131. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13. jnnija 1898. XXXI. leto. lakaj« vsak dan ate*ar» sumil nedelje in praenike, Ur velja po polti prejeman u avstro-ogerske de£ele sa taa leto 15 rM,, za pol leta H r-M., m Četrt leta 4 "M , za jeden naaaeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljub liano brta pošiljanja na dom aa vaa leto 13 gld., aa četrt leta 8 prid. dO kr. sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rađana se po 10 kr. na mesac, po 80 kx. aa Četrt Ista. — Zla tuje dete le toliko več, kolikor pofitnina smaAa. — Na naročbe, brez istodobne vpo&iljatve naročnine, se n< ozira. Za osna ni f a plačaj« aa od fttiristopne petit-vrats po 6 kr., ca se osmanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, os m dvakrat, in po 4 kr.. te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj sa isvole frankovati. — Bokopiai se ne vračajo. — Uredništvo m apravniatvo je na Kongresnem trtm st. 12. rjpravniltfo naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oanantla, t. ] vs» administrativne stvari. Telefon ČJt- 3^=, Posvetovanje kvotnih deputacij. Pri uveljavljenju dualizma ae je največja napaka atorila a tem, da ae je določevanje prispevka vsake državne polovice k skupnim izdatkom prepustilo posebnemu dogovoru, katerega je obnoviti vsakih deset let, namesto da bi se bile dajatve za •kupne zadeve postavile jedenkrat za vaelej na trajna in racijonalna tla. Pri vsakem obnovljenju nagodbe je delala kvota največje težave in le iz težka se je posrečilo, doseči porazumljenje. Doseglo se je vedno na škodo Cislit-vaneke, in naravno je torej, da se vse prebivalstvo močno zanima, se li to zgodi tudi sedaj. V soboto so se začela posvetovanja obeh kvotnih deputacij in kar se o njih čaje, obuja domnevanje, da ee hoče Cialitvanski zopet jedenkrat kri puščati, da naj zopet Cislitvanska plačuje, da se bo mogla Madjaraka na njene stroške mastiti. Dosedanja pogajanja mej kvotnima deputacijama niso imela prav nobenega uspeha Deputaciji se nista mogli zjediniti niti glede podlage, na ka teri naj se kvota izračuna, niti glede kvote same, a kaže se, da bodo Madjari zopet zmagali na celi črti. Madjari so pri dosedanjih pogajanjih vedno zahtevali, naj se kvota določi po številu prebivalstva, kar bi bilo zanje jako ugodno, a videvši, da hoče avstrijska kvotna deputacija odnehati od avo-jega dosedanjega stališča, so neki že privolili, da ee aa izračunan je kvote določi draga podlaga. Zanesljivih poročil o posvetovanju kvotnih deputacij oziroma njiju pododaekov doslej še ni. Jedni pravijo, da se je sprožil predlog, naj ae dohodki gotovih konsumnib davkov določijo za skupne potrebščine, drugi zopet poročajo, da je avstrijski pod odsek kvotne deputacije nasvetoval, naj se kvota določi po bruto dohodkih nekaterih direktnih in po ■etto dohodkih nekaterih indirektnih davkov, tistih namreč, ki so t obeh državnih polovicah jednotni. Po tem naavetu računa „Neue Freie Presse, da bi bila kvota 625 : 37*5. Obrazložili amo že opetovano svoje stališče in ponavljamo tudi sedaj, da bi jedino pravično bilo, LISTEK. Kje naj je naša individualnost v arhitekturi? (Naprednim slovenskim krogom v prenmlek.) »Treba bi svakako nastojati, da i kod nas, razmjerno najglavnije grane, osobito arhitektura i obče dekoriranje đobijn zbilja nekakvi domači oblik i značaj .....Ove grane umjetnosti najviše vježbaju nase oči, kroz čuvstvo ide v srce, bodri te i »okoli......», (Kipar Ivan Rendifi v 8. It spljetskega lista .Novi viek«; 1898, str. 503.) Obča nnanjoat javnih in zasebnih zgradb, harmonizacija večjih skupin taiatih po samobitnih motivih v tipične perspektivne vidike, to učini na vsakogar prvi utisak o narodni kulturi dotičnega prebivalstva. Vrata narodovih činov je njegova zgodovina; kaj druzega naj je tedaj stavbena umetnost kakor po materiji izražajoča se zgodovina! Splošna umetnost je najdivnejša hčerka civilizacije ter v vednih in najtesnejših vezeh a socijal-■■mi odnošaji narodov. Simbolično utelešenje narodove duše pa izraža v najširšem obsegu po mojem mnenju najuplivnejša vseh umetnoatij, umetnost par e-ccellence" t. j. arhitektura. Ona nam govori v ako bi Cislitvanska plačala polovico skupnih stroškov, Ogeraka pa polovico. Jednake pravice, — jednake dolžnosti, to j« jedino pravično načelo in bi moralo pri nas toliko prej priti do veljave, ker ima Ogerska dosti več pravic in dosti več upliva, kakor Cislitvanska. Ako pa se to smatra z ozirom na plačilno zmožnost Ogernko za neprimerno, potem naj se po vzgledu Nemčije uvede poseben davek, kateri naj se v obeh državnih polovicah pobira, oziroma naj se konaumni ali drugi davki urede* v obeh državnih polovicah jednakomerno in naj se kakor dohodki od carin porabljajo za skupne potrebščine, katero misel je že pred več leti sprožil posl dr. Fof t in za katero se je izrekel tudi podpredsednik ogerske poslanske zbornice Lan g, kateri pa se bodo Madjari seveda upirali, dokler bodo mogli in dokler bode Cislitvanska hotela zanje krvaveti. Določitev kvote po