I!kjcs - a. Spedlzlone ta abbonamcnto postale — Poštnina plačana % gotovini Leto XXni., št. 32 LJubljana, sreda 10. februarja 1943-XX1 Cena cent. 80 Uprav tiisivo Teletor d mudimo* fumniiev« aiica V. 11 22 <123 312« laseraini jddtriek MuMiana fuiciniieva oli-3 t ■ letet nr »« 31 23 31 2f Podružnica Nov« Tirsio Uutil lanska cesta 42 tWum o Ltuhlunsk« pokranm ori poitno fekovnem zavt>di, ta 1» MS o »tal« krait frain. VTVI7H < nnn *>rt Pl»it"«IV< Italiif id ini>/cm »Ponedehskin) 1» crom« Ln 36 SO G f e d o • 4 i • o . Ltubluna Putcmiirva ulica tie» J teletoo ♦te* 31 22 31-23 31-24 R o k u p ' » ' n o » 'HT;d:e acq*:e algcrlne nostri sommergibili corncTK .iii dal tcr.enti di vasccllo Vittorio Petr«ili, Carnpagnano e Otiorino Celtrami, 6i'i7ravano ed affondavano, rispettlvamente un piroscafo di 10.000 tonn. navigante iu convoglio ed una torpediniera. 1 Messina nella mattinata c Palermo nella tarda sera sono state ieri bombartlate da acroplani nemici: perdite e danni In corso di aceertamento. Risultano abbattuti sei apparecchi: uno dalla nostra caccia. al largo di Messina, tre dalle artiglierie ita-liane e germaniche della difesa di Palermo, precipitati in mare presso Torre delFOrsa. ad est deH'ArcneIla, a nord di Mongerbino, due da un eacciatore tedeseo nei dintorni di Pozzullo (Ragusa). Le vittime dell incur-sione de! giorno sette su Napoli scendono a 10 morti e 60 feriti tra la popolazione civile. Nota al bollettino 990: La pattuglia di nostri cacciatori citata nel bollettino odier-no per avere attaccato nel ciclo tunisino una formazione aerea nemica fortemente preponderante di numero abbattendo due velivoli avversari era agli ordini del capi-tano Giuiio Giuntella. Hudi boji na vsej vzhodni front i Izjalovljen! sovjetski napadi na zapadnem Kavkazu - Nemški protinapadi ob ustju Dona - Velike sovjetske izgube ob Ladsškem jezeru sovražni m\ ao.ceo-tiinski parnlk in torpeio^ka potopljena Glavni stan italijansl: h Oboroženih si je objavi 9. februarja naslednje 990. vojno poročilo: Na I hijsko tunlški meji je b i moč n izpad sovražnika odločno strt s pomočjo napadala h letel. Med le.a-skim napadom na luko c -.bcLs je sovražno letalstvo izgubilo 12 letal, mej njimi 6 dvomotornih 'etai; štiri nadaljnja sovražrra letala so ses relil nemški lovci v spopad h nad tuniškim ozemljem. Patrela naših lovcev se j? sp padli z vel ko skupino mo no zašči enih bombnikov in je v srd.tih dvoboj h sestrelJa dve sovražni letali. V alžirskih vodah so naše podmornice pod poveljstvom ladijskih poročnikov Vit-tori a Pctrellija, Cairrpagnana in Ottorina Bcltrami^ torpedi r o le in potopile en lO.OOOtonsk' pprnik, ki je plul v konvoju, in eno topedovko. Včeraj so sovražna letala bombardirala zjutraj Mesino in pozno zvečer Paler.no. Izgube in škoJa se ugotavljaj;;. Se t elj nih je bilo 6 letal; eno so sestrelili n ši lo ci v bl.žini Meslne, 3 italijansko in nemško topništvo palermske obrambe in so ta letala treščila v morje v bližini Torre deli« Orsa, vzhodno Arenelle In severno cd Mon-gerurna, 2 pa je sestrelil nemški lovec v bLžlni Pczzulla (Ra-rusa). žrtve e alskega napada na Neapelj 7. t. m. znašajo 10 mrtvih in 60 ranjenih med civilnim prebival-stvem. Prinomba k poročilu: Oddelku naših lovcev, ki ga navajamo v današnjem poročilu, ker je na tun škem ozemlju napa"el sovražno Teta's" o kuni n ki je bila po številu silno močnejša, in k: •o sestrol l dve sovražn5 'etali, je poveljeval kapitan Giuiio Giuntella. Spari in nessgfesja med Angl 3 sad in francoskimi dis"denti F^23£ve!t3vi načrti c pretvoritvi severnoafriških dežel v ameriške kolonije Lhbona 8 febr s Angleške in ameriške agcnc jc skuhajo na vse nao.ne duKazati. da se London in Wash ngton ne vmešavata v francosko politiko v severni Afriki in da prepušča, ta Francozom sleherno svobodo v deianjih z angle ke slrani poudarjajo, da je na zadnji konferenci ti*ka v Alžiru posebni odnoslanec predsednika Roosevclta pri ger.eralu E senho-wcru. Robert Murphv iz]3vil. da je nedavno imenovanje Pevroutona iz.šlo od C.rauda. toda z E:senhowerovim odubreniem Murrhy je priznal. da sta morala imenovanje odobrit- tudi zunanje min strstvo v VVashingtonu m zunanje ministrstvo v Londonu, ker ie Pevrouton pristojen v Južni Ameriki m je b"o treb3 odo-brenja za njegovo preselitev na alžirsko voino področje. Eisenhovver bi lahko koi glavni poveljnik odkloni imenovanje Pe\routona ali drugih visok:h uradn kev. Ang'osa5ki dopisnki iz Alžira Drznavajo da je francoski imnerij razdeljen v dva dela. v severno n vzhodno Afriko/pod GirJudom in ostale kolonije, ki so v glavnem degoli^-tične. V teh zadn;ih se zadržanje usmerja vedno boli preti Amerčanom kakor kaže početje radii v Brazavillu. ki je ponovno oddajal besedilo nekega »severncameri:kega dokumenta«. ki naj bi odkrl Rooseveltove načrte za pre-tvoritev severnoafriških ozemelj, ki so j-h za= sedle ameriške čete, v ameriško kolonijo. V te kolonije bi se poslal odvečni de' črntga prebi* valstva v Ameriki. Na ta način b bila ustvar-jena ekspanzijska osnova in osnova za ameriško obvladovanje Afrike m bi bilo rešeno pereče vprašanje »črnih ljudi« v Ameriki Medtem ko Američani brez nadaljn;ega izjavljajo, da je G raud postal vodilna osebnost v vseh odnosih med Francozi in zavezniki, morajo Angleži de Gaullea prepričevati, da se je treba prilagoditi novemu položaju. Značilen angleški dokument Rim, 8 febr s. Med mater alom, ki ga je sovražnik pustil na bojišču po neki nedavni akciji v Tunisu. so naši: angleško brošuro z navodili, kako je ravnati z vojnimi ujetniki. Prvi del poglavja A navaia doslo-vno v prvem paragrafu: »Ujetniki ne smejo dobiti hrane pred zaslišanjem m tudi ne cigaret ter kakršnih koli drugih olaišav.« Paragraf 2. navaja »Uporabljajte voine ujet-nike in ran ence kot nosače, toda 'e v oddaljenosti od fronte.« !bki napadi na čangfcajškova oporišča Veliko razdejanje v glavnem mestu pokrajine Kvangsi Z nekega Japonskega oporišča, 8. febr. 8. Navzlic neugodnemu vremenu so japonski bombniki davi napadli letalsko oporišče Kvejlin, glavno mesto pokrajine Kvangsi. Bombe so močno poškodovale vojaške naprave in tudi radijsko postajo. Druge skupine japonskih bombnikov so znova napadle kasno popoldne mesto Kvejlin in so bombe povzročile nadaljnjo hudo škodo na vojaških napravah. Istočasno so bombn ki in japonska bojna letala nenadno napadla Hungijang v srednjem področju pokrajine Hnnan. Bombe so zelo poškodovale letališče in druge vojaške naprave. Vsa letala so se vrnila kljub hudi protiletalski obrambi na svoja oporišča. F Japsacem, internfra-rdm v oJvražnils državah T^kio, 8. febr s. Na nekem zborovanju so preučili ukrepe za pomoč v sovražnih d; žavah interniranim Japoncem. Zborovanja so se udeležili bivši zunanji minister Arita in več bivših japonskih veleposlanikov. Bivši japonski veleposlanik v VVashingtonu admiral Namura in druge osebnosti bodo govorili po radiu v sovražnih državah interniranim Japoncem in opisali sedanje stanje v Japonski ter znova potrdile trdno in odločno voljo japonskega naroda, da nadaljuje vojno do zmagovitega konca . z Japonsko Manila, 8 febr. s. Na tisoča Filioincev se je zbralo v nekem parku k monifos a-dji hvalržrceti Jr^nsl-i. šef civilne uprave na Filipinih Jorge Varg-,s je v svojem govoru povol:č^vol veMko^ušno zrdr?anje Japonske do Filiplncev. Sprejeta je bila teeolucija, ki omenja izjavo japonskega ministrskega predsednika glede neodvisnosti Filipinov in zatrjuje, da bo prebivalstvo otočja sodelovalo z vsemi sredstvi z japonskim narodom za ustvaritev Velike vzhotine Azije. NeoHentiransst amer"škega javnega mnenja Rim, 8 febr. s. »Dajly Telegraph« je objavil dolg članek, v katerem angleški poslanec Gammanz. ki se je nedavno vrnil iz Amerke. p'še o razpoloženju Američanov glede tekočih vprašanj in vprašanj po vojni. Glede Japonske piše Gammanz: Obstoja nenavaden pesimizem glede vojne z Japonsko. V nekaterih krogih je s vraštvo do Japonske brez dvoma večje kakor do Nemcev čeprav mnog: odobravajo veliko otrateg!jo, da ie treba zadeti najprvo Nemce n p-tem' šele Jap nce. Toda često slišimo takele sodbe: če je bilo potrebnih 6 mesecev, da so zopet zavzel5 ponvico Gu3da!canara,, ko'iko let bomo potrebovali za zavzetje otokov v Pacifiku drugega za drug m ? Gammanz pravi nadalje, da je ameriško zadržonje do Rus'je zelo zanimivo, kajti občuduje se junaštvo njene vojske, toda mnogo bolj se okleva kakor v Angl:ji glede s'del vanja na gospodarskem :n političnem področju s SoVjCti po vojni. Glede anglo-amer Skih odnosov piše angleški po_ slanec. da je najvažnejše vprašanje v cd-nosih med cbema narodoma vprašanje o Izrecen japiissH vejnj proračun Tokio, 8 febr s. Japonskemu parla. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. febr. Vrhovno poveijništvo nemške vojske ja objavilo danes našle Inje vojno poročilo: Na jugu vzhodne fronte je naval sovražnika pridobil na silovitosti. Nen.ške čete so bile v obeh bojnih -nlsekih v težkih obrambnih bojih zaradi ponovnih poskusov sovražnika, da bi z močnimi novimi silami prodrl ali obkolil naše črte. Na zapadnem Kavkazu so bili zavrnjeni krajevno omejeni sovjetski sunki. Proti ponovnim sovražnikov m napadom na področju izliva reke Dona so v teku lastni protinapadi. Ob spoanjem Oonu, na vsem področju Donca in zapadno od oskolskcga odseka so boljševiki obnovili svoje napade na široki frent:. BiH so tudi tulcaj po težk.h b rhah zavrnjeni ali prestreženi v protinapadih. Borbe trajajo dalje. V hudi obrambni borbi so se naši oddelki uveljavili zmerom znova proti vel ki sovražnikovi premoči in v naj Lolj neugodnih vremenskih razmerah. V nadaljevanju napadov južno od Ladoškega jezera proti naši obrambni fronti so boljševiki utrpeli najtežje izgube brez omembe vrednega uspeha. V vzhodni Kareliji je bilo zavrnjenih vrč sovražnih sunkov, ki so bili iz .edon, ne glede na Izgube ljudi in materiala. Na i-b: jsko-tun š :em obmejnem pod .oč ju se je izjalovil sovražn kov napad pr„ti našim postojankam. Takojšnji protisunek z naše strani je pris lil sovražnika k umiku. Nemški letalski od elki so pr zadeli sovražniku s presenetljivimi napadi občutne izgube ljudi, težkega orožja in motornih vozil. Nemšld lovci so rakropili ob vzhodni obali Tunisa sovražnikove oddelke bombnikov in lovcev Ln sestrelili pri eni Las:ni izgubi 18 sovražnih letal. S prekršitvijo švedske nevtralncsti so posamezna sovražna letala priletela v pretekli noči na J Vzhodno morje. Ni b.lo ugotovljeno, da bi bila metala bomLe. Mernike ugotovitve o pomenu junaškega cšp3ra 6. armije pri Stalingradu mentu je bil predložen izreden vojaški ororačun za vsoto 27 miljard jenov. Borlin, 8. febr. Padec Stal'ngrada presojajo vsi tukajšnji list' z veliko treznostjo. Predvsem ugotavljaj;t da zopetna osvo_ jitev me~ta s strani ruskih čet ne predstavlja nove operatjvne faze v tem občutljivem odseku vel ke sovjetske ofenzive. Izguba odi čn« 6. armije tvori pač znaten pas vum v nem.k h računjh, toda dejstvo samo je že preboljen;, saj nemško vrhovno poveijništvo že nekoliko tednov ni več računalo z vojaško in udarno silo te armije. Zato se s padcem mesta in s kcncem 6. armije položaj za Nemce nI nič poslabšal ter ne vpl va prav nič na potek b'tke Mesto je b'lo odrezan otok odpora v srcu sovražnikovega c zemlja, brez vsake neposredne zveze z ostalo fronto, brez vsake zveze z glavnino nemških sil. 6. armlja je vse do svojega konca vršila važno trojno nalog ; vezala je ogromne bo*jšev ške sile, da niso mogle biti