St. 121). V Ljubljani, četrtek 7. novembra.        V. tečaj. Mfrl
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na teden, vtorek četrtek in Hoboto, tor volja po pošti prejemati, za avstro ogerske dežele ali v LjiiMjani s pošiljanjem na dom , /a trio loto 10 frold.. za pol leta 5 fotft, za četrt Irta 2 ffold, 60 kr. Za tuje dežele za celo loto 12 ffOld., za pol lota 6 folđ., za t'-»»tit leta 3 gold, 25 kr.. a v. — Za oznanila mi« plačuje ml eetlrlatopn« potit-vrato 6 kr. če M oznanilo enkrat tiska. B kr. tro M dvakrat in 4 kr. fie »«» tri- ali večkrat tiska.  Vsakokrat se plača »tempelj  za 30 kr.       I >< ■]> t m i naj su izvole tYa ikirati. —
Kokopisi no no vračaju.       U red n iii t vi) ji' v Ljubljani na celovški eoHli v Tavčarjevi liiši „Hotel Kvropn". O p r a v n i s t v o , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, o/.nanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
t»»» primeren »pomln.
Zadnji vtorek se jc med drugimi zbral tudi kranjski deželni zbor. Na vzvišenem prostoru zbornice smo videli dva človeka, ki sta se oblastno obnašala; e. kr. predsednika grofa Aleksandra Auersperga kot zastopnika vlade našega svitlega cesarja, in viteza Kalteneggerja kot deželnega poglavarja. Oba sta obetala delavnost za blagost naše domovine. To bi bilo vse lepo, in če sta oba, posebno pa e. kr. predsednik Auersperg nem čevala, potrpeli bi, saj ne znata družeča.
A pogledimo malo nazaj. Kaj je bilo iu kaj se je godilo pred letom dnijV Lanskega leta, 14. septembra 1S71 jo bil tudi zbran deželni zbor kranjski. Sklican je bil po vladi našega svitlega cesarja. Poslanca sta bila tudi grof Aleksander Auersperg, tačas 0. kr. okrajni glavar v Litiji, in vit* . Kaltencgger, tačas e. kr. finančni svetovalec. Ob.i sta bila, kakor denes, že 24 let stara, torej pri zbrani pameti. Vedela sta, kaj sta postavam dolžna, vedela, da sta c. kr. uradnika, kakor to so dan denes vesta.
Ali v prvi seji 14. sept. 1K71 i u skozi vse druge seje tega zasedanja jib nij bilo v zboru, sil' nem pO Nj. vel. vladi. Temuč v prvi seji 14. sept. jo bil deželni zbor neko deklaracijo dobil, na kateri sta bila podpisana tudi zdanji deželni predsednik Auersperg iu zdanji še no kot poslanec po zboru potrjeni deželni glavar Kaltencgger, iu katera pripoveduje, da ta dva inoža in ujijun privržek ne gredo v deželni zbor kranjski. Zakaj? (Slavni uzrok je bil v izjavi teli mož ta, daje deželni zbor kranjski nepostavon, ker j o sprejel svojo adreso 81; avgusta 1S7<>. Zbor jo potem zboroval brez teb o. kr. uradnikov in nji-juuega privržka kot „nezakonita skupščina" po besedab gospodov A. Aucrsperga, Kalteneggra et comp.
A ne samo to. Temne, kranjski deželni zbor nij nanio no preklical svoje adrese od 31. avgusta 1X7<>, s katero je postal „uezakonita skupščina'-, katere udeležiti seje ustavoverni vesti Auerspergov iu Kaltencggrov nemogoče, tcmiič jo še ono adreso ponovil in poostril ti adreso od 14. oktobra 1871. Torej se v očeb zdanjili glavarjev  nij   ne le po
Listek.
Iz Rusije.
0 nodavnih roformah v Euciji.
(Spisal prof. dr. Kr. Col os l in.)
(Palje.)
Veseli ga široka, ravna Kusija, dub požetoga žita, narodne pesmi, on
I r prazdnik večerom rosistvm
Nmotret do polnoči gotov
Na pljusku s topuujcm i svistoin
Pod gdvor pjanvh niužikov. Tudi Lcrmnntnv je Izdal satiričen roman : (Iciitj našego vremeni. Počorina, junaka romana, je postavil kot protest proti obči pustoti , čeravno značaj Pcčorina nij popolnoma jasno narisan iu nij brez takih nasprotij, tla nehote vidiš neko nagne-nje pisatelja k junaku , ki je vendar imel pred stavljati žalostno stanje, todajnega človeka, Vendar je pisatelj vniodel v roman toliko resničnosti živ-
holjšal, temne je še nov greh storil. Ker je še dan denašnji vsa tista večina zbora skupaj, kakor jc bila pri onih adresah, iu te adreso nijso preklicane , morala bi sc rečena gospoda zdaj d v a krat pred to „nezakonito skupščino" prekrižati, ako sta sc prej enkrat.
A glej čuda! Vendar jih vidimo na čelu zbora! Iu z vso pravico vprašamo to nemško, v našo slovensko domovino se naselivšo gospodo: ,,10, slavna gospoda, kje so vaši principi, kje vaša konsekveucija, kje vaše stalno prepričanje V — Zdi se nam, da vas je lanska vaša uradna c. kr. ,,\Yiener A be ud p os t", ki vas je tačas obrisala kakor ste zaslužili in še denes zaslužite — prav označila za — politične brezznačajnike.
I>4'>4'lni /Imi i.
Kranjski deželni zbor.
(I. seja 5. novembra.) Kranjski deželni '/bolje bil po božji službi, katoro je p. č. g. prost dr. Pogač ar v stolni cerkvi eclcbriral, ob 11. uri odprt.
O. kr. deželni predsednik Aleš Auersperg je predstavil zbornici novo imenovanega deželnega glav a r j a , še ne verificiranega poslanca K n 1-t e n e g g c r-j a.
(J. Kaltencgger govori potem, tiho in precej jecljajo obligatni nastopni govor najprvo po nemški, v katerem prosi med drugim, naj ga deželni
zbor v njegovom težavnem poslu kot predsednik s prizanašati jem podpira. On obeta, da si je zvest nalog in dolžnosti , katere ima kot predsednik. Vodilo, pripoveduje, ga bode tisto domoljubje, katero si je pridobil po različnih razmerah , ki ga u a Kranjsko vežejo. Opominja na skupno delovanje za blagost dežele. — Potem govori nekoliko precej dobro naučenih slovenskih stavkov, pozdravljajo poslance, rekoč, da bodo vsi delali kot „/vesti Avstrijauci" ter zagotovlja , da bode on hodil po „ustavnih potili." — Preidoč zopet v nemški govor zahvaljuje sc vladi iu AuersporgU za svoje imenovanje ter konča z nasvetom obligatnoga trikratnega klica „hocli" in „slava" cesarju.