dohodkih direktnih in indirektnih davkov je nepravična, in se mi nikakor ne moremo ž njo sprijazniti, se manj pa s kvoto, katero je izračunala „Neue Freie Preste", tolaži nas samo to, da načrt nagodbe, kakor ga je predložila vlada, ne postane nikdar pravoveljaven, in da tudi za rečeno kvoto, ne bo nikdar dobiti privoljenja parlamenta. Jugoslovanski Pijemont Od črnogorske meje, 10. junija. Govoreč o volitvah v srbsko skupščino je „Slov. Narod* rekel, da Srbija ni več jugolovanski Pijemont, ampak da je to Črnagora. Pogodil je resnico. Črnagora hoče biti za Srbe to isto, kar je bil Pijemont za Italijo. Osvoboditi jih hoče in združiti v jedno veliko in mogočno državo. črnogorski knez Nikola je vse svoje življenje na to deloval, a deloval je previdno in prevdarno, tako da celo avatrijski ministri zunanjih del o njegovih namenih niso dosti slutili in so ga vse vprek hvalili, da postopa korektno in modro, prav kakor da bi se bil odrekel vsem svojim idealom Zdaj nakrat se je to mišljenje predrugačilo, in sicer tisti hip. ko so na Dunaji in v Pešti Čuli odgovor črnogorskega kneza na projekt pomeniti državnopravno razmerje mej Bosno in Hercegovino ter mej avHfro-ogersko državo. Sprožila se je bila misel, naj Avstro Ogerska anektira Bosno in Hercegovino in ni to id jo je knez Nikola odgovoril z gromkim „Hands off!J Odločilni politični možje dunajski in pe^tanski so strmeli. Oficijelni krogi niso na to direktno izzivanje ničesar odgovorili, „Pester Lloyd" se je tolažil s tem, da Bosna in Hercegovina de jure sicer nista anektirani, ddano, kake namene ima črnogorski knnz Nikola, a ob sebi je umevno, da je največja ovira re I zovanju njegovih idealov Avstro-Madjarija, tista Avstro Madjarija, s katero mora priti najprej M čisto in kateri je v Londonu zaklical „11 tnds on"! Proč roke od Bosne in Hercegovine ! V 1 Jul»l|t«nt, 11. junija. K položaju. Avstrijska kvotna deputacija že prijeiijuje. Kakor poročajo dunajski časopisi, hočejo avstrijski dele^ ranci določiti najprej vrsto konsum-nih davkov za pokritje skupnih izdatkov, vse drugo pa hočejo določiti po drugem ključu. Kvotni ključ, kateri je predlagala avstrijska deputacija doslej, je bil 58: 42°/0 J Ogri so zahteva'i 686: 314%. Novi ključ na škodo Avstrije še ni znan. — Gotovo ni še, ali bode imel parlament sploh še kako sejo. Zasedanje parlamenta, ki se je po zadnjih volitvah odgodil ža petkrat, Re gotovo završi že te dni brez nagodbene ga brez bndgetnega in brez jezikovnega odseka. „N. Fr. Fr.u že roti vlado, naj ne sistira ustave, nego naj porabi čas odgoditve v to svrho, da bo parlament zopet delaven. Zato nij poprav' dve največji napaki: jezikovne naredbe m razpust gr.iškega obfi. sveta. Anglija in Nemčija. V angleški zbornici je opozicija ostro napadla Chamberlaina, ker stremi vsa njegova politika za zvezo z Nemčijo. Opoziciji se zdi taka zveza nečastna za Anglijo, ki naj ostane še nadalje v ponosni osamljenosti. Chamberlain je rezko odgovoril ter povdaril, da stremi ž njim v zvezi vse ministerstvo za tem, da bi bile razmere z Nemčijo najboljše, ter da se Anglija in Zjedinjene države politično in gospodarsko kar najtesnejše zve-žejo. Večina je Chamberlainu hrupno ploskala. — V Figi p tu so dosegli Angleži nov vel.k uspeh. Posrečila se jim je namreč prisiliti Khediva, da je prodal drž. železnice angleški družbi. Vzroki, da se sedaj do cela ogrevamo Zi ino-rodno arhitekturo in dekorativno umetnost, so raznovrstni: Strokovni krogi zajemajo vse iz ohsijalno priznanega staregi vrela in ne čutijo potrebe po samob tnosti, odkar je trg preplavljen s tako cenenimi nemškimi publikacijami te vrste. Pomanjkuje nam lastnega, domačega učiteljskega stanu, ki bi izšolal ali mogel vsaj izšolati svojo lokalno in domačo šolo v umetnosti. Pomanjkanje umetnostnega čuta in ukusa splošnega in individualnega bil bi tudi velik vzrok mrtvila na tem polji, če tudi bi ne omenil, da niso že cd nekdaj naši strokovnjaki hodili radi daleč od železne ceste ali voznega pota, kjer se nahajajo neizcrpljivi zakladi nebrušenih di-jamantov. Imeti pa hočemo tudi mi Slovenci s časom svoje umetno stavbinstvo in vse stroke umetnega obrtništva. Doslej smo si gradili dvorce in domove, krasili njih unanjost in notranjost po tujih — naj rečem naravnost uzorci h, (omenil sem že, da niti tuja umetnost ni našla v nas lokalnega kolorita), odslej se hočemo ozirati, in naša dolžnost je, da to storimo, da se vsaj naša stanovanja uravnajo in okrase v slovenskem duhu. Slovenec naj biva zares svoj v 8 v ° J e m ! _ (Dalje prih.) Kabinetna kriza ▼ Madrida Sedemdesetletnemu S a gas t i se ie maje stol. Porazi Špancev na Filipinih in na Kubi so razburili vse javno mnenje, ki želi energičnejših in zato tudi uspešnejših vojnih podjetij. Reservna eskadra Camare, ki je poslednja nada Špancev, je Še sedaj v Kadiksu, in mornarski minister je sam odpotoval tja, da pospeši izvršitev končnih bojnih priprav. Taka počasnost ne nphva seveda dobro na razburjeni narod. Zato se izraža obča želja, da Sagasta odstopi, ter da prevzame