poslane na druge dele fronte, zapirala je pot preko Volge ter ov rala prevoz rusk h ojačenj proti jugu in naposled omrgečala nemškim čo*nn na Kavkazu, da so se umikale v vzornem redu. Stalingrajski oblegancl so te tri naloge izvršili nad vse trajno. Nekoliko tednov so vezal-' vsaj 6 boljšev ških armij ter unič li, kolikor se je le dalo, sovražnih sil; do 20. januarja je bil popolnoma prekinjen vsak promet in Rus; mso mogli preko Te važne točke pošil>t' čet 'n vojnega blagi niti na jug nit na zapad. Kavkaška vojska, katere prednje čete so bile pr: drle vse do gornjega tek3 Tereka, več kakor 600 km od Roatova, so se medtem lahko umaknile proti severu ter izločile opasnost, da bile obk:ljene. V splošnem okviru operac!j je tedaj dolgi odpor 6. armje imel neprecenljiv pomen in konkretne ugodnosti, ki jih je nemška vojska imela od stalngrajskih iunaških bran teljev že dajejo sv; je sadove ne glede na to, da je mesto samo padlo in da sovražno poveijništvo lahko razpolaga s svo-j mi čotam;. ki so bile do 3. februarja vezane pri Stalingradu. Naj je njih-vo število še tako znatno, treba bo še vedno precej časa, preden bodo razmeščene v novin od.ekih 'n preden bodo v položaju, da *e £.opet učiiik.vitc uporabijo pri ofenz vi. Ko bo to rnegeče se bo po vsej pr liki položaj že močna razjasnil in Nemci bodo začel' čutiti ugo'n st skrajšane fronte, osredotočenja svoj h sil in pritoka novih rezerv O točni zr.i.anji si k' novih frontn.j pr-stoj?nk je še prezgodnja vsaka beseda, kajti ru3ki pritisk še davno ni opešal, z druge strani pa Nemci še n'so dovršil; vseh p prav fronte, k' j h predvideva njihovo vrhu no prvi 'jnlštvo Samo na »K -sj-ntm jugu ce že e. nekoliko točnosti kaz? rova ustaljeni ''•'f.ta. kar je razvidni 'z dopioov nemške >Ii paganda-Compi/n e*. V teh nuroč lih re že navajajo nekai°ia nova imena me.t ir> strateških točk. Ta :mena sc kskor zvezde k4 kažejo ns^iimu potnika f ot V tel" depisih smo na prirrer čitali, da so se p ne^rečlli vsi ruski poskusi za prodor nemške obrambne črte sever-novzhodno od Novorosijska in da se je :sto dog d'lo tudi južno od Krasnodara. Prvo meoto je važno oporišče zapadne kavka^ke fronte, drugo pa važno železniško križ ščs, ležeče na vzhodu Tamanskega polotoka. Obe mesti sta trdno v nemški posesti. Vsa znamenja kažejo, da nemšk: vrhovno pove1 in štvo ne predvideva izoraznltve teh dveh krajev. Novcrosljsk in Krasnodat sta z drug mi besedami dva glavna stebra postojank ki- s: jih hočejo ohraniti Nemci na Kavkazu kot odskočno desko za bodoče ofenz vn • akcije. Važno dejstvo je obrambni jez. ki so ga Nemci proti sovjetski poplav* napravili na vzhodu in na jugu od Rostova. Vsi ruski poskusi, da bi se približali mestu od teh dveh strani, so se doslej lz^alovi'1. To pa ne pomeni, da položaj Rostova ne bi bil tz-nostavljen možnim napadom. Tudi usoda tega mesta je tesno povezana z razvojem orjaške bitke, ki se bije že 10 dni med Voronežem, Kurskom, Donom ln Doncem. Reka Doneč je po vsej priliki glavna črta nemškega odpora. Rusom se je 2. t. m nosrečlo. da so prekoračili Doneč, toda že čez nekoliko ur so bili pognani nazaj ter so pri tem izgubili 46 oklopnih voz in 33 topov bodočnosti angleškega 'mperija. Izokaclo. nist ln protiangleški elementi sc pripravljeni vsak trenutek zakr čati. da se ameriška kr' ne sme preliti za rešitev angleškega 'mperija. Na nesrečo se je razširila strahovita nevednost v mnog;h amerišk h krogih glede sedanje kolonialne politike Angl!je. Mi Angleži trpimo zaradi tega, ker je v 20 leth naša propaganda molčala. Zaradi tega se ne sme misliti, da je bitka dobila enoličen obraz napada sovjetskih množic na nemške postojanke. Po večjem delu ohranja na vsem obsežnem ozemlju, kjer se razvija, vse značilnosti premikanja napadov in protinapadov, ki si slede neprestano. Kakor vse kaže, so Nemci z velikim uspehom uporabili taktiko, ki ji pravijo »kopninski konvoji«. Enote, ki zapuščajo svoje postojanke zaradi načrtnega umikanja, so pod zaščito gostega neprodor-nega pasu, ki ga tvorijo oklopnl vozovi. Ti prevzemajo sedaj nalogo, ki jo imajo na morju križarke in lovci kot zaščita transportnih ladij. Ta taktika ima to prednost, da se enote lahko ustavijo vsak trenutek ter sprejmejo borbo in da so na vseh straneh enako močne. Lahko vsak trenutek preidejo v napad ter napravijo prodor v sovražne pozicije, kadar se pokaže potreba in primeren trenutek. Kakor se vidi, nemškemu vrhovnemu poveljništvu ne manjka strateških in taktičnih napadalnih in obrambnih domislic, imajo pa tudi dovolj sil na razpolago, da jih izvrše. Nemško poveijništvo je še vedno gospodar položaja in se pripravka, da reši svojo nalogo. (Corriere della sera.) Bjji ob Oskilu In Doncu Berlin, 9. febr. s. Kakor se iz pooblaščenega vira doznava, je neki protiletalski topniški oddelek nemškega letalstva v hudih bojih, ki se razvijajo v odseku reke Oskol, vzdržal približno 3 ure silovite napade sovražne divizije, s čemer je omogočil glavnini nemških čet, da je nemotena izvršila premike v njegovem zaledju. Poveljnik baterije, ki je bila sestavljena iz dveh težkih in 3 lahkih brzostrelnih topov, je najprej zadržal vse sovjetske napade in prizadel rdečim hude krvave izgube, nato pa je s posadko prešel preko reke Oskol in rešil tako vse svoje ljudi. Glede na akcije, ki se razvijajo na področju srednjega Donca, se iz istega vira doznava, da so morale nemške čete tudi včeraj vzdržati zelo hud spopad s sovjetskimi silami, ki so prešle v napad. Oddelki grenadlrjev, ki so jih podpirala oklopna sredstva, so najprej štrli vse sovražne poskuse za preboj nemških bojnih črt, nato pa so somi prešli v protinapad in se jim je v hudih bojih, ki so se razvili v nekaterih krajih, posrečilo vreči rdeče nazaj in jim prizadeti hude krvave izgube, med drugim tudi v silovitih spopadih na nož, ki so se razvijali od hiše do hiše. Zatišje na finskem ošseku Helsinki, 8. febr. s. Vojno poročilo javlja, da ni ničesar poročati s front. K uspehom nemških podmornic Berlin, 8. febr. s. V tolmačenju novega uspeha podmornic v borbi s sovražno plovbo omenja »Volkischer Beobachtcr« podrobnosti o težkočah, s kater mi se mora pudmerniško orožje zlasti v tej dobi boriti med lovom na sovražne konvoje. 2e več tednov, ugotavlja list, je mo:je zolo nemirno. Na njem divjajo neprestano vih rji a silovitostjo, kakršna šo ni bila zabeležena v tem letnem času, zlasti na po r čj h srednjega ln južnega Atlajitika. Zaradi skalnega deževja s snežnimi viharji je v.d-ljivust skrajno težka. Podmornice stalno izgubljajo stik, ki ga vzpostovijo po m ogih naporih z La/.jami, katere nameravajo napasti. List navaja vesti iz tujih virov, po katerih je v zadnjih tednih le malo trgovskim ladjam uspelo prepluti Atlantik in priti brez večjih ali manjših poškodb v evropska pristanišča. Angleška letala nad zapadni Ncisičlfo Berlin, 8. febr. s. Slabotnejše letalska angleške sile so danes ponoči preletele, kakor se doznava iz pooblaščenega vira, za-padno Nemčijo in izveala nodlegovalno bombardiranje, ki je povzroči o malenkostno škodo. Pri Lyonu ponesrečero angleško letal3 Lyon, 8. febr. s. Preteklo noč je padlo angleško letalo na zemljo v okolici mesta. Izmed 8 članov posadke so trije poponoma. zgoreli, ostaJe štiri pa so ranjene odpeljali v bolnico. O 8 članih posadke ni dedu. Iz Grenobla poročajo, da so angleška lotala rušilni pri kraju Latour Iu Pun v departe-odvrgla 7 bomb in sicer 5 zažigaJnih in 2 mentu Isere. Ena bomba je padla blizu nekega mlina ter je povzročila požar, ki pa so ga naglo udušili. Rušilne bombe co padla na polje in niso povzročile nobene škode, pač pa mnogo strahu med prebivalstvom. Hitler narodnosociallstičnfm voditeljem Osredotočenje vseh sil nemškega naroda Berlin. 9. febr. Hitler je sprejel v svojem glavnem stanu državne in okrožne voditelje, ki so prišli k njemu po zaključku zborovanja pod predsedstvom šefa strankinega tajništva Bor-manna. Pri tej priliki je H tlet naslovil na hierarhe narodno-socialistične stranke nekaj besed, v katerih je med drugim prikazal politični in vojaški položaj ter poudaril, da zahteva res. nest sedanjega trenutka od nemškega naroda to'.alno osredotočenje vseh njegovih sil Izrazil ie končno svoje prepričanje da bo nemški na* rod znal kakor vedno odgovoriti na poziv, ki je bii naslovljen nanj. Berlin, 9. febr s. Listi koment:rajo obisk narodno-socialističnih hierarhov v Hitlerjevem glavnem stanu in poudarjajo pomen tega dogod ka, opozarjajoč med drugim zlasti na železno odločitev nemrkega naroda, da stori vse. kar je v njegovi moči, za veliko stvar in popolno zmago, kakor je Hitler zopet enk at poudaril. Dnevno povelje, ki ga je Hitler dal narodno-socialističnim hierarhom pripominja »Deutsche Allgememe Zeitung«. se bo razšir lo po vseh žilah strankine organizacije in bo izvršeno stoodstotno. List »Borscnzeitung« poudarja, da narodno-socialistična stranka prav sedaj najbolj vidno nastopa v imenu vsega nemškega naroda, ki je do kraja zaposlen s totalno mobilizacijo vojnih sil. »Volkischer Beobachter« primerja pogoje, ki so dovedli do zmagoslavja narodno--socialistični pokret leta 1933, z ures* n čenji ogromnega delovnega načrta, k naj zagotovi končno zmago proti vsem sovražnikom Evrope. Kriza južnoameriških držav Monakovo, 8. febr. s. Ob obletnici konference v Riu de Janeiru, ko so vse države Južne Amerike razen Argentine in Ciiea prekinile pod silovitim pritiskom Washingtona diplomatske odnose s silam trojnega pakta, objavlja posebni dopisnik lista »Miinchener Neuste Nachrichten« v Argentini bilanco prvih 12 preteklih mesecev, prpominjajoč. da bilanca nikakor ne ustreza velikim nadam In zagotovilom Washingtona satelitskim državam Južne Amerike Po omenitvi težkeč, s katerimi se bori Urugvaj, ki ima pri komaj 2 milijonih prebivalcev 100000 brezposelnih, opozarja pisec zlasti na ogromne transportne težkoče v Braziliji, kjer morajo pridelke »fazendasov«, oddaljenih 40 do 50 km od najbližje železniške postaje zarad: pomanjkanja goriva prevažati z vozmi na volovsko vprego, ki so seveda mnogo počasnejši kakor motorna vozila. Vse to povzroča velik nered v oskrbovanju velikih obljudenih središč. V?e nade v nroizvodnjo kavčuka so se razpršile v letu 1942 v žetev borih 23 miVjonov ton, od katerih ie ostalo 13.000 Braziliji za kritje državnih potreb. Odstranitev italijanskih in nem?kTh ve-ščakov iz tovaren in podjetij ip hudo zadela braziVko gospodarstvo. Na enake tpžekoče naletimo v Paragvaju in Bol;vi.V doč'm se bo Cile kmalu zavedel. kak«no rmoto Je storil, ko ie popustil na ameriški oriti*k Argentina vzdržuie odločno f/oio Dort'ko nwtralno«ti in kliub naravnim nevšečnostim se gospodarsko življenje v državi razvija naprej brez večjih ovir. Argentinske ladje vozijo po morjih, zaščitene z zastavo nevtralnosti ter oskrbujejo državo z večino potrebnih pro zvo-dov. Petrolejska proizvodnja stalno narašča ter jamči za notranje prevoze. Prav tako ie z industrijskim udejstvovanjem v Argentini kjer je brezposelnost znatno zmanjšana Za vse to se je zahvaliti daljnovidni pol:tiki predsednika Castilla in odgovornim krogom v državi. Želeti je. da se bo ta politika nespremenjeno nadaljevala tudi po jesenskih volitvah. Latentna politična kriza v Iranu Carigrad, 8. febr. s. Latentno politično krizo v Iranu je pripisati po mnenju dobro obveščenih perzijskih krogov naraščajoči opoziciji proti predsedniku ministrskega sveta Saltanu. ki se je razkrinkal kot lutka angleške politike. Večina ministrov, ki je odstopila, obdolžuje Saltana, da stremi pod pretvezo življenjskih gospodarskih potreb države po popolni diktaturi, da bi Iran zapeljal v vojno. Ta nevarnost se vedno bolj širi tudi med prebivalstvom, ki ni naklonjeno Saltanu. Turški ukrep; prof' davčilian utafevalcean Ankara, 8 febr Listi poročajo, da bo odšel v Ackle drugI vlak obsojencev na obvezno delo. ki n*so plačali davka na premoženje. Obsoienci lz prvega vlaka kidajo sneg na cestah. V ,sJutru" ie začel izhajati izviren slovenski roman France Novšak: NEMIR SRCA Ta roman nadarjenega mladega pisatelja, ki je naši literarni javnosti že dobro znan, obravnava življenje in razvoj slovenskega študenta in naše dolenjske viasi pred 40, 50 leti. Brez dvoma bo zbudil zanimanje in priznanje naših citate! jev, ki jih še posebej opozarjamo nanj. inumrisisiiimjiiij ti u.