Zbornica zakliče trikratni „slava!" iu nein-škutarji svoj „hocli!"
ljenja, v Pečorinu sem ter t je tako reljefno narisal umnega egoista s pretenzijami na genialnost, na vsakega in na vse »rdečega se , v srci pa prav potolaženega in dovoljnoga, če se mu posreči ogoljufati kako neskušeno žensko srce, da so v Pečorinu koj spoznali skoraj brozuslovno junaka časa, in od Lerinontova sc učili saniospoznanja. Po Pečorinu je bilo že bolj lehko zadeti tip sočasnega ruskega človeka, in Grogolj je narisal v izvrstnih humorističnih povestih ceh* galerijo takih tipov. Humor (iogolja nij oni toliki, veseli smeh brezskrh-neža; on se smeje, kakor sam pravi, se solzami v očeh. On jo prvi raztegnil zagrinjalo oil sveta eiuovuikov iu ponie.ščikov , ki se jc do tu tako skrbno skrival, in pokazal jih v zrkalu svojega ucposucmljivcgu humoru. Komedija „Ke\ i//-r" in „Mertvvja duši" BO njegova najbolja dela. V Uo vizom je osmojal činovnike malega provincijalnoga mesta, vse ali goljufe, in teh je največ, ali neumneže, ali obojo. Vsi se boje revizorijc. Pride nek potrogradski činovnik, ki je na poti domu vse za-
An er SpOr g se na to V imenu vlade odzove, to sc ve, s a in o v nemško in govoru, obetajoč deželnemu glavarju (proti njemu obrnen) vso vladno pomoč, kolikor je v njegovi moči. (lovoreč o zbornici izpušča navadni pridevek ,.slavni'' ali „visoki" deželni zbor , ter imenuje samo „deželni zbor"; nijsmo mogli vedeti , ali hoče visoki zbornici S tem opuščevanjeni izraziti svoje demokrat-stvo ali kaj drugega, protivnoga. Potem naznanja vladne predloge, samo nemško, ter obeta, da slovensko tektstiranje „kasmje" pride. To Je menda zopet i/, spoštovanja do deželuega jezika slovenskega.
Druga in tretja točka dnevnega reda je bila volitev dveh ravnateljev iu dveli vcrilikatorjev. Za ravnatelja sta bila voljena dr. Tokiu kar in dr. Zavinšck. Za verilikatorja pa Dež man in dr. C o sta. Deželni tajnik Pfeifer naznanja prvi rc-sultat samo po nemški, drugi še lc slovenski.
Dr. Razlag izroči dva nujna predloga, katerih prvi zahteva, naj se Nj. Vel. cesarju pošlje prošnja za p o m il o š če u j c 69 bobi n j s k i h kmetov, ki ho bili zadnje poletje zarad uporu pri vladnih uaredbab o gojzdnih služnostih obsojeni zarad ustaje po (»S. in (>!». kaz. /.. na večletno ječo. Pretilog in njegovo nujnost podpirajo vsi narodni poslanci; od ustavovercev grofThuru. Drugi predlog dr. Razlaga terja uredjenje gozdnih služnosti v M o h i n j i iu v tu namen volitev posebnega gospodarskega odseku obstoječega i/, 7 udov, ki bode to stvar, posebno zadevo gozda Jclovee, pretresoval. Predlog podpirajo narodni poslanei, grofa Thurn in Murglieri, vit. Savinsehegg in pl. Kaugcr.
Deželni glavar prebere predloge iu drugo, kar je zboru došlo (med tem prošnjo d ram. društva za vzvišenje denarne podpore v znesku 2400 gl.), naznanja, da seje poslance Karel II u-dož odpovedal poslanstvu za državni zbor iupruvi, da bodo 0 priličnom času postavil volitev novega državnega poslancu na dnevni red.
Na dnevni red prihodnje seje (denes ob K), dopoldne) se postavi sklep računov, proračun, vladni in predlog deželuega odbora 0 uredjenji plač ljudskih učiteljev, predlog deželnega odboru o odločenji   enega oddelka posilne delavnico za
igral, in ne more dalje. (Sorod.licij (načelnik mosta) ga prime za revizorja , ki se le skriva , in lučni činovnik rad prevzame rolo revizorja. Cinovniki se mu v strahu hodijo poklanjat , ter mu stiskajo v roke rublje, nagrabljenc od ubogib meščanov, da bi zatisuil oko , ko hi našel kak grehek. Tu so motajo pred gledalcem seena za sceno in nij ne Onoga čistega človeka: vsi so podkupljivi, gnjiisni
obrokovaloi svojih tovariSSev. Le ubogi kupci pridejo tožit svojega „gorodnifiago", in tudi dajo svoj ,. podaroček." —
Uevizor je zbudil strašen suni, vsi ti, ki so BO čutili zadele, in to BO bih* Oelo armije činovni kov, so v en glas upili, da taka Kusija nij, da tako se ne sme obrekovati. Pa resnica sc nij dala oglušiti, kritika jc tlelo popolnoma priznala, in komedija so je igrala iu brala zmir bolj.
So več nejevolje in protestov,   pa  tudi enoglasne pohvale najboljih ljudi. 80 /.budilo „Mertvvja
duši." Junak poeme, kakor (iognlj imenuje svoj roman, CJiCikov, sk u pij uje „mrtve duše", t. j. to
5418
nornišnico in obrazložcvanje predlogov dr. Razlaga od strani predložitelja.
Dopisi.
K <»oi'4-ii i*k<-srti ">. nov. |Izv. dop.j (Učiteljske razmere v dobrohotni preudarek deželnim poslance m.) — Deželni zbori sklieani so denes v svoja postavna zbirališča. Caka jih za kratek čas , ki jim je za zborovanje odločen , mnogo važnega posla in rešitev mnogo nujnih vprašanj. Da bode tudi naš deželui zbor marsikaj važuega učiniti imel, to je že tako znano. Marsikatero vprašanje, ki že dolgo rešenja čaka , zavito je v trdo lupino, katoro raztolči in do jedra priti, trebalo bode mnogo previdnega preudarka. Pred vsemi, naš zbor čakajočimi konkretnimi vprašanji, zanimiva nas kranjske učitelje (gotovo vse) v prvej vrsti šolsko ali učiteljsko vprašanje in njegova rešitev.
