Ano (Leto) XIV. (9) No. Štev. 13. “E SLOV E N IA LIBRE’’ BUENOS AIRES. 28. MARCA (MARŽO) 1957 Materinski praznik Praznik Marijinega oznanenja dne 25. marca je tudi praznik vseh mater, naj žive na katerem koli kontinentu ali v katerem koli stoletju. Vseh mater dan. povsod po svetu so ga proslavljali. Slo¬ venska emigrantska skupnost v Buenos Airesu se ga bo pa spominjala na mate¬ rinski proslavi dne 6. julija, ki jo pri¬ pravljata obe mladinski organizaciji SFZ in SDO. Veliko se je že pisalo o materah in še več se še bo. V vseh časih in v vseh narodih je brez števila pesmi o materah, o njihovem junaštvu, o njihovem trplje¬ nju, o njihovi veri in upanju. In o njiho¬ vi ljubezni. O materinski ljubezni, ki je za vsakega izmed nas samo ena in edi¬ na. Materinska ljubezen! Ni mogoče najti na zemlji bolj ljube¬ čega bitja, kakor je mati. Ni mogoče govoriti o zemski ljubezni, ne da bi pri tem pomislili in mater. Ni si mogoče predstavljati lepših trenutkov, kakor so bili tisti, ko si sedel pri svoji materi v naročju, ko ti je pela, ko je s teboj mo¬ lila k angelu varuhu in ko te je pokri¬ žala po čelu za lahko noč in si ob nje¬ nem nežnem poljubu sladko zasanjal do jutra. Takšne so bile matere od vseh začet¬ kov sveta, takšne so danes in takšne bodo do konca dni. Vedno bodo mate- r e ! Za nas, njihove otroke. Zanje pa se je mnogo spremenilo in se vsak dan spre¬ minja, življenje njihovo, njihovo dejanje in nehanje. Ali smo kdaj pomislili, kako je mati živela, kako vzgajala in kako delala v stoletjih pred nami in kako ži¬ vi in dela in vzgaja danes, v dvajsetem stoletju ? Mati kot mati je ostala danes prav ta¬ ka, kakor je bila pred sto in sto leti. Okoliščine, v katerih živi, pa so povsem drugačne, kakor so bile takrat. Tudi za ves ostali svet so se okoliščine spreme¬ nile in z njimi Življenje, pa vse druga¬ če kakor za mater. Svet se novim oko¬ liščinam in novim navadam prilagodi, ne videč ali ne meneč se mnogo za to, od kje jih je privzel in kam ga morejo za¬ vesti. Nima živega smisla za jasen po¬ gled v bodočnost, na pretekle izkušnje pa tudi ne da veliko, da bi se iz njih učil in jih uparabil sebi v korist v pra¬ vem trenutku. Mati pa je povsem drugačna. Sicer ne bi bila mati. še ko je pred dobrega pol stoletja vedela, da ji je zasigurano mir¬ no domače ognjišče, da ji razmere ne bodo oteževale vzgoje otrok, da ji je dom varen, ker je oče varen v svojem poklicu, da se ji ni treba bati za sina, da bi ji ga požrla kroglja, ne za hčer, da bi jo zvabil brezobziren zapeljivec, je že gledala v bodočnost in z materin¬ sko strogostjo (če je sploh mogoče go¬ voriti o materinski strogosti ?!) pazila na svoj rod, ki bo živel v bodočnosti, ka¬ tera prihaja in v kateri se bodo znašle njene hčere kot matere in njeni sinovi kot očetje. Želja vseh mater je pripraviti svojim otrokom in s tem vsemu svetu lepšo bo¬ dočnost. Težko bi bilo najti človeka, ki bi mogel trditi, da je kdaj mati kriva gorja, ki prizadeja človeštvu težke dni. Nakoplje si gorje nase, ker pozablja na matere. Nauk mater je ljubezen, požrt¬ vovalnost, delo, upanje, vera, nauk sve¬ ta, ki je pozabil na matere, pa sovrašt¬ vo, pohlep, zavist in lenoba. V vrtoglavosti današnjih dni je mati junak, ki ji ga ni najti primere v zgodo¬ vini. Od sina, v katerega je stavila vse svoje upanje, je vzela slovo, ko je od¬ hajal na bojišče. Ni ga bilo več nazaj. V hčeri je gledala bodočo mater, kakor je ona sama, pa tega ni dočakala, ker jo je zasula bomba. S svojim možem je upala doživljati mirne stare dni, pa ji upanje ni bilo izpolnjeno, ker mu je prej kon¬ centracijsko taborišče vzelo življenje. Menila 'je, da bo kdaj iz sinove roke pre¬ jela Boga, pa je videla, kako tista roka vihti revolver naperjen proti Bogu. O svoji hčeri je mislila, da ji ho v tolažbo na stare dni, pa se ji dogaja, da se ta hči norčuje iz njenega in svojega materinst¬ va, ko je svojega sinčka in njenega vnuč¬ ka oddala v rejo modernemu bogu —- državi, želela si je, da bi bil njen sin prav tak oče, kakor je bil njenim otro¬ kom njen mož, pa se je zgodilo, da se sin niti ne spominja, kdo je mati njego¬ vem:/ otroku, ki joče v njemu neznani KONFERENCA NA BERM1JOI1I Štiridnevna konferenca med Eisenho- werjem in Macmillanom v Tuckers Tow- nu na Bermudih se je zaključila 24. t.m. z objavo skupnega poročila o poteku in sklepih konference, ki so se je udeležili poleg obeh predsednikov Dulles in Sel- wyn Lloyd ter njuni politični, gospodar¬ ski in vojaški svetovalci. Konferenca je bila vseskozi tajna. Zaceljene rane Po nevarnem razdoru med zapadnimi zavezniki vsled sueške krize je ta kon¬ ferenca znova zacelila rane v zapadnem obrambnem sklopu proti komunizmu ter je znova povezala zlasti USA in An¬ glijo v trden blok za daljšo dobo. če¬ prav se Francija ni udeležila konferen¬ ce, je kljub temu preko Anglije ostala še vedno tretji partner v veliki atlant¬ ski trdnjavi proti vzhodni nevarnosti. Najvažnejši sklepi s konference so: 1) povezava USA z bagdadskim paktom preko vojaškega odbora tega sklopa; 2) sporazum o skupnem nastopanju na Bližnjem vzhodu; 3) prenos najnovej¬ ših ameriških raketnih orožij v Anglijo; 4) pozitivno zadržanje USA in Anglije napram novoustanovljenemu skupnemu evropskemu tržišču in Euratomu. USA v bagdadskem paktu Med konferenco je USA objavila, da se priključuje bagdadskemu paktu, v kolikor zadeva vojaško stran te pogod¬ be v nastopanju proti komunizmu na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Sklep so pozdravile vse članice bagdadskega pak¬ ta, ostro pa so reagirale proti Si¬ rija, Jordanija in Egipt na eni ter ZSSR na drugi strani. Indija se je za¬ radi tega ameriškega koraka “vznemi¬ rila”, kakor poročajo iz New Delhi, ker smatra, da je s tem Pakistan dobil novo zaščito v njegovem sporu z Indijo zara¬ di kašmirske planote. Ameriški korak je pozdravila tudi Turčija. Skupen nastop na Bliž. vzhodu Istočasno s koncem konference na Bermudih je bilo v Kairu objavljeno, da sta Hammarskjoeld in Nasser prišla do sporazuma glede sueškega problema. Prekop bo v teh dneh popolnoma oči¬ ščen za neovirano plovbo v obeh smereh. Egipt da je pripravljen sodelovati z UNEF (vojaško silo ZN) v Gazi in ob arabskem zalivu, če bo to storil tudi Iz¬ rael. Egipt zahteva plačevanje prevoz¬ nine skozi prekop zase, kakor je to dela¬ la bivša sueška družba. Na bermudski konferenci pa sta Eisenhower in Mac- millan sklenila, da bosta obe državi e- notno reševali bližnjevzhodne probleme, razpravljala o možnosti zgraditve novih petrolejskih vodov, s katerimi bi Zapad mogel biti neodvisen od prevoza petro¬ leja skozi sueški prekop. Ti vodi bi sta¬ li ok. eno milijardo dolarjev in so Mac- millanova zamisel. S posebnimi pogod¬ bami z državami, po ozemlju katerih bi vodi tekli, bi bilo zavarovano nemote¬ no pretakanje petroleja v sredozemska pristanišča. Atomska orožja in poskusi Macmillan je potrdil že obstoječe po¬ godbe med USA in Anglijo, po katerih je Anglija ameriško atomsko oporišče, najbližje zapadni Evropi. Te pogodbe bodo razširili sedaj še v toliko, da bo USA poslala v Anglijo tudi najnovejše prekocelinske atomske rakete, ki jih bo¬ do hranili in smeli uporabljati Angleži v slučaju nevarnosti z vzhoda. Atomski naboji za te rakete pa bodo še naprej ostali pod varstvom Amerikancev na angleškim otoku ter jih bodo Angleži dobili v roke v trenutku potrebe. Posku¬ si z atomskim orožjem se bodo nadalje¬ vali toda v taki hitrosti in v takih koli¬ činah, da ne bodo predstavljati nevar¬ nosti za človeštvo zaradi atomskega iz¬ žarevanja. Gotovim atomskim poskusom bodo smeli prisostvovati tudi atomski trokovnjaki drugih dežel, vključno ZSSR, če bo to dovolila v svojih prime¬ rih tudi ta komunistična država zapad- nim strokovnjakom. Skupni evropski trg . .USA in Anglija pozdravljata prve ko¬ rake k Združeni Evropi z ustanovitvi¬ jo skupnega evropskega tržišča in Eu- ratoma. Tozadevni pogodbi sta bili pod¬ pisani v ponedeljek, 25. t. m. v Rimu. Članice so: Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Holandska in Luksem¬ burg, katerih parlamenti bodo morali še ratificirati tozadevne dokumente. Nad 160 milijonov Evropejcev se je ta¬ ko povezalo v močno novo gospodarsko zvezo, ki bo postopoma odpravila vse medsebojne carinske meje in temu pri¬ memo preusmerila svoje gospodarstvo. Ta proces bo predvidoma trajal 12 do 17 let. Ko bo ta zveza stopila v akcijo, bo mogla tekmovati v svetovni trgovini na enaki stopnji z velesilami USA, ZSSR in Anglijo. Zadnjikrat, ko je bil tako velik del Evrope združen v tako enoto, čeprav takrat na vojaški in politični podlagi, danes pa na gospodarski, je bilo za ča¬ ša Karla Velikega pred več kakor 1100 leti. BORBA ZA NAROBEAST Eden najtežjih problemov ameriške zunanje politike je vprašanje njenih od¬ nosov z Zapadno Evropo. Srednjevzhod- na kriza je pokazala potrebo po končni odločitvi zunanjepolitične smeri v Was- hingtonu. Ali bo morala USA korakati po isti poti v svojimi zavezniki v vpra¬ šanjih, ki so za njih življenjske važno¬ sti ali pa jim bo morala