< f i»rimriiifi; n n; iiti :n um n; n i i >tnn n i:;; i »n rf rn »n i: n imi i* ninnnif ^iimiitniii ^rana tm inminiflinniu uinnTEirmiiHimnnminTmmmnmuf i nminrni mnmnii t u immii Neizčrpne sile nemškega naroda Nemški tfsk e splošnem vojaškem položaju Fašistična Befana v Zagrebu Zagreb, 9. febr. s. Ob navzočnosti ministre Casertana in drugih zaupnikov italijanskih oblasti je bOa v Italijanskem domu fašistična Befana, ki jo je organiziralo poveljništvo GILa. Otrokom italijanske zajednic« ter hrvatskim učencem italijanske šole v Zagrebu ter našim vojakom so raadelili mnogo darov. Prireditev je po-v ozračju gorečega navdušenja ob vzklikanju Italiji in Duceju. Gospodarstvo Berlin, 7. febr. Nemški opazovalci, ki z največj-'m zanimanjem zasledujejo razvoj dogodkov na vzhodu, ne izgubljajo iz vida izgledov borbe proti zaveznikom boljševizma in poudarjajo celo, da razvoj dogodkov na vzhodnem bojišču nikakor ne sme zapeljati javnosti, da bi pozabila na pozitivne elemente, ki jih kaže vojni položaj v svoji celoti. Vsi berlinski listi opozarjajo v zvezi s tem na napore, ki jih doprinaša vsa država in ki bodo vodili do uspeha le, če jih bo podpirala neporušna vera. Prav to neomajno zaupanje, ki je vir neizčrpnih' energij nemškega nnroda, zbuja strah sovražnikom, ki se prav zaradi tega tako trudijo, da bi v tem trenutku zrahljali moralo nemškega naroda. Zato bi pomenilo, piše na primer »BSrsenzeitung«, ustreči Churchillu in Rooseveltu, ki sta naša smrtna sovražnika nič manj kakor Stal n, ako bi izgube in težave na vzhodu motile pravo sodbo o splošnem položaju. Li«t pripominja nadalje, da Nemci ne smejo izgubiti smisla za razmerja tudi .flede onega, kar se je zgodilo na vzhodu. Na vse zadnje smo izgubili le Stalingrad, ne pa Vratislave ali Konigsberga; borimo se ob Doncu in ne ob Dunavu Navzlic vsem njihovim uspehom boljševikom le ni uspelo uresničiti svojih strateških načrtov, kakor na primer zrušenja vzhodnega bojišča. In, če smo izgubili ozemlje, to še ne pomeni, da smo zaradi tega izgubili oporišča za velik protinapad, ki se pripravlja z največjo energijo. Rdeča vojska se obupno trudi, da bi ustvarila položaj, ki naj nam bi prihodnje poletje preprečil, da bi zopet zavzeli, kar smo morali sedaj zapustiti. Stalin se ni odločil za tako veliko, a tudi tako krvavo ofenzivo zaradi pobude ali verovanja v zmago, temveč samo zaradi brezpogojne potrebe, da se izogne katastrofi V tem smislu moramo presojati dogodke na vzhodu in iz njih izhajajoče spremembe. Ne da bi si delali utvare glede resnosti borbe in sovražne moči, lahko že sedaj proglasimo z vso gotovostjo: »Vrnili se bomo!«. In ko se bodo naše divizije vrnile, bodo naletele na sovražnika, ki je že doslej obrabil svoje rezerve, medtem ko jih mi komaj sedaj mobiliziramo. Podajajoč nato pregled položaja nasproti Veliki Britaniji, trdi list, da je treba pričakovati naraščajoče uspehe v pod-morniški vojni na oceanih, uspehe, ki bodo prisilili Zedinjene države, da bodo ustavile svoje dobave Rusiji in Angliji. Prav zaradi tega so sedaj te države prisiljene podvzeti nadčloveške napore in po- staviti vse na eno samo karto. Predvsem je Angležem dobro znano, da pomeni vsak dan, ki mine. razpadanje njihovega imperija in vedno nove izgube političnih in gospodarskih postojank. Prav pred nekaj dnevi je priznal list »Scotsman«, da bo Velika Britanija umrla od lakote, ako ne bo v najkrajšem času odstranjena podmorniška nevarnost. Edini izhod po mnenju lista bi bil v tem. da se takoj ustavijo ameriške dobave Rusiji in Angliji, toda ta lek je hujši od zla, kajti Angleži prav dobro vedo, da bi ne mogli dolgo preživeti ruskega zloma. Tako so nasprotniki zašli na slepo cesto in je ta dramatični položaj jasno viden za vsakogar. »Borsenzeitung« kaže optimizem tudi glede Zedinjenih držav in sicer iz naslednjih razlogov. Ker se Zedinjene države nanašajo na svoje neizčrpne rezerve, so ! trdno prepričane, da bo naraščajoče večanje njihove vojne moči naposled strlo sile Osi, medtem ko bo podmorniška nevarnost postopno odstranjena že zaradi tega, ker Zedinjene države že danes zgra-de nad milijon ton ladjevja na mesec. Ako bi bilo to resnično, bi ne mogli razumeti. zakaj se nasprotnikom tako mudi in zakaj hočejo likvidirati Os čim prej. Resnica je. da v Ameriki vedno bolj čutijo izgube v vzhodni Aziji in sicer tako na področju proizvodnje kakor na področju prehrane. Kar prihaja iz južne Amerike ali severne Afrike, ne zadošča več niti za izpolnitev vrzeli. Nedvomno sicer Zedinjene države tudi vzlic temu razpolagajo z izrednimi sposobnostmi in dosežejo lahko na področju vojne proizvodnje presenetljive storitve, toda nikakor ne morejo več na široko razsipati svojih lastnim zaveznikom, ko so same v pomanjkanju. Razen tega je brez vsakega pomena zbiranje velikih količin gradiva, ko pa ni možnosti, da bi se odposlal preko oceana več kot neznaten odstotek. Prav tako je brez pomena graditi v serijah tipe ladij, ki jih Američani sami označujejo za ■•»plavajoče krste« ali se same razlete, brez nastopa podmornic, kakor se je na primer zgodilo z znamenito 16.000-tonsko petrolejsko ladjo, zgrajeno v ladjedelnicah Kaiser. Po Casablanci govori Roosevelt še nadalje o strašnih operacijskih načrtih proti silam Osi, piše list. toda ti načrti ne vplivajo na nas. tem manj, ker so — kakor sovjetska ofenziva — samo posledica stiske. Sovražna koalicija je prisiljena delati, ker ve, da čas izčrpuje njene sile. (II Piccolo.) Iz Hrvatske Izročitev sive knjige dunajskim novinarjem. Generalni kenzul NDH na Dunaju dr. Karčič je v prostorih konzulata sprejel inozemske novinarje in jim ob tej priliki predal Sivo knjigo hrvatskega zunanjega ministrstva, ki obravnava uničevalno delo sovražnikov samostojne Hrvatske. Promocije. Dne 30. januarja so bili na zagrebškem vseučilišču prom ovirani za doktorje medicine med drugimi: Bogdan Malinger. Ivan Pučnik, Ivo Rupena in Bogomir Vodnik. Sprejem zastopnikov tiska ▼ Zagrebu. Minister za ljudsko kulturo dr. Starčevič je ob navzočnosti zunanjega ministra dr Lorkoviča, diplomatskega zbora Ln višjih častnikov nemške, italijanske in hrvatske vojske sprejel zastopnike časopisja. V svojem nagovoru je minister Starčevič obravnaval dogodke na vzhodni fronti, posebno pa borbo pri Stalingradu, kjer so skupno prelivali kri evropski narodi. Stalingraj-skim junakom so izkazali čast z enominut-nim molkom. Nato je povzel besedo generalni poročnik Glaise v. Horstenau in poudaril, da je Nemčija svoj vojni potencijal tako stopnjevala, da so slabi trenutki borbe, v katerih središču stoji Stalingrad, že premagani. Zasilna bolnišnica v Zagrebu. Mestni odbor hrvatskega Rdečega križa v Zagrebu je storil potrebne korake, da otvori še eno bolnišnico, ki bo služila za sprejem ranjencev. Mestni župan dr. Ivan Werner je dal Rdečemu križu na razpolago šolske prostore v Krajiški ulici. Odbor se trudi zdaj z nabavo postelj in bolniške opreme Dve državni ortopedski delavnici. Na področju Nezavisne države Hrvatske sta dve državni ortopedski delavnici. Ena je v Zagrebu, druga pa v Trebinju. Slednja se bo te dni preselila v Sarajevo. Delavnica v Zagrebu bo delala za potrebe vojnih invalidov s področja Hrvatske in Slavonije s Hrvatskim Primorjem delavnica v Sarajevu pa za potrebe invalidov z ostalega državnega področja. Iz Srbije V hmbi proti boljševizaciff Evrope ChurchiHeve spletke so začele vzbujati tudi v angleški javnosti pomisleke Berlin, 9. febr V svojih komentarjih o položaju na vzhodnem bojišču opozarjajo nemški opazovalci med drugim zlasti na vtis. ki ga je nepričakovana moč rdeče vojske napra« vila na Angleže. Najnovejši propagandni po» javi in izjave politikov onkraj Rokavskega preliva kažejo, da začenja angleško javnost skrbeti možnost, da bi zmagoviti boljševizem zavladal v Evropi, ker bi to pomenilo uresničenje one likvidacije britanskega vpliva na evropski celini, ki bi za Anglijo pomenila, da jc izgubila vojno v Evropi, in kar je še hujše, da jo je premagal lastni zaveznik. Vodilni krogi se boje, da bi ta pesimizem mogel zapeljati narod v negotovost tako glede ciljev vojne kakor glede vojnega napora države. Zato angleška propaganda ne vztraja samo pri poudarjanju, da boljševiške nevarnosti za Evropo ni (Lord Beaverbrook ki je pred dnevi izrazil svoje veselje nad možnostjo sevjetizirane Evrope je po mnenju Berlina bolj eksponent ameriške kakor britanske politike), temveč skuša prikazati vse stvar ket zahrbtno nemško kretnjo, ki naj b; Anglijo ločila od Sovjetske zveze. V tem smislu moramo razumeti izjave, ki jih je podai neki angleški odposlanec v Moskvi tik pred svojo vrnitvijo v sovjetsko prestolnico, ko je trdil, da so vse te govorice le narodno«socialistične utvare in strašila, ki naj bi Angleže ločila od »sovjetskih prijateljev«. To utemeljevanje pa je preveč gorostasno. da bi bilo vredno zavračati ga Za dosego svo» je zmage se namreč Nemčija zanaša izključno le na svoje moči in na sile svojih zaveznikov in prijateljev. Špekulacija z morebitnimi ne» soglasji med nasprotniki ni nikdar prihajala zanjo v poštev. Nemčija prav dobro ve, da se bodo Angleži, Američani in Rusi nujno razumeli vse dotlej. dokler bo trajala vojna Ako pa bi se v primeru sovražne zmage zgodilo kar je napovedala neka londonska revija, da bi namreč bil konflikt med Anglosasi m boljševiki neizbežen, Nemčija prav dobro ve, da bi se to moglo zgoditi šele. ko bi bile sile Osi ▼ položaju, da bi ne bi mogle zase izvleči nobene koristi več. Zanimanje, s katerim zasledujejo v Berlinu politične odmeve dramatičnih razvojev vojne na vzhodnem bojišču, sloni izključno le na neovrgljivih ugotovitvah dejstev, ki jih je mogoče takole povzeti: Odkar je jasno, da je Sovjefska zveza neprimerno bolj močna, kakor so vsi. tudi Angleži, domnevah, in od« kar je nevarnost preboja vzhodnega bojišča pokazala, da se borba med Evropo in boljševizmom še ni odločila so v splošnem vojnem položaju nastopili novi elementi ki vplivajo na politična pričakovanja nasprotnikov in se otiražajo potem v njihovih strateških načrtih. »Frankfurter Zeitun2« podaja v tem po-tledu zelo natančno sliko. Dokler sta namreč bili Anglija in Rusija v veliki nevarnosti, da podležeta, je bil konflikt njunih interesov, ki ju loči, potisnjen v stran, danes pa se za Anglijo že kaže na obzorju vprašanje, kaj bi morala storiti, ako bi Sovjetska zveza dosegla večje uspehe, kakoT so se doslej zdeli mogoči. Anglija je torej špekulirala z močjo nemške vojske Bila je prepričana, da bo nemška vojska potisnila sovjetske sile daleč proč od Evrope. Seveda je pri tem obenem računala da bo to imelo za posledico odločilno oslabitev nemške vojne sposobnosti kar naj