vladno krmilo vojak, maršal Martinez C a m p o s v zvezi s S i 1 v e 1 o. Sagasta si je pokvaril svoje stališče tudi s tem, da se je kazal vedno preveč miroljubnega. Špansko ameriška vojna. Večina časopisov je začela dokazovati, da stori Španija najpametnejše, ako sklene z Ameriko mir. Bujua sredstva Spancev so nerazmerno manjša in slabša k*kor ameriška ; velikanska oddaljenost bojišča od Španije, njene gmotue kalamitete, notranje slabe razmere, Karlisti vse to so argumenti, ki Spance uprav silijo k miru. Ministerski svet se je s tem vprašanjem baje že posvetoval. v kratkem se pričakuje, da začno velevlasti posredovati. Anglija se je že sama ponudila. Amerikanci hočejo baje zahtevati otok Haiti za odškodnino bojnih stroškov. Kadi Filipin se na predlog Viljema II. sestavi mejnarodni sod. — Z b ;jišča ni novih poročil. Bombardemeut ameriškega brodovja, ki je napadlo dmes teden forte in baterije Santiaga, je napravil Špaucem zop^t veliko škodo — Na Filipinih so se ustaši polastili že Nove-Manile. Admiral DsW8J ne pomaga ustašem, nego pazi, da ne zakrive kakih grozodejstev. Dopisi. 1« 14 »na u i ki«, 12. junija. Kamnik, svoj čas jedno najbolj narodnih mest, je postal zadnji čas nekam mlačeu. Nič več ni tiste agilnost, tistega navdušenja, ki je navdajalo kamniške rodoljube v let: h boja. Pri penečem pivu se pač še čujejo krepke beaed^, ali krepkega dela ni več. Le malo je le narodnjakov, kateri so pripravljeni, narodne stvari pospeševati, drugi pi se niti za svoje interese več ne brigajo. V tacih razmerah se pač ni čuditi, da si višji davčni nadzornik Tauzher in njegov oproda Exl dovoljujeta največje predrznosti, saj vesta, da bi bilo jako težko, uprizoriti proti njima odločen odpor v namen, da se odstranita iz našega mesta. Zaspanost — to nas označuje Letos bo trideset let, kar imamo „Narodno čitalnico*, ki je v zgodovini kamniškega preporoda igrala veliko ulogo, a nihče ne misli, da bi kazalo, to tridesetletnico dostojno praznovati. Pa saj nismo malomarni samo v narodnem oziru, ampak celo pri varstvu naših žepov. Za vol tve v komisijo za od-merjenje osebne dohodarine so se davkoplačevalci le malo brigali. Večina volilcev se volitev še u le ležita ni, drug. m pa je bil všeč vsak Jurij, samo da rad v cerkev hodi. Zdaj seveda se vse tognti in se vse pen\ ker sta Tauzher in Kxl vsakemu toliko davka naložila, kakor da bi imel dohodke bogatina. Za revščino naših trgovcev in obrtnikov se nista menila. Moža hočeta naprej pr ti, a kdor hoče pri finančni upravi za-se kaj doseči, ta mora znati ljudi ožemati. V malem Kamniku je toliko trgovcev in obrtnikov, da le z največjo težavo izhajajo, da jim gre trda za vsak grižljej kruha, a vzlic temu se ni nič storilo proti ustanovitvi kon-ru no nega društva v Tuhinju. Niti na shod dra. Kreka v Tuhinj ni šel nihče in vender bi bil proti Kreku imel mogočen argument: očital bi bil lahko klerikalni stranki, da ne postopa pošteno, da se ne drži spravne pogodbe, ker ustanavlja konsumna društva, ne da bi bila narodna stranka v to privolila. Krek bi bil morda ugovarjal, d i se ne snuje „konsumno društvo", ampak „kmetska zadruga", a ta ugovor ne velja piškavega oreha. Naj je ime tndi drug, stvar je vender ista. Kmetske zadruge niso drnzega nič, kakor razširjena konsumna društva. Klerikalci so menda podpisali spravno pogodbo, misleč, bomo pa pod drugim imenom uničevali meščanstvo, in to revnejša slovensko meščanstvo! Kaj zato, če potem na mesto Slovencev stopijo Nemci. Tako, kakor v Tuhinju, postopajo klerikalci tudi drugod in pri vsi svoji veliki zaspanosti se v Kamniku čudimo vodstvu narodne stranke, da to molče trpi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. junija. — (.Revanche fiir LaibaohV) Z Dunaja se nam piše: V soboto zvečer je napadlo okoli 15 „Karnijolcev" v Wittingavski pivnici v VIII. okraju dva slovenska uradnika in visokošolca A. K., ker so peli nedolžno slovensko narodno pesem. Prva dva so vrgli iz lokala, visokošolca pa so obkolili, ga tolkli s pestmi in s palicami, tako da so mn prizadeli mej drugim zevajočo rano na glavi. Oso- bito so se odlikovali pri tem junaštvu, dostojnem« nemške .uberkulture*, pl. Laso han, sinova znanih ljublj anskih trgovce v Rogerja in Pocka in sin deželno - sodnega svetnika J e n č i č a. Ker sta se slovenska uradnika takoj oddaljila, je »olikana* nemška druhal tolkla po Slovencu, kakor besna tuleč: „Das ist Revanche far Laibach!" Drugi pošteni DunajČanje, ki so prišli poleg, izražali so glasno svoj gnev nad pobalinskim početjem alkoholiziranih pratevtonov ter klicali nemškim „junakom*: „Gemeinheit — schamst's eneh ( Fiinf-zehn gegen Einent" — Značilno je bilo tudi postopanje policijskega komisarja, kateri bi bil rad krivdo zvalil na slovenskega visokošolca, češ, da je leta provociral s slovenskim petjem (!)