Sili se nam nehote tukaj vprašanje : Kaj, kako in koliko bo naš zbor v tej reči storil V — Žalibog! čujejo se glasi o tej zadevi, ki, ako imajo kaj positivnega na sebi, se kot slaba znamenja o rešitvi naših pravnih razmer in zahtev smatrati smejo.
Kaj in kolik) naš deželni zbor o dotični stvari storiti misli, povedal nam je že dr. Blei-wcis dosti umljivo pri zadnjem učiteljskem zboru.
Komu nazočih nijso še živo v spominu globoki izdihljaji, ko je z nekako pobožnim obrazom obžalovanje izrekel, ali vsaj izreči hotel: češ , da dežela zbog svoje revščine in njenega ubogega fonda, nam našega materijalnega stanja zboljšati ne more.
Mi učitelji moramo zoper te fraze ugovarjati; kajti, kadar se o izboljšanju našega, tako bornega, materijalnoga stanja govori, pravi se : „kdo bo pa plačal V — dežela in njeni fond sta revna itd." Če sta dežela in nje fond res že tako revna, da je treba največje varčnosti, kaj se mora potem vedno in vekomaj le pri šoli, podlagi vsega narodnega in družinskega življenja, „sparati"? — Morebiti bi se dalo kje drugej kaj prihraniti, postavim pri žebeih, juncih itd.? Ali, ko bi gg. poslancev kateri stavil nasvet:
„Zbog tega, ka je naša dežela in nje denarni zaklad (fond) revna ; glede velicega in ognjenega sočutja, požrtovalne ljubezni do svoje domovine in naroda ; glede dobrega, izvrstnega , mate rijalnega stanja večine poslancev gg. doktorjev, dekanov, župnikov, velikoposestnikov itd., nasve-tujem : naj se na korist uboge dežele in njenega revnega fonda letne plače deželnih odbornikov znižajo od tisoč, na tri sto goldinarjev, dnevne diete poslancev pa od 5 gl. na 2 gld., ali se pa celo izpuste." (Nij treba tako radikalno številiti, taka beračija še nij v deželi. Uredn.) In glejte! da bi vsi, ali vsaj večina poslancev ta nasvet akceptirala, bi se deželni fond čez leto in dan za
[takih 8000 gl. opomogel, in s temi 8000 mušicami bi se onim 80 učiteljem kranjskim, ki imajo, po-čenši od fif> do 200 gl. letne plače, njih pomilovanja vredni stan izdatno zboljšal.
Pa, naj bo dosti tega; mi kranjski učitelji kot zvesti in verni sinovi svojega naroda in matere Slave, kot odgojitelji svojega naroda, moremo in smemo tudi zahtevati od naših poslancev, da letos našim pravičnim terjatvam zadostijo.
Dosti dolgo nam jc bil deželni zbor ,,očcm", ki nas jc namesto s kruhom — s pomanjkanjem pital : naj nam končno (skrajni čas je že) postane iz očma — oče — ako ne , škodil bo sebi in deželi veliko več ko nam.
Iz 11 lir k ovu iiti !tii*k4»iM . 81. oktobra. [Izv. dop.| (Kriza na borzi, „g o s u-d a r s t v c n n v j bank," usiljen je pijanstva, barko vske krčme.) — Komaj je preteklo nekaj mesecev od tega srečnega časa, ko je ruska borza bila „in dulci jubilo" in so se od vseh strani ponujali kapitali, ko je celo kurz rublja nekoliko se zboljšal ter so banke rasle ko gobe po steni: že so zapeli na petrogradski, moskovski in rižski borzi itd. žalostnejše pesmi Jeremija preroka. r(Josudarstvcnuyj banku je naenkrat ustavil svoj kredit, in „biti ali nebiti" jc mladim in starim bankam strašno zazvenelo. Hiteli so iz Moskve, Uige itd. v Petrograd k direktoru državne banke iskat sveta in pomoči, in tam so jih baje podučili, da banke naj dajo kredit kupčiji, in puste silno spekulacijo na borzi. To je druga kriza od 1869. 1., ko je spekulacija z železniškimi akcijami pripravila prvo, in vsej ruski kupčiji dala krepko zaušnico, katero so pa jeli precej hitro zabiti, ko je banke začelo deževati. Za mlado rusko kupčijo sta dva udara v treh letih precej , in zraven ne trpe samo kupci, a tudi drugi večjidel nebogati ljudje, vtikajoči svoje rublje v razne akcije bank obetajočih dobre procente, in vselej igrajo žalostno rolo ovčice, ki se gladko ostrižejo. Se ve, daje tudi sedaj papir na borzi pal. Pravijo, da bankirji bombardirajo gosudarstvennvj bank, da bi zopet porabil sloveče zdravilo za denarne stiske: nov papirnat sneg, in trde, da banka res meni izdati še 80 m. r.
Poslednji čas zmirom bolj tožijo, da se pijanstvo v narodu širi. Ne samo časniki, a tudi zem-stva in mestni zastopi govore, da je treba kaj resnega storiti, da bi se ta slabost zmanjšala. Nekateri vidijo uzrok usiljenju pijanstva v pomno-ženji krčem, in svetujejo torej, da bi se njihovo število omejilo. Pa kako? Pred nekaj leti je celo vlada zagovorila o največjem številu krčem, ki bi smelo biti v selu, sedaj pa se slišijo sveti, da bi samo srenje imele pravico na krčmo in ne dajale jc drugim, kakor je bilo do sedaj, ki molzejo ubogega „vodko" ljubečega pravoslavnega kmetica. Tudi zemstva so se oglasila, in se posvetujejo, da bi prevzela vse krčme v Guberuiji. Preračunih so, da bi zenistvo z dohodom od „vodkc" lahko po-
ravnavalo vse svoje letne stroške in bi ne bilo treba nalagati šc posebnega zemskega davka kakor do sedaj. „St. Peterburgskija Vjedomosti" se bore za srenjske krčme v omenjenem smislu, „ Beseda" pa za zetnske. Prve pravijo, da bi bilo krivično, ko bi zemstvo vzelo v roke krčme, kakor predlagajo v „ Besedi" in v pojasnilo navajajo primer: Eno selo dobiva n. pr. največ od ribjega lova, drugo od mlina, v tretjem pa je dober semenj, in torej daje vodka največ dohoda. Poslednje bi izgubilo svoj dohod, ko bi zemstvo vzelo krčme, in tako plačevalo zemski davek za oba druga. Zraven tega bi zemstvo nakopalo si na glavo veliko dela s tem , da bi moralo napraviti si svoj štat v kreme in bi mu bilo veliko teže paziti , da bi ne goljufali po krčmah, kakor pa sami srenji v svoji krčmi. Teško je tu odločiti se zato ali drugo, posebno ker je tu že tretji faktor, „pitcjnyj ustav", ki jc tako nejasen, da se ne ve prav, kdo ima prav za prav pravico na kreme , srenja ali posamezni človek. Faktično je to pravico do sedaj imela srenja. Dobro je vsaj to, da jc v občestvu zbudilo se to vprašanje, ki ima toliko važnost za ekonomično in moralno stanje ljudstva.