bi Anglo-sasom prej ali slej omogočilo vdor na evropsko celino. Ko pa so se nemške armade v verigi zmag polastile tako ogromnega ozem» Ija na vzhodu in se pomaknile tudi že proti Kavkazu so bili Angleži osupnjeni. kajti spo= znali so, da so se zrušile vse njihove špekulacije. Churchill je tedaj naglo tekel v Moskvo, da bi vzpodbudil Stalina, angleškemu narodu oa, ki se je že začel bati sovjetske kaDituia-cije, je zagotovil ob svojem povratku. da je sovjetski zaveznik trdno odločen nadaljevati borbo z vsemi svojimi silami. Ako bi se Churchill, kakcr so na to pred kratkim na-m.govali angleški listi podal v Moskvo sedaj, bi ne odšel tja zato. ker bi smatral kakor pred letom dni, da je sovjetski zaveznik preslaboten, temveč zato, ker bi menil, da je preveč močan. Medtem ko se Nemci ia s svojimi zavezniki trudi na vse načine da bi rešila Evropo pred boljševiško nevarnostjo in da bi preprečila, da bi jo Anglosasi pri izvr= sevanju tega odločilnega poslanstva napadli za hrbtom, se zdi na drugi strani, kakor da se Angleži vprašujejo, ali se z zvezo z boljše viki morda le niso spustili v preveč nevarno igro. Mogoče je. da Američanov Roosevelto-vega tipa prav nič ne briga ali postanejo Dardanele in Balkan sovjetske, ne moremo si pa misliti, da bi bil Churchill pripravljen odstopiti Rusom tudi te postojanke, ki so tako tradicionalnega pomena za britansko politiko. Zato se ne zdi izključeno, da so se ▼ Casablanci, ako so sklenili vdreti v južno-vzhodno Evropo, odločili za načrt, ki naj bi ji momogočil ubiti dve muhi naenkrat: zadeti Os in istočasno prehiteti sovjetske raz-širjevalne težnje. V to zvezo je vsekakor mogoče spraviti nujno potrebo razgovora s predsednikom turške republike, ki nedvomno diši po novem tonu v angleško-ruskih odno» sih. ne zdi se pa. da bi Churchillu njegovo poslanstvo uspelo, sicer pa bi izvedba takih operacij samo razkačila sovjetske oblastnike. (II Popolo di Trieste.) Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase! Up kojitiev vseu&l%k:h profesorjev in 'locentov. Predsednik vlade je na predlog ministra prosvete upokojil 34 profesorjev •n docentov beograjskega vseučjlšča in Sicer 9 na pravni, 13 na filozofski, 6 na bogoslovni, 5 na tehniški in 1 na poljedelski fakulteti. Upokojeni ravnatelj Osrednjega htgljen- skega zavoda v Beogradu. Predsednik vla~ de je na predlog min:stra za socialno politiko upokojil ravnatelja Osrednjega higi-jenskega zavoda v Beogradu dr. Bogoljuba Konstantinov' ča. Državni preračun Srbije v I. 1943. Minister za finance dr. Gjorgjevič je predložil vladi v odobrenje državni proračun za 1. 1943. Proračun izkazuje 8,480 milijonov dinarjev 'zdatkov, in sicer za državno upravo 5.480,265700 din, z c. samostojne drž. ustanove 2.999.834.300 din. V primeri s proračunem za L 1942 so izdatki povečan! za 3.480 milijona din. Dohodkov 'zkazuje proračun od državne uprave 4.269.368.777 dinarjev, od samostojnih drž. ustanov 4.210.631.343 din. Smrt odličnega rentgenol ga. Konec decembra so pokopali v Beogradu uglednega rentgenologa zdravn ka dr. Savo Jankov.-ča. Umrl je po 22 letih poklicnega dela v Beogradu kot žrtev svojega poklica. Kipar Simeon ROksandič umrl. V Beogradu je 13. januarja umrl v 69.1etu starosti znant k'par Simeon Roksandič, rodom iz Hrv. Banije. Po začetnih študijah v Glini je absolviral umetn ško-obrtno šolo v Budimpešti in akadenrjo umetnosti v Mo-nakovu. L. 1897. je bil postavljen za učitelja risanja najprej v Užicu, nato v Kra-gujevcu od 1. 1907. pa je na umetniško-obrtni šeli v Beogradu predaval o kiparstvu. Na različn'h razstavah, tudi v inozemstvu (Rim in London) je dosegel lepe uspehe. Najbolj znano njegovo delo »Ribič« stoji od 1. 1906 na Kalemegdanu. Srbski vojni ujetniki na povratku. V prvi polov;ci januarja so prispeli v Beograd trije specialni vlaki s srbskimi vojnimi ujetniki iz Nemčije; večinema so bolniki. S prvim vlakom jih je prispelo okrog 500, z drugim 403 (med njimi 17 častnikov), s tretjim pa 523 (70 častnikov ter 4:53 podčastnikov in vojakov). Nekateri so b'li poslani na svoje domove, večina pa jih je ostala v vojni bolnišnici. Potresi v Srbiji Beograjski sejzmoloSki zavod je 19. decembra ob 21.53 zabeležil kratek, a precej mečan potres 275 km južno cd Beograda. Potres so čutili v Nišu ln Leskovcu. Dne 29. decembra ob 4.41 so bili zopet zaznamovani po 4 sek. trajajo« potresni sunki skoz' 19 min., kojih epicenter je bil 650 km južno od Beograda. Steklarna v Arandjelovcu Je pričela % vlelorn. Dne 18. decembra je pričela z delom nova steklarna v Arandjelovcu, last Jovana Stefanoviča. Zaenkrat izdeluje samo litrske in pollitrske steklenice. Polna kapaciteta tovarne znaša okrog 5000 steklenic dnevno. Za prvi čas je zaposlenih v tovarn! okrog 50 delavcev. v Kranju načelnik Fran Gorjanc. mdustri-jec v Kranju, odbornik: Ciril Mohor, Andrej Ogrizek, Fran Ahačič in Bartolomej Plller). = Madžarsko-turškj trgovinski sporazum. Te dni je bil sklenjen med Madžarsko in Turčijo trgovinski sporazum, ki predvideva. da bo Turčija dobavila Madžarski oljnato semenje, surove kože. volno, bombaž, opij. azbest suha čreva in posušeno sadje, Madžarska pa bo dobavila Turčiji plošče z vezanega lesa. žeblje za čevlje, vrvice iz konoplje, papir, nekatere tkanine, porcelan, kaolin. kovinske pr-edmete, elektroteh-nitni material, števce za plin. elektriko in vodo, teiefor.e. električne motorje, kmetijske stroje, barve, kemikalije in zdravila. = Državni zakladni boni kot plačilno sredstvo v Bolgariji. Bolgarska vlada je lani v februarju izdala dve emisiji za-kladnih bonov. Da bi se plasiranje^ teh bonov olajšalo, je bilo med finančnim ministrstvom in gospodarskimi organizacijami dogovorjeno, da se v bodoče lahko vsaka vsota preko 200.000 levov do polovice izplača v zak'adnih borvh. S temi boni se lahko plačujejo hranilne vloge davki, klirinška dobroimetja. nakazila, tako da sedaj ti zakladni bon-' deloma nadomeščajo bankovce v prometu. = Pred novimi omejitvami pOtroSnJe premoga v Švici, šv ca je glede oskrbe ■ s premogom z maimj izjemami navezana i na uv z Premog uvaža sedaj v vojni skoraj izključno iz Nemčije. Nedavno so bila med Švico in Nemč^a nova trgovinska pogajanja. ki pa še njso dovedla do sporazuma in je zaradi tega nastop'io brezpogod-beno stanje. Na zasedanju predstavn'kcv kemične industrije v Baslu je šef sekcije za energijo m toploto v Bernu opozoril na nezadostno oskrbo Švice s premogom in na možnost nadaljnih cmej'tev v potrošnji = Ustan°vitev italijansko-nemfike petrolejsko družbe. Včeraj smo poročali, da je bila z udeležbo Madžarsko-italijanske banke v Budimpešti in italijanske petrolej ske družbe AGIP ustanovljena Pomurska pe-trolejska d. d., in sicer zaradi prevzema interesov Meljimurske petrclejske d. d. v Zagrebu na področju Madžarske (v Medji-murju). Sedaj poročajo iz Budimpešte, da je bila kmalu zatem ustanovljena še Itali-jansko-nemška pomurska industri a mineralnega olja s sedežem v Budimpešti (glavnica 2.2 milijona pengov). Ta družba bo prevzela izvrševanje koncesijsk h pravic, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe, ld je že sklenjena med madžarsko lrža.vo in Pomursko petrolejsko d. d. glede izkoriščanja ležišč mineralnega olja v Medjimurju. Pri novoustanovljeni italijansko-nen ški družbi je udeležen nemški konzorcij VVintershall preko Madžarsko nemške petrolejske dražbe »Manat« v Budimpešti s 60°,o in italijanska peterolejska družba Agip v Rimu (Acienda Generale Italiana Petroli) s 40'V V upravi roove iružbe so trije zastopniki nemške skupine ln trije zastopniki italijanske družbe Agip. Prav tako sta v nadzorstvu po dva zastopnika nemške in italijanske skupine. = Nov italijansko-bolgarski gospodarski sporazum. Bolgarsko finančno ministrstvo ie odposlalo v Italijo delegacijo zaradi končne sklenitve posebnega gospodarskega sporazuma, ki predvideva med drugim dobavo 60 milijonov škateljc vžigalic za potrebo Bolgarije. = Institut za goj'tev oljk. V Rimu je bil ustanovljen institut za gojitev oljk na področju Sredozemskega morja. Naloga instituta je. da z znastvene in tehnične strani proučuje vprašanja, k; so v zvezi z gojitvijo oljk v vseh sredozemskih deže- ________ lah in stopiti v stik z ustrezajočimi ustano- \ premoga (civilna "potrošnja premoga je že vami drugih dežeL Za predsednika insti tuta je bil postavljen nacionalni svetnik grof Pavonelli. = Povečana trgovinska 1 zmenka va Španije z Italijo. Iz uradnih španskih podatkov je razvidno, da se je lani povečala trgovinska izmenjava Španije z Nemčijo in Italijo, medtem ko je nazadoval promet z Anglijo in Zedinjenim; državami Španski uvoz iz Nemčije se je povzpel na 47.8 milijona pezet (prejšnje leto 17-8), uvoz iz Italije pa na 11.1 milijona pezet (9.4), medtem ko se je zmanjšal uvoz iz Anglije na 17.1 (8.1) in iz Zedinjenih držav na 13.0 (15.1) milijona pezet. Uvoz iz Argentine je popustil na 35.0 (41.5) milijona pezet Pri španskem izvozu je Nemčija nadalje na prvem mestu in je Španija zvozila v Nemčijo za 73.7 milijona pezet (92.2) Izvoz v Italijo je znašal 25.3 milijona pezet (18 6). Povečal se je tudi izvoz v Francijo na 26.2 milijona pezet (8.8). medtem ko je izvoz v Zedinjene države nazadoval na 14.1 (24.2) milijona pezet = Ureditev zasebne gradbene delavnosti v Nemčiji. Kakor je znano, obstoja v Nemčiji že od 16 februarja 1940 splošna gradbena prepoved, ki predvideva le izjeme za nujno potrebne gradnje Po novi odredbi generalnega pooblaščenca za gradbeno stroko, ki je stopila v veljavo 1. t m., so bili predpisi, ki se nanašajo na gradbeno prepoved, deloma spremenjeni, zlasti v pogledu pospešenja postopka za izjemno gradbeno dovoljenje. Odslej je postopanje za gradbeno policijsko dovoljenje in za dovolitev izjeme od splošne prepoved- združeno. Gradbena policijska oblast lahko izdaja dovoljenje za manjše gradnje do 5000 mark, kolikor se pr' tem ne uporablja gradbeni materiial, čigar potrošnja ie omejena, in kolikor je rešeno vprašanje delovnih moči. V ostalih primerih dostavi gradbena policijska oblast predlog pristojnemu pooblaščencu državnega ministrstva za vojno proizvodnjo. Ta postopek je predviden tudi za vsa nujno potrebna obnovitvena dela in tudi za dela, ki so potrebna, da se nujno popravi škoda, nastala pri letalskih napadih. = Preosnova nemške industrije zdravil. Nemška farmacevtska industrija je zavzemala pred sedanjo vojno v svetovni trgovini vodilno vlogo, saj je oskrbovala eno tretjino svetovnega trga in je znašala vrednost izvoza v inozemstvo preko 120 milijonov mark. Ta industrija ima zaradi tega znatne kapacitetne rezerve, in lahko sedaj v celoti oskrbuje potrebo vojske in civilnega prebivalstva ter ostalih evropskih držav. V zadnjem času so izvedli potrebno racionalizacijo tudi v tej stroki. Farma- skrčena na eno četrtino normalne potrošnje) Po podatkih ki so bili 'znešeni na baselskem zasedanju je znašal švicarski uvoz premoga leta 1910. 2.7 milijona ton (normalna uvozna potreba je znašala pred vojno 3.3 mi!:jona ton), v letu 194k. je uvoz padel na 2.2 milijona ton, lani pa na 1.9 milijona ton. Nazadovanje uvoza je deloma pripisati vremenskim vplivom v rečnem prometu in preobremenjenosti nemških železnic za vojne svrhe. Prodaja kovin v Bolgariji ped tlržavnfsn naiizsrstvain Sofija, 6 febr s. Vladni odlok uvaja po-višek davkov na prodajo številnih predmetov. ki znaša 20 do 100 odstotkov. Vlada je nadalje odredila blokiranje vseh kovin in postavila trgovino ž njimi pod državno nadzorstvo. Nakupi in prodaje tc-h kovin bodo mogoči samo s posebnim dovoljenjem. ki ga bo izdajalo od primera do primera trgovinsko min'strstvo. Blokirale se niso samo dragocene kovine, vendar pa so na njihovo prodajo uvedli visok davek. GLEDALIŠČE 17.30: »Deseti D R A M A Sreda. 