dopustiti, da si sami poiščejo rešitev. In te rešitve Za- padne Evrope se v mnogočem ne stri¬ njajo s hotenimi rešitvami ameriškega zunanjega ministrstva. Politika, s katero sedanji odgovorni e- lementi v amer. zunanjem ministrstvu hočejo zadovoljiti vse, svoje zaveznike in svoje- vidne in nevidne nasprotnike, drvi v propad. Doslej je imela še vedno samo izgubo. USA more, n. pr. prepri¬ čati arabski Srednji Vzhod, da je pri¬ jateljica Arabcev, toda tu se pojavita problema Izraela in Alžira. Da bi USA mogla postati zaupljiv prijatelj Arabcev, bi morala pustiti Izrael samemu sebi in nastopiti pro*- ’ v »ncoz,dm v njihovih o- bupnih poskusih obdržanja Alžira pod svojim nadzorstvom. Razvidno je, da USA ne more prepu¬ stiti Izraela njegovi usodi. In če bi USA poskušala pomiriti arabska čustva do vprašanja alžirske neodvisnosti, bi raz¬ kačila Francijo. Tako bi samostojna se¬ vernoameriška politika do Srednjega Vzhoda, ki se ne bi ozirala na Anglijo in Francijo, prišla v popolno opreko z interesi teh držav na. teh področjih in pripeljala do resne nevarnosti za obstoj NATO. Sovjeti dobro poznajo slabosti ameriške zunanje politike in jo izkori¬ ščajo v smeri oslabitve zapadne solidar¬ nosti, ki je uspešno vzdržala komuni¬ stične politične in gospodarske napade iz Stalinovih časov. Sovjeti so pripravljeni nuditi različne in privlačne možnosti za nemoteno so¬ delovanje Anglije in Francije z njimi. Ne samo, da ponujajo veliko in neovi¬ rano tržišče na svojih okupiranih po¬ dročjih za Zapadno Evropo, pač pa ob¬ ljubljajo Angliji in Franciji dobo miru na njunih področjih v Afriki in na Srednjem Vzhodu. Vse kar Sovjeti za¬ htevajo v zameno za to svoje zadržanje je angleška in francoska prilagoditev sovjetski ideji o ureditvi evropske kolek¬ tivne varnosti in reševanje nemškega problema v smeri priznanja Vzhodne Nemčije kot samostojne državne celote, če bi bodisi Anglija bodisi Francija sprejeli te sovjetske ponudbe, bi ame¬ riška zunanja politika doživela enega svojih največjih porazov. Sovjeti bi v zamenjavo za evropski kolektivni varnostni sistem odpovedali varšavski pakt, vse svoje vojaške po¬ godbe s sateliti, pa na drugi strani za¬ htevali izstop Anglije in Francije iz NATO. Za postopno rešitev nemškega problema Sovjeti predlagajo umik svo¬ jih čet iz Vzhodne Nemčije, če in kadar bi Zapadna Nemčija opustila oborože¬ vanje v sklopu NATO in pristala na razgovore z Vzhodno Nemčijo za druži¬ tev obeh. To bi seveda pomenilo zapad- nonemško priznanje suverenosti Vzhod¬ ne Nemčije. Od tistega trenutka dalje bi Sovjeti v vseh pogajanjih vztrajali na zahtevi o uvedbi komunističnih “so¬ cialnih reform” v obeh Nemčijah. In sle¬ herna oslabitev NATO bi oslabila odloč¬ nost Zahodne Nemčije napram sovjet¬ skemu pritisku, s tem pa bi se zamaja¬ la celotna zgradba zapadnega sveta z USA na čelu v obrambi proti rdeči ne¬ varnosti. I Z TERNA V TEREN V Angliji je stopilo v stavko za zvi¬ šanje plač nad 1.300.000 delavcev v naj¬ važnejših industrijah. Mogočna delav¬ ska unija namerava stavko razširiti na vsa področja britanskega industrijskega življenja, tako da bi do 6. aprila bilo v stavki nad 3 milijone delavcev. Prav ta¬ ko so stopili v stavko pristaniški delav¬ ci. Vlada se trudi, da bi stavka čim prej prenehala, ker more imeti, če se zavleče, težke posledice za že itak neu¬ ravnovešeno britansko gospodarstvo. Cipriki škof Makarios, konfiniran na otoku Seychelles, je izjavil, da je pri¬ pravljen pozvati EOKO na mir, pod po¬ gojem, da ga prej izpustijo na svobodo in da bodo samo z njim razpravljali o sirotišnici. Za trdno je verovala, da bo svojo družino vedno obdržala okoli sebe, pa je prišlo, da danes ne ve, kje je njen mož, kje njen sin, kje njena hči. In v vsej tej svoji strahotno nemi praznini je ostala — mati! Ni naroda na svetu, ki ne bi imel ta¬ kih mater-junakinj. Tudi naš slovenski narod jih ima. Usoda je hotela, da je eden izmed narodov, ki v tem oziru prednjači pred drugimi narodi. So na¬ še matere, ki gledajo in vidijo’ vse to divjanje doma, ki čutijo na lastnih do¬ movih pogubni vpliv brezbožnega oko¬ lja, ki se z blago materinsko besedo in zgledom borijo proti njemu, ki bi dale tudi življenje, če bi s tem mogle prepre¬ čiti nadaljnje gorje svojim družinam in svojemu narodu, pa poleg tega še molijo in hrepene po svojih ljuhih sinovih in hčerah, ki so šli v tujino, na varno za življenje, toda prav tako polno nevarno¬ sti za značaj, kulturo, vero in slovenst¬ vo. Mati-junakinja doma želi in moli za svoje v tujini prav tako iskreno in z lju¬ bečim srcem, kakor za tiste, ki jih ima morda doma okoli sebe, da bi se ohrani¬ li versko in narodnostno, mi njihovi si¬ novi in hčer in naši otroci, njihovi vnuč¬ ki. , Zato našim materam za njihov god, za materinski dan, podarimo to le obljubo: njihovi sinovi in hčere'bomo ostali, kjer koli v tujini; smo. Naše matere so Slo¬ venke in če srni mi njihovi otroci, kaj. moremo biti drugega ji kakor Slovenci! Samo slab otrok se sramuje svoje mate¬ re. bodočnosti Cipra. Te pogoje je istoča¬ sno stavila tudi EOKA ter je brit. gu¬ verner otoka Harding odletel v London na posvetovanja. Razorožitvena konferenca v Londonu, ki se je udeležujejo USA, ZSSR, Angli¬ ja in Francija, ostaja na mrtvi točki, ker se tudi tokrat, kakor vsa leta po vojni, zapadni delegati ne morejo spo¬ razumeti s sovjetskimi glede načina iz¬ vedbe razorožitve. Močan potres je zamajal San Fran¬ cisco v USA in povzročil škodo po vsem mestu. Tudi več požarov je izbruhnilo. Oblasti so takoj priskočile prebivalstvu ha pomoč ter preprečile zmešnjavo. Mrtvih n ibilo. Prebivalstvo San Fran¬ cisca se še dobro spominja strahotnega potresa pred 50 leti, ki je mesto razde¬ jal do tal in povzročil na stotine smrt¬ nih žrtev. Adenauer je odpotoval na politične in gospodarske razgovore v Perzijo. Na poti se je ustavil v Rimu, kjer je podpi¬ sal pogodbo o skupnem evropskem trži¬ šču in Euratomu. Pred Adenauerjem je odpotovalo na Srednji Vzhod že več za- hodnonemških gospodarskih delegacij v Perzijo, Pakistan, Indijo in druge tam¬ kajšnje države. Zun. minister Von Bren- tano pa je odpotoval v Avstralijo. Zah. Nemčija kaže vedno večje zanimanje za vzpostavitev političnih in trgovskih zvez z' južnoazijskimi državami. Madžarski komunistični preds. Kadar je bil na razgovorih v Moskvi. Po nje¬ govem povratku v Budimpešto je drugi madžarski komunistični veljak Maro- FUE HONRADA LA MEMORIA DEL GENERAL LONARDI En el cementerio de la Chacarita se rindio el viernes pasado un homenaje a la memoria del teniente general Eduar- do Lonardi con motivo de haberse cum- plido el primer aniversario de šu muerte. A las 9 los edecanes militar, aeronau- tica y naval del primer mandatario co- locaron flores sobre su tumba. El acto central se realizo a las 11 ante su se- pulcro. A la mišma hora llegb el vice- presidente de la Nacion acompahado por los ministros de ejercito y aeronautica, el comandante en jefe del ejercito gene¬ ral Luis V. Bussetti y su comitiVa. Deš- pues qUe las autoridades tomaron ubica- cion frente al panteon el comandante en. jefe del ejercito general Luis C. Busset¬ ti conmemoro la muerte del primer presi- dente provisional de la revolucion liber- tadora con un emotivo homenaje. En el instante que el general Bussetti terminaba su discurso, sobrevolo el lugar del homenaje una escuadrilla de Gloster Meteor, mientras las autoridades se aprestaban a colocar en el panteon cor.o- nas de flores. Los contraalmirantes Issac F. Rojas y Luis Carcia, los generales Arturo Osso- rio Arana y Luis Bussetti y los comodo- ros Julio Cesor Krause y Jorge Rojas, procedieron a colocar en el recinto sen- das coronas representativas de la mari¬ na de gu^rra, el ejercito y la aeronauti¬ ca militar, respectivamente. POČASTITEV SPOMINA GENERALA LONARDRA Prejšnji petek je bila prva obletnica smrti prvega začasnega predsednika re¬ publike, generala Edvarda Lonardija, ki je po uspeli osvobodilni revoluciji leta 1955 prevzel oblast v Argentini. Glavne pominske slavnosti so bile na pokopali¬ šču Chacarita, kjer v vojaškem panteo¬ nu počivajo njegovi posmrtni ostanki. Ob 9. uri so prispeli pred vojaški pan¬ teon vojaški, letalski in mornariški po¬ bočnih predsednika rep. gen. Arambu- ruja ter so y njegovem imenu položili venec na Lonardi jev grob. Glavne slav¬ nosti so pa bile ob enajsti uri. Tedaj so prišli pred vojaški panteon podpredsed¬ nik republike kontraadmiral Rojas v spremstvu vojnega in letalskega ministra ter poveljnika vojske generala Luisa C. Bussettija in njegovih pomočnikov. Potem, ko so vsi zavzeli svoja mesta hasproti vojaškemu panteonu, je povzel besedo poveljnik vojske general Busset¬ ti ter je v ginljivih besedah poveličeval spomin umrlega gen. Lonardija in nje¬ gove vojaške ter človeške vrline. Nato So umrlemu predsedniku izkazali čast od¬ delki vojske, mornarice in letalstva, es- kadrila letal Gloster Meteor ie pa prele¬ tela njegov grob. Podpredsednik republi¬ ke kontraadmiral Rojas, min. za vojsko Arturo Osorio Arana in min. za letalstvo comodoro Krause so zatem v imenu voj¬ ne mornarice, vojske in letalstva položili vence na Lonardijev grob. Zatem so pa izrekli sožalje generalovi vdovi in njegovim sinovom ter ostalim sorodnikom. can izjavil, da bodo “sovjetske čete o- stale na Madžarskem tako dolgo, dokler bodo ameriške v Italiji, Nemčiji in dru¬ god.” Sov j. obrambni minister Žukov je iz¬ javil, da so sovjetski vojaki postali pre¬ debeli in da bodo morali postati bolj suhi. Po njegovem mnenju “debeli voja¬ ki ne bodo mogli prenašati velikih napo¬ rov moderne vojne” ter “so izgubili gib¬ ljivost.”