(Konec prihodnjič.)
Politični razgled.
Deželni zbori so bili zadnji vtorek odprti. V bukovinskem, češkem in moravskem federalističnih poslancev nij bilo. Nemški poslanci na Češkem pa vse eno hočejo volilni red po svoje prenarediti, na škodo češki narodnosti. — V spodnje-avstriJ8kem zboruje na mizo prišel predlog, naj vlada brž napravi direktne volitve v državni zbor. Kaj bode gališki zbor v državopravnih rečeh storil nij še razvidno j ravno tako ne o tirolskem.
Štajerski deželni zbor je odprl znani štajerski ustavaški Jeremija, M. Kaiserfeld z govorom, v katerega početku je svoje veselje izrazil, da je zopet eno leto ustava vladala. Slovenci so bili nazoČi, razen g. Adamovu--a , ki jo dobil odpust za tri tedne.
Ministarstvo baje zdaj vendar res kuje svojo novo volilno postavo za državni zbor. Zadnjo soboto je bil baje ministerski svet o tem vprašanji. Čuje se, da pride na oO.OOO mestnih eden poslanec, na 100.000 kmetskih pa tudi eden po zakonu kakor ga bode izdelala sloveča nemška pravičnost.
Ravnokar publicirani novemberski avance-ment v vojski kaže, da je minister A u d r a s s y , ki jc do sedaj imel čast polkovnika v ogerski deželni hrambi (honved), postal general h o u-v e d o v.
Hrvatje so upali in še upajo, da bodo od Magjara s svojim kompromisom kaj dosegli. A že se vidi, da ne bodo nič, kajti ravno ko se dogovarjajo z Magrari , jim ti narejajo demonstracijo.
kmete, ki so žc pomrli, pa so se do revizije po-meščikom še šteli za žive. Skupljuje jih, da bi jih potem v banki založil. Junak, zavoljo goljufije izgnan činovnik mitarstva, popotujc po Rusiji v svoji brički, čisto odet in obrit, prijetnega vedenja in besedovanja, obiskuje mesta in pomcšČike, ter zbira svoje čudno blago. — V „mrtvih dušah" je Gogolj odlično opisal ruske značaje moških in žensk: tu patrijarhalnost, tii krajna razneženost, tu skopuha, tu zapravljivea. Vsa Rusija se jc prestrašena odvrnila od svoje podobe, pa da bi bil (logolj kaj pretiral, se jc žc redko čulo, in zdravilo, četudi grenko, je pomagalo. Občestvo je jelo spoznavati svoje, slabosti, in misliti, kako bi se jih znebilo. Jeli so se pridno ozirati v Nemčijo, od nje se učiti in res se jc sestavil krog naj bolj omikanih ljudi, katerim je bil na čelu izvrstni kritik lielinski j. Hoteli so obnoviti Rusijo, in za to vnesti v njo nov element, ki je v Nemčiji napravil celo revolucijo, lilosofičuo-estctične naglede llcgeljanskc   šole.   Dolgo je   Belinskij   vodil ves
misleči ruski svet po pravi poti do samospoznanja in zboljšanja. V njegovem delovanji se ločite dve dobi: abstraktno cstetiČna in občestvena. V prvi jc posebno se svojimi spisi o Puškinu razlagal pomen prvega ruskega pesnika. Ker je pa kritika z visokega stališča llegeljanov bila razumljiva le nemnogim izbranim, dejansko življenje pa seje jelo odvračati od visokih nalog k svojim ne tako visokim pa širokim potrebam: za to jc pač Belinskij so svojim tenkim čutjem v drugi dobi posvetil se bolj vprašanjem ruskega življenja, bistro lnnožečim se, in zahtevajočiui jasnega odgovora, ki ga je on naj laže dajal stoje na višini evropske omike. Belinskij je tudi goreče branil in razlagal Cogolja in njegove posnemalee tako imenovano „naturalnu školu", in tako veliko pripomogel, da je zavest narodna hitreje se budila.
Posnemalo!   (Jogolja  BO  si postavili vsi eno nalogo: V formi pesem, povesti,   romanov   in ko-j medij risovati rusko dejanstvenost in posebno uc-Ikaj   let  pred krimsko   vojsko   so   uajraji izbirali
predmet iz srede naroda in tako v omikanih krogih neprenehoma budili sočutje k nesvobodni masi naroda. Med tc pisatelje se sme šteti tudi Tur-gčnev, čeravno nij posnemalee Gogolja, in je popolnoma samostojen. Pa on je izbiral iste predmete, ko drugi, rusko življenje, ki ga jc tako moj-Btersko predstavil. Z osobo Bazarova v romanu : „Otcy i dety", ki jo je lehko posnel iz tcdajucga življenja, jc celo postal nekako oče nihilizma, katerega do njega nij nikdo načrtal v taki prijetni obliki. To se ne da tajiti, da je en del ruskega občestva že takrat iz polne apatije glede na občestvena vprašanja jel padati v drug ekstrem: jel je komaj prebujen, še se slabimi močmi, kritiko« vati in zametavati ves državni in socijalni stroj naroda. V vseh le nekoliko mislečih in uczaslcp-ljeuih po osobni koristi pa sc je utrdilo prepričanje o nujnosti reform, in Nikolaj bi sc pač ne bil mogel ustavljati uatisku že precej silnega občnega mnenja, ko bi se ne bila vnela krimska vojska. (Dalje si.)
Vlada je namreč storila, da je cesar glasovite mu Ž u viču, ki je kot desna roka Kauchova znani „galgenpatent" izdal za Hrvate, podelil Franc-Jožefov red.