10. februarja, ob brat.« Red Sreda. Četrtek, 11. februarja, ob 17.30: »Mirando-lina.c Premiera Red Premierski. Petek, 12. februarja: Zaprto. * Jurčič-Golia: »Deveti brat«. Dramatiza-j cija romana v 16 slikah. Osebe: Benjamin ! — Bratina. graščakin.ia — Gabrijetčičeva, j Manica — Levarjeva Dolef — Lipah. Pi-I škav — Peček. Marijan — Verdonik, Mar-! tinek Spak — M Skrbinšek. Kvas — Dre-' novec. Krjavelj — Cesar, Dražar — Raztresen, Krivčevi: Plut. Pol. Juvanova, San-cinova, sodnik — Nakerst zdravnik — Košuta. Lektorica — Kraljeva. Rež ser: prof. O. Sest. scenograf: inž. E. Franz. Carlo Goldoni: »Mirandolina«. Komedija v treh dejanjih Dejanje se godi za časa rokokoja v Firenzi, v Mirandolinin: krčmi. Osebe: Mirandolina — Danilova, vitez Ri-Dafretta — Jan. markiz Forjipopoli — Gregorin. grof Albalorita — Verdonik. Hcr-tenzija in Dejanira igralki — Gabrijelči-! čeva in Vida Juvanova. Fabrizio. prvi na. ; takar — Gorinšek. Pirr0 Podsoršek, Santo ; _ Bened'čič Režiser: Jože Kovic, sceno- cevtska podjetja v Nemčiji so prej izdelo- i vala okrog 50.000 zdravilnih specialitet. od j katerih pa s0 v večjem obsegu uporabljali ! Sreda. 10 februarja, ob 17.: le 20.000. To raznolikost zdravil v vojni ni biLo mogoče obdržati, zato je bilo število specialitet ki se izdelujejo, omejeno, in si graf: Lnž. E. Franz. OPERA Travi ata. Izven. Gostovanje člana rimske Kraljeve Opere, baritonista Cuseppa Taddeia, Cene od 40 lir navzdol cer v sodelovanju med zdravstveno oblastjo . Četrtek. 11 februarja, ob 17.: Thais. Izven. n 11 n Mm ?! intiTun i »muitu m ii m 'p*m.' mUUtuU 111) in nemško državno organizacijo za kemijo. Zdravila, ki se nadalje izdelujejo, so izbrala zdravstvena oblastva, pri čemer je s stališča razpoložljivih surovin sodelovala državna organizacija za kem;jo. Ta preosnova je že docela izvršena in je pokazala vidne uspehe, saj je omogočila, da se je navzlic vojnim težkočam prodaja zdravil od izbruha vojne podvojila. Dirigiranje ootrošnje Se vrši deloma pri proizvajalcu, deloma pri grosistih. za določene proizvode oa pri potrošniku samem. Tako se prodaja na pr;mer »insulin« le na odrezke posebne izkaznice ki jo dobe bolniki, ki trpe zaradi sladkorne bolezni Pri mnogih zdravilih ie zabrisana meja med zdravilom, okrep. iilom in lagodilom. Potrošnja takih zdravil ie sedaj omejena na področje, kjer služi izključno kot zdravilo. Izdam so bili tudi ukrepi proti razvadi zauživanja tablet. — Prepoved prodaje luksuznih predmetov ▼ Bolgariji. Bolgarsko finančno ministrstvo je s takojšnjo veljavnostjo v vsej deželi prepovedailo prodajo luksuznih predmetov, med katere spadajo preproge, 11-nolej, luksuzni dežniki, potovalne tn lovske potrebščine lz tekstilnega blaga, razni predmeti lz usnja in gumija, okrasni predmeti, ure in razni optični predmeti. Vse tvrdke morajo takoj prijaviti zaloge tega blaga. = Iz gorenjskega zadružnega registra. Vpisana je bila Mlekarska zadruga Kranj, ki je zaenkrat pod komisančnim vodstvom. Posle komisarja vodi Anton Scheitle. mlekarski strokovnjak Nadalje je bila vpisana Posojilnica v Smartnu pri Litiji (načelnik Ernst Kren. odbornik' Ivan Hostnik. Alojz Stermann, Ivan Maček in inž. Leo Gusei). Končno je bila vpisana Posojilnica Cene od 28 lir navzdol. Petek. 12. februarja, ob 17.: Zemlja smehljaja. Opereta Red A. Sobota. 13 februarja, ob 17.: Seviljski brivec. Izven Gostovanje člana rimske Kraljeve Opere, baritoniista Giusepp« Taddeia. Cene od 40 lir navzdol. * Zaradi obolelosti Sonje Ivaneičeve je bila potrebna nenadna izprememba opernega repertoarja za bodoče dni. Namesto Šiviljskega brvca z gostom Taddeiem. ki je bil napovedan za sredo, bodo peli »Traviato«, v kateri bo gostoval član rimske Kraljeve Opere baritonist Giuseppe Taddai v vlogi očeta Germonta. Violetto bo pela Vidali-jeva, Alfreda — Čuden. Ostala zasedba bo običajna Predstava »Seviljskega brivca« s Taddeiem bo v soboto izven abonmaja Opozarjamo tudi na spremembo v četrtek in petek. Vstopnice, kupljene za »Seviljskega brivca« (za sredo 10. t. m.) veljajo za »Travia. to« za isti dan. Gost Giuseppe Taddei. član rimske Kraljeve Opere, bo pel v »Traviati« partijo očeta Germonta. » Uprava Državnega gledališča sporoča: Predprodaja vstcpnic za operne in dramske predstave je vedno v opernem gledal'šču. Blagajna posluje vsak dan od 10-30 do 12.30 in od 16 do 18. Za predstave za abonma so vstopnice v predaji vedno dan pred jredstavo za predstave izven aben-mana ob nedeljah aH med tednom pa 2 dnj pred predstavo V Drami posluje blagajna samo pol ure pred pričetkom vsake predstave in nima predprodaje. KULTURNE PREGLED Koncert čeiista Antona Janigra V naši k^ncertnj Kronik" so aolist čni nastop, čeliatov redek po.,av, ki si mora šele pridob vati obč nstvo. Vzlic temu se je pokazalo za koncert čeiista Ant. Jan,-gra v p:nedeljek v veliki filharmcnični dvorani razve..eij vo zanimanje. Glasbena M t ca je s prired tvijo tega koncerta predstavila našemu občinstvu m.adega v:r-tucza. ki zasluži kot umetnik vso pozornost. Velik aplavz, ki ga je b 1 deležen po vsaki točki zva:anega sporeda in posebaj še ob koncu prireditve, je preko vseh ko-n-vencicnalncst; zgovorno pričeval o tem, da je čeiist Jan gro do kia„a prepričal in s svojo zrelo umetnostjo navdušil ljub jansko ck nstvc. Spored, ki ga je izvsjal umetnik iz Za-gi'G'oa na ponedeljskem koncertu, se jfc na_ k liko razločeval od napovedanega. Izostale so v^e kra.še točke drugega dela (Brero, Ratel, Nin, Chopin. DImcu), to pa zarad-ovir š pait.turanv. Namest; teh točk je grat Jan;gro Bachovo sanito za čelo v treh stavkih poleg Nardini^evega Adag a. Guej.r niievoga Allegra, Lccatellijeve Sonate in Haydnovega Koncerta v d-duru. Tako podanemu sporedu so vt snili p gla-vitn iffl^čaj tr je skladatelji: Bach, Locz-telli in Haydn. Te tri sonatne skladbe se stilno močilo razločujejo, zato je viriu~z tem bolj pokazal svoje kvalitete, saj je stavil n. pr. arhitekt, nsko strog', v vsakem oziru zahtevn Bach vse drugačne zahteve kakor n. pr. Haydn s svojo ljubeznivo, jasno in vseskozi lirično muziko. Janigro je v vseh teh skladbah pokazal poleg izčrpne 'nterpretacije in trdno izšolane tehnike lahkotno vgran.st. Polni in vendar f no nians rani ton' njegovega instrumenta so b li znak brezpogojnega obvladovanja vseh zvočnih možnosti. Med drugimi je zlasti Haydn pričal o močm čustveni barvi virtuozovega igranja in je zato _ z nj m zagrabil najbolj neposredno in na široko. Spremljevanje čeiista Jan'gra je prevzel v zadnjem trenutku naa domači pianist doc. Marijan Lipovšek. Izvrši] ga je s tistim polnim umevanjem in umetniško tankočutne st jo, ki odlikuje vse njeg . ve podobne nastope ter je zlasti v Hayd-novl skladbi, kjer je pianističm delež dokaj oblen, bistveno prispeval k velikemu uspehu Janigrovega koncerta. Zagrebški umetnik je ob dolgotrajnem aplavzu občmatva prejel šopek cvetja s hrvatskim trakom, dar tukajšnje hrvatske kolonije, »Planinski Vestnik" v nirvesn letniku Izšla je 1.—i- številka glasila Slovenskega planinskega društva »Planinski Vest-i tik«. Casoois nadaljuje v redakciji dr. Amošta Brile ja tradicije našega alpinizma in njegove literature, ki se je prav pod vplivom tega časopisa in v njegovin, že številnih letnikih lepo razvijala m dobivala uvaževanja vredno višino. Vzlic zmanjšanemu obsegu zaradi vojnih razmer skuša PV vztrajati na doseženi vsebinski višini. . Pavel K u n a v e r priobčuje v tem zvezku, ki ga začenja J ust i no v a silhueta, dvogovor »Hvala goram«. Daleč so sedaj planine, pravi, a kako drage so nam, kako topla so čustva, ki nam vstajalo ob spominu nanje, kak0 bogato se nam je izplačal ves trud pri vzpenjanju nanje." kako globoki so bili vtisi, da so se tako silni, tako prečiščeni, tako neizmerno prijetni ohranili do danes, lajšajoč nam življenje... Razgovor med prijateljema se tiče smisla in lepote planinstva, njegovega efčnega in vzgojnega vpliva, ter se končuje s sklepom: »in po vojni prva pot na gore!« — Tudi ta članek kaže,^ da je planinstvo ohranilo pri nas svoj že tradicionalni kult. Slavko P e r š i č je prispeval daljši članek »Catinaccio in stolpi Vajolet«, v katerem opisuje vzpon na te dolomitske vrhove. Članek je opremljen z dvema fotografskima posnetkoma in z dvema risbama arh. Kopača. A Budnar-Lipoglavšek po-jasnuje v članku »Krvavordeča jezerca in mlake v planinah« s prirodopisnega stališča pojav, ki je zamikal že marsikaterega planinca, a si ga ni znal razložiti Ta vodna barva, ki jo imenujejo vodni cvet, prihaja od hematokroma. služečega krvavordeči lepočnici kot ščit proti intenzivna visokoalpski svetlobi, ter zopet pričuje o zmiselni ureditvi prirode. Gregor Skalar je prspeval leposlovno izoblikovano, izpovedno-razpoloženj-sko p'aninsko črtico »Boleči prividi«. Iz spisov znamenitega avtorja »Zgodbe o St. Michelu« Axela M e n t h e j a je prevedena proga »Mont Blanc, kralj nad goram:««. V njem opisuje švedski zdravnik.. prebivalec Caprija in zavzeti prijatelj Italije, na svoj posebni način, ki ga * poznamo iz njegovega poglav:tnega spisa. vzpon na Mont Blanc Arh. Kopač je opremil članek s celostransko risbo Viktor Pirnat je s člankom »Z!beTka Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih i prispeval zanimiv donesek k literarni biografiji Janeza Trdine, omenjajoč predvsem njegove stike z graščakom Rude-žem in njegov vpliv na postanek Trdinovara najbolj samosvoiega in najpomembnejšega prispevka v slovensko pripovedno slovstvo. Iz literarne zapušč"'ne pesnika Silvina Srrdenka — dr Alojzija M e r h a r j a je obiavljen prispevek »Žalostna gora pri Preseriu« Pisec opisuje pot k tej romarski cerkvi ni en o notranjost in prelepi razgled ki se odo'ra z vrha Žalostne gore na vso široko okolico — V naibMžio okolico našega mesta pa nas vodi V/Cestrov) čla^pk »Kredarica — Š:š»nski vrh (427 m) — Večna not«, ki kaže. da lahko tud: sprehajalec užMe nekaj narave, če si v zoženem prostoru izbere to pot. obulflinčo s svojim značniem spomine na številna in nenr>7nbna planinska pota. V Obzomiku je izšel krajši članek o petdesetletnici Slovenskega p-an:nskega društva. Viktor Petkovšek ie prispeval npkroV.f? nrim^on^fema Ferdinandu s»idlu lp A^^nru PavTnu dr A. B r i - 1 e j Sp ST>om:r>iq n^Vni .TnnP'8 G^e^nrina in cr7r>a*i'ip dr E. Pajn,iča ob njegovi sedemdo^etletn:ci. ^ li+prarn' ip nr^oV^pv Gnr»- COtir+nve naUTirli vprlnn noVp VT^tp dogodek. O eri Va^ti, v nrpiSnvh čas"h nM' 'n «*r»TT«—?ii r-irprpi nrpd podelitvijo in še bolj potem, ko je bil Kronika * Minister Tiengo Je obiskal prostore milanskega fašija. Novoimenovani minister za korporacije Tiengo je obiskal te dni prostore milanskega fašija, kjer je bil sprejet od Zveznega tajnika, podtajnika in drugih fašističnih hierarhov. Minister je položil šopek rož na sakrarij padlih za fašistično revolucijo. * Bari sedež za državne izpite v kirurški stroki. Minister za ljudsko vzgojo v R mu je dne 4. februarja izdal odlok, ki določa Kr. univerzo v Bariju kot sedež za izpite, kjer bodo polagali državne skušnje zdravniki iz kirurške stroke. * Predavanje o italijanskem novinarstvu. Profesor Kr. univerze v Rimu Fran-cesco Fattorelio je na povabilo dunajskega novinarskega društva predaval o novinarstvu v politični zgodovini Italije. Prof. Fattorello