—. No, dobil je zaslužen odgovor od našega rojaka! Facit: petnajst proti jednemu! To je kričeča ilustracija hinavske fraze, katero so za časa ljubljanskih izgredov pošiljali , Karnijolci" v svet, češ, da oni postopajo „nacli w e h r h a 11 e in (!!!) deutschem Studenten Brauch", — dočim sedaj niti najmanje clio*valeresque niso reagirali na be sede, katere jim je slovenski velikošolec v obraz zalučal (ko so ga polonemoglega ven vlekli): „Elende Feiglinge. V varnem zavetji ljubljanske kazina govoričite pogumno o namišjeni vitežki „časti* svoji! — (Premembe pri dež vladi) Poroča se nam : Okrajni komisar in prezidijalni tajnik baron Viljem Rechbach je premeščen k okr. glavarstvu v Krško, vladni koncipist grof Viktcr Chorinsky pa k okr. glavarstvu v Logatec. K deželni vladi pa sta premeščena okr. komisar Alfonz Pire iz Krškega in okr. komisar baron Erneat Scbonber-ger iz Logatca. Mali vzroki — velike posledice! — (Procesije) Včeraj vršili bta se ob krasnem vremenu sv. Rešnjega telesa procesiji iz frančiškanske in sv. Jakoba cerkve. Obeh udeležili so se zastopniki občinskega sveta in mestaega magistrata, po jedna kompanija vojakov in o Ide'ek vo jaške godbe ter nebrojno občinstva. Procesije iz frančiškanske cerkve udeležilo se je izredno veliko število belo oblečenih deklic ter mnogo okoliČank v lepi nar; dni noši. — (.Sokolovega" izleta v Medvode) se je udeležilo v društveni opravi 33 Sokolov, kt so odkorakali točno ob 2. uri popoludne iz društvene telovadnice. Pridružilo se jim je že v Ljubljani mnogo narodnega občinstva, ki se je deloma pe Ijalo, deloma pa korakalo s Sokoli. Opazili smo lepo število zastopnic krasnega spola, ki se niso strašile dolgega pota in krepko vztrajale do cilja. Da ni nedostajala kolesarjev in kolesaric, se z osi-rom na Medvode, ta najpriljuboejši cilj ljubljanskih biciklistov, ume samo po seb\ Popoludaaski vlak pa je pripeljal v Medvode, ki so bile vse v zastavah in kjer so doneli ves čas navzočnosti Sokolov streli iz topičev, mnogo odlične gospode ljubljansko, in se je izletuikom pridružil, vračajoč se iz Beljaka, tudi Sokolov častni člen, gospod župan Hribar. Glavni namen sokolskih izletov je, vaditi Sokole v redovnh vajah, zlasti v trajnem korakanju, utrditi telo v prenašanju vročine in žeje, pekočih sol".čnih žarkov in če ni drugače, tudi mokre nokolske obleke. Sredstev v to je včeraj Sokolom blagouotns usoda nudila v obili meri, da, kar se tiče dežja, tega zvestega, pa sitnega prijatelja sokolskega, le v preobili meri! Nekaj sto korakov pred ciljem se je namreč vsula močna ploha na ljubljanske izletnike, katerim ni ostalo drugega, kakor da so jo udarili v tek in „urnib krač*1 iskali zavetišča v gostoljubni hiši gospoda Jarca. Svečani sprejem, ki so ga hoteli prirediti vrlemu ljubljanskemu Sokolu, je šel seve — po vodi. Čakajoč, da „vremena Kranjcem se /jasne", kar so pa žal šele v Ljubljani dočakali, se so izletniki zabavali, kakor in kolikor se je dalo v lepih, toda za toliko občinstva preozkih prostorih Jarčeve gostilne. Omenjati je pohvalno izvrstnega tamburao ja tamburaškoga kluba »Zvezde* pod spretnim vodstvom br. Gorjanca. Končno ne smemo nikakor zamolčati prekrasnega sprejema v s trobojnicami okrašenem Št Vidu, kjer so šentvidski fantje takoj, ko so rogovi neumornih sokolskih trobentačev naznanili pri -hod sokolske čete, začeli streljati 8 topiči, narodna dekleta pa pod vodstvom g podžupana in naduči-telja ob vhodu in izhodu šentvidskem delile mej Sokole šopke. Gospa Tomčeva je Sokolom s primernim ogovorom poklonila lep venec, na katerem in na lepem sprejemu se je zahvalil načelnik brat Murnik. Vkljub dežju se je izvršil izlet na splošno zadovoljnost in se je izrekla želja, da bi ljubljanski „Sokol" priredil Ae več podobnih malih popoludan-skih izletov. Navdušeni sprejem po celi poti in osobito v Št. Vidu in Medvodah, pa nam priča, da najstarejši slovenski .Sokol" še ni izgubil narodovih simpatij, in da se navdušenost zanj ni še niti za stopinjo ohladila I — (Nemška omika.) Izveatna družba nemških omikancev, ki hodi popivat na strelišče, si dovoljuje rame šale, katere pa utegne o priliki drago plačati. Tem ljudem je zlasti Sevoikov grad na potu. Zgodilo se je že večkrat, da so sneli vrata, znesli klopi na travnike in jih polomili. To je gotovo tako sijajen dokaz nemške omike, da ga je bilo vredno pribiti. — (Nezgoda.) Včeraj zjutraj prišla je poldrugo leto stara hčerka Franceta Kocijana, posestnika na Dolenjski cesti št. 10, pod kramarski voz Franceta Sererja, hlapca v Črnučah in ji je bilo zdrobilo desno nogo. Hlapec je vozil korakoma in se je morala deklica le zaleteti v voz in pasti. — (Pozor!) Po hišah hodi neka oseba z nabiralno polo delavskege pevskega društva „Naprej" in nabira podpornih doneskov za to društvo, dasi v to ni opravičena. — (Ogenj v dimniku ) V soboto popoludne nastal je pri Francetu Flandru, mizarskem mojstru na Marije Terezije cest:, v dimniku ogenj. Ogenj sta provzročila mizarska vajenca, ki sta pred pečjo na ognjišču kuhala z ličjem lep in sta tako močno zakurila, da so v dimnik leteče iekre unele saje. Ogenj pogasila sta vajenca sama. — (Izgred na Dolenjski cesti i V soboto ponoči prišlo je kakdi 30 fantov iz Štefanove vasi v Hradeckega vas in na