„Na adreso Poljakov" piše ,,N. fr. Pr." surov članek, v katerem zopet odobruje prusijan-sko tlačenje in zatira nj e poljskega jezika v Poznanji in usiljevanje nemškega; dalje govori o slovanski nesramnosti (slavische Prechhcit), katera se v tem kaže, da hočemo Slovani v federativni državi imeti enake pravice z Nemci!!
Iz srbske narodne skupščine v Kra-gujevcu sc poroča, da je več poslancev interpe-liralo ministra, kaj je I vprašanjem glede Zvor-nika. Minister Ristić je v tajni seji odgovoril, da srbska vlada dela in se s Turki pogaja sama in brez tuje pomoči. Če bodo Turki modri, rešilo sc bode to vprašanje mirno.
Kuska vlada je po vseh fabrikab nemških in belgijskih, in v arzcualih naročila ogromno število kanonov. Ruski agenti baje se posebno plačilo obetajo za brže zgotovijenjc.
Ruski list, ki v zvezkih izhaja, „Vestnik Evropv", piše o znanib Andrašijevih besedah ,,da ruski vladni krogi nijso prijazni patislavistični agitaciji." KcČeni list pritrjuje, da so glede zdanje ruske vlade te besede resnične, a pristavlja, da ruski narod ne more odreči se svoje tradicijonelne politike nasproti Turkom in Slovanom pod Turško.
Iz Francoskega se javlja daje nemška posadna vojska zopet en okraj (departement) popustila iz oblasti, namreč H aute Marne. —
Proti francoskemu maršalu B a z a i ne -u , katerega pravda zavoljo predaje Metza še nij končana, oglašajo se nove priče, ki potrjujejo izda-jalstvo tega moža, namreč da je hotel samo za svojo vojsko mir s Pragi skleniti in z njeno pomočjo Napoleonovce zopet na prestol postaviti.
Iz It ero lina poročajo, da jc ob priliki petdesetletnice princa Karla, ruski car svojo otročjo nerusko demonstracijo ponavljal, poročevaje svoje simpatije do pruske armade in spominjajc sc Časov, ko so Prusi in Rusi skup za isto sveto (?) stvar borili sc.
V amerikanskih zedinjenib državah so se zadnji torek volili volilni možje, kateri bodo volili potem predsednika republike. Za predsednika bo zopet, brez dvombe, voljen CJrant.
Razne stvari.
* (Slovensko društvo „Narodna š o 1 a") je že dovoljeno, ker so se predložena pravila s tem vrnila, da je vlada osnovo tega društva na znanje vzela, — torej ne prepovedala. ■— Koristnega dela bode na vse strani, naj le tudi delavci ne opešajo.
* (Šolska postava) se bode letos vendar enkrat v pretres vzela tudi v kranjskem deželnem zboru. Denašnja volitev šolskega odseka nam bode merilo, kakošna bode ta za slovenski narod prevažua postava, o kateri bomo od konca do kraja natanko poročali.
• (C. kr. n a d p o r o č n i k g. A n d r c j K o-mclj,) znani prcstavljatelj ,,Poljnc službe" na slovenski jezik, imenovan jc za stotnika v 7. polku pešcev, baron Maroičie. Znano jc , da jc gospod Komclj tudi dozdaj v imenovanem polku, ki sc nadopolnujc iz slovenskih pokrajin na Koroškem in tioriškem. To nas tem bolj veseli, ker nio Culi, da nekaterim p. n. oficirjem nij bilo prav , da jc slovensko knjižico spisal , da se torej uc bodo mogli već izgovarjati, da se v slovenskih regimentih slovenščine ne morejo naučiti. — Sploh pa nas veseli videti v dolgi rajdi aranžiranih častnikov, katero početkom novembra „Wlener Zeitung" prinaša, več kot dve tretjini Blovanskih imen. Armada naša torej še nij poprusena.
* (,,S love n s k a M a t i c a") je dobila od ruskoga arheologifinega druStva v Moskvi poziv, naj si' udeleži arheologičnega shoda in razstave, ki hode 1874 v Kijevu. — Najbrž bodo Matični"
moderei poziv v koš vrgli,  ker dvomimo,  da bi imeli razumljcnja zanj.
* (Gospod Lesar), še zmerom „Matični" tajnik, je te dni poslal Matične knjige za uredništvo ,.Slovenskega Naroda" — v Maribor. To se ve da nalašč. I tog mu tc malostne hudobnosti ne zameri.
* (Za samo korektur o) „Matičnih" knjig računi gosp. Tesar po šest goldinarjev od pole. Izvedeli smo, da plačuje c. kr. založništvo slovenskih tolikih knjig na Dunaji od pole *2l/.> do .'J gld. Dakle „Slov. Matica" daje požrtoval-nemu tajniku, ki je že itak plačan, še enkrat toliko kot država. Čisto naravsko: država nema nič, Matica pa nc ve kam z narodnim denarjem.
* (Izkaz dohodkov p odpiralne zaloge za slovanske dijake) praškega vseučilišča, (i. J. J. dktd. modrosl. 1 gld. — Cospod Knez Edvard, bilježnik, nabral jc blagovoljno pri sv. Lenartu v slov. goricah sledeče doneske: g. J. Cucek, posestnik v Ccgotinab 1 gld.: g. Kram-berger .1.. posestnik v Crkvenom vrhu, 1 gld.; g. Knez Edvard, bilježnik, B gld.; g. Tutek Jurij, dekan 2 gld.; g. B. Trunk, podžupnik, 2 gld.; g. dr. OuSek 6 gld. \ g. Josip Zarnik 2 gld. Izkazanih dohodkov jc žc 105 gld. k glavnici i 96 gld. 90 kr. doneskov, tora j ostaja glavnica ista a doneskov je 114 gld. 90 kr. — Zahvaljuje se srčno oskrbovalni odbor i prosi še dalje blagovoljne podpore, da bode mogoče pomoči zdatno potrebnim. (Slede podpisi odbora.)
* (Slovensk botanik.) Nedavno je umrl dr. Vclvič, rojen 1. 1800 v Oospej Sveti na Koroškem, botaniški pisatelj, prvi preiskovalec kripto-gamičnih rastlin v Dolenji Avstriji , pozneje profesor botanike v Lisabonu. Po Vclviču sc imenuje tudi neka rastlina „Welwitschia." Po znani navadi bodo gotovo zopet nemški natančneži slavili tega moža kot „ nemškega učenjaka", da-si ravno si ga smemo Slovenci prilastovati.
* (Trije učitelji) iz Kočevja na Kranjskem (imena kažejo Slovence) — so odpotovali na Koroško v bolje službe. Če bo na Kranjskem vse neuredjeno, so dobrih učiteljev ne bomo imeli
* (Iz Novega mesta) se poroča, da jc enega zadnjih dni meseca oktobra v potoku blizu mesta utonila pastarica Marija Pclko. — Tclegra fičua postaja v Toplicah pri Novem mestu, od začetka samo za poletni čas namenjena, je premen jena v permanentno.
* (Razpisana) jc učiteljska služba v Cirk-nici na Kranjskem (000 gl.); prošnje do 10. nov. — Služba adjunkta pri okrajni sodniji v Patcr-nionu; prošnje do 15. novembra dež. sodn. v Ce-lovei. — Poštarski službi v Zatičini in Planini pri Cernomlji.
* (Mariborska Č i t a 1 n i e a) napravi do novega leta sledeče besede: 10. novembra beseda s plesom; 24. novembra beseda s plesom; S. decembra beseda s tombolo; 22. decembra beseda s tombolo; 31. decembra občni zbor, potem veselica.
* (Jugoslovanska akademija) v Zagrebu je imela 31. okt. svečano obletno javno sejo. Predsednik dr. Rački je pozdravil zbrane akademike z govorom, v katerem je razlagal, da tudi mali narodi mogo mnogo doprinesti k vse-občnemu napredku (dokaz so Črki. Skandinavci) ter naglašal, daje nalog akademije: preiskavauje na polji znanosti s posebnim ozirom na južne Slovane. — Potem našteva poročilo znanost ne razprave, ki BO jih poslali akademiji gg. učenjaki: dr. Rački, prof. Mesic, dr. Jagi6, dr. Metković, dr. DaniČič, Kurclac, dr. Miklošič, Nevostrujev (Peterburg), prof. Novakovič (Belgrad), kanonik Crnčio* (Rim), dr, Weber, Vukotinović, dr. Sulek,
Sloser, Itrusina, in drugi, je naraslo zadnje leto za t: (It o leze u na gl katero goveja  živina na Hrvatskem v mnogih krajih boleha, zanesla seje tudi v goriško in tržaSko okolico.
I'remoženje akademije 3852 gld. '
b oi i n p a r kiji h ,) za Kranjskem, štajerskem,
*(„Revolutiones orbium celestium",) to delo slovanskega umnika Koprnika , ki je pre-vrglo Ptolonicjcv svetni sistem in dokazalo, da je solnoe, nc pa zemlja sredina ene cele skupnosti nebeških trupel, našli so v rokopisu pisanem od Koprnika samega v majoratski biblioteki grofov No-sticev na Češkem. L. 18.-54 so ono biblioteko cenili ,,priseženi strokovnjaki" in cenili Koprnikovo delo izprva na 1 gl. j to pa so oni „strokovnjaki" pozneje šc za preveč spoznali in koncem določili ceno intcrcsantuega manuskripta na — trideset krajcarjev srebra !
* („N c o d v i s n o s t" avstrijskih sodnikov.) Celovški prusaški list „Frcie Stimmcn" jc bil po ukazu državnega pravdništva dvakrat konfisciran, a v obeh slučajih ste prvi dve sodnijski instanci naredbo državnega pravduika ob moč dejali in državno blagajnico na stroške obsodili. Konfiskacije slovanskih in Slovanom prijaznih listov sc kopičijo na tisoče vsako leto in morebiti enkrat ali dvakrat se konfiskacija nc potrdi. In vendar nam vedno še čvekajo o svobodi in enakosti pred sodnijo — o neodvisnosti sodnikov in
0 ravnopravnosti!
* (K o 1 e r a), ki jc na Ogerskem že prav nemilo se razširila, pokazala sc je tudi na Dunaji.
* (Sole na akcije.) Ker v Rusiji šol še vedno pomanjkujc, da si vlada leto za letom nove ustanovlja, svetuje „Ruski mir" naj se začno po mestih delati šole na akcije.
* (Rusija), ali njeno ministerstvo „narod-nega izobraženja", postavlja za leto 1H73 v dr-žavn. proračun za šole in učenje, kakor v „Moskovskih Vedomostib" beremo, 10,f)00.484 rubljev. Od teh je odločeno za vseučilišče 2,313928 drugo na srednje in manjše šole itd. 861.080 rubljev pa za podporo ubogih učencev.
1! (D a r d an e 1 s k o morsko ožino preplavala) sta 25. m. m. dva angleška oficirja po izgledu slavnega svojega rojaka lorda Iiyron-a. Plavala sta moža iz Abidado Šesta (l1/* angl. mil).
* (Plačilo nc mš kutarjenj a.) Dramatična pevka Mallinger, rojena Hrvatica, sc je v Petrogradu oglasila kot „Nemkinja" in se jc povsod tudi po nemško nosila. Ko pa nedavno v ruskem gledišči nastopi, nastane glasno sikanje in nedvoumno negodovanja med občinstvom zarad nemškutarjenja Mallingercc. Ruski listi spominjajo tudi pevkinjo, da je samo s pomočjo hrvatskih domoljubov se izobrazila na praškem konservato-riji in pariški listi obetajo Mallingerci v Parizu enake stvari, kakor jih je v Petrogradu doživela, ako se bode tudi v Parizu sramovala svoje narodnosti. Vidi se, da imajo samo Nemci renegate radi.
* (B sk ur i al,) znana velikanska umetniška stavba, katero jc kralj Filip II. v spomin zmage pri St. Quentinu postavil, bila je nedavno od strele zažgana in požar je naredil v njej nad l milijon gold. škode. Kako velik je Eskurial, razvidi sc lebko, ako se pomisli, da ima 8 stolpov, 16 dvorov, 1111 oken od zunaj in 1562 oken od znotraj, 120O vrat, 89 vodometov, 3000 čvetero-oglatih slik a fresco, 32 španjskih milj sprehajališč itd.
* (Zadnje „Novice") imajo zopet več reči proti nam , katere hočemo pa prihodnjič osvetiti.
1 )enes samo toliko rečemo, da to kar se denicntira, nikakor nij demontirano. Imenovali bomo imena, potem sc pa med soboj pulite. — Tudi poročilo „Novično" o zadnjem shodu odboroveni je nekaj osobno pikljivega. Dobite pojasnila, gospodje akademikarji iz Abdcre , samo malo potrpljenja, denes so nam vaši navali prekasno prišli v roko.
I*<»*ltllBO.
Oni čest. gg. naročniki „Zore", katerim zadnja Številka tega lista zavoljo negotovos'.i njih idrese nij došla, so prošeni, naj čem hrže na/.na-Mjo spremembo BtanovaliSča podpisanemu oprav-ništvu, da se jim listi pošljejo.
Opravili št v o „Zore" v Mariboru.
Dunajska borsa 0. novembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   65 gld. 70 kr	
Enotni drž. dolg v srebru	. 69	•  88 •
1860 drž. posojilo ....	. 102	■   80 ,
Akcije narodne banke   . .	989	r n
London ........	. 107	1» n
		•   '*<> n
	S	» M „
C. k. cekini......	f>	„   10 ,
	106	
V moji drevesnici
je še letos, če vreme pripusti, in v spomladi črez
2000 zlahnih sadnih dreves
za oddati pripravljenih j kdor želi lepa, dobra, tudi nova plemena sadja dobiti, ta se naj takoj naroči, ker moja prva domoljubna želja je, da bi se v naši ljubi domovini vee žlahnega sadja zasadilo, potem se tujim postreza. Dobiti je pri meni mnogo sort sadja, katerega imen tukaj naštevati nij prostora.
To so: jitlM-llt<-, KruMk«'. »I i »o, *re»njf». ti* nje. marelice, uiiirbe. orehi. koMtMnji, lešniki, kutine, rudi niuiince, H!►«>». botleee grozdjagode, in druge trtuurMke roke.
Cena je: drevesa .'JO do 60 kr., žlahne cepike 2 kr., (učitelji dobe cepike, divjake zastonj, če stroškov ne prizadene), krompirja dobrin 25 sort, funt lf> kr., trte, rožje, in druge vrtnarske robe po vrednosti, vendar posebno priporočim še zbirke ali s o r t i m c n t e sadja, 25 sort po 12 gld., 50 sort po 25 gld., in 100 sort po 60 gld. a. v. z zavitkom vred, sort sc pomnožujc črez 2000 najboljših.
Na gotovi denar sc najpred postreže, nepoznanim po poštnem povzetji.
Naročila prejme tudi g.  .▼■. IB«»i*«I*iJm.
trgovec v Mariboru in jaz sam.
Kovne«
kateri zna kmetijsko orodje dobro delati, «lol>l*i jtOKli. kakor lilil|»<i. <l4'l*lo. dobe tukaj službo.
Dominik Čolnik,
na Drvanji, pošta sv. Lenart (22S—1) v Slov. goricah.
Zima pred durmi!
Suha, iraziagana bukova drva
■1» «I>Im*Io iii n;i «lr<»l»iio prodaja in tudi v hišo pripelje prav dober kup in za gotov denar
Karel Alicin.
trgovec v Ljubljani (210—.'}) na starem trgu št. 43.
broz zdravila
Na prsih in plučah
)>otnni »e jio  naravnem potu tiull v obupnih in oil zrirnvnikov zn neozdravljive nizgliLienih Blučnjili rmllknlno n/ilrn»Ijiijo
brez zdravila.
PO iialnnrncm popisu bolezni pove, pismeno več
Dir, J. ii. Fickcrt, Berlin.
Wall-Strasse No. 23.
Ifonornr f>ffl<l. n. v., ki so nuj pismu priloži.
(102—li>)   broz zdravila
Varstvo proti mrazu je in ostane dobra zimska obleka.
Mlinsko lihiK'o
iz čiste ovčje volne, katera, kakor znano, truplo vsakega škodljivega vremena varuje in zato za ohranjenje zdravja o jesenskem in zimskem času nepogojno potrebna. Rokovice i/, najboljšega angleškega Buxkingskega blaga iz ovčjo volne, par za gospode kr. 50, 70, 00. n    „       „      podšito kr. 70, 00, gl. 1.20. „    „       „      dvojne, prefino tamburirane gl. 1,
1.20, 1.40. „    „ gospo kr. 60, 80, gl. 1. „    „      „    fino podšito kr. 80, gl. 1.20. n    „     „    dvojne,  prefino  tamburirane  kr. 80, gl. 1.20.
„ otroke, po vclikoBti kr. .'{0, 40, 50, „      podšite kr, 50, 60, 70.
Nliiuiwli zti pot In tlriigrt
iz  čisto ovčjo volne, najicpši risanje. 1 kos za gospodo kr. 70, (J0, gl. 1.20. 1   „    ,t        „      dvojno dolg gl. 1.50, 1.80, 2. 1   „    „ gospo kr. 50, 60, 80, gl. 1, 1.20. 1   „    „ otroke kr. 40, 60, 80.
Žilogrejci, najboljša sorta.
1 par za gospode kr. 25, 80, 40, 50. 1   „    ,, gospe kr. 25, 35, 45. 1   „   „ otroko kr. 15, 26',
Zdravilni telogrejci
iz čiste pavole ali ovčje volne. Ti varujejo po zimi pred vsakim prehlajenjem, zato sc posebno priporočajo.
kos za gospode kr. 90, gl. 1.20, 1.40.
.,      najfineja Borta gl. 1.50, 2, 2.50. „ gospo gl. 1.20, 1.40. „    ,,     „    najfineja Borta gl. 1.80, 2.50. „    „  otroke kr. 70, 85, gl. 1. „    „      „     najfineja sorta gl. 1.20, 1.50, 1.80.
Zdravilne spodnje hlače.
1 par za gospode gl. 1, 1.50,
prefino gl. 1.50, 2, 2.50. „    „  gospo gl. 1.20, 1.80, 2.
Zdravilne nogovice
iz čiste ovčje volne.
par nogovlo za gospode kr. 00, 40,50, »»0. „   visokih nogovic za gospo kr. 70, 80, '.H), gl. 1. „   za otroke kr. 25, 35, 45, 60.
Zimske srajce
iz najfiucjcga blaga iz ovčje volne, moderne in elegantne, prsi s svilo montirano.
1 kos za gospode gl. 3.50, 4, 4.50.
1   ,,   z bogato izšitimi prsi za telovnik gl. 4.50, 5.50.
o f c r i r a u o blago se samo
kos
Krajniki za gospe in gospode, prav elegantni.
za gospode kr. 20, 35, 45, 65. „ gospe kr. 20, 30, 40, 50. „ otroke kr. 15, 20. 30.
Čepice za gospe in deklice.
kos
Mufi za gospe
kos za gospe, eleganten gl.