. Na ukaz iz Moskve bo sedaj vsa sovjetska vojska pričela zmanjše¬ vati živilske obroka. Britanski kapetan Lasseter je bil ime¬ novan za pribočnika nemškemu genera¬ lu Speidelu, vrhovnemu poveljniku NATO. suhozem.skih čet v Srednji Evro¬ pi. Prvič po 1. 1808 se je zgodilo, da je britanski vojak postal pribočnik nem¬ škemu generalu. Speidel bo prevzel po¬ veljstvo 1. aprila, ko bo tega dne zahod- nonemška vojska uradno pričela obsto¬ jati, Zah. Nemčija bo dobavila za NATO prav toliko vojaških sil, kakor jih Fran¬ cija, ki je poleg USA najmočnejša sila v NATO po številu suhozemske vojske. Splošne volitve v Zahodni Nemčiji bo¬ do 15. septembra t. 1., je 20. marca ob¬ javil predsednik republike Heuss. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 28. QL 1957 Resolucije Na petem slovenskem socialnem dne¬ vu v Buenos Airesu 17. marca 1957. so na podlagi referatov, ki so osvetili iz krščansko-socialnega stališča gospodar¬ sko delavnost slovenskih rojakov, ki na¬ ravno teži za gospodarsko osamosvojit¬ vijo in lastno podjetnostjo, bili ob za¬ ključku predlagani naslednji sklepi v potrditev: L Podjetnik naj se zaveda svoje odgo¬ vornosti ne le nasproti kapitalu, ki je vložen v podjetje, marveč tudi naspro¬ ti nameščencem in delavcem, ki so us- lužbeni v podjetju, in ki skupaj s pod¬ jetnikom sestavljajo eno delavno skup¬ nost. 1. V tem pravcu naj ne motri delavca le kot činitelja, ki nekaj stane, ampak kot človeka, kateremu je podjetje in njega proizvodnja namenjena. Podjet¬ nik naj se večkrat vpraša: Kaj bo z delavcem v mojem podjetju? Ali ima možnosti, da razvija svoje sposobnosti? Ali vladajo v podjetju takšni pogoji, da se delavec lahko z veseljem posveča svojemu delu? Ali postaja pri tem kot človek bogatejši in zrelejši? Ali mu je priznano njegovo človeško dostojanstvo in se tudi pri njegovem poklicnem delu ravna z njim kot s človekom? 2. Kljub skupnim koristim, ki jih 1 * 3 4 imata podjetnik in delavec, ostane dej¬ stvo, da skušata oba imeti od podjetja čim več koristi. Nasprotja, ki iz tega nastajajo, mora podjetnik močno omili¬ ti, ako pritegne delavstvo k posvetu in soodločevanju v vseh zadevah podjetja, ki se enako tičejo delodajalca kakor delojemalca. Izmenjava svobodno izra¬ ženih mnenj, more na eni strani sezna¬ niti podjetnika s težavami in problemi njemu podrejenih, na drugi strani pa ustvariti v delavcih zavest soodgovor¬ nosti za uspeh in napredek podjetja, ki ga bo do neke mere smatral za “svoje” podjetje. 3. Tehnične izboljšave v obratih naj se tako uporabljajo, da ne bodo priha¬ jale v korist le podjetniku in vse hujši racionalizaciji dela, ampak naj služijo zlasti tudi počlovečenju proizvajalnega postopka, pri čemer mora priti do vidne¬ ga izraza načelo, da je vse gospodarstvo zaradi človeka, a ne, da bo človek pod¬ rejen in zasužnjen gospodarstvu. 4. Končno naj se podjetnik vsak čas zaveda, da mora stati njegovo podjetje v službi skupnosti. Socialna funkcija podjetja naj dobiva svoj izraz v pravič¬ nih plačah ter v socialnem varstvu sle¬ hernega uslužbenca. Potem pa, da bla¬ go, ki ga podjetje pošilja na trg, ust¬ reza cenam, ki jih ljudje zanj plačujejo. II. Načelo odgovornosti pa v enaki meri velja za nameščence in delavce v pod¬ jetju. 1. V tem načelu je obsežena prav ta¬ ko dolžnost, da sleherni pošteno izvršu¬ je zaupano mu nalogo, kakor pravica do takšne plače, ki ustreza opravljenemu delu. 2. Delavec naj se pokaže solidarnega s podjetjem, v katerem je zaposlen. Kljub naraščajoči mehanizaciji, automa- tizaciji in racionalizacijji dela, naj se prizadeva, da ne postane mehaničen stroj v podjetju, marveč naj razvija ini- Pred krstno predstavo Rozmanovega misterija "Roka za steno" Krstna predstava odrskega dela ni vsakodnevni dogodek. Tako pri velikih 'narodih, kakor tudi v nomalnih razme¬ rah doma, na slovenski zemlji, je bil tak krstni dan z veseljem in z nestrpno¬ stjo pričakovan, tako pri avtorju dela, gledališču, ki mu je dalo na odru pol¬ nost življenja, pa tudi pri občinstvu, ki ga je prišlo hvaležno pozdravit in izra¬ zit svoje veselje nad novorojenim dete¬ tom slovenske dramatike. Mnogo bolj je to za nas vesel in u- panja poln praznik v tujini: je znak ži¬ ve delavnosti in uspešne produktivnosti v materinem jeziku, ki je brez dvoma najdražja dobrina in vrednota naše revne popotne torbe. Dokler bodo rastla izvirna slovenska dela med nami, naš slovenski obraz v tujem morju še ni v propadu: vedno se bo našlo še dovolj zavednih in vnetih src, ki bodo znala napore ustvarjalcev ceniti in jim poka¬ zati hvaležnost za izvirne darove k slo¬ venski duhovni zakladnici. Tokrat bo krst Rozmanovega misteri¬ ja Roka za steno. Rozmana smo doslej poznali največ kot pesnika, ki je zrastel in se razvil v naših popotnih letih iz Balantičeve družine ter se zdaj kot član SKA predstavlja z misterijem. Nje¬ govo ime smo srečevali vsa leta po na¬ ših Zbornikih-Koledarjih, v Meddobju in drugod; zdaj ko stopa na deske našega gledališča, smo njegovega dela prav iskreno veseli ter ta njegov korak pri¬ srčno pozdravljamo. Zunanja zgradba misterija je dokaj enostavna. Mogoče bi ga lahko prereza¬ li na dvoje. Prvi del je nabiranje gradi¬ va, drugi potem njega pretehtavanje, seciranje in razvozlavanje, rekli bi, iskanje in nakazovanje rešitev in izho¬ dov iz vozlov in problemov. Na šestih osebah stoji vsa zgradba; od teh le štir¬ je “razstavijo” svoje probleme, ki niso nič drugega kakor izrezi posameznih delov krutega življenja zadnjih desetih let. Del tistega, kar smo vsi doživeli, ciativnost, iznajdljivost in druge pozi¬ tivne lastnosti, ki so lastne svobodni človeški osebnosti. To mu bo ohranilo duševno prožnost, utrdilo njegovo samo¬ zavest in povečalo njegovo notranje za¬ dovoljstvo, ker bo videl, da so v izdelkih delavnih rok sledovi njegovega stvari- teljnega duha. 3. Proizvodnja s stroji pušča delavcem vedno več prostega časa, ki ga mnogi hvalevredno uporabljajo, da se zaposle delno še v kaki drugi gospodarski pano¬ gi, ali da obdelujejo svoj vrtiček, neka¬ teri mlajši se posvečajo športu itd. 4. Vendar pa naj bi bil obilnejši pro¬ sti čas zlasti namenjen družini in vzgo¬ ji otrok, ki je zaradi zaposlenosti star¬ šev izven doma velikokrat pomanjkljiva ali celo zanemarjena ;neprestano je tre¬ ba tudi izpopolnjevati strokovno in sploš¬ no izobrazbo, da ne zaostajamo za na¬ predkom časa; dolžni smo gojiti tudi svojo versjko in narodno kulturo; konč¬ no bodi toplo priporočeno delo v dobro¬ delnih ustanovah in raznih kulturnih or¬ ganizacijah, ki skrbe za družabno pove¬ zanost in za kulturni ter gospodarski napredek slovenskega izseljenstva. vsak po svoje, del gorja, katero se je zvrnilo na vsakogar izmed nas, naj smo na tej ali na oni strani morja. Različni so bili le načini, kako smo ta bremena sprejeli, jih nosili ali jih še nosimo. Pe- Branko Rozman ta oseba, Neznanec, h gradivu samemu ne prispeva veliko. Je pa urejevalec in tehničar vsega nakopičenega, iskalec svetlih zvezdic na temnem nebu skoraj do kraja obupanih in poteptanih duš. Za V založbi Narodnega sveta koroških Slovencev je izšla v Celovcu knjiga pod naslovom “Die Sprachenfrage in Kaern- ten vor hundert Jahren und heute”. Knji¬ ga je v prvi vrsti namenjena nemškim bralcem in je bila dostavljena tudi vsem vidnim osebnostim in ustanovam zaseb¬ nega in javnega značaja v Avstriji, ki imajo opravka s koroškimi vprašanji. Poslali so jo tudi vsem večjim univer¬ zam in pomembnejšim knjižnicam v svobodnem svetu. “Die Sprachenfrage in Kaernten vor hundert Jahren und heute” je prepo¬ trebna knjiga, ki je sedaj izpolnila ve¬ liko vrzel v koroški publicistiki. O pro¬ blemu slovenske manjšine na Koroškem NEMIRI V SREDNJI SRBIJI? Po nepotrjenih poročilih so v srednji Srbiji izbruhnili £red tedni večji nemi¬ ri ter so uporniki, ki so se pojavili iz gozdov, zavzeli več krajev okoli Valje¬ va, Užic, čačka in drugod. Prebivalstvo je upornike povsod, Kjer so izgnali “ljudsko oblast”, z navdušenjem spreje¬ malo. Titovska vojska in policija sta z velikimi težavami zavzemali kraj za krajem in se jim je končno — drugače ni bilo pričakovati zaradi izredne nad- moči — posrečilo pregnati upornike na¬ zaj v gozdove. Poročilo Reuterja (ki ga je verjetno povzel po Tanjugu) o koncu tega upo¬ ra, ki je baje imel zvezo z madžarskim, je bilo objavljeno v ponedeljek, 25. mar¬ ca in se glasi v celoti: “Štirje Jugoslovani so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo v soboto, 23. t. m., ko se je