Dolenjsko cesto, kjer so tako upiti in razgrajali, da je morala policija posredovati. Ko j" nadstr«<žnik Jakob Keržan jednega razgrajača prijel, iztrgali so mu ga drugi iz rok in le z velikim trudom ga je aretoval. Razgrajalci na padli so tudi dva kmeta, jih dobili v mvojo sredo in pretepavali Ko je prišla policijska pomoč, so jo fantje odkurili proti Hodniku — (Zlata ovratna verižica) in zlat medaljon bila je danes ponoči ukradena zasebnici Emiliji Blažon v sv. Florijana ulicah štev 3. Medajlon je imel rnd'č kamen in na jedni strani moško in žensko fotografijo. Vse skupaj je vredno 50 gld. — (Potrjen zakon.) C-sar je potrdil v kranjskem dež. zboru sprejeti zakonski načrt o preložitvi deželne cente Radna-Mokronog Velika Loka. — (Ustanovljenje brzojavne postaje v Mediji Izlakih ) Dne 10. rožnika odprla se je v Mediji-iz akih, političnem okraju litijskem, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena s tamošnjim poštnim uradom. — (Iz Peč pri Vačah) se nam piše: Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je z dnem 15. junija dovolilo oddajno poŠto, to je štirikrat na teden zvezo po selu z Vačami in Pečami, poštni nabiralnik in prodajo poštnih znamk. S tem nam je precej olajšano v poštnina prometu, in pomagano s tem, da smo obvarovani stroškov, kakoršne smo do sedaj imeli. — (Nevarnega tatu,) Antona Kopačina iz Št. Vida, kateri ima na vesti šest priznanih ulo mov v vipavski dolini in bržčas še daljšo vrsto doslej nepriznanih tatvin in ulomov, so vjeli v soboto v Lozicah in ga izročili ckr. sodišču v Vipavi. — (Višjeaodni predsednik grof Gleispach.) Iz Gradca se nam poroča: Tukajšnji nemški listi javljajo, da je grof Gleispach prosil in dobil tri mesece dopusta, dasi svoje službe niti še nastopil ni. Naeijonalci so tega seveda veseli, češ, vzlic vladnemu komisarju in vzlic orožnikom se Gleispach ne npa v Gradec. Veseli so toliko bolj, ker sodijo, da Gleispach višjesodnega predsedstva niti ne nastopi. — (Iz Gradca) se nam piše: Nekateri slovenski listi so v zadnjih dneh poročali, da so izgubili slovenski visokošolci podporo pri društvu .Freitisch" na graški univerzi, ker se niso udeležili dijaških demonstracij. O tem doslej ničesar ne vemo, vaaj na univerzi ne. Kako je na tehniki, ne vemo. Na univerzi se dele" podpore, kakor prej. Toliko resnici na ljubo! — (V Ponikvi na Stajerkem) so včeraj razkrili spominsko ploščo rojaku Blažu K oceno, kateri je, popust-vši duhovski stan, Be posvetil geografiji in si kot kartograf — kdo ne pozna Ko-cenovih atlasov? — pridobil slavno ime. Seveda je bil sin svoje dobe. Šola ga je germanizovala in čutil se je Nemca dasi ga je v slovenski vasi rodila slovenska mati. Ožji rojaki so mu postavili skromen spomenik s slovenskim napisom. — (Imenovanje.) Nadučitelj in okrajni šolski nadzornik v Sežani g. Matej Kante je imenovan nadučiteljem na c. kr. vadnici v Gorici. — (Slovanska akademidna mladež v Ino-moatu) priredi v torek, dne 14. t. m, v spomin stoletnice Frana Palackega slavnosten večer v poslopju nemške kavarne. , — (Vodna katastrofa v Zagreba.) Po vodenj, katera se je primerila v soboto zjutraj v Zagrebu, je bila velikanska. Mnogo ulic je bilo povse pod vodo. Voda je tekla v kleti, v prodajalne in J pritlična stanovanja ter prouzročila na poslopjih in na blagu veliko škodo. Zlasti je trpela tovarna sa usnje. Voda jo je povse demolirala, vsleđ česar je prišlo 800 ljudi j ob kruh. Vsa škoda se ceni na najmanj pol milijona gold. Tudi zagrebška okolica je hudo trpela. Na poljih je voda vse uničila, trg Krapino pa preplavila. * (Kraljica Natalija samaritanka) „Pester Lloyd" poroča, da hoče srbska kraljica prirediti s lastnimi stroški ekspedicijo, ki bo pod njenim osebnim vodstvom skrbela za ranjence na ameriško-španskem bojišču. Ta vest je pač malo verjetna, ker skoraj neizvršljiva! * (Kolesarstvo in bolezen.) Ameriški vojaški zdravniki so pri vojaških naborih dognali nenadejano prikazen, da trpi večina mladeničev radi srčnih in pljučnih afektacij, vsled katerih so sicer močni in lepo rasli fantje za vojake nespo-sob i. Zdravniki so pa tudi dognali, da je take af-ktacije povzročilo kolesarenje, oziroma krivo držanje hrbtnice mej kolesarenjem. Kolesar sedi kolikor možno ravno na kolesu, ako noče da dobi pljučne ali srčne bolesni I * (Ves občinski svet pod ključem ) V vasi Ikloda na Ogersk^m zo zaprli ves občinski svet, ker je bil v zvezi s tatinsko družbo ter je prodajal ukradene stvari. * (Novo potovanje na severno poluto.) Amerikanci se pripravljajo na novo potovanje na severno poluto Poro ni k Peary pojde s Severne tironlandije proti severu. Valter VVellraann pa s Fran Josipove dežele. Wellmanna že pričakuje v Tromsoe na Norveškem parnik „Fnth)ofu, ki ima, kakor N.insenov „Framu, n*dto posebno konstruk-c jo, ki brani, da ga ne more streti premikajoči se led V treh tednih že nastopi \Vellmanu svojo pot. Podpirajo ga ameriško mimsterstvo ter milijonarja Vanderbilt in Morgan. VVellmann hoče poiskati tudi An drče j a, o čegar balonu ni ne duha ne sluha Nansen je prodrl s svojim tovarišem Johans«nom doslej najdlje p-o'i severu, t. j. do 86° 15' 36" Širine. Ali ga VvVlImann in P«-ary vsaj dosa'eta? * (Čudna Btava) V Strasaburgu, v on-df-tnem „Ed-ntheatru" je skočil mej opereto „Blau bart" nakrat neznan mladenič iz proscenijske lože na oder, btopd mej rgralce, spregovoril z njimi nekaj besed ter zopet izginil v svojo ložo. Zastor je moral vsled tega pasti in dotični prizor so ponovili Policija je mladeniča seveda aretirala Are-tiranec je bil mlad velikosolec, ki je povedal, da je stavil 8 svojima prijateljema, da se upa mej predstavo na oder in da je 8 svojim čudnim nastopom stavo res dobil. * (Crn dež.) Na I r b k e m je padal koncem ma a 30 angleških milj na dolgo in 16 milj na široko dež povsem črne barve. Po nekaterih kraph je bilo mej dežjem tako temno, da so morali ljudje lui prižgati. Mej dežnimi kapljami so bde stopljene saje, katere je te len prej v obrtnih mestih južne SkotHke in severne Angleške gnal veter visoko v zrak. Tako veaj razlagajo meteorologi ta Čudni pojav. * (0 boječnosti.) Francoski pisatelj D u g a s pravi, da -o skoro vsi ljudje v svoji mladosti bo ječi, marsikaterih pa ta boječnnst vse življenje ne ostavi Plahi so zlasti poeti, filozofi in učenjaki, dočim duševno omejeni ljudja navadno niso boječi. Znano je, da so dušni velikani v praktičnem živ ljenji strašno nerolni; marsikateremu izm?j njih je velika tortura, kupiti si novo suknjo ali par ro kavic. * (Zemljevid od zlata.) Soproga umorjenega Španskega ministerskega predsednika Canovasa del Castillo je dobila od nekega prijatelja svojega moža na Filipinih zemljevid od pristnega zlata z vsemi pokrajinami v relitfu. Vsako mesto je označeno z rubinom, vsaki napis s safirom, po.svetilo pa je na rejeno iz sam h briljantov. Zemljevid pa ima tudi krasen okvir od zlata in dragega kamenja, i i na njem je zlat doprsen kip Canovasa. Ta dar je vreden nad 80.000 gld. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 13. junija. Vlada je tekoče zasedanje državnega zbora odgodila. Poslanska zbornica ne bo imela no bene seje več, tudi jutri ne. Pred s a d n i k dr. Fuchs je o tem že obvestil vse posla n ce. Dunaj 13. junija Vsi klubi imajo jutri sejo. Izvrševalni odbr desnice se bode končno posvetoval o nameravanem manifestu, na ka teri hoče opozicija odgovoriti s protiizjavo. „Deutsches Volksblatt" trdi, da je zasedanje drž. zbora preloženo radi včerajšnjih dogodb v Brnu. Ta trditev je smešna izmišljotina, ker je miniaterski svet že v soboto sklenil odgo denje. Dunaj 13. jun ja. Po soglasnih poročilih je vlada odgodila drž. zbor jedino in izključno zategadelj, ker nje zadnji poskus, doseči po-razumljenje glede glasovanja o jezikovnih pred logih, ni imel uspeha. Desnica je nasvetovala naj se vsi predlogi razdele na dve skupini, ali tudi ts, sicer za Nemce jako ugodni predlog, ni našel pri obstrukcijonistih milosti, Dunaj 13. junija. Odgodenje parlamenta ni nikogar presenetilo. Pričakovalo se je to Že minoli teden. Miniaterski svet je skle- nil odgodenje v soboto in cesar mu je včeraj pritrdil. „Narodni Listy" javljajo, da se odgodenje ne bo v uradnem listu „Wiener Zei-tung" publiciralo in da se samo pismenim potom naznani vsem členom gospodske in poslanske zbornice, kar se je zgodilo tekom današnjega dne. Dunaj 13. junija. Poročilo nekaterih lissov, da hoče grof Thun svoj odgovor na interpelacijo radi razpusta obč. sveta graškega objaviti v „VViener Abendblatt", je neosnovano. Dunaj 13. junija. Kvotni deputaciji sta danes pretrgali svoja posvetovanja. Posvetovanja doslej niso imela uspeha. Avstrijski pod odsek je skleni, predlagati ma-djarskemu pododseku, naj se na podlagi kombinacije mej številom prebivalstva in dohodki izračuna kvota. Po tem računu bi Ogerska plačevala 38*/■ °/o- Madjari so danes sklenili odkloniti ta predlog. Finančni minister Lu-kacs se vrne danes v Pešto. Kvotni deputaciji se snideta šele prihodnji teden in to v Bu diru pesti Dunaj 13. junija. Poizvedbe so dognale, da se je sobotnega napada na tri Slovence udeležilo 17 nemških pobalinov. Slovenci niso sedeli v isti s:bi kakor Nemci in so bili za-vratno napadeni. Razburjenost mej slovanskim dijaštvora je vsled tega velikanska. Dunaj 13. junija. Magistrat je razveljavil izvolitev soc. demokrata Picka načelnikom odbora trg. pomočnikov. Kakor znano, je Pick izpodrinil dolgoletnega kršč. socijalnega načelnika Azmanna. Socijalni demokratje so vložili proti temu razveljavljenju priziv. Brno 13. junija. Zastopniki „Slovansko krščansko narodne zveze" so bili slovesno sprejeti. V soboto zvečer je bil v češkem »Narodnem domu" prijateljski sestanek, na katerem sta mej drugimi govorila dr. Klaić in dr. Žitnik, ki sta oba povdarjala slovansko vzajemnost Včeraj je bil slavnostni shod v reškem gleiališt'u. Opoludne se je pripeljal praški župan dr. Podlipnv. Na kolodvoru so ga pričakovala vsa čtška društva in na tsoče ljudsj, ki so ga pozdravljali z burnimi „Slava" in „Na zdar" klici, dočim so Nemci tulili „Pfuiu, „Abzufc", „Heil Germania". Koder se je Pod lipny peljal, povsod so ga Nemci na surov način insultirali Metali so nanj kamna in gnila jajca, kfctera so ga zadela v hrti-1 in mu zamazala čamaro. Pri neki n?mški kavarni so Nemci pljuvali na I\ dlipnega, pred neko gostilno pa so valili proti njemu sode, da ustavijo njegov voz. S >koli so sode odstranili. Nastal je velik pretep, pri katerem sj Sokoli Nemce pošteno naklestili. V „Besediw je Podlinnega pozdravil dr. Tuček. Podlipnv je prosil (J.he, naj se ne maščujejo nemškim kulturonoscem za njih na pade in poskuse, preprečiti spominu velikega Čtha posvečeno slavnost. Slovani naj ostanejo v defenzivi, a Če bi bili prisiljeni nastopiti (fenzivno, naj bodo trdi in brezobzirni. Popoludne je bila na »Kraljevem Polju" ljudska veselica, katere se je udeležilo nad 60 000 oseb iz vseh krajev dežele. Pri rabukah je bilo 10 oseb lahko ranjenih in jedna šipa razbita. Krapina-Toplice 13. junija. Slavno-znano kopališče Krapina-Toplice ni bilo preplavljeno in ni vsled povodnji čisto nič trpelo. Preplavljeni trg Krapina leži v neki sosedni dolini in je od Krapinskih Toplic oddaljen 14 kilometrov. Madrid 13. junija. Časopisje se izreka proti zahtevi raznih evropskih listov: naj bi velesile intervenirale mej Špansko in Združenimi državami ameriškimi, Češ, da Španska ne mara miru, ako jej ne ostanejo vse njene kolonije in da je tudi v najneugodnejšem slučaju Španska vstanu, nadaljevati vojuo še dve leti. London 13. junija. Iz Amerike se poroča, da je ladja „Suvvanee" blizu Sautjaga izkrcala mnogo orožja za kubanske ustaše, in da so ameriške ladje v zalivu Guantanamo izkrcale 600 vojakov, ki so mesto zavzeli in požgali vsa poslopja. Novi York 13. junija. „New York Herald" poroča, da je Manila kapitulirala, _ Poslano.*) Občinski tvet ljubljanski sklenil je v svoji up j i dn»' 8. t. m., da se ima hifia Marije Černc t< ve v Ribjih ulicah za znesek 12 000 gld. rdknpiti. Jaz podpinanec, kot varuh Ćerm-.tovih dedičev, i?javlmm tem potom, da ta hiša ni last gospe Marije Čeme, temveč njenih otrok, kot dedičev po Umrlem Jerneju Cernetu. Ker v tej zadevi nisem bil vprašan ne jaz, kot varnh dedičev, niti vi&ja instanca, visoko c kr. deželno sodišče, kot nadvaruh teh d^ditev, marveč se je gotovo ta sklep izvršil le v korist bližnjih sosedov, katerih stavbe bi po demoliranju te hiše dobile vedjo vrednost v nekonst tuknjšnjih davkoplačevalcev, protestujem odločno tem potom proti sklepu obč. sveta ter si ob jedr.em usojsm vprašati, na kateri podlagi je slavni obč. svet storil ta mi-sterijozni sklep, ker v prvi vrsti se ta gori omenjena hiša nahaja v dobrem stanu, v drugi vrsti bode pa ta prostor čakal še mnogo let tako željene regulacije, ker je za regulacijo mesta še mnogo bolj potrebnih bis demolirati. Ljubljana, dne 13 junija 1898. Prane Strialcel varnh Oernetovih dedičev. * Za vsebino toga spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (930) Umrli so t {Ljubljani: Dne 11. junija: Anton DernovSok, delavčev sin, 5 mes., Vodraat at. 66, božjast. V d* sel ni bolnici: Dne 6. junij«: Marjana Bohinc, posestnica, 60 let, Črevesni katar. — Marija Papež, delavka, liti let. pljnčni edem. Dne 7. junija: Marija Vrhovnik, delavka, 45 let, rak na maternici. Dne i), junija: Jakob Ko9ak, delavec, 58 let, vnetje prsne mrene. Dne 10. junija: Mibael Zupančič, delavec, 58 let, jetika. V hiralnici: Dne 9. junija Manja Matičič, gostija 75 let, ostarelost. V otroS ki bol niči: Dne 11. junija: Štefanija Gostinčar, črevljarjeva hči, 5 mes., kron. črevesni katar. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. Junij 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. a.*** a 2 Vetrovi Nebo |lj •a ^t* S •»« o- m 11. 9. zvečer 733-7 16 8 si. svzh. del. obl. 12. w 7. zjutraj 2. popol. 734 0 7330 14 ti 24 3 si. avzh. ar. jn« jasno del. obl. 29 m 9. zvečer 735(1 14 ti al. ju* del. obl. 13. ■ 7. zjutraj 2. popol. 73H-7 786*8 120 23-6 si. jate si. jjvzh. oblačno del. obl. «0 Srednja temperatura sobote in nedelje 15 ti' in 178", 17* in 0'4" nad normaloin. dne 13. junija 1898. Skopni državni dola v notah..... 101 gld. 85 kr. Skupni driavni dolg v arebru .... 101 , 80 . avstrijska zlata renta . ,...... 121 „ 35 , Avstrijska kronska renta 4°'9..... 101 „ nO „ Otjerska -Jihta reuta 4°/»....... 121 „ 05 , Ogernka kronska renta 4°/0..... 99 , — , Avstro-ogerske bančne delnice .... 913 „ „ K -editne delnice......... 359 , 25 . London vista......... • 120 „ — * NeraSki drž. bankovci za 1 > zapričel Trstu Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljavsn «4 da« 1. Junija 1118. Ista, Odhod I* I.JnblJaue jnž. kol. Preia cen Trhli. Ob 12. ari 5 m. po noti osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfe»te, Ljubno; čez Selzthal t Aasse, Solnograd; čez* Klein-Reifiing v Stt yr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v TrbiS, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzenafeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solne grad -čez Klein-Reining ▼ Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare* Heb, France ve vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri r>0 m. dopoludi.e osobni vlak * Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sehthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoladne osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; cez Selzthal v SolnoirracL [#,ar - Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Rregenc, Čarih, Genovo Pariz; cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pisen) Marijine vare, Heb, Fraocove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj ■Hi Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebui vlak v Leece-Dled. Polug t'ga vsako nedeljo in praznik ob f>. ari 39 m. po-poludno v Lesce-BIed. — ■•roga v Noto mestu la t Ho. t*evje. Mešani vlati : Oh 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri r>5 na. popoladne, ob 6. uri .HO n. svecer — Prihod ▼ l.|ubljan<* j. k. Proaa !■ Trblla. Ob 5. ari 46 m zjutraj osobni vlak s Danaj* via Amstetten, ii Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih ▼arov, Heba, Marijinih varov, PUnja, Budejevic, Solno^rada, Linca. Stejrs, Auaaeea, Ljnbna, Celovca, Beljaka. Fran '.enafoste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak is Lesec-Bleda. — Ob 11. ari 17 m dopoludue osobni vlak m Dnnaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plsnja, Badejevic, Solnograda, Liuca, Stejra, Pariaa, Genev« Curiha, Bregenca, Inomotta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolodne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzenafeste, Pon-tabla. — Ob 9. ari 6 na. svečer osobni vlak ■ Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, hVba, Marijinih varov, PUnja, Badejevic, Liuca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako iiedeljo in pratnik ob 9. ari 55 m. vlak iz. Lesc-Bleda. — 1'roK« la Moeegsa aaeoia In la Ko«ev)a. Meiani vlaki: Ob 8. uri 19 m. ijutraj, ob 2. ari 32 m , popoladne in i>b 8. ari 35 m. zvečer. — Odhod la L.|ub-IJaiae d. k. t laaaaiBlk. 01 'i. ari 33 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoladne, ob 6. uri 5o it in ob 10. ari 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano d. k. is Kaiaiallta. Ob 6. uri 66 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopolndne, ob 6. an 10 m. in ob 9. ari 55 min. zvečer., poelednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—131) f>i~i tl«3lm prav pripravni za kako pisarno ali kako obrt, oddnatl se takoj. Kje? pove iz prijaznosti g ftestsrlc v Selili-burgovih ulicah it. I. (92i—s> Odda se takoj gostilna na račun katera se labko vodi kot postransko obrt, ker je v bližini Ljubljanu. Zahteva se kavcija. (931—1) Naslov pove npravniitvo »Slov. Naroda". Samo že malo dni j. Žrebanje že dn6 30. junija 1898 ogerske drž. dobrodelne loterije. Glavni dobitek 150.000 kron. 3KB Vsi dobitki 365.000 kron. ~3k€ Nre^ke po 2 ffliiunj lMUtš*. 30.000 dobitkov. Žrebanje bode na Dunaju gotovo dne* 12. julija 1898. Glavni dobitki kron 20000, lOOOO, 8000,6000 i. t. d. vr. Krečke po SO kr., 10 srečk po « gld., poštnina in zaznamek dobitkov 10 kr. (861—5) priporoma in razpošilja tudi proti povzetji sueska loterijska pisarna zadruge tvarjajočiti umetnikov dunajskih Dunaj, Kunatlerhaus, I., Itothringeratr. 9. Kuponi in pisemske znamke se vzprpjemajo v plačilo. N« *0 sn?i-K z zaporednimi številkami pnnad» ilubitnk. 1 K_ /.Untv v neposredni bližini mesteca Kamnik (sel. ■ ■ aaasi postaja) na vznožji Kamniških planin, dra- Cs £1 fU asa n Jp testno letefie, krasni sprehodi v imrecnih vUvX) JkmiQ^L±Lli»XJk3k gozdih, lov, ribarenje postrvi, elejrantno m w zdravil liko poalopje t velikimi verandami, ua Kraitjhkoasa kopeljna hisa z banjskimi in douche-kopelji, haain za plavanja, vodno zdraviliAce, pokrito letalilfie, travnik in telovadni prostor, vestno individnvelno zdravljenje po Katlppovih Da^elib, po ielji tudi po drnsih na-ra\mh zdravilnih naćinib, pitno zdravljenje elektriciteta, masaia, zdravstvena gimnastika. Zdravniški vodja: Univ. med. dr. Wackenr«iter. Stanovanja po zmerai ceni. Sobe od 40 kr. do 1 gld. 30 kr. v zdraviliškem poslopja In v 4 vilah, vse svezane i nasadi zdraviliškega parka, izborna restavracija; penzija I. razreda 1 gld. 36 kr., II. razreda 70 kr. na dan. — Prospekti po zdraviliškem ravnateljstvu. (502—10) Gastitim odjemalcem piva! P. n. Usojamo si Vam uljudno naznaniti, ds smo ps*lclot>lll od gospoda Odo l'auiiner*Ja zalogo piva na H^a^rlje Terezije cesti &t. 2 ter bodemo tuku) evoje povsod na dobrem glasa znane eešk.e izdelke piva v sodčkih, in steklenicah po glede izvrstne kakovosti nizki o«al razpečevali. Ob iednem pripomnimo, ds gospod Osla Pammer ostane v nalt alaibi kot voditelj zaloge ter bode nals skupna težnja, ioeuo in poŠSsaa ustreči zahtevam Castitih odjemalcev. V prijetni nadeji, da nas blagovolite razveseliti s naroČili, priporoča se s velespolitovanjem Sctarzenlieroa pivovarna i 1 V Ljubljani, dne »8. maja 1898. (822—8) Izdajatelj m odgovorui urednik: Josip NolU Laatoioa in tisk .Narodne Tiskarne11. 01 UY 80