S p r e d a j
Najiuoderniše, najnovejše in najlepše, za gospe gl. 1.80, 2.50, 3, 3.50. „ deklice kr. 60, 80, gl. 1.20, 1.50.
in otroke.
1.80, 2, 8.60,
Cela garnitura, inut in ovratnik gl. 2.50, 3.50, 4.50. 1 kos za deklice gl. 1.50, 2.
(isto novo za to saisono.
Robci za gospe in deklice v barvah: belo, violeto, rudeče, modro. Ti so iz prav berlinsko volno z najlepšimi vtkaniiui Hlikami.
1 kos za gospo gl. 1.20, 1.80, 2.20, 8,80, 1   ,,   največje sorte, ogrinjalee gld. 3.50, 4, 4.50, 5. 1   „   za deklice kr. 60, 80, 90. gl. 1.20.
Jzvrfttni
ho zimski sukneni čevlji za gospode, gospe in otroko, okusno adj usti rani, resnično varstvo pred mrazom. 1 par za gospo gl. 1.40. 1   ,,    ,, gospode gl. 1.50. 1   „    „ otroko kr. 50, 70, 90.
Speciuliteta za gospode!
Jako lep predprsnik (chemisetto) za gospode iz najboljše ovčjo volne, z lepo štopanimi prsmi, z ovratnikom in luknjami za roke vred,  tako da so lehko vrh vsake srajce nosi, lepša in greje. 1 kos 60 kr. __
za na lov,  visoka sorta.
1 par velike sorte, najboljša kvaliteta gl. 1.30. 1   „   največjih in najboljših gl. 1.60, 1.90.
Kaiuašnje, prefiua kvaliteta.
1 par visoko sorte za gospo gl. 1.20, 1.50, 1.80. 1   „   za otroko kr. 60, 70, 80, 00.
Pelerinski ovratniki za gospe,
visoki, elegantni, za bale in pohode za entrće. 1 kos gl. 2.50, 3.50, 4.50, 5.
Podplati za čevlje,
kot vloga za vsako obutev, ohranijo nogo suho in
toplo, so zato za zdravje posebno dobri. 1 par za gospe kr. 25. 1   „    „ gospod*; kr. 30. v
in edino v taki  kvaliteti dobi pri
Nogovice
A. Friedniann-ll, Dunaj, Praterstrassc, 26.
It ti|M-i eil srrON dobijo rabat.
(205—0)
Oznanilo.
V deželuo tablo zapisana graščina I*o-£'«liii U na Dolenjskem, med železniškima postajama Litijo in Kresnicami ob južni železnici ležeča, bode sc iz proste roke po potu licitacije 11. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne prodala. Prodajanje sc bode godilo pri vis. c. kr. deželni sodniji v Ljubljani, kjer se tudi pogoji za licitacijo v navadnih uradnih urah lehko poizvedo.
Graščina sc bode pri tej prodaji samo za ali nad cenilno vrednost 17.047 gld. oddala.   (225—2)
Teoretično in praktično izurjen
ms- ekonom
želi svojo službo premcuiti.
Pisma opravništvu „S1. Naroda".
(227 — 2)
Zobne in ustne bolezni!
naj bodo knkošuc hočejo, se z
anatherinova ustna voda
od dr. J. <«. Poppa. o. k. dvornega zdravnika za sobo, najbolj gotovo ozdravijo; mnogo spričeval potrjuje ta izrek, med drugimi ono od gospoda prof. Oppol-zerja, roetor muguif. na c. k. visoki šoli na hunaji. Enako tudi to vodo mnogo tujih in domačih zdravnikov skuša in goatokrat naroča
«1.   trn. l"0|»|>-il
nftlif#tr#-#m#r#f zatona pasta.
Zgoraj imenovana zobna pasta je eden najle-gOtniših poinočkov za čiščenje zob, ker nima nika-koršnih zdravju škodljivih snovi v sebi; mineraličui prineski ne delajo kvara zobnemu euiailu, org.iničuo prvino te paste očtjdujejo zobe, hlade in bolj živo delajo šklenino in slezeno, primešano eterično olje hladi usta, zobje postajajo vodno bolj beli in čisti.
Posebno gre priporočati to pasto potovalcem jio suhem in po vodi, ker se no da razsuti in se tinti po vsakodnevni mokri rabi ne pokvari. Cena za dozo 1 gld. 22 kr. avstr. volj.
Zaloge : (10—4)
v Mariboru v Bankalarjevi lekarrilof, pri g. A. W.
Kciiiigu, lek. Marija pomočnica, pri g. K. Kollotnigit in v Taiichmann-ovi hukvarniei; v i'i* 1J i pri (Yis-perju in v Baumbaohovi lekarn bi; v nemškem Landsbergu pri A. L. MUllerju, lekarjuj v Glei-ohonborgu pri F. pl. Foldbachu, lekarju; v Konjicah pri C. Fisoherju, lekarju; L c i Ii nit z, lek. vilova Kretzig; Ljutomeru lek. Fr. 1'cssiak; M u-rek lek. L. pl. Steinberg; v Ptuj u lek. E. Keithuin-mer; Radgoni lek. I'. Sehulz in J, Weitzlnger,; v Brežoali J. SchttideracbJtBchj Bogatoo Lek. Kril-por; V Kis liv od i v leknruici; Sini n z V. Tiinon-
schek, lek.j Slov. Bistrioi J. Dienes, lek.; Slov. Gradou .L' Kaligarič; Podčetrtek Vaaullk, lek. Varaždinu A. Balter, lek.  A. Doporis v [pavi.
Nakup in prodaj kakor menjavanje
vseh obstoječih državnih papirjev, prioritetnih obligacij, sreček, zoleznićnih, banknih in obrtniških akcij.
Reševanje kuponov,
Viiroeilii /» r. k. ImrHO
so za gotovino ali navržek 10 % izvršujejo.
Vse vrsto sreček so proti plačilom v mesečnih ohrokih od gl. 5 na višjo prodajejo.
OTHSCHILD & COHF.
OpcrnriiiK 31,
DUNAJ.
(93—17)      Deležni listi
brez daljšega doplačila.
40tiue c. kr. avst. drž. sreček 1. 1889 gld. 6. aOtine e. kr.    „ „1. 1860   „ S.
20tine ogorskih darilnih sreček 1. 1870 p 7. 20tiue turšk. žele/.ničnih sreček 1. 1S70
(86 vzdigatev veljavnih) .  .  .  „ 4.
lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"'.