končal največji jugoslovanski proces proti ubojem in banditstvu po zadnji yojni. Omenjeni štirje obsojenci so bili vod¬ je 28 članske tolpe, ki je ropala po pe¬ tih okrožjih srednje Srbije ter so bili obtoženi 64 protizakonitih dejanj, vključ¬ no pet umorov.” to majhno svetlo iskrico jim skuša po¬ kazati pot, ki je odrešujoča in edina pravilna. Tu odgovarja na mnoga vpra¬ šanja, ki smo si jih zastavljali tekom zadnjih let, tudi na tiste zamotane pro¬ bleme, ki se nam zde na videz vsi krivič¬ ni, a vendar le v jedru niso taki. Ti po¬ samezniki, nosilci dejanj, izmed nas izbrani, govore iz sebe in za nas: njiho¬ ve zgodbe so tudi naše in njihova pot k očiščenju naj bi bila obenem tudi naša. Zato naj besede Neznanca veljajo tudi nam: “človek ne 'more živeti brez lju¬ bezni, razen v peklu, a še tam ga vzdržuje božja ljubezen... “In drugje o Senci za steno — božji roki: “Pri tej senci se končujejo vse naše poti in z njo se začenja pot našega upanja...” Šesta oseba, Tajnica, je samo v pomoč Neznancu. To je le nekaj obrobnih opomb k Roz¬ manovemu delu, ki ga z nestrpnostjo pričakujemo in pozdravljamo kot nov drobec k naši zamejski kulturi in lite¬ raturi. Daj mu Bog polnost uspeha! S tem delom bo letos SKA pričela svoje kulturne prireditve,, obenem pa bo to pričetek naše letošnje gledališke se¬ zone. In zdaj: zvenk gonga... —jkc je bila tolikšna nepoučenst celo tam, kjer bi tega človek ne pričakoval. Sedaj je tu delo, ki govori s številnimi doku¬ menti, iz katerih bo vsakdo točno raz- videl in razumel zgodovinski razvoj in sedanji položaj Slovencev na Koroškem. V dokumentarnosti je največja vrednost te knjige. Sestavljalec se je namenoma omejil zgolj na neobhodno potrebna po¬ jasnila, pri katerih je vsaka beseda dobro pretehtana. VELIKA MANIFESTACIJA slovenskega kulturnega ustvarjanja v svobodnem svetu je bila zadnja samo¬ stojna umetniška razstava slovenskega akademskega slikarja g. Božidarja M. Kramolca v Torontu v Kanadi. Akad. slikar B. Kramolc Kot smo poročali v zadnji štev. Svo¬ bodne Slovenije, je bila v Torontski Picture Loan Socity. Odprta je bila od 16. februarja do 7. marca. Z njo je naš rojak g. Božidar Kramolc dosegel zelo lep uspeh ter si je s svojimi razstavlje¬ nimi umetninami še bolj utrdil sloves mladega slovenskega umetnika, ki ma pred sabo še lepo razvojno umetniško pot. To nam potrjujejo tudi pisma, ki smo jih dobili iz Kanade po objavi zadnjega poročila. Koroški Slovenci v borbi za svoje pravice ARGENTINA Prejšnjo sredo je bil v vladni palači važen sestanek. Predsednik republike general Pedro Eugenio Aramburu j e povabil v predsedstvo vlade predstavni¬ ke demokratskih političnih strank, čla- ne narodnega posvetovalnega odbora ministre zvetne 'vlade in po 10 predstav¬ nikov vseh treh vrst argentinskih obo¬ roženih sil. Na tem sestanku je vlada seznanila vse povabljene in vso javnost s slabim gospodarskim položajem drža¬ ve. Finančni minister dr. Roberto Ve- rrier je za to priložnost sestavil podrob¬ no poročilo. O njem so bile že več dni poprej razprave v vladni palači. Sestanek je začel predsednik republi¬ ke gen. Aramburu. Pozdravil je vse navzoče ter jih opozoril na namen tega sestanka: vsa republika mora zvedeti, da je gospodarsko-finančni položaj dr¬ žave zelo težak. Argentinci se lahko razlikujejo v svojih pogledih na razne probleme, toda vse pa mora družiti skrb za korist domovine. V nadalnjih izvaja¬ njih je omenjal moralno silo revolucije, ki ne izhaja samo iz zmage orožja, am¬ pak tudi iz zmage morale. In rezultat tega je politični in ustavni temelj, ki ji daje pečat zakonitosti in ki je veljavna, dokler bo njeno delo slonelo na morali in dokler bodo moralne njene poti." Na tem sestanku bo govor o težkem proble¬ mu, za katerega je treba najti rešitev. In naj bo že kakršnakoli najboljša reši¬ tev, revolucija jo bo začela izvajati, za¬ vedajoč se, da bo s tem izpolnila svo¬ je obveze napram sedanjosti in tudi na- pram bodočnosti. Sedanjost je v naših rokah, bodočnost pa v vaših. Te besede je predsednik naslavljal na številne predstavnike demokratskih polit, strank. Obrnjen proti njim je nadaljeval: “Sku šajmo združiti to sedanjost z bodočnost¬ jo. Če bomo dosegli to, bomo za republi¬ ko storili veliko dobro delo”. Takoj za tem je razgrnil pred vse realno sliko se¬ danjega gospodarskega položaja v dr¬ žavi: dežela brez kapitala in najslabše opremljena, zadolžena, s padajočo in slabo proizvodnjo, z zastarelim in defi- citnim prevoznim sistemom, z nezadost¬ nim cestnim omrežjem, s pomanjanjem raspoložljive energije in v nasprotnju, z ogromnim naravnim bogastvom. Po besedah predsednika je to realna slika sedanjega položaja z oteževalno okol- nostjo, da se dolgovr-tzr dn-eva v dan večajo. Spričo takega gospodarskega stanja v republiki, je predsednik vse o- pozarjal na odgovornost, ki jo imajo' na¬ pram republiki ter naglašal, da se revolucionarna vlada smatra v gospo¬ darskem pogledu vezano s prihodnjo u- stavno vlado, čeprav je v političnem po¬ gledu nepristanska in ne zasleduje svo¬ jih ciljev. Svoja izvajanja je zaključil s pozivom: “Argentinci sedaj pričakuje¬ jo rešitve in naši sinovi bodo tisti, ki nas bodo sodili.” < Za predsednikom republike je povzel beisedo fin. min. dr. Verrier. V daljšem govoru je pojasnjeval slabo gospodar¬ sko in finančno stanje v državi. Med drugim je navajal, da ie Argentina pro¬ računsko leto 1956 zaključila s primanj¬ kljajem 200 milijonov dolarjev. Po vseh dosedanjih žnakih sodeč bo deficit tudi v letu 1957 dosegel isto višino, če vla- (Nadaljevanje na 3. strani) R. SMERSU NAŠI POLITIČNI CILJI Temelji komunistične zgradbe se ma¬ jejo. Vedno bolj jasno postaja, da stoji ogromni sovjetski orjak na lončenih no¬ gah. Do skrajnosti naštudirani propa¬ gandni in ustrahovalni komunistični aparat ni mogel zamoriti želje po svobo¬ di, ni mogel in ne more preprečevati uporov delavcev, kmetov, dijakov in sploh celih narodov. Razumljivo pa je — in to je tudi Dulles dobro povdaril, da bo komunizem vse storil, da to svojo pot navzdol zaustavi in če tega ne bo zmogel, bo v obupu sprožil novo svetov no vojno in bo sejal razdejanje in smrt, dokler ne podleže. V tem razvoju dogodkov, ki so usod¬ ni tudi za nas Slovence je prav, ako po¬ novno naglasimo svoje politične cilje. Sodelovanje pri rušenju komunizma Vse do tistega dne, ko bo svobodni svet skupaj z zasužnjenimi narodi pre¬ magal komunistično strahovlado, mora¬ mo vsi Slovenci nadaljevati borbo, ki smo jo doma začeli in s tolikimi žrtva¬ mi vodili. Ta borba se zdaj ne vrši več z orožjem ,ampak s tiskano in govorjeno besedo , s propagando in s prepričevan¬ jem. V tej borbi moramo vztrajati, jo moramo celo stopnjevati. Rodila je že lepe uspehe, ni pa še prinesla zmage. Zato moramo to bor¬ bo nadaljevati, moramo komunizem ru¬ šiti, kjerkoli ga srečamo, moramo raz- krinkovati Titovo politiko in delovanje komunističnih agentov, ki se vrivajo v zapadni svet in ga skušajo razkrojiti. In če bo potrebno, moramo biti pripravlje¬ ni, da znova zagrabimo za orožje. Zato nimajo prav tisti, sicer malošte¬ vilni Slovenci, ki pravijo ,naj sedaj za¬ padni svet kar sam opravi s komuniz¬ mom, mi Slovenci da smo že dovolj žrt¬ vovali in tudi doživeli dovolj razočaranj in se zato te borbe ne bomo več udeleže¬ vali. Res je, da smo ogromno žrtvovali in doživeli smo tudi mnogo težkih razoča¬ ranj, toda tisti, ki resnično ljubi svoj narod in svojo domovino, ne bo štel žr¬ tev in razočaranj ,ampak bo storil vse in doprinesel tudi nove žrtve za končno zmago. Na pogorišču Po zrušenju komunizma bo Evrepa (ali pa morda ves svet) podobna pogo¬ rišču. Na tem pogorišču bo treba zgra¬ diti nove domove, nov svet. Bomo pa na tem pogorišču našli še marsikaj dobre¬ ga in porabnega gradiva za nove domo¬ ve. Hočem reči, da bomo v deželah, ki so bile zasužnjene po komunizmu in ta¬ ko seveda tudi v naši domovini, našli poleg peščice pokvarjencev ogromno dobrih v trpljenju prekaljenih ljudi .na¬ šli bomo razne koristne naprave in usta¬ nove in tudi nekatere pametne ureditve. Razmere doma bodo dobro poznali lju¬ dje, ki so v teh letih trpljenja tam živeli. Ti bodo morali prevzeti vodstvo dela na pogor šču. Mi, ki se bomo vrnili domov iz tujine, bomo svojim bratom in se¬ stram doma svetovalci in pomočniki; skušali jim bomo posredovati izkušnje iz velikega sveta, ne bomo pa jim vsilje¬ vali svojih misli in načrtov. Nove države Če sodimo po izjavah emigrantov, ki pa verjetno ne bodo odločali pri bodoči ureditvi Evrope, bo na prostoru, ki je i sedaj v komunističnih kleščah, nastalo mnogo novih držav. Tudi na južnoslo¬ vanskem prostoru bodo nastale nove sa¬ mostojne države; koliko bo teh držav, o tem ni prave jasnosti. Tudi mi, slovens¬ ki emigranti, zahtevamo ustanovitev svoje lastne države. Slovenska ljudska stranka, ki je vedno imela večino Slo¬ vencev v svojih vrstah in ki združuje tedi sedaj večino slovenskih emigrantov, je postavila zahtevo po slovenski drža¬ vi. Slovenski narod je postal državni na¬ rod. želimo in zahtevamo, da bodi ves slovenski