je strokovnjak v svojem poklicu V tem svojstvu je obiskal znanstvene zavode za novinarstvo na Dunaju, v Monakovem. v L:oskem in v Berlinu. * Smrt viteza železnega križa. V bojih na zapadnem Kavkazu je našel smrt stotnik Karel B-ock, poveljnik bataljona v nekem grenadirskem polku, odlikovan z viteškim križcem železnega križa. * Dar fašistov novor°jencem. Zveza ženskih fašijev v Rimu je sklenila podariti hčerkam bojevnikov, ki so se narodile istega dne kakor princesa Beatrice, posteljico in opremo za novorojenca. * Italijanski film o Napoleonu. V Italiji so pravkar dovršili dela za film iz življenja Napoleona I. Naslov filma se bo imenoval »Napoleon na Sv. Heleni«. Film je pripravil član italijanske Akademije Renato Simoni, naslovno vlogo pa igra Rug-gero Ruggeri. * Spominski kamen za padle junake. V nedeljo 7. februarja so v Milanu odkrili spominski kamen predsedniku milanskih fašijev Canceliereu, ki je umrl pred desetimi leti. Pozneje bodo postavili še spominski kamen, v katerega bodo vrezana imena padlih fašističnih bojevnikov skupine »Volta-Cozi«. * 20 letnica »Popola di Brescia«. Dne 22. januarja letošnjega leta je obhajal »Po-polo di Brescia«, prvi list fašistične revolucije v brescijski provinci, 20 letnico svojega obstoja. »Popolo di Brescia« koraka še danes na čelu vsega fašističnega tiska v imenovani provinci. * »Valkira« v gledališču Verdi v Triestu. V Triestu bodo imeli te dni predstavo Wag-nerjeve »Valkire«, ki bo v znamenju kulturnega sodelovanja med Nemčijo in Italijo. Operno predstavo bo vodil kapelnik Giuseppe del Campo, v glavnih vlogah pa bodo nastopali pevka Maria Benedetti ter Romeo Morisani. Benedettijeva bo pela vlogo Fricke, Morisani pa vlogo Hundinga. Predstava bo dvojezična. Sodelovala bo tudi madžarska pevka Ela de Nemethy v vlogi Brunhilde, dočim bo Sieglindo pela mannheimska rojakinja Liselotta Thoma-miiller, članica državnega gledališča v Bremenu, Siegmunda bo pel komami pevec Horst VVolf, Wotana pa junašKi bariton Edmond Koch. Nad polovica prelstavite-Ijev glavnih vlog v »Valklri« bo pela v nemškem jeziku, ostali pa v italijanščini. * Italijanski invalidi in nemški vojaki gostje založbe Ricordi v Milanu. Milanska glasbena založba Ricordi je te dni povabila na obed večje število domačih invalidov in pripadnikov nemške vojske. Obeda se je udeležil tuli nar. sv. Malussrdi, zaupnik milanskega fašija TonoJi, v imenu tvrdke Tito Ricordi, za Nemce pa neki oficir. Vsd ti so tudi govorili in poveličevali junašlca dejanja vojokov osi na bojiščih. Po obedu so bili invalidi in ostali obdarovani. * Obedi za milansko prebivalstvo. V Milanu imajo 29 ljudskih obednic, razdeljenih po vsem mestnem ozemlju, kjsr prejemajo dnevno topel obed manj imoviti sloji milanskega prebivalstva. Te dni je obiskal vse te lokale milanski župan senator Galarati Sootti v spremstvu predsednice ženskih fašijev grofice Cigale ln drugih funkcionarjev. Komisija je ugotovila, da je hrana v teh obednicah prvovrstna. Milanska mestna občina ima tudi obednice za svoje uradništvo, kjer dobivajo uradniki toplo hrano v jutranjih, opoldanskih in večernih urah. * Novi ukrepi za prodpjanje tobačnih izdelkov. Generalna direkcija monopolov v Rimu je izdala pristojnim oblastvom nove-napotke za prodajo tobačnih izde'kov. V posebni okrožnici so h'li trafikanti opozorjeni, da je treba • o čnin izdelkov enakomerno porazdeliti na vse dneve prodaje v tednu. V glavnem se bo vršilo prodajanje od 8 do 14. ure. Zaenkrat še niso bile določene dnevne kol5čine proda- je, po potrebi pa bodo oMartt po tem ukrepu. • Nagrade za peko dobrega kraka* T Milanu so pokrenili akcijo sa peko čim boljšega kruha. Razpisali io natečaj, fa predvideva več nagrad za najboljši kruh. Nagrade v znesku 10.000 lir, 6000 lir. 4000 lir. 3000 lir in 2000 lir bodo z odgovarjajočimi diplomami podeljene tistim pekovskim tvrdkam, ki bodo z vzorci dokazale, da peko kruh iz najboljše motne mešanice. Nagrad ne bodo deležna samo pekovska podjetja, ampak tudi pekovski pomočniki. Tudi zanje je predvidenih pet nagrad, in sicer v znesku 10.000, 6000, 4000. 3000 in 2000 lir. V mnogih italijaiv-skih mestih, na primer v Firenzi in ▼ Bergamu imajo posebne komisije, ki stalno preizkušajo kvaliteto kruha ter bedijo s svojimi ukrepi nad zdravjem prebivalstva. • Dve mladenki v plamen'h. Pri lekarni Federighi v Benetkah je nastal te dni požar, ki je dve uri vznemirjal soseščino. Dve mladenki, 20-letna Elena Minetto in 15-letna Anita Tentazzo sta nesli v lekarno posodo s 301 neke tekočine. Posoda jima je padla iz rok, tekočina se je razlila po tleh, kmalu nato pa je nastala eksplozija zaradi plina. Ogenj je objel obe dekleti, ki sta začeli v paničnem strahu klicati na pomoč. Plameni so zajeli ves lekarniški laboratorij ter so v njem povzročili velikansko škodo. Mladenki sta dobil? hude opekline ter so ju morali odpeljati v bolnišnico. • Smrt v avtomobilski garaži, v Milanu je zatekla nenadna smrt 44-letnega Maria Montija, šoferja pri "#rdk-' Job. Monti je pripravil gazogen. s katerim je hotel pognati avtomobil. Pri zgorevanju oglja pa so nastali strupeni plini, zaradi katerih se je mož zadušil. Ko so ga našli, je bilo njegovo stanje že popolnoma brezupno. • Zlatniki v stari skrlnji. 24-letna An-giolina Adami iz Vianija pri Mantovi je imela že del j časa v svojem stanovanju skrinjo, ki je stala v kotu, odkar je pomnila. Nihče se ni skrinje dotaknil, potiskali so jo iz kota v kot in šele zdaj, ko se mlada žena čuti mater, se je domišlja, da bi bilo dobro skrinjo porabiti za zibelko. Ko jo je praznila, je doživela prijetno iznenadenje. Iz skrinje se je vsulo večje število napoleondorov in zlatnikov s podobo nekdanje avstrijske cesarice Elizabete. • Nepoštena služkinja. Prof. dr. Angelo Brignatelli iz Pavie je prijavil ob'?stl, da je izginilo iz njegove b'agajne 22 000 lir, katerih ni mogel ukrasti nihče drugi kakor služkinja Ana Rizzi, ki je služ'la pri njem osem let ter se je nedavno omožila. V blagajno je bilo vlomlieno s ponarejeni-nim ključem. Rizzijeva ie tatvino priznala ter je bila obsojena na tri in pol leta ječe in na 4000 lir globe. Povrniti mora tudi vso škodo. • Svetovno znana in najbolje doumMiva je jezikovna šola Linguaphone na ploščah. Priporočljiva je za samouke ali kot vel:k pripomeček za prav:lno izgovarjavo. Samo še nekaj izvodov za 'talijanski in angleški jezik ;ma tvrdka »Everest«, Prešernova 44, Ljubljana. IZ LJUBLJANE u— Diplomiran je bil na pravni fakulteti v Ljubljani gospod L e i t g e b Vladimir iz Novega mesta, čestitamo! u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce pekevsk' mojster g. Anten Mlrtfč. Za njim žaluje številen krog sor.dn kov. K večnemu počitku bodo dragega rajnkega spremili v sredo ob pol 15. iz kapel ce sv. Andreja na 2aloh na pckpališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem Izrekamo naše iskreno sožalje! u— Za obletnico smrti dr. Jana Šterba-Bohm bo maša zadušnica 11. t. m. ob po! 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marije pomagaj. u— Pianistka Ljudmila Dernovškova, ki bo koncertirala v petek 12. t., m., je profesorica klavirj^ na ?oli Glasbene Matice in bo to njen drugi koncertni nastop v naši sredi. Umetnica je doma iz Dvura Kralove (češka) in poteka iz zelo muzikalne rodbine. Njeni starši imajo v njenem rodnem mestu priznano, izvrstno klavirsko šolo Po prvem pouku doma, je obiskovala umetnica srednjo in mojstrsko šolo znamenitega češkega konservatorija v Pragi Nato je z lepimi uspehi prirejala koncerte v raznih čeških mestih in tudi v Pragi odkar pa se je preselila k nam, je delovala v Novem mestu in v Ljubljani. Nien prvi koncertni nastop v naši sredini ie bil decembra 1941. leta. Drugi bo. kakor rečeno, v petek 12. t. m. v mali filharmcnični iilliP* ... ' 4MM m- y - »r. Mas itallanl ln aoetai nel Medltemaeo: M appnmfeam le bombe « Italijanski MAS krttarijo po Sredozemlju: pripravljajo m globinske bomb« znan Goncourtov lavreat. Goncourtova akademija šteje samo deset članov ln nje res izbrano članstvo ni n č manjša odlika kakor sedež med nesmrtniki v Academie Francaise. Nedavno je bila podeliena naerrada za leto 1942. Sredi težkoč vojnega časa, ob prilagojevanju Francozov novemu stanju stvari, je še vedno dovolj zanimanja za take literarne pojave. Zato so listi že nekaj časa ugibali, katero izmed novih del bodo Goncourtovi akademiki odlikovali s svojo nagrado. Akademija šteje sedaj samo devet članov; eno mesto je nezasedeno. Zbralo se jih je vseh devet pri skromni južini. ki je nadomestila nekoč opulentne obede akademikov, o katerih ni treba dvomiti, da so dojemljivi tudi za gastronom'čne užitke. Nato se je začelo glasovanje. Sedem glasov je bilo oddanih za Marca Bernarda z njegovo knjigo »Pareils a des enfants«, oo 1 glas pa za knjigi: Germaine Baumont, »Du cote d'ou viendra le jour« in Rebatet, »Les Decombres«. Zmagovalec je bil potemtakem malo znani Mare Bernard. Novi Goncourtov lavreat biva v zelo siromašnih razmerah v Nimesu. Je, kakor toliki drugi današnji pisatelji, »self-mademan«. Rodil se je leta 1900. in se je bil moral od 13. leta sam preživljati. Izučil se je slaščičarstva, bil pa ie pozneje zaposlen kot delavec pri razl;čnem delu, nastavljen na železnici kot razkladač in rokodelec, hotel pa se je tudi posvetiti igralstvu in je v Marseillu obiskoval tečaj na konservatoriju Spoznal je dodobra tudi gorje brezposelnosti. O svojem izobraževanju je dejal: »Nedvomno sem si bil moral sam pridobiti potrebno kulturo, prebiti v javn'h knjižnicah čas. kar mi ga je ostalo po delu v delavnicah ter si ga pritrgati na svojem prostem času in celo spanju.« Leta 1928. je Bernard poslal »Nouvelle Revue Francaise« svoj roman »Z.g-Zag«. Rokopis je bil sprejet. Poslej je izdal več knjig (»pu Secours«. »Anny«, »Rencontre«. »Les Exi!e?