S Ptujske gore se je podal proti Vrhovljam pri Slovenski Bistrici, prekoračil železniško progo proti Celju in šel nato proti jugu na Dolenjsko. Spotoma je kradel in ropal. Tako je ukradel Alojziju Zupančiču na Gornjem vrhu 300 din gotovine in druge predmete, potem Frančiški Mirt v Radanji vasi 150 din in jestvine. Janezu Venclju v Gornji nemški vasi obleke in perilo. Alojziju Kravcarju v Gornjih Selcih 150 din gotovine in jestvine, Frančiški Sirk v Dolnjem Kanu jestvine. Pri tem ji je grozil s smrtjo. Vsega je izvršil 25 tatvin Ln vlomov. V večini primerov je s samokresom v lokah izsilil denar. V noči na 7. september je streljal pri Sv. Lovrencu pri Trebnjem na Ivana Ostanka in ga zadel v trebuh, ko ga je zasledoval. Svoj zadnji zločin je J. Koder izvršil v Čatežu, kjer je vlomil v ta-mošnjo župnišče. Od nekega doslej še neznanega pajdaša je namreč Koder zvedel, da ima župnik mnogo denarja in se je radi tega odločil za vlom. Bil pa je prepoden in se je podal v Primskovo z namero, da bi tam izvršil vlom v župnišče. Na Prim-skovem pa je začel popivati v družbi kmečkih fantov, ki so zaslutili, koga imajo v svoji sredini ter so o tem obvestili orožnike. Ti so Kodra aretirali. Bilo je to 21. septembra 1938. Kodra so orožniki prepeljali v Maribor, kjer so ga temeljito zaslišali. Jožef Koder in M. Pintarič sta v glavnem priznala vse zločine, prav tako ostali pajdaši. Ko so oblastva spravila vse člane razbojniške tolpe na varno, je pričel državni tožilec sestavljati obširno obtožnico, ki obsega 36 tipkanih strani. Obtožil je 18 oseb, med katerimi so tudi taki, ki so prejeli od Kodra in Pintariča predmete, za katere so vedeli, da izvirajo iz kaznivih dejanj. Razprava se je pričela ob 9 in je javna. Zanimanje med Mariborčani je ogromno tako. da je razpravna dvorana nabito polna. Več stražnikov mora skrbeti za red. Velikemu senatu predseduje s. o. s. dr. Tu-rato, prisedniki pa so dr. čemer, dr. Lešnik, dr. Germovšek dr. Lečnik, obtožbo pa zastopa državni tožilec dr. Dev. Razprava se ob zaključku lista še nadaljuje. češka kriminalna drama na mariborskem odru Jutri bo prvič na slovenskem odru sploh vprizorjena Langerjeva drama „$t. 72" Maribor, 28. marca V četrtek 30. t. m. se na odru Narodnega gledališča prvič (na slovenskem odru sploh) uprizori predstava, katere kriminalna vsebina s skrajno napetimi zapletljaji zelo nalikuje svetovno znanim detektivskim romanom Sherlok Holmesa odn. angleškega pisatelja in zdravnika Conan Doy-la. Pa ne le vsebina te dvodejanke z že zanimivo predigro in presenetljivim epilogom, marveč tudi vsa uprizoritev in način priredbe je nekaj svojevrstnega in za večino našega gledališkega občinstva še izredna novost in sicer ena tistih izrednih novosti, ki tako rekoč zahtevajo, da se vanje poglobimo in to s ponovnim obiskom in čitanjem velezanimive vsebine v Pragi se vršečega delanja, v katerem se gledalcu predstavljata dva ekstrema: skrajna izprijenost in skrajne požrtvovalnosti zmožna plemenitost naslovne junakinje Marte. Avtor František Langer je tudi pri nas v Jugoslaviji dobro poznan, zlasti po svoji »Periferiji<:. »Št. 72« pa je njegovo najnovejše delo, v katerem nastopa poleg kavarniških gostov, kaznjencev, paznikov, gledalcev itd 23 oseb. od teh 14 kot igralci, drugi kot občinstvo na odru. Predstava je zamišljena v veliki koncertni dvorani kaznilnice. Igrajo samo kaznjenci, katerih en del tvori tudi poslušalstvo za rešetkami na galeriji. Vidno prebivalstvo pa tvorijo povabljenci kaznilniškega upravi-teljstva, med katerimi se nahaja poleg sodnika, zdravnika in duhovnika tudi sloveča režiserka Havlova (upraviteljeva nečakinja), za katero ima upravitelj posebno presenečenje, ker se med kaznjenci nahaja tudi nekdaj sloveči in od nje oboževani igralec Kolben. Kot avtorica igre nastopi (v naslovni vlogi Marte) kaznjenka št. 72. Marta je mlada, plemenitodušna žena iz-prijenca — bivšega trgovca Adolfa, ki se v družbi enakomislečih peča s sleparskim kvartopirstvom. Izmed številnih žrtev te družbe je največja bivši poročnik Budecius izza svetovne vojne, katerega osleparijo za 40.000, s katerimi si je hotel baš potom Adolfa kupiti malo posestvo. Vmes pa sto- pita usodni osebi; in sicer prva izmišljena (Ludvik) in mladi akrobat (Melihar) poročnikov znanec, ki si od Adolfa šiloma prilasti Budeciusov denar. Pri tem pride do uboja sleparja Adolfa. Čeprav Melihar pričam uboja prizna svoje dejanje, je Marta največ radi obdolžitve Adolfove stare ljubice Julče obsojena na 20 let ječe. V svoj zagovor sicer vpleta izmišljeno osebo Ludvika, ki da je to storil iz ljubezni do nje, vendar ga noče izdati, zanašajoč se, da mora sam priti na sodišče s priznanjem svoje krivde, če je res tako plemenit, kakor se je napram njej obnašal. Toda njega ni bilo od nikoder. Izpočetka je Marta strašno trpela, zavedajoč se svoje nedolžnosti. Po nasvetu kaznilniškega zdravnika pa začne pisati svoj roman, ki ga — ker vsem ugaja — uporabi za igro, ki pa njo samo tako prevzame, da se na koncu prvega dejanja nezavestna zgrudi. In zdaj. ko naj bi bilo konec igre. se prav za prav šele pričenja dejanje ozir. nadaljevanje samih zapletljajev, da jih bo marsikateri gledalec pri prvi predstavi le težko ali pa sploh ne pravilno razumel. Mora ga mikati, da si igro še enkrat in še pozneje ogleda. V tem drugem dejanju šele nastopi kot glavni junak Melihar, ki je sicer ta oder postavil, a je bil pri prvem delu le gledalec. Ampak gledalec, ki je — čim se Marta preobleče v obleko onega usodepolnega večera pred 18 leti — to kaznjenko spoznal kot tisti svoj ideal, radi katerega je ubil (ustrelil) njenega moža. Radi čisto dragih dejanj pa je ob tistem času tudi on prišel v ječo in ni nič zvedel o Martini usodi. Zato zahteva Melihar ponovitev igre in namesto Ludvika nastopa on sam. Tu šele ga spozna tudi Marta. Toda čuti se še bolj nesrečno kakor preje, ko se je tolažila z izmišljenim Ludvikom. Melihar namreč nastopa pri uboju njenega moža tako, kakor da mu gre le za poročnikov denar, ne pa v glavnem za njo. Novo presenečenje: tu nastopi Kolben (ki v prvem delu igra Adolfa) in dopolnjuje Meliharja v tem o Čemer se le ta ne more izraziti In to so tista plemenita čustva do nesrečne žene, radi katerih se je Marta raje dala sama po nedolžnem obsoditi, kakor pa da bi bila izdala njega (Meliharja). Upravite:jevi gostje so se že razšli, misleč da je bilo konec igre že v 1. dejanju, toda konca tudi še ta razplet ni prinesel. Zopet novo presenečenje: upravitelj sam ponudi Marti takojšnjo prostost in obnovo postopanja proti pravemu krivcu Melihar-ju. Toda Marta to odkloni. Boji se za Meli-harjevo kazen. Dejanju je že več ko zadoščeno z njeno žrtvijo: 18 let nedolžna v ječi! Čemu nova žrtev! Še dve leti in prosta bo. In ko bo tudi Melihar s svojo kaznijo pol leta pozneje prost, pride ona poni. In potem se vrneta oba v novo živlienje. Pa še nekaj. Da ne bo nepotrebnih skrbi zaradi teh razkritij, izjavlja Marta, da je bilo vse to le — igra . .. igra v krutem svetu krivice. Poslavlja se vsa srečna, češ: -Torej sem spet le številka 72!... fariborsko Sreda, 29.: Zaprto Četrtek, 30. ob 20.: >štev. 72«. Red D. Premiera. Premiera kriminalne drame »Stev. 72«. V četrtek 30. marca pride v J. Kovičevi priredbi prvič na mariborski, v kaznilnico I spremenjeni oder kot najnovejše delo Če-t škega pisatelja Františka Langerja, kri-j minalna drama »Stev. 72«. V naslovni vlogi nastopi Kraljeva, v vodilni vlogi J. Kovic, v večjih vlogah pa: Zakrajškova. Starčeva, Groci, Nakrst, Rasberger in dr. Avtor te dvodejanke s predigro, medigra-mi in epilogom je tudi na svetovnih odrih priznan član trojice sodobnih velikih čeških 1 dramatikov t.čapek, Werner. Langer). Mariborske in okoliške novice — Zanimivo predavanje je imel v ponedeljek v Ljudski univerzi prof. na ljubljanskem konservatoriju dr. Drago Cvetko. Predaval je o ljudski glasbeni vzgoji. V tehtnih, podrobno razčlenjenih izvajanjih je prikazai nove smernice ljudske glasbene vzgoje, ki bodi neobhodna potreba vseh socialnih plasti narodne skupnosti. Glasba ni luksuz. To pojmovanje je napačno in ga je treba pobijati. Potrebno je, da se pri nas čim temeljiteje in čim preje uresničijo smernice nove ljudske glasbene vzgoje Predavatelja so nagradili številni poslušalci z iskrenim odobravanjem. — Iz Studencev. V četrtek 30. t. m. predava v studenški Ljudski univerzi urednik g. dr. Fran Vatovec o temi >Po-edinec in množica«. Je to zaključno predavanje v letošnji sezoni. Po predavanju novico v besedi in sliki, nato redni občni zbor studenške Ljudske univerze. — Drobne novice. S flobertovko se je obstrelil 171etni ključavničarski vajenec Svetozar Kočevar iz Trdinove ulice. Zdravi se v bolnici. — Delavki Ivanki Hriber-nik z Betnavske ceste 5S je izginilo kolo znamke »Barando«;. Kolo ima evid. štev. 2^132521. — Tkalskemu mojstru Viljemu Muhlu iz Beograjske 34 so ukradli psa volčjaka, ki je čuval hišo. — Z motociklom trgovskega pomočnika Vilija Riedla se je odpeljal neki elektrotehnik na »izlet« v Dalmacijo. Sedaj ga išče policija. — Razstava tržaških umetnikov A. čer. nigoja in Uga Caraja je odprta vsak dan od 9. do 18. Razstava traja do 1. aprila. — Mariborski živinski sejem 28. marca. Okoliški kmetje so pripeljali 605 repov in sicer 8 konj, 16 bikov. 160 volov, 412 krav, 9 telet. Prodanih je bilo 277 repov. Cene so bile: debeli voli prve vrste 3.50 do4.75, poldebeli voli 2 do 4, plemenski voli 4 do 5.50, biki za klanje 3 do 4, plemen, krave debele 3.75, do 4.25, plemen, krave 3 do 4, krave za klobasarje 2 do "2.50. molzne krave 4 do 5, breje krave 3.50 do 4.50, mlada živina 3.75 do 5. teleta 4.50 do 6. Volovsko meso prve vrste 10 do 12, druge vrste 8 do 10, meso bikov, krav in te-lic 6 do 12, telečje meso prve vrste 10 do 12, druge vrste S do 10. Svinjsko meso 10 do 14. — Življenja se j*' naveličal 761etni kotlar Leopold Mezgol Lz Studencev. V obupu si je prereza 1 žile na levici. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Vzrok obupnega dejanja ni znan. — Ginljivo zadnje slovo od 'lugove mamice. Ob lepi udeležbi znancev in prijateljev smo spremili blago gospo ter zgledno in skrbno mamico Ano Jugovo na njeni zadnji poti. Vzorna Jugova mamica, ki je dosegla častitljivo starost 92 let, izhaja iz znane narodne Mozetičeve rodbine iz Solkana pri Gorici, od koder se je preselila po prevratu s svojim sinom inž. Avgustom Jugom v Maribor. Kljub visoki starostni dobi in kljub temu, da je bila v zadnjih letih priklenjena na postelj, je vedrost in svežost nista zapustili. Menda je ni bilo želje, katere bi ji ne bil izpolnil njen sin. Le tiha iskrena želja, ji je o-stala neizpolnjena; ker se ni mogla več vrniti v svoj rojstni kraj. Njena zadnja pot je pokazala, kako priljubljena je bda Jugova mamica. Dolg mrtvaški sprevod se je pomikal izpred mestne mrtvašnice vse tja do njenega poslednjega počivališča, ki je sprejelo telesne ostanke blage pokojnice. Jugovi mamici časten in svetal spomin, globoko užaloščenemu sinu naše iskreno sožalje! — Ljudska univerza v Mariboru. V petek 31. t. m. se bo predvajal zanimiv kulturni film ^-Afganistan, srce Azije«. Film bo prikazal predvsem veličastno prirodo, šege dežele, ki leže v osrčju Azije ob pobočjih visokega Hindukuša. Kot izrazito prehodna dežela kaže res na sorazmerno majhnem prostoru velike kontraste in nasprotja v pokrajinskem značaju, podnebju, rastlinstvu, rasni in narodnostni strukturi prebivalstva. Film tolmači prof. Stupan Bogomir. V nedeljo ob pol 11. uri se vrši matineja z istim filmom. V ponedeljek dne 3. aprila priredi mladinski pevski zbor iz Rač koncert umetne mladinske pesmi. — Kolesarska podzveza ima svojo redno sejo drevi ob 19. uri v kavarni Vosper-nik, Stari trg 34. LTdeležba obvezna. — Aufbiks, kuku, halo.. . Znan je izzivalni klic vinjenih bojevitežev 3>Auf-biks t, Samo zineš, pa že imaš nož med rebri. Pripetil pa se je nedavno razburljiv prizor, ko je nastal hud spopad radi tega, ker je nekdo zinil xkuku«, pa je to nekoga tako razburilo, da je sledilo fizično obračunavanje. V noči na torek pa se je uveljavil nov izzivalni klic »Halo, halo«. Čim je nekdo iz skupine, ki je korakala preko drž. mostu proti mestu, izustil ta vzklik, že je bila vzburkana bojevitost druge skupine, ki je navalila na prvo skupino. Sledile so bunke in tepež. Sredi prerivajoče se gneče je obležal na tleh Žagar Jurij Rus iz Magdalenske ulice št. 94 s preklano urtmeo in. poškodbami po glavi. Glavni bojevitež jo je sicer ucvrt proti Ulici kneza Koclja, kjer ga je pa že zajel stražnik. Zadeva bo imel najbrže svoj konec pred sodniki — Nemški konzulat je začel poslovati v Ciril Metodovi ulici 14. — Pogorela je domačija posestnika Štefana Benkiča v Bodoncih. — Opeklinam je podlegel posestnik Ivan Počič iz Fokovcev. Ob priliki požara se je Počič tako močno opekel, da je na posledicah opeklin umrL — Nočno lekarniško službo imata ta teden v Mariboru Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savo«tova na Kralja Petra trgu. — Društvene novico. Jutri ob 20. pri Orlu redni občni sbor tuk. podružnice SPD. — V nedeljo 2. aprila ob 10. je rodni občni zbor tuk, Kmetijske družbe. — Trsnica v Pekrah naj ostane! aZ to so se izrekli obmejni vinogradniki na svojem občnem zboru. — Iz sodne službe. Za višja pisarn, ofi-ciala sta napredovala Anton Mere in Zora Rajšp. — Vpepeljena domačija. V Senežieah je zgorela domačija posestnika Jakoba Vince tiča. — Mrtvec v potoku. K poročilu o mrtvecu v potoku v Jeiovcu v včerajšnji številki dodajamo v smislu ugotovitev pre -kave: Pok. 461etni Matija Zimič iz Lim-buša je bil preje banovinski cestar, pa so ga odpustili. V zadnjem času je bil zaposlen pri gradnji ceste k Sv. Križu. V šo-brovi gostilni je pil s sinom in nekim drugim znancem. Vsi trije so se vračali skupno domov proti Bre^terniei. V Jeiovcu je stopil Zimič preveč ob rob ceste in se je zvalil v potok, iz katerega ga je potegnil sin. Oba spremljevalca sta hotela Zimiča nesli domov, ker sam ni mogel hoditi. Tega pa Zimič ni hotel. Vlegel se jo ob cesti, kjer je obležal. Sin in drugI spremljevalec sta ga pustila na tleh m sta šla domov. Ponoči se je peljal posestnik Ivan Demšar z avtoizvoščkom domov. Videl je Zimiča, kako se je kobacal preko ceste. Zdi se, da je Zimič padel s COSte v potok, kjer je obležal osem metrov globoko. Pri padcu je priletel najbrže na kamen in obležal s prebito lobanjo in drugimi poškodbami na glavi. Id so povz čile neizogibno smrt. — S samokresom se je po nesreči ustrelil v oko 19-letni posestnikov sin Ruuoif Bratuša iz Lahoneev pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Ko ga je ponoči zbudil oče. i da so se pojavili kurji tatovi, je v silni razburjenosti segel po samokresu, ki se mu je sprožil in ga je krogla sadela v oko. Prepeljali so ga v bolnico. Romanje na Oplenac Ljubljana, 29. marci Eno najlepših in cenenih letošnjih potovanj bo gotovo romanje Cirilmetodarjev na Oplenac. Ravno za binkoštne praznike v maju bodo lahko spoznali pokrajino od Ljubljane do Mladenovca, še zlasti pa bodo uživali ob prekrasnih razgledih z Oplen-ca. Doba je pa tudi taka, da je mnogo umestneje, čo usmerimo svoja potovanja v večji meri v osrčje naše države, kakor v inozemstvo. Prijave bodo kmalu dosegle željeno število in kei po zaključku ne bo mogoče nikogar več sprejeti, naj se blagovoli vsakdo čim prej prijaviti. Bržčas bodo prijave zaključene že 5. aprila. Prijave sprejemajo v Ljubljani ge Potočnikova in Tomšetova, Slomškova ul. 17 in 21, za mesto pa gdč. Hrovatin, blagajničarka v Bo-načevi trgovini. Pole;:; omenjenih še vsi poverjeniki, katere smo že javili v >Slov. Narodu.. Poverjeniki in dr Šiva, ki zbirajo prijave in denar, naj blaj >lijo do 5. aprila sporočiti odboru, da uvrsti prijavnice v vozni seznam. Ponavljamo, da stane voznina s posebnim brzovlakom in avtobusom na Oplenac in nazaj v II. razredu 280 din, v III. razredu pa 200 din. Prehrana, dve večerji, eno kosilo in zajtrk v Bo gradu 35 din, prenočnina pa od 15 do 50 din. Istočasno prosimo vse prija vijence, da sporočijo, ako želijo prehrano in prenočišče, da zletni odbor pravočasno naroči dovolj prenočišč in poskrbi za prehrano. Oni, ki pošiljajo v obrokih, odn. plačujejo prispevke za voznino. naj navedejo, za kateri razred plačujejo. Mnogokateri so namreč že poslali denar, a niso označili, za kaj. Za-to naj pri prihodnjem plačilu ali nakazilu to navedejo. Da bo izlet dobro pripravljen in da bo vsestransko oskrbljen, bo v vlaku tudi or-donanena služba. Službo v vlaku je sprejel g. dr. R. del Cott, in se mu vodstvo izleta za to prisrčno zahvaljuje. Posebni vlak bo imel tudi lastno okrepčevalnico, ki bo založena z mrzlimi jedili, mineralno vodo in z vinom. Seveda bo tudi za okrepčevalnico veljala policijska ura. da bodo izletniki lahko spali. Da bo izlet vsestransko dobro pripravljen in da bo v redu potekel, prosi zletni odbor vse, da sleherni strogo upošteva odborova navodila, ki bodo še sledila v »Slov. Narodu« in »Jutru«. Na vsa vprašanja odgovarjamo le v teh časopisih. Naprošamo tudi vse prijavljence, da čim preje vplačajo določene zneske, ker se s tem zelo olajša delo zletnega odbora. Vsi pomagajmo, da bo letošnji izlet na Oplenac z ozirom na položaj, zares dostojen in vreden svojega imena. Prihodnja navodila v nedeljskem Jutru: in Slov Narodu 12. aprila. Iz Celja —c Trgovine na veliko soboto. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da. bodo vse trgovinske obratovalnice na debelo v smislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin na veliko soboto 8. aprila ves popoldan zaprte in da je treba obi*a-tovalnice na drobno zapreti ob IT. —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 4. aprila od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. C— Celjski šahovski klnb je zaključil te dni svoj vsakoletni glavni turnir Id se ga je udeleževalo 17 igralcev. Prvo ' mesto in naslov prvaka za L 1939. si je priboril g. Slavko Cijan s 14 točkami in pol izmed 16 dosegljivih in to brez poraza: Drugo mesto je zasedel g. inž. Sajovic s 13 točkami, tretje in četrto gg. inž. Pi-pua in De ti ček z 12 in pol, peto g. Schnei-der z 11. šoto g. Pajs z 9. sedmo g. E. Csorgo z 8 in pol, osmo g. Graser z 8 točkami. c— S sekiro je tolkel po dinamitni pa. tronl lJHetni kočarjev sin Franc Prah iz Kamne gorice pri Kostanjevici. Patrona je eksplodirala in razmesarila Prahu levo nogo. Praha so prepeljali v celjsko bolnico.