narod v slovenski državi. Če bi pa vendarle po sili razmer ostalo kaj Slovencev izven svoje narodne države, potem moramo tem rojakom — pa naj tvorijo narodne manjšine ali pa so iz¬ seljenci — posvečati vso skrb, ker so kri naše krvi in so člani našega narodnega občestva. Stik in povezava s sosedi Ali naj se slovenska država s kom po¬ veže, ali naj išče stike s kom? Na to vprašanje je jasno in odlično odgovoril naš vladika, škof dr. Gregorij Rožman v svojem Pismu, objavljenem v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1957. Naš škof pravi takole: “Slovenci smo del južnih Slovanov. Sosede nas je naredil Bog, bodimo si torej vsaj dobri sosedje, še boljše, prija¬ telji brez zahrbtnosti. Ako skušajo večji narodi ustvariti prijateljske odnose s prav tako velikimi sosedi, koliko bolj mi južni Slovani — štiri ali pet malih narodov nas je —, ki smo vsak zase ma¬ lo pomembni v zboru narodov, vsi sku¬ paj pa bi mogli vendar precej odtehtati”. Prav v smislu teh besed je program SLS izrazil -mnenje, da je svobodna po¬ vezanost držav (konfederacija) na slo¬ vanskem jugu najnaravnejša in najbolj¬ ša, da pa mora narod sam odločiti s splošnim, enakim in tajnim glasovanjem vprašanje vstopa Slovenije v tako in sploh v vsako zvezo držav ali konfede¬ racijo. Ne bo se pa slovenska država ož¬ je povezovala s svojimi stoletnimi so¬ vražniki. Ponavljamo, da je to program prista¬ šev SLS v tujini. Po osvoboditvi pa bo ljudstvo doma povedalo svoje odločilno mnenje. Program SLS pa predvideva poleg stika in povezave slovenske države z južnoslovanskimi sosedi ,tudi povezavo na širšem temelju. Čl. 8, drugi člen pro¬ grama pravi v zadnjem odstavku, da stranka pozdravlja in podpira graditev in organizacijo Združenih držav Evrope. Treba pa se je zavedati, da je ideja Združenih držav Evropo, ki jo predvsem podpirajo krščansko demokratična gi¬ banja, šele v povojih in da je do njene¬ ga uresničenja še dolga pot. Mi bomo s svojimi skromnimi močmi sicer vse storili, da pride do ustanovitve te velike meddržavne tvorbe, toda že preje bomo morali urediti razmere s svojimi slovan¬ skimi sosedi, poiskati z njimi stik in se z njimi povezati v obrambo skupnih ko¬ risti. Svobodne volitve in drugi nujni ukrepi Poleg čimprejšnjega osVobojenja in zagotovitve možnosti, da narod svobod¬ no odloči o svoji državi, je naš nadaljnji politični cilj čimprej razpisati volitve, da narod tudi svobodno izvoli svojo vla¬ do. V slovenskem zamejskem tisku smo sicer čitali mnenje, da ne bo mogoče doma takoj dati ljudstvu možnosti, da odloča o svoji državi in svoji vladi, češ, da se zaradi dolgega bivanja v komuni- Buenos Aires, 28. IH. 1957 »SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. (fl&vice (jz Ciril Debevec je 26. januarja t. 1. sla¬ vil v Ljubljani 30 letnico svojega umet¬ niškega udejstvovanja. ProslaVa je bila v ljubljanski operi, kjer so za to slav¬ nost igrali Verdijevega Othela v Debev¬ čevi režiji. Kot gost je pel v tej operi tenorist g. Jože Gostič. Ciril Debevec si je pridobil sloves kot dramski igralec, posebno pa je razvil vse svoje velike u- metniške sposobnosti kot operni režiser, kar je še danes. Elektrarne v Sloveniji so v letu 1956 proizvedle eno milijardo 700.9 milijonov kilovatnih ur električne energije. V primerjavi s proizvodnjo v letu 1955 se je lani dvignila za 305.8 milijonov kilo¬ vatnih ur. To količino električne ener¬ gije so proizvedle javne elektrarne, proizvodnja industrijskih elektrarn je pa lani dosegla višino okoli 200 milijo¬ nov kilovatnih ur. Na proizvodnjo ter¬ moelektrarn odpade 482 mil. kil. ur, na hidroelektrarne pa ena milijarda 219 mi¬ lijonov. K zvišanju električne energije v minulem letu sta pripomogli predvsem novi elektrarni v Vuhredu in Šoštanju. Cankarjeva založba v Ljubljani je priredila za kulturne delavce ogled pr votiskov in drugih knjižnih redkosti iz dobe nemške klasike in romantike. Na¬ vzoče je v knjigarni te družbe v Wol- fovi ulici pozdravil urednik Cankarjeve družbe Božidar Borko in na kratko obrazložil antikvarično dejavnost ter o- pozoril na nekatere redkosti. Med temi so zlasti prvotiski Lessinga, Schillerja, Wielanda, Goethejevih zbranih spisov itd. V slavističnem institutu ljubljanske Jaikho Hafner — petdesetletnik ARGENTINA (Nadaljevanje z 2. strani) da ne bo podvzela nujnih ukrepov za ozdravitev gospodarsko finančnega po¬ ložaja, bo do konca leta splahnela tudi vsa sedanja argentinska zaloga zlata v vrednosti 237 milijonov pesov. Fin. min. je zatem podrobno navajal posamezne deficite, opozarjal na številne napake, ki jih je delala prejšnja vlada, ki je ob zaključku druge svefo vojne, imela za- ■ loge zlata v vrednost^ ene milijarde in 600 milijonov pesov. Min. dr. Verrier je omenjal tudi potrebo po najstrožjem varčevanju v državni upravi in po re¬ duciranju vseh možnih postavk in to tu¬ di v vojnih resorih. Po govoru fin. ministra se je predsed¬ nik republike vsem navzočim zahvalil za udeležbo. O poročilu finančnega ministra bodo sedaj razpravljale posamezne demokrat¬ ske polit, stranke ter bodo vladi sporo¬ čile svoje predloge in sklepe. Na osno¬ vi tako zbranih mnenj bo vlada potem izdelala ukrepe za ozdravitev gospodar¬ skega položaja. S predlogi min. dr. Verrierja za reši¬ tev gospod, položaja, se pa niso strinja¬ li vsi člani vlade, pa tudi v gospod, kro¬ gih jih niso povsod odobravali. Zato je podal ostavko. Predsednik jo je sprejel. Za novega fin. ministra je imenovan ravnatelj Centralne banke dr. Adalbert Krieger Vasena. univerze so nedavno proslavili 60. let¬ nico slavista prof. dr. Antona Bajca. Dr. Bajc je danes eden najbolj aktivnih slovenskih jezikoslovcev. Po smrti dr. Ramovša je na ljb. univerzi prevzel fi¬ lološko stolico, razen tega pa vodi tudi lektorstvo v ljubljanski Drami. Pesnica in prevajalka Lili Novotny je prevedla v nemščno manjši izbor sodob¬ ne slovenske lirike. Dr. Leon Savnik, prof. na medicinski fakulteti v Ljubljani, je nedavno slavil 60. letnico. Po promociji za zdravnika se je posvetil speciahzaciji v ginekolo¬ giji in porodništvu. Je prvi slovenski gi¬ nekolog ki se je izobrazil tud: v rent¬ genski terapiji ginekoloških obolenj, predvsem raka. Po smrti docenta dr. Chclewe je leta 1938 prevzel vodstvo banovinskega zavoda za zdravljenje in 'raziskovanje novotvorb. V Mariboru je stanovanjska stiska še vedno občutna. Na mestni občini leži 1800 nujnih prošenj za podelitev stano¬ vanj. Sodijo, da bi moraii imeti na raz¬ polago najmanj 6000 stanovanj za za¬ dovoljitev vseh stanovanjskih potreb. V Slov. Poročevalcu beremo še na¬ slednje besede o pok. arhitektu Plečni¬ ku pod njegovo posmrtno maketo: “Umrl je umetnik, učitelj in človek; tvorec slovenske arhitekture, se pravi, oblikovalec prostora, v katerem živimo, delamo in umiramo. Načrtov je imel še za celo goro, a telo, čeprav skromno vse življenje, je odpovedalo. Zapustil je oporoko, živeti čisto, delavno, posveče¬ no”. V Ljubljani so na zasedanju Filmske¬ ga sveta Podjetja za snemanje filmov VIBA sprejeli delovni načrt za poslov¬ no leto 1957. Člani tega sveta so: Bran¬ ko Babič,, predsednik komisije za tisk pri predsedstvu Soc. zveze del. ljudstva, Jože Gale, režiser, dr. Bratko Kreft, književnik, režiser in dramaturg, prof. Zvone Miklavič, načelnik tajništva za kulturo na ljb. občini, dr. Helij Modic, dekan Ekonomsko-pravne fakultete in predsednik Sveta za kufturo.in prosvete* > s kit V Buenos Airesu bo jutri dopolnil 50 let življenja slovenski časnikar Janko Hafner. Rodil se je 29. marca 1907 kot sin kroj. mojstra v Škofji Loki. Po končani ljudski šoli je klasično gimnazijo študi¬ ral v Škofovih zavodih v Št. Vidu. Ma¬ turo z odliko je položil leta 1925. Istega leta se je vpisal na elektro-tehnični od¬ delek Tehnične fakultete na ljb. univer¬ zi. Kot akademik je bil član Kat. akad. društva “Danice”. Po štirih semestrih študija na tehni¬ ki je Janka Hafnerja pripravljanje u- gank za Ilustriranega Slovenca v letu 1927-28 privedlo do uredništva Sloven¬ ca, prevajanje programov evropskih ra¬ dijskih postaj v istem letu za ted. ljub¬ ljanski Radio Vestnik ga pa uvedlo v stavnico ted. Jugoslovanske tiskarne. Iz tistih časov je tudi njegov “največji mladostni greh”, roman v podlistku v Radio Vestniku pod naslovom VAL O- MEGA, pisan v stilu in kvaliteti krimi¬ nalnega romana. Ti njegovi prvi stiki z žurnalistiko so Janku določili njegov poznejši življenski poklic - časnikar¬ stvo, za katerega je čutil v sebi veliko ljubezen. Bil je sicer še vpisan na uni¬ verzi, vendar se je vedno bolj posvečal pisanju poročil za •'Slovenca. To je bilo leta 1929, ko je bil po prvih dobrih re¬ portažnih prispevkih sprejet kot reden reporter v Slovenčevo uredništvo, šef urednik Slovenca je bil sedaj v Argen¬ tini živeči vseuč. prof. g. dr. Ivan Ah¬ čin - Drin. Mentorja pri prvem časni¬ karskem delu sta pa bila Janku Haf¬ nerju zlasti, že umrla urednika Sloven¬ ca, Frante Kremžar in Viktor Cenčič. V svojih reportažah je Janko Hafner zlasti rad podčrtaval socialne probleme. Tako je n. pr. leta 1930 odkril ljubljan¬ ske “kanalarje”, ki so kot brezdomci sta¬ novali v nedokončanem zbiralnem ka¬ nalu na Vilharjevi cesti. Druga plat nje¬ gove reportaže je obdelovala tehniko in industrijo, gradbena in druga javna de¬ la. Vsa ta številna poročila v Slovencu so bila njegova. Tretjo je pa posvetil svojemu hobbyjy. r— kraškim jamam ter je bralce seznanjal z lepotami jam- Janko je na to pristal, toda ljubezen do žurnalistike je bila močnejša. Name¬ sto, da bi poslušal predavanja na teh¬ niki, je raje pisal reportaže za Sloven¬ ca. Ko je za to zvedel g. dr. Pečjak, je bil hud. Bal se je, da ne bi bil Slovenec kriv, če kdo, ki je bil pri njem v služ¬ bi, študija ne bi dokončal. Tedaj se je na ljb. občini, Stane Sever, igralec, Mi¬ lan Škerlavaj, direktor podjetja ŽITO- MOKA, France Štiglic, režiser in Beno Župančič, književnik. Mestni arhiv ljubljanski je ob arhiv¬ skem tednu izdal prvi zvezek “Gradiva za zgodovino Ljubljane v srednjem ve¬ ku”. Z njim je začela ta ustanova vrsto publikacij virov za mestno Zgodovino. Umrli so. V Ljubljani: Karel Podkraj¬ šek, strojevodja v p., Marija Čehovin, upok. in Ivan Kogej, gostilničar pri Nacetu na Vrhniki, Franc Ambrož v Ptuju, Ana Karlin, gostilničarka v Plev- ni, Marica Jerman, roj. Pozne v Oplot¬ nici, Avgust Istenič, upok. v Mednem, Gregorij Flis, član Misijonske družbe sv. Vincencija P., zlatomašnik in duh. svet¬ nik v Frankolovem. Lojzka Petrovčič, roj. Knafeljc v Postojni, Ana Zaje v Kamniku, Anton Obreza strojevodja v p. na Rakeku, Lidija Kavčič, učit. v ži- reh, Marija Ferlinc, roj. Zupančič učit. v p. v Šmarju pri Jelšah, dr. Jenster¬ le, zdravnik v p. v Trbovljah in Marija Čuk v Mariboru. stični sužnosti no bo znalo pravilno odlo¬ čiti v teh vprašanjih. Mi pa smo nasprot¬ nega mnenja, da je namreč dolgoletno trpljenja naše ljudi doma izbistrilo in napravilo zrele za kakršne koli odločit¬ ve. Izseljenci — ponavljamo, — ki se bodo vrnili, bodo imeli vso možnost, da povedo svoje mnenje in predlagajo’ raz¬ ne rešitve, toda ne bodo imeli nobene pravice, da ljudstvu doma vsilijo svoje nazore. Ljudje doma (razen komuni¬ stičnih zločincev, in priganjačev seveda) naj v svobodnih volitvah svobodno od¬ ločajo o svoji usodi. SLS smatra — pa tudi o tem bo imelo končno besedo ljudstvo v domovini — za nezakonite in neveljavne vse izpremem- be, ki sta jih izvršili okupatorska in ko¬ munistična diktatorska oblast. To je strankino načelno stališče. Ni pa s tem rečeno, da se ne bi mogli nekateri dobri in koristni ukrepi potrditi. Toda brez te potrditve so neveljavni. Dalje smatra SLS, da pravičnost zah¬ teva, da se v mejah možnosti popravi škoda in vrne zaseženo imetje upravi¬ čenim lastnikom, ali pa se jim da pri¬ merna odškodnina. Pravimo v mejah možnosti, ker se moramo zavedati, da se bomo nahajali na pogorišču. Narodni borci proti nacističnim, fa¬ šističnim. in komunističnim nasilnikom, morajo dobili narodno priznanje. Invali¬ di in borci, ki so obnemogli za pridobi¬ vanje in so v revščini, kakor tudi svoj¬ ci padlih, dobe državno pomoč. V mejah možnosti se povrne škoda tudi tistim, ki so bili pregnani zaradi političnega ali verskega prepričanja in delovanja. Vedno pa bo moralo veljati načelo, da se mora izvršiti prehod iz komunistične tiranije v nov red pravičnosti in demo- kracije na miren in krščanski način, brez nasilja in osebnega maščevanja. Novi red Ko bomo izvršili gornje nujne ukre¬ pe in bomo tako dosegli svoje bližnje cilje, bo treba pristopiti k uresničenju dalnjih ciljev, k zgraditvi novega reda, ki bo slonel na trdni veri v Boga, na svobodi, na demokraciji in na socialni pravičnosti. Posebno skrb bo treba po¬ svetiti družini, vprašanju osvoboditve žena pridobitnega dela in družinskim plačam. Dalje bo treba na novo zgraditi temelje slovenske kulture, vzgoje; izo¬ brazbe, šolstva in narodnega zdravja. Ogromno delo nas čaka na gospodar¬ skem področju in v socialnem življenju. Odpraviti bo treba kolektivistične zablo¬ de, preprečiti pa tudi povratek v kapita¬ listično izžemanje delavstva. V tem po¬ gledu prinaša program SLS radikalne in moderne predloge, pri katerih uresni¬ čenju bodo marljivi delavci okoli “Dru¬ žabne Pravde” mogli opraviti pomemb¬ no delo. Prosimo Vsemogočnega, da nam po¬ maga doseči te cilje. šem Krasu. Ker je bil Janko tudi odličen fotograf, je avtoma¬ tično postal tudi fotoreporter Slovenca. Od leta 1930 do 1945 je s svojimi foto¬ grafijami v Slovencu ilustriral polnih petnajst javnega življenja v Ljubljani in deloma drugih krajih Slovenije. Med tem delom v uredništvu Sloven¬ ca ga je ted. predsednik KTD g. dr. Gre¬ gorij Pečjak ponosno nagovarjal naj bi dokončal svoj študij na tehniki in za¬ to za ta čas pustil delo v uredništvu. Janko končno odločil za časnikarski poklic in se definitivno vrnil v uredni¬ štvo Slovenca. L. 1936 mu je pok. ban dr. Marko Na¬ tlačen poveril nekakšen banovinski ti¬ skovni referat, poročanje v besedi in sli¬ ki o banovinskih in državnih delih ter najvažnejših načrtih v Sloveniji. Kot tak je tudi sodeloval pri tehnični in gra¬ fični ureditvi “Zbornika Slovenije ob 20 letnici Jugoslavije”. Leta 1937 je u- rejal tedensko ilustrirano prilogo Slo¬ venca z naslovom “Teden v slikah”, ki je dosegla po šestih mesecih 11.000 na¬ ročnikov. Kljub temu je bila nato uki¬ njena, ker sta kvaliteta papirja in tisk zaostajala za bakrotiskom nekdanjega Ilustriranega Slovenca. L. 1938 se je poročil z gdč. Tatjano, roj. Inkiostri, hčerko srbskega narod¬ nega slikarja Dragutina Inkiostrija. Razpad Jugoslavije je jubilanta zalo¬ til kot častnika v okolici Zagreba. Na Veliko noč se je vrnil v Ljubljano, in kot urednik Slovenca ostal pri njem vse do njegove zadnje številke dne. 4. maja 1945. V tej noči je naš Janko o- digral tudi važno vlogo. Prekanil je še¬ fa nemškega poročevalskega in cenzur¬ nega urada Verhouza, ki je prišel okrog ene ure ponoči osebno gledat v strojno stavnico, če se ne pripravlja drugačna številka Slovenca, kakor pa je bila na Vsak teden ena JAZ VEM ZA DEŽELO ... Jaz vem za deželo, prelepo slovi, vsak, kdor jo pozna, jo visoko časti. Slovensko deželo jaz v mislih imam, nikol je zadosti prehvalit ne znam. Zatorej, zatorej resnično povem; slovenski deželi enake ne vem. V tej lepi deželi jaz mirno živim, pošteno s prijatelji se veselim; pošteno veselje povsod je doma, Slovenci povsod so veselega srca. Zatorej. . . V tej lepi deželi prijatelje imam, od lica in srca jih dobro poznam, njih srce je čisto, prav kakor zlato, prijatelja svojga pozablo ne bo. Zatorej. . . V trgatvi slovenski v jeseni sem bil, vsak dan se pri drugih ljudeh veselil, veselja jeseni pozabil ne bom, v jeseni Slovenja veselja je dom. Zatorej.. . In moram svoj kruhek iskati drugod, v slovenski deželi ga najdem povsod, navadil povsod se bom hitro ljudi, saj so mi Slovenci prijatelji vsi. Zatorej. . . In pridem kedaj še sem k vam spet nazaj pogledat, kako se godi vam še kaj, zaupam, da boste prijatlji mi še, da ni še nobeden pozabil na me. Zatorej. .. Slovenci v Argentini BUENOS AIRES Kegljaške tekme v Moronu V okviru prireditve Slov. dneva se je vršilo v ned. 24. t. m. popoldne na Slov. pristavi v Moronu tudu tekmovanje v kegljanju med kegljači Društva Slov. dom v San Justo in Slov. kegljaškega kluba Moron. Tekmovanje se je pričelo kmalu po 15. uri s kratkim nagovorom preds. D. S. ing. Mozetiča, ki je pozdravil tekmo¬ valce in vse navzoče občinstvo. V svo¬ jem nagovoru je poudaril pomen šport¬ nih tekmovanj, ki se letos vršijo v okvi¬ ru Slov. dneva, za čim večjo povezanost Slovencev v Bs. Airesu. Obe društvi sta postavili po 6 igral¬ cev, ki so odigrali dve igri. Tekmova¬ nje je pokazalo, da imata obe društvi ze¬ lo dobre kegljače, ki so dosegli lepe re¬ zultate. Vendar pa je bilo opaziti, da so kegljači Slov. doma iz San Justa va¬ jeni predvsem igre kot poedinci, med¬ tem, ko so kegljači Slov. kegljaškega kluba Moron vajeni organizirane sku¬ pinske igre. To je slednjim tudi pri¬ pomoglo, da so v obeh igrah zmagali. B A Y I) A M išcG’ RUDARSKEGA INŽENIRJA; GEOLOGA; ADMINISTRATORJA naše po¬ družnice v San Rafaelu (Mendoza); ŠOFERJA z lastnim kamijonom ali v soudeležbo. Predstaviti se ob delavnikih od 17 - 19 ali pismeno na ©AVBAM S.R.L. Calle 25 DE MAYO 533 - 3? piso T. E. 32 - 7712 Buenos Aires zahtevo uradno dostavljena na nemško Cenzuro. Tako ni zapazil priprav za slavnostno številko, čeprav je prišel v spremstvu dveh uradnic, ki sta znali slovensko, in je bil vsekakor od nekoga opozorjen, da se v uredništvu Slovenca “nekaj pripravlja”. Janko Hafner je bil doma tudi tehnič¬ ni urednik prvih štirih Koledarjev Slo¬ venca. Po smrti Viktorja Cenciča je leta 1944 prevzel pri Slovencu tudi me¬ sto odgovornega urednika. 