«). Izmed teh je »Anny« dobila leta 1934. Prix Interallie. Bernarda odlikuje fin literarni okus. Začel je pisati pod vplivom Rim-bauda. pozneje se je najbolj navduš'1 za »Ulysse« Irca Jamesa Joyca, izmed francoskih avtorjev pa posebno ceni Gida in Paula Valčrvja. Podelitev Goncourtove nagrade je nadarjenemu selfmademanu prinesla literarno slavo in verjetnost boljšega življenja. Njegova nagrajena knjigj, avtobiografski roman »Pareils a des enfants«. bo takoj izšla v novi izdaji in v nakladi 40.000 izvodov, kar že sžmo pomeni veliko »hausse« pisateljevih prejemkov. Tako so člani Goncourtove akademije zopet storili dobro delo, ko so povzdignili malo znanega pisatelja in olajšali razmah njegovega talenta. »Ribfi&teca romanticaki bo prina5a'a samo mojstrska dola starejših pisateljev, je začela izhajati pri Mondadoriju Izdelan je program za prvo serijo petdesetih knjig- Doslej so izšile knjiga: Mu^gor. »Življenje bohemov«; A. F. Prevost, »Zgodba o Ma-notn Lcscaut in dii Grieuxu« ter W Goethe. »Gledali-ko poslanstvo Vilhema Mestna« Prevajalci teh treh knjig so: Alfredo Pan-zimi, Ada Negri in Siilvio Benco. Nove italijanske skladbe Beneriki skladatelj Sante Zanom. znan po svoji skladb' »Sveta Katarina Siensika«. je pravkar dovršil tride j antiko opero »Časa grande delle Sora'a«. Franccsco Ghedmi pr"e novo opero »Bakhantinje« na besedilo libretista Pinelll-ja, Ennio Porrino pa* komponara nov baict dvorani. Igrala bo dela: Martinucdja, De Falla, Suka, Chopina ln Liszta. Predpro-daja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— VIII. simfonični koncert letošnje sezone se bo vršil prihodnji ponedeljek, dne 15. t. m. ob pol 7. uri v veliki union-ski dvorani. Tudi ta koncert bo vodil naš odlični dirigent g. Mario šijanec. Kot solist bo sodeloval pianist Bojan Adamič. Na sporedu so dela naslednjih skladateljev: VVeber, Liszt, Puccini, Fibich, De V-icheli in Čajkovski. Občinstvo opozarjamo, da smo morali zvišati ceno pri posameznih sedežih za 1 liro, ker so porasli stroški, ki so združeni s posameznimi koncerti, oo začetku sezone je štel simfonični orkester 53 članov danes pa jih nastopa 66 do 68. Tudi nekatere drugi izdatki so v zadnjem času porastli, zato mislimo, da je povišek 1 lire upravičen. Predprodaja za ta kon-ccrt se bo začela jutri v četrtek dopoldne v knjigarni Glasbene Matice. u_ Ne odlašajte, da ne bo prepozno! Prinesite takoj stare gramofonske plošče, ki j:h nameravate prodati, ker jih tvrdka »Everest«, Prešernova 44, kupuje za dopolnitev zadnjega vagona samo še 8 dni! Plača 2 l'ri in p:l za komad! u— Dijaki, ki se vozijo z vlakom, ln oni, ki morajo čakati na popoldanski vlak zaradi oddaljenosti, lahko vmesni čas koristno prebijejo od opoldne dalje na toplem, kjer jim nudijo diplomirani filozofi tudi nadzorstvo in pomoč pri učenju za malenkostno odškodnino. Prijave dnevno od danes dalje. Naslov: Novi (TurjaAki) trg št. 5/ni. Instrukcije. u— prispela je nova pošiljka, gramofonskih plošč. Vabljeni ljubitelj' moderne glasbe na ploščah. Pohitite, dekler je lepa izbira! u— Predrzen vlom sredi Ljubljane. Od sob te zvečer na ponedeljek so vdrli predrzni vlomilci skez" vrata v poslovne prostore tvrdke Metalia, ki _e nahaja na dvorišču gostilne pri »Levu« nasproti Delavskega doma. Vlom li so v m!ze ter odnesli približno 1700 lir denarja, zlato damsko uro s kamnom, nekaj srebrnih moških ur, več vrst polnilnih peres, 2 veliki rjavi aktovki dragocen modem fotoaparat, pozlačena'cčala, 15 kg orginalnega c;na (kositra) v bloku in pal!cah. usnjate rokavice, več komadov toaletnega mila, nekaj sto boljših cigaret, tobaka ter 3 srebrne dozs, 2 zlata medaljona, pribl žno 500 g odpadkov srebra in zlata in drugo. Pobasali so iz p ssrne tudi steklen'co žganja ln se nato komodno gostili v delavnic pri prižgan sveči. Povzročena škoda znaša preko 20.000 lir- u_ Tvrdka »Everest*, Prešernova 44, 'ma od raznih vod lnih t; vam še iz prvovrstnega materiala izdelane harmonike, ki jih prodaja v reklamne svrhe po konkurenčno n zki ceni. Ogled brezobvezen! Z Ckreniskega Na vzhodni fronti so padli naslednj- koroški roj:ki: 28 letni Matija Schwandtner, 22 letni inž. Ernest SchonhSfer, 28 letni v:šji zdravn k dr. August Baumer, rezervni maior Karel Reisinger ln 21 letni vojak J že Peitler. Večinoma so b>l» odl:kovani. — V Borovl jah str. umrla 68 letni delovni mojster Ienac Ribič in 57 letni puškar Lovro Vrulih. RoroSki epntninl na PtreckOrJevo divizijo. V VcLopcrku je b lo v četrtek na magistratu svečano zb~i»ovanje v spomin 6. armade. Ob tej priliki cbijavlja celovšk' dnevnik zar.im've spomine. Ko je bila vojna proti Jugoslav ji končana, je v Lavan-tinski doi ni Več tednov bivala divizija generala Streckerja, k' se je nastanil a svojim štabom v Volšperku Geslo te div!zije je biTo: »Hrabro in zvesto!« Pozneje je m-rn'a divizija pred Stal ngrad in se je prebivalci Lav?.nt'nske doline zato spominjajo še s posebnimi občutki. Ravno ko so "zanuščali zborovanje na magistratu, je nemški radio objavil, da je general Stre-clcer poslal iz Stal:ngrada poslednje spo-r č:lo po rad'u. V Mavčičah je umrl občinsk' komisar Oton Pajtler. K pogrebu je prišel, tudi okrožni vodja Kuss iz Kranja z raznimi predstavniki organizacij. Ob grebu je \z-pregovorl poslovilne besede. Krajevni pev-šk1.'krožek je zapel žalostnko. Prireditve v kranjskem okraja, kt jih prireja znana organizacija »Kraft durch Freude«, se vrstijo v februarju takole: v Kran u 7. in 8. februarja ob 20. uri v Domu stranke, v Dvoru 13. t. m. cb 15. uri. v St. V!du 14. t. m. ob 20. uri. Nastopa skup na akrobatov z varietejskim programom. Nesreča pri premikanju. Na kolodvoru v škof ji Loki je zašel pomožni delavec Ja. nez Hlebčar pri premikanju vagonov po nesrečnem naključju z nogo med tračnice T:.ct trenutek je pridrvel vagon, ki je ®'ro-maku odrezal desno nogo pod kolenom in tri prste na levici. Smrtnonevarno poško dovani Hlebčar je bil prepeljan na Golnik Mestni pevski zbor v Kranja je bil te dn' ustanovljen Zborovanje je sklica -krožni vodja Kuss iz Celovca pa se je pri nelial deželn' pevski vrdja. šolski svetn'.) Rainer. Predstavniki mesta, ob'astev ir ustanov so pristali k načrtu, da se ustanov kranjski mestni zbor. Za vodjo je b'l !zvo ljen ravnatelj glavne šole Franc Stonner, Ea njegovega namestnika pa poStar Igo Kraut. Zborovodja je tovarniški ravnatelj Gustav Horak. Sled;l Je družabni več« v hotelu »Pn pošti«. Kranjski pevski zbor šteje 50 pevcev. Celovški dnevnik označuje ravnatelja Hcraka za visoko nadarjenega glsben'ka. Iz Sp&dnje štajerske Odlikovanja. Z železnim križcem I. 'n H. stopnje je bil cdlikevan poročnik Edvard Girstmayr iz Maribora, z železnim križcem II. stopnje pa sta bila odlikovana desetnik Friderik Perl iz Leskovca in desetnik Otmar Auer iz Mute. O nemških Padalcih in njihovih borbah v sedanji borbi je v Celju predaval vitez železnega križa, stotnik Meissner. Predavanje je bilo v vel:ki dvorani Nemškega doma, kjer se je zbrala mladina iz mesta in okolice. Imenovanje v Rdečem križu. Poslevode-či predsedmk Nemškega Rdečega križa prof. dr. Gravvitz v Berlinu je imenoval pollt čnega komisarja Frica Bauerja za okrožnega ved jo Rdečega križa v Ptuju in mu je podelil stopnjo tabornega vodje. Novi grobovj. V Mariboru so umrli upokojeni višji vojaški oficijal Henrik Wolf v visoki starosti 82 let, dalje 68 letna za-sebn'ca Roza Riglerjeva-Potočnikova in 76 letna hišna posestn ea Terezija Pichler-jeva-Zochme strova, dalje 62 letna zasebni-ca Marija Kovačičeva, 59 letni glasbeni* Jožef Schmid, 80 letni kovrnar Franc Schulz Konrad Marko ter dijakinja Jel ca Krameršiševa. Na Pobrežju je umrl 67 letni upokojenec Valent n Plevčak. »Odkritelj spodnještajerske pokrajine«. Pod tem naslovom je »Tagespost« v nedeljski številki objavila članek za 70. rojstni dan znanega pisatelja Rudolfa Bar* t s c h a. Tudi starejšemu slovenskemu rodu je dobro znan nacionalni nemški pisatelj Bartsch, ki je zaslovel zlasti po svojih dveh romanih »Nemška bol« ln »Dva-najstorica s štajerskega«. Zbirka njegovih knjig je precej obsežna. V »Nemški boli« je naslikal lepoto Slovensk h gorie. S članki o spodnještajerski deželici se ja oglasil v raznih nemških dnevnikih tudi takoj po zasedbi v aprlu 1941. članek o odkritelju spodnještajerske pokrajine je napisal dr. Jul'us Franc Schiitz. V Rimskih toplicah je praznoval 70. letnico lastnik termalnega kopališča Karel Uhlich. V Rlmtkh toplicah seveda v vojnem času ne sprejemajo c viln h pacientov na zdravljenje, marveč služijo vse naprav« vojnemu namenu. Ranjenci v Rimskih toplicah so pravkar dobili cd Heimatbunda na razpolago posebno sobo, kjer lahko oprava Ijajo različna ročna dela s pomočjo raznega rokodelskega orodja. V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu naslednja dela. spevo'gra »Potepuhi«, drama »Via mala« ter komični operi »Belcanto« in »V tez Humpenbur^kt«. Premiera teh dveh oper bo jutri, v četrtek zvečer. V Slovenjem graden so Imeli Štajerski večer, namenjen izključno štajersk'm Segam in štajerski pesmi. Zbor mestnega in ck lškega učiteljstva je izvajal štajerske pesmi in večglasno jodlanje. Strokovna učiteljica lisa Pichlhoferjeva je recifrala dve pesmi v narečju. Nato so prepevali slo-venjgraški pevci pod vodstvom upokojenega nadučitelja Hernausa. Ga. Herma Hauser-jeva se je posebno uveljavila z jodlanjem. Gdč. Debelakova in g. Hauser sta izvajala vesel prizor. Mladenke so plesale, za zaključek pa je nastop'1 učitelj Toni Afritsch kot humerist. Celjski okrožni vodja in deželni »vet* n:k dr. Dorfmeister obiskuje s svojim Štabom razne predele celjskega okrožja, da nadzeruje polit čno delo v smislu smernic štajerske domovinske zveze. Med prvimi je ob!skal trg Ljubno v Gornji Savinjski dolini, kjer je pregledal dosedanje delo krajevme skupne. Nastopili so vsi oddelki. »Tagespost« od nedelje 7. t. m. je o ten obisku objavila daljše poročilo. življenje je rešil. Gasilec Franc Jelen iz Lckavcev pri Gornji Radgoni je 6. novembra 1941 reš:l neko mladenko iz po-vodnji. Zdaj mu je šef civilne uprave sporočil zahvalo v imenu Adolfa Hitlerja in mu poslal 50 mark. Radio Ljubljana SREDA. 10. FEBRUARJA 1943-XXI 730: Operetna glasba. 8.00: Napoved časa; ooročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini 13.12: Orkester, vodi dirigent Petralia. 13.45: Operna glasba na o!oščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10i Godalni orkester vod' dirigent Angelo. 14.30: Koncert kmečkega tria. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v ita-ijansčini 17.17: Komorna glasba. 17.35: Kon-;ert sopranistke Lelie Bianchi. 19-00: »Govo» •imo italijansko«, poučuje prof. dr Stanko i.ebcn 1930: Poročila v slovenščini. 19.45: simfonična glasba 2000: Napoved časa; po» oiila v italijanščini 20.20: Komertar dnevih dogodkov v slovenščini 20.30: Radio za vuž:no 21.15: Pesmi za vse okuse, vodi diri-ent Segurini 22 00. Predavanje ▼ s'ovenšč'ni. '2.10- Klasičn orkester vodi dirigent Manno. 22.45: Poročila v italijanščini s p o rt List iz arhiva aH: Kaka govorijo športniki? DL Kakor je mlad in b:lj ali manj še zmerom v skromnih pcčetkih ves naš šport, tako je neizklesana in še zmerom šele v razvoju tudi naša športna govorica ki kaže marsikdaj hude nerodnosti, še več pa je v njo za£io izrazov k: sm; j h — kdo ve kdaj n kdo ve po č ga vi zasugi — v prvem navdušenju prevzeli iz tujih besedišč, pa so se potem udomačili jn ostal5 v splcšn rab — v upravičeno spotiko ob-čutljivm jezik siovcem in tudi povprečnemu pcznava'cu našega jezika. Ne bavimo se z velikopoteznimi načrti, da bi na tem skromnem prostoru presejai vse obš rno športno izrazoslovje in ga krj-t'čno proučili ter morda cel: uvajali boljše in pravilnejše, marveč hočemo nave-ti le nekaj na hitro doseglj vih in najbolj znanih športnih zrazov, ki so že mnogim neugodno zazvcneli na uho. pa so se kljub temu še zmer;m obdržal' v tako imenovanem športnem žargonu, največ v ustnem, toda prav peges'- . tudi v zap sanem. Ni dvoma, da bo treba temu poglavju o primerni pr ložnosti posvetiti res temelj to poz rnest in se enkrat za vselej zedinit' — to bi bilo delo za posebni ferum, v katerem bi morali poleg dobrih poznavalcev jezika sodelovat' tudi priznan5 str:kovn>ki iz športnega življenja— za pristne in edino pravilne ter cbenem obvezne izraze zgol] spoitnega porekla. Ko bi b la opravljena teoretična stran takega dela bi mora. b tj izde'ek objavljen v kakršn kol; oficielni obliki, potem pa bi bilo treba skrbeti, da b! ga vsi, ki imajo s sportem opravka — cd fantalina, ki skozi luknj co v plotu ali z visokega drevesa trepeta za svojega 'jub-ljenca na športnem prostoru do visokega funkcionarja, ki mera — recimo po pravici, bolj poredkoma, pa vendarle tu in tam go. vor ti c športu s tehn čne stran- — tudi spoštovati pravjlno uporabo športnih izrazov dosledno in brez izjeme. čeprav današnji čas: niso najbolj pri-kladm za taka razglabljanja ;n se je skoraj cbencm tudi športno udejstvovanje obrn lo v meje. v katerih nam zadostuje skromnejša zbirka izrazov za to strok .> nam vendarle prihajajo na misel besede iz sperta, ki jih čeoto uporabljamo p. nemarnem. so pa pr: vsem tem tudi že tako udomačene, da j m skoraj ne slutim^ vec tujega jedra. Med takim' in podobnimi zavzema ele vidno mesto toliko rabljeni sam sta mik ; moštvo«, ki ga je treba — še slabše tako -— zaradi ricga nadomeščati s tUjko »ek-pa« ali pa prikrajšati z 'stočasno navedbo števila oseb. ki ga sestavljajo v dvojic:, četvorico, sedmor.co, ena^storico i. p. Slednje je po našem še bolj slovensko; dobro bi b'lo tud: »oestava«, medtem k; so jzrazi moštvo ekipa pa tudi postava za označbo določenega števila udeležencev pri enem nastopu gotovo slabo prenešene iz tujih jezikov. Toda tudi to »m štvo« je že tako globoko uk" reniii^eno v govoru in p savi da bo najbrž kar ostalo naše. Drug izraz, ki je prav tako zelo pogost v športu in je pravega angleškega izvora, je »start«, kar pomeni začetek. Start po-:zn:mo pri te.:u smučanju plavanju ta-xo naprej, startajo športniki ne samo v po. samezn h tekmah, temveč govormo c njih tako, kadar sploh začenjajo kaj novega, bodiš; časovno ali krajevno ali kakor koli. Izraz so sveječasno že skušali p našiti s »nastopom«, kar pa vendarle ni čisto istovetno s startom, kajti z našm nastopom še ni združen tudi odhod ali začetek premikanja v določeni smeri kakor pri enem angleškem pričetku. Dolgo vrsto angleških izrazov je bilo k nam prinesen h iz nogometnega športa, kakor n. pr. gol. foul, out in še več drugih. Ker so v drug h jez kih že davno poiskali za te izraze primerne domače inačice in so povrh tega tud' pri nas nekatere že bile izmenjane £ dobrimi domač mi. je jasno, da bj se dali prenesti v domačo g:vorico tudi vsi ostali. Za gol smo uvedli zgoditek, za cff-oide so «odn k: reki: »zap k« (ne najbolje), toda v b:stvu je le estalo pri skromnih poskusih, ki niso imeli dokončnega uspeha. še slabše kakor v nogometu so jez:kov-ne razmere v športnih panogah ki 90 pr nas manj udomačene al' pa jih goji le ome. jeno število pristašev. Mislimo pred vsem na tenjs, kjer še vsa strokovna terminologija čaka dobrega prevaialca dalje na veslaški šport, kjer tud še stop camo — in še kako počasi — za drugimi m še marsikje drugje. To je nekaj misli o našem športnem izrazoslovju. kj še čaka na svojega velikega stvaritelja. Redk: hvalevredn: poskus; d«-zdaj še nioo obrodil5 zad stnih sadov. Rad: priznamo v zvezi s tem, da bi pri tej nalogi ne smeli b t zadnj'; novinarji saj fcele-ž'mo kot prvi vse mogoče dogodke na športnih terenih in oblikujemo tako k:t FRANCE NOVšAR: neposredni opazovalci tam govorjeno besedo, toda niše dele je prenaglo, da b» moglo vselej služ t: cbema svrhama. In zato je pač nekaj krivde, da je naš športni jezik vreden graje in potreben rešeta, tudi naše. Is.— Turnir juniorfev z beli žrgico Nov prvenstveni turnir za prvenstvo Ljubljane — to pot v organizaciji Mladike S. K. Mladika vabi na I juniorski na. gradni tabie-tennis turnir za prvenstvo Ljubljane za 1 1942., ki bo v dvoran: Mladinskega doma na Kodeljevem s pri-četkom v soboto 13 t m ob 14. in v nedeljo od 9. do 12 in od 14. do konca Žrebanje bo v soboto 13 t. m pol ure pred pričetkom v navzočnosti zastopnikov nastopajočih klubov Igra se do pravilih* S. T T. Z. z »Oiympia« žogicami. Nastopiti morejo igralci, ki so rojeni 1 1926 m mlajši. Vsak igralec mora na zahtevo predlož ti osebno izkaznico, iz katere je razvidna njegova starost. Tekmuje se v naslednjih disciplinah a) Moštva; b) Posamezniki; c) Double Prijavnina za moštva je Lir 20.—; za posameznike Lir 10.—; za double Lir 12 — Moštvo tvorita dva single igralca in en double par. Igra se po Dawis coup sistemu. Tudi disciplina pod b) se igra po čistem coup sistemu do ouart finala fi-nale pa igra vsak z vsakim Vse partje sploh se igrajo na dva dobljena seta Protesti se upoštevajo le v pismeni obliki najpozneje pol ure po odigrani igr s priloženo kavc:jo Lir 20.— ki se vrne ako se protestu ugodi Razsodišče tvorijo: vodia turnirja in po en delegat vsakesa nastopajočega k ' .r-rh) " nestnem govoiu v kratkem obrisal 60 letno delo tega uglednega denarnega zavoda Spomnil se je zlasti neminljivih zaslug ustr.novib-' - • dr (} -orara Co-ha. Po njegovem govoru so si častni gostje ogledali razstavo, ki jo je priredila poštna hranilnica za svoj jubilej. Razstava prikazuje razvoj in uspehe poštno hranilnl-ške in poštno čekovne službe. Nečloveška mati V neki vasi blizu Aten je bila aretirana kmetica Kotopouli, ker je hotela kamenjati svojega 8 letnega sinčka. Preiskava je dognala. da je nekaj mesecev prej drugega j svojega sinčka zadavila. Sodni zdravniki ' ; so izrazili mnenje, da trpi aretirana kme- ! ' tica na tako zvani maniji rodbinskih mno-žestvenih umorov. Zato je odredilo državno ! tožiteljstvo strožjo preiskavo glede njenih i družinskih razmer. Aretirana kmetica je ! imela štiri otroke. Enega je že zadavila, drugi je pa k sreči ušel nasilni smrti, o dveh pa sploh ni nobenega sledu. Mati zatrjuje, da sta pri sorodnikih, ne pove pa kje. Najbrž je tudi ta dva umorila. Oblasti celo domnevajo, da je umorila celo svojega moža. Povedati namreč ne more kdaj, kje tn kako je umrl. Zaslišali so jo že opetovano, pa se vse njene izpovedbe močno nasprotujejo. Slovaški sladkorni kartel Slovaški sladkorna industrija bo na novo organizirana. Komisijske tvrdke. ki so doslej kupovale sladkor v tovarnah m ga prodajale veletrgovcem. so bile iifmnni i ihi. »i p i iti »t**n »man hi ih »fffthmhmr*****"— SGARAVATTI SEMENTI S. A PADOVA Sementi di Ortaggi _ Foraggt. ect Semena za eelenjavo — krmiia ito Chledere offerte • Zahtevajte ponudbe ...................................... HIŠO « ♦ novo, trinadstropno. v centru, prodam v za lir 1,150 000.—. Samo resni kupci t naj pošljejo ponudbe na oglasni od- t I * delek Jutra pod »Komfort v hiš:«. ♦ KUPUJTE edino pri našib OGLAŠEVALCIH! Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „JUTROV" OGLASNI ODDELEK ZAHVALA Vsem, ki so gospoda FRANCA VERBIČA »slavinskega« učitelja v pokoja počastili s tem, da so ga spremili na njegovi zadnji poti ln ki so z njegovimi najbližjimi sočustvovali, izrekata Iskreno zalivalo BRAT in SESTRA Ljubljana, dne 9. februarja 1943. ; J T ~ . j- •-.u -r ' ~ I Cadar (repu ješ, lareile5 Dotrpel in nenadoma preminul je dne S. februarja t. I. naš ljubljeni sin, predragi brat, stric in svak, gospod SLAVKO PRETNA odvetnik v Metliki Maša zadnšnica bo v petek, dne 12. februarja ob 8. url pri slavnem oltarju frančiškanske cerkve. LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD, dne 9. februarja 1943. Zadušnica: MATI TEREZIJA; DRU2INI DR. J02E IN MIRKO TER DRUŽINA MILOŠ OSETOVA , t 2! Cftfif* SI*C€i R O M A N Ni hotela čakati. Naglo je stopila k njemu. Zdelo se ji je bolje, da opravi takoj, dokler prvi ples še ni končan. Neskončno začuden jo je pogledal, ko ga je prijela za roko. Ni spravil besede iz sebe. »Jernej, ne jezi se. ker n sem hotela plesati. Pridi pozneje pome, morda bom kaj boljše volje!« Bolj bleda kot navadno, z lahnim smehljajem, ki ji ga je narekovala zadrega, se je hotela odstraniti. Jernej pa je vstal in dejal: »Nate ne morem biti nikdar jezen, Marti!« Njeno ime je izrekel čisto tiho, kakor bi se bal, da bi ga še kdo slišal razen nje. Vendar je bil njegov glas žalosten. Njen pr.hod ni dosegel povsem svojega namena. »Oprosti mi, ker sem zdajle preveč hitro pil!« je še dejal in pristavil: »Nisem mogel drugega.« Nato je sedel nazaj na svoj nrostor. Marta se je vrnila k svoji mizi. Tu pa je začudena obstala. Kar je b;la odšla k Jerneju, je b^a njena miza prazna, zakaj vse njene prijateljice so bile šle plesat. Prihajali pa so kar naprej novi ljudje in iskali prostora. V začudeno Marto je zastrmel mlad mož, ki ga je po mestni obleki in nenavadno milem, bledem i obrazu imela za učitelja. Nosil je očala in ko se je i z dovršeno kretnjo odkril, je opazila njegove bujne, negovane lase. »Oprostite mi, če motim, gospodična, nisem vedel, da je miza zasedena,« je spregovoril z nežnim, globokim glasom. Marta je živo zardela, zakaj z mestnimi ljudmi je malokdaj govorila, tako lepega človeka pa še sploh ni srečala. Trenutek je bila vsa zmedeni, pogled ji je begal okrog, čakala je, da pride nekdo in jo reši. Prav tedaj pa je bil prvi ple-s končan in prijateljice so s fanti prišle k mizi. Vprašujoče so pogledale Marto, ki še vedno ni mogla odgovoriti. Mladi mož se je odkril in prijazno voščil dober! dan, nato pa pripomnil. j »Gospodično sem spravil v zadrego, ker sem tako nepovabljen prišel. Oprostite mi, nočem vas motiti. Poiskal bom prostor pri drugi mizi.- Fantje in dekleta so bili mtb v zadregi, Marta pa se je znašla v trenutku in ga pogledala naravnost v oči. »Če vam ugaja naša družba, kar prisedite!« Tuj.^c se je priklenil in se zahvalil. »Zelo ste ljubeznivi. Ne dajte se motiti!« Vsi so sedli. Minil je trenutek mučne zadrege, ko so sedeli vsi povešenih oči in čakali drug na drugega, da bo začel pogovor. Marti je srce čudno trepetalo Ni si upala pogledati tujca, tako nenavadno jo je prevzel njegov prihod. Mar ni bilo čudno, da se je tako zmedla. Niti sama sebi bi ne priznala razburjenja, tako jj bilo vse to podzavestno. Mladi tujec, kakor da je vse to opazil, se je obrnil k njej in ji mehko, a hkrati resno dejal: »Upam, da moja oseba ni bila vzrok vaše slabe volje, gospodična.« Pri teh besedah se nasmehnil, ker je videl, da se je nekoliko pomirila. V lica se ji je vrn;.la prejšnja barva in njen pogled je počasi objel ves njegov obraz, ki ga je, vsega belega, objemalo nekaj drobnih sončnih pramenčkov. Mož se ni mnogo zmenil za občudovanje svoje okolice, tega je moral biti vajen, marveč je še vedno čakal na Mart n odgovor. »Saj nisem slabe volje, gosped,« se je nasmehnila Marta, »toda prestrašila sem se vas.« Gospod se je glasno zasmejal. »Mar se bojite tujcev?« »Seveda, vajena jih nisem in v našo vas se redki zgubijo. Tako smo daleč od sveta.« Mlarenič se je spet zresnil in odvrnil. »Verjemite mi, jaz pa si čeeto želim, da bi bil zelo da!e' od sveta. Te želje najbrž ne razumere in bogve, če jo boste kdaj doživeli... Je pa zelo močna želia in muč* rada nesrečne ljudi.« Marta je rekla bolj družbi ko tujcu. sNisen. oila še nesrečna. Ne vem, kaj je to.« Ta pa re je sunkovito obrnil k njej in jo prijel za roke, da jih je plaho umaknila. Uprl je vanjo svoje oči. Skozi steklo naočirkov se ji je zdelo, da jo gleda hladen, dostojanstven pogled, ki ni bil prav nič podoben tistemu ob prihodu. Dolgo je upiral vanjo pogled. Marta je večkrat hotela vstati in zbežati, toda bila je kakor prikovana. Nekaj se je dogajalo v njenem srcu, nekaj novega, neznanega. In ko je čutila njegov pogled na sebi, se n? mogla premagati, da bi se ne srečala z očmi, ki so imele tako silovito moč. Tedaj je spregovoril z žalostnim, a odločnim glasom. »Mojih besed najbrž niste razumeli, drugačna bi bila rfimreč v tem primeru vaša pripomba. Toda razumem vas prav dobro. Saj danes je veselica in neumno bi bilo, če bi filozofirali.« Poklical je vina in mimogrede vprašal Marto, če bi jedla. Zardela je in odvrnila, da v gostilni ni še nikdar ničesar naročila, najmanj pa, da bi to storil zanjo kak moški. Tedaj je vstal in s popolnoma spremenjenim, veselim glasom zaklical: »Gospoda, oprostite mi. ker se vam še nisem predstavil. Moje ime je Rudolf Zidarič in pravkar prihajam iz Ljubljane, kjer sem končal latinske šole. Prosim vas. da pijete ni mojo bodočnost in na srečo te gospodične, ki se me tako boji.« Urejuje: Davorin Kavi jen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseralui del je odgovoren: Ljubomit Volčič — Vsi v Ljubljani