5. maja 1945 je z drugimi protikomu¬ nisti zapustil domovino. Na Koroškem v Celovcu je bil že ob nemški kapitu¬ laciji. Tam je pomagal pri reševanju slovenskih^ beguncev. Sredi junija iste¬ ga leta je nastopil službo kot cenzor pri angleški vojni cenzuri, ki je pregledova¬ la avstrijsko pošto. Konec avgusta je postal šef mize za pošto, pisand v slo¬ venščini. Koncem leta 1946 pa vodja cenzurnega oddelka s 44 cenzorji. Ja¬ nuarja 1948 je prešel kot uradnik k IRO v Celovcu, kjer je po naključju dobil v obdelavo vse libre desembarques slo¬ venskih emigrantov na Koroškem, na¬ menjenih v Argentino. Na tem mestu je lahko marsikaj napravil, da se je odhod v Argentino mnogim pospešil. Konec le¬ ta 1948 je sam emigriral v Argentino, kjer je bil prva leta v Bs. Airesu pro¬ dajalec v trgovini fotopotrebščin, da se je priučil jezika. Do leta 1952 je bil strojni risar, od tedaj naprej pa foto¬ grafski laborant do maja 1956, ko je pričel isto obrt na svoje. Lani konec oktobra je prišla za njim njegova žena ga Tatjana. V Svobodni Sloveniji je začel sodelo¬ vati kmalu potem, ko je obnovila svo¬ je izhajanje v Argentini. Iz Celovca ji je pošiljal novice in poročila iz življenja slovenskih beguncev na Koroškem in no¬ vice iz Slovenije, po prihodu v Argen¬ tino pa je vstopil v njeno uredništvo in v njem deluje še danes. Prav tako je v uredništvu Zbornika-Koledarja. V Zborniku-Koledarju za leto 1951 je ob¬ javil zanimivo študijo “Slovenski emi¬ grantski periodični tisk”, v Zborniku za 1953 članek “Tehnika atomskega veka”, v naslednjem Zborniku fazpravo “Atom¬ ski vek - doba mislečih strojev” v Zbor¬ niku Svobodne Slovenije za 1955 članek “Pred odletom z zemlje proti luni”, v letošnjem Zborniku pa članek “Že letos LANUS Prosvetni večer in občni zbor krajev¬ nega odbora Društva Slovencev smo imeli v nedeljo 24. marca popoldne v dvorani našega doma. Kmalu po večer¬ nicah je predsednik Kraj. odbora DS g. Lužovec pozdravil vse navzoče in o- ba predavatelja, ki ista prišla iz Bs. Ai¬ resa. Prvi predavatelj je bil g. Rudolf Smersu, ki nam je govoril o nalogah Društva Slovencev in o delu, ki ga D.S. opravlja. .Nato je govoril g. Ruda Jur- čec o mednarodno — političnem položa¬ ju. V tričetrturnem predavanju je pri¬ kazal borbo in prizadevanje velesil za svetovno oblast. Po obeh predavanjih se je razvila živahna debata. Sledil je občni zbor, na katerem so podali poro¬ čila o delovanju krajevnega odbora po¬ samezni odborniki: tajnik g. Maks Jan in blagajnik g. Jože Rome. Predsednik kraj. odbora g. Lužovec pa se je v svojem poročilu spomnil dveh umrlih članov Antona Mehleta in Jožeta Mehle¬ ta, ki je bil tudi odbornik krajevnega odbora. Pri volitvah so bili v odbor iz¬ voljeni dosedanji odborniki in sicer gg. Janez Lužovec, Maks Jan, Ignacij Glin¬ šek in Jože Rome. Rajnega Jožeta j bo segel človek v vsemirje”. Vsi ti član- Mehleta je nadomestil v odboru g. J. Virant. Dekleta so zborovala v nedeljo 24. marca dopoldne in sklenila, da ustano¬ ve odsek Slovenske dekliške organiza¬ cije v Lanusu. Takoj nato so bile izvo¬ ljene v odbor odseka gospodične Zdanka Virant, Slavka Mehle, Anica Lužovec, Anica Suhadolnik, Mari černak, Marija Goljevšček, Francka Strah in Jožica Stanič. Napredek v Lanusu. Na praznik sv. Jožefa so Staničevi odprli prvo sloven¬ sko trgovino z mešanim blagom v vasi. Lokal nosi naslov “Despensa Triglav” in se nahaja na ugodnem kraju, sredi vasi, kar bo zlasti našim gospodinjam prav prišlo. Pozdravljamo podjetnost Staničevih in jim želimo mnogo uspeha. ki so vzbujali veliko pozornost. Janko Hafner se z vsemi vprašanji, ki so v zvezi z atomsko energijo ter z stratosferskimi poleti, stalno peča in je tu vedno “na tekočem”. Zato ga mladin¬ ske organizacije rade vabijo kot preda¬ vatelja, da jih seznanja z najnovejšimi tehničnimi izsledki in pridobitvami. Svojemu tovarišu in prijatelju Janku k njegovemu petdesetletnemu življen- skemu jubileju iskreno čestitamo vsi u- redniki Svobodne Slovenije, z nami pa tudi vsi naročniki in bralci našega lista, ter mu iz vsega srca želimo, da bi mu Bog podelil še mnogo let življenja v zdravju, sreči in zadovoljstvu, da bi do¬ čakal tudi dan, ko se bo lahko povrnil v resnično svobodno domovino. Janko, Bog te živi še mnogo let! Stran 4. SVOBODNA SL O VENIJ A Buenos Aires, 28. HI. 1957 Nogomet v okviru Slovenskega dneva Lep sončen dan je prejšnjo nedeljo videl na zelenem polju Mladinskega do¬ ma Don Bosco v Ramos Mejia nad 40 fantov. Dokazali so, da vsak od njih zmore tri ure nogometa na dan, in to tudi veterani, ki igrajo žogo samo še ob slovesnih prilikah. Da je raven iger proti ijoncu padla, je čisto razumljivo. Napor ' je bil hud, prehud, da bi volja, ki je fantom ni manjkalo, premagala u- trujenost. Zato je nujno, da se bodoče Jtgjjjme primerno razdele na tri nedelje. A to bo stvar pripravljalnega odbora, kijbo pripravljal nove nastope naših moštev v okviru vsakoletnih Slovenskih dnevov. Tekmovanje je bilo po točkovnem si¬ stemu. Ker so nastopila 4 moštva, je bi¬ lo 6 tekem; vsaka tekma je trajala 2x30 m. Sodila sta g. Perharič in domačin iz Don Bosca. Naslednji igralci so zastopa¬ li posamezna moštva: SFZ Lanus — Go- Ijevšček, Črnak J., Stanič, Urbanija, Gerkman Fr., Mehle, Berčič, Gerkman J., Črnak L., Nabergoj, Šmalc, Mavec; Mladinski dom: Zupanc, Fajfar Avgu¬ štin, Tomc, Bučar, Fašnar, Perčič, šiler, Flander, Piber J., Štajdohar, Mehle, Smole, Filipič; SFZ Moron: Mežnar, Tomazin, Skvarča M., Devetak I., Skvar¬ ča, Kovačič, Prijatelj, Tušek, Devetak II., Magister, Gril, Petkovšek, Tomazin J., Marolt; Slov. dom (S. Justo): Ko- sančič, Škraba, Modic, Tekavec, Piber R., Gajlot, Benko, Meše, Lipovšek, Jen¬ ko, Kovač, Bras, Modic. Rezultati tekem: SFZ Lanus: Slov. dom 2:0 SFZ Moron: Mlad. dom 2:1; SFZ Lanus: SFZ Moron 3:1; Mladin. dom: Slov. dom 2:1; Slov. dom: SFZ Moron 2:1; Mladin. dom: SFZ Lanus 1 2 : 2 . I Z N P G T Koef. SFZ Lanus 3 2 1 0 7:3 5 2.33 Mlad. dom 3 1 1 1 5:5 3 1.00 SFZ Moron 3 1 0 2 4:6 2 0.66 Slov. dom San Justo 3 1 0 2 3:5 2 0.60 S. F. Z. Tekme so bile zelo živahne in zanimi¬ ve; vratarji so imeli dovolj dela in so prav dobro branili, zato tudi ni manj¬ kalo aplavzov. Najbolje moštvo — kot celota — je SFZ Lanus z nadvse sigur¬ nim črnakom v obrambi. Mladinski dom ima zelo dobre posameznike, tehnično, morda celo boljše kot vsa ostala moštva, se pa preveč izgubljajo v driblingih. Pre¬ senetil je SFZ Moron — najprej z zma¬ go nad Mladin. domom, nato s porazom po Slov. domu. Igralci SFZ Moron so plačali davek tempu igre, ki so ga vzdr¬ žali v tekmi z Mladin. domom. Pri Slov. domu S. Justo je nastopilo še največ ve¬ teranov, ki so se kar dobro držali z o- "bilno podporo srednjega krilca R. Pi- bra. Le z nekoliko sreče bi celo tik pred koncem odvzeli eno točko Mladin. do¬ mu. Zadnja tekma med SFZ Lanus in Mla¬ din. domom je bila zelo napeta, posebno ker bi odločal količnik prvo mesto, če bi zmagal Mladin. dom. Tekmo je sod¬ nik Perharič odpiskal 7 m pred koncem, ker je mrak že popolnoma onemogočil reden potek. Rezultat tekme je logičen ? i Slovenci ! v Buenos Airesu | PRIREDE (počastitev j SVOJEMU ŠKOFU PREVZVI- ? • SENEKU GOSPODU j Dr. Gregoriju Rožmanu V NEDELJO 14. APRILA 1957 .POPOLDNE. SLOVENCI ANGLIJA V Nottinghamu je nedavno slavil 70 letnico svojega življenja prof. tam. vseučilišča Janko Lavrin. Prof. Lavrin je Belo Kranjec. Gimnazijo je študiral na Sušaku, slavistiko pa v Rusiji in na pariški univerzi. Po končanih štu¬ dijah se je kot velik slovanofil vrnil v Rusijo, kjer je začel izdajati mesečnik “Slavjanski mir” Že leta 1910 je preve¬ del v ruščino Cankarjevo “Hišo Mari¬ je Pomačnice”. Med prvo sveto vrfo vojno je bil dopisnik enega od velikih ruskih listov z bojišča. Zatem je bil dodeljen umikajoči se srbski arma¬ di. Njeno trpljenje in napore je lepo o- pisal v knjigi vojnih spominov na Al¬ banijo. Kot protiboljševik se je po zrna- zaključek enokovrednosti moštev. Konč¬ ne sodbe o moči posameznih moštev ni mogoče podati na podlagi tekmovanja, izvršenega v enem dnevu; je preveč faktorjev, ki to preprečujejo. Vsekakor gre velika zahvala priprav¬ ljavcem teh tekem v okviru Slovenskega dneva, da smo lahko: videli fante v ple¬ meniti borbi, kjer je nagrada zavest, da •— igralci in gledalci — pomagamo pri utrditvi slovenske skuposti. S. Bs- _ *’? SVETU P O ».•o.«..« S. D. O. PRIPRAVLJATA MATERINSKO PROSLAVO ZA NEDELJO 7. APRILA OB 6. URI POPOLDNE, KI BO V CERKVENI DVORANI V CIUDADELI Vsi iskreno vabljeni! Naprodaj: Čalet v Hurlingham bi. tov. kvasa Av. Vergara — 3 sobe, kuh., kop., vrt. Priložnostna cena. Ženska modna trg. v Olivos. Potrebno 30.000. Despensa - Bar s stanov., mes. najemnina 300.— Stavbišče 240 m2 v Llavallol, 4.500 in mes. obroki Posojila, udeležbe, družabništva Prijavljajte prodaje, imam več nakupnih naročil J a n h o Žirovnik DORREGO 2645- 1. D Matr. Prof. 1321 T. E. 71 - 1223 gi komunizma v Ru%iji umaknil v An¬ glijo, kjer je postal docent za slavistič¬ ne vede na univerzi v Nottinghamu. V Angliji je postal tijdi soustanovitelj u- gledne strokovne revije “The Slovonic and East Europeanf Review”. Veliko je storil tudi za razširjenje znanja o slo¬ venski kulturi na Angleškem. Vodilno je sedelo val pri angleški izdaji Prešer¬ novih pesmi. Sedaj živf v pokoju in pri¬ pravlja izbor -slovenskega pripovedni štva. ----- FRIZERSKI SALON išče za takoj pridno vajenko, ki ima veselje do frizerske obrti, Plača takoj pripnemo dobra! Zglasil se "Saloni e^n S a‘“ 9> Pedro Goyena 1702 (esquina Curapaligue) tri kvadre od Rivadavia 6200 OBVESTILA Članom Mladinskega Doma sporoča¬ mo, da bo v nedeljo dne 31. marca red¬ ni članski sestanek. Začetek s sv. mašo, ki jo bo daroval prevzvišeni g. škof dr. (»regorij Rožman ob 11. uri v cerkvi Marije Pomočnice in ne v kripti, kakor je to bilo dosedaj. Po maši bo takoj sestanek na kate¬ rem bo govoril tudi naš Prevzvišeni. Zatem bomo imeli na vrtu skupno ko¬ silo. Vabljeni člani in prijatelji Mladinske-- ga Doma. K sv. maši vabljeni vsi Slovenci. Vabi odbor Dekleta “Dekliškega mladinskega do¬ ma” bodo sprejela v svojo sredo nad- pastirja g. dr. Gregorija Rožmana na svojem mesečnem sestanku v nedeljo 31. marca ob treh popoldne v zavodu Marije Pomočnice v Moronu. Vsa dekle¬ ta vljudno vabljena. Odbor Slovenska kulturna akcija bo v prired¬ bi svojega Gledališkega odseka začela novo sezono v soboto 6. aprila t. 1. ob osmih zvečer s svečano krstno predsta¬ vo izvirne slovenske drame Branka Roz¬ mana “Roka za steno”. Predstava se vrši v dvorani kolegija “Santa Rosa”, Bme. Mitre 1655 (dva kvadri od Plaza Congreso, eno kvadro od cerkve La Piedad proti Callau). Pokrovitelj pved- stave, prevzv. g. škof dr. Gregorij Rož¬ man, je obljubil počastiti premiero s svoiim obiskom. Gl. današnji oglas! Vedno več zanimanja vzbujajo med Slovenci športne prireditve v okviru Slovenskega dneva. Prejšnjo nedeljo se je s splošnim zadovoljstvom zaključilo tekmovanje v nogometu, kjer si je mo¬ štvo iz Lanusa priborilo prvo mesto. Prihodnjo nedeljo, 31. marca t. 1. pa se bo z začetkom ob 15. uri odigral na¬ mizni tenis med nastopajočimi skupina¬ mi SFZ Moron., SFZ Lanus, Mladinski dom Don Bošedin “Naš dom” San Ju¬ sto v zavodu Don Bosco v Ramos Mejia. Tekmovala bodo posamezna moštva (štirje igralci) po naslednjem redu: Prva igra: SFZ Lanus - SFZ Moron; druga: SFZ Moron - Mladinski dom' Don Bosco; tretja: Mladinski dom Don Bosco - SFZ Lanus; četrta: SFZ Moron- Naš San Justo; peta: SFZ Lanus- Naš dom San Justo, in šesta: Naš dom San Justo - Mladinski dom Don Bosco. V svoji sredini bomo pozdravili tudi Prevzvišenega, ki se bo prav to nedeljo mudil v Don Boscovem zavodu. CERKVENI OGLASNIK Velikonočna duhovna obnova v Ramos Mejia bb združena s sveto uro dne 4., 5. in 6. aprila. Zvečer ob 7,30 bo govoril č. g. dr. Mirko Gogala, po govoru lita¬ nije z blagoslovom. Vsak večer bodo na razpolago štirje spovedniki; spovedova- ■jiio.gp »tL-nk sedmih. Zaključek v 'nedelj o zjutraj''pri slovenski maši. Ob sedmih sveta maša, skupno sveto obha¬ jilo in zahvalna pesem. Vsi rojaki iz ra- moške okolice prisrčno vabljeni! Do 50 % prišteaite z nakupom LICUADORE - UTEKOČILNIKA «ALPINAMIX” direktno iz slov. tovarne "ALPINA" Kljub nizkim cenam prvovrstna kakovost. Razni modeli $ 550.—, 650.—, 950.—, vsi s 3 brzinami in enoletno garancijo. Tudi na od¬ plačila. Na željo brezobvezno predvajanje na domu. LARRAZABAL 3799 - Tel. 68-9629 ESLOVENIA LIBRE Redaccion y Administracičn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Pakete za Veliko noč vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pak Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! ___E i n JAVNI NOTAR Francisco Raul Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Darilni paketi iz Trsta " C I T R U S " v težini od 5 do 100 kg brez plačila carine prispejo v roku od 25 dni. Prav tako pošilja kolesa, radio-apa- rate in šivalne stroje. Zahtevajte cenike in informacije Glavni zastopnik OTON FRESL, Buenos Aires Jtr- Maipu 735/L E -m- T.Jk 31 -5i42 -r-r-r-— POD POKROVITELJSTVOM PREVZVIŠENEGA GOSPODA ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA Sobota 6. aprilčt ob osmih zvečer v kolegiju “SANTA ROSA" — Bartolome Mitre 1655 KRSTNA PREDSTAVA izvirne slovenske drame BRANKA ROZMANA ROKA ZA STENO' Igra, režija in scena — Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije Vstopnice po $ 7.— so v predprodaji pri poverjenikih, v pisarni SKA (Alvarado 350, R. Mejia, tel. 658 -0827), v prodajalni “A los mandarines” (Avda. de Mayo 693, R. Mejia) in v Dušnopastirski pisarni (Ramon Falcon 4158, Capital). FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (29) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Ni mogoče,” zavpije Jaeomet. “Priha¬ jaš v protislovja. Priznaš, da si govo¬ rila o belem pasu?” “Morali ste se zmotiti, gospod,” po¬ jasni Bernardka mirno. Policaj je imel s to limanico preveč izkušenj, da bi imel stvar za izgubljeno. Vožnja gre naprej čez drn in strn. Kriv¬ ka napeto prisluškuje. “Bernardka Soubirous zatrjuje, da ima Gospa okrog dvajset let.” “Tega nisem trdila. Gospa nima niti sedemnajst let.” “Niti sedamnajst? Odkod veš to? Kdo ti je to povedal?” “Kdo naj bi mi povedal ? Saj sem ven¬ dar sama videla.” Jaeomet s hitrim pogledom ošine Ber¬ nardko. Po daljšem, pravilnem branju, tretjič poskusi svojo srečo. “Bernardka Soubirous trdi, da je Go¬ spa videti natančno taka kakor kip sve¬ te Device v farni cerkvi...” To pa je deklico ujezilo, da je zacepe¬ tala: “Te neumnosti nisem izrekla, Gospod. To je laž. Gospa s sveto Devico v cer¬ kvi nima prav nič opraviti!” Zdaj šine Jaeomet pokonci, da bi pri¬ čel z drugo stopnjo zasliševanja, ki ga je bil vajen pri mladih potepuhih. “Sedaj mi je dovolj,” zarenči. “Ne misli, da se boš z menoj igrala. V mizni- ci moje pisalne mize leži cela resnica. Gorje, tebi, če lažeš! Samo odkrito pri¬ znanje te more rešiti. Imenuj mi vsa imena ljudi, ki so s teboj v zvezi! Po¬ znam jih natančno...” Bernardka se umakne dva koraka na¬ zaj. Pobledela je, kajti še nikoli ni kak¬ šen človek tako kričal nad njo kakor policijski komisar. Njen glas je globo¬ ko začuden, toda miren. “Kar ste sedaj povedali, gospod, tega ne razumem...” Jaeomet popusti vajeti svoje priuče¬ ne jeze. “Če ne razumeš, ti bom pojasnil. Go¬ tove osebe, ki jih natančno poznam, so te najele, da raznašaš te odvratne zgod¬ be o prikazovanjih. Z veliko muko so ti vlili v ubogo glavo te stvari in zdaj dr¬ draš naučene besede”. “Ali verjameš — prej nič nisem sli¬ šal s svojimi ušesi — da je vse priuče¬ no?” Bernardka se je spet znašla. “Vprašajte vendar Jeanne Abadie, gospod, če me je kdo najel. Bila je prvi¬ krat z menoj...” “Meni je končno vseeno, ali priznaš, a- li greš v zapor, ma petite,” reče Jaco- met, zgrabi deklico za roko in jo poteg¬ ne k oknu. “Kaj vidiš zunaj?” “Mnogo ljudi stoji pred vašo hišo, gospod”, pravi Bernardka. “In vsi ti ljudje ti ne bodo pomagali in ti tudi ne bodo mogli, moja draga. Kajti pred mojo hišo stoje tudi trije o- rožniki. Jih vidiš tam? To je brigadir d’Angla z Belchache in Paysom. Samo čakajo na moj ukaz, da te odpeljejo. Ne bodi torej sebi najhujša sovražnica, Ber¬ nardka. Gospod Dutour, državni tožilec, ti je ukazal, da ne greš več k Massa- bieli. Izjavi sedaj pred to pričo, pred gospodom Estradom, da boš poslušna.” “Obljubo moram držati,” šepetne Ber¬ nardka. Prvič in samo takrat seže v zasliša¬ nje tudi J. B. Estrade. “Gospod komisar ti želi dobro, dragi otrok,” jo svari. “Poslušaj ga in ob¬ ljubi mu, kar želi”. Bernardka s kratkim pogledom ošine tujega moža. Takoj uvidi, da ni poklican, da bi posegel v težki boj. Zato mu ni¬ ti ne odgovori. Estrade občuti globok sram, kakor da je bil do kraja odbit. “Naj pokličem orožnike?” vpraša Jaeomet. Bernardkini prsti se krčevito opri- jemljejo vrečice. “Ne morem si pomaga¬ ti, če me orožniki odpeljejo,” pravi. “To še ui vse,” vrta komisar dalje. “Tudi očeta in mater bom dal zapreti. Prav nič me ne briga, če bodo tvoja mlajša brata in sestra stradali. Tvoj o- če je bil nekoč že v preiskavi in sicer zavoljo veliko manjšega suma kot pa je ta velikanska prevara...” Bernardka skloni glavo tako globoko, da ji obraza ni videti. Dolg molk. Jaco- met je prišel do tretje stopnje svojega mučenja. Treba je še nekaj časa, da prič¬ ne delovati. Namesto dekličinega odgo¬ vora tiho potrka na vrata. Enkrat, dva¬ krat. “Naprej,” zarenči komisar, ki se oddi- hava. Med vrati se pokaže visokorasla Soubirousova postava. Negotovo obstane, oropan vse časti in vrti kapo v rokah. V očeh se mu menja¬ ta prikrit strah in zagrizen upor. Mo¬ goče se je za pogum nekoliko napil, to¬ da premalo. “Za vraga, kaj hočete tukaj, Soubi¬ rous?” ga nahruli Jaeomet. Mož težko diha in stegne roke proti Bernardki. “Svojega otroka hočem imeti, svojega ubogega otroka...” Jaeomet je nenadoma spet prijaznej¬ ši. “Poslušaj, Soubirous. Svinjarija pri votlini se mora končati. Ne bom je več dalje trpel. Že jutri mora biti konec z njo. Ste razumeli?” Francois Soubirous se s pestmi udari po prsih, da zagrmi. “Bog mi je priča, gospod komisar, da si ne želim nič drugega, kot da se ta stvar konča. Luizo in mene bo ta zade¬ va pokopala.” Jaeomet zmeče svoje papirje skupaj. “Dekle je še mladoletno,” zarenči. Vi kot oče ste odgovorni zanjo. Samo v šo¬ lo gre lahko, vsako drugo pot ji mora¬ te prepovedati, če ne gre drugače, jo zaklenite doma. če ne, bom jaz vse zaprl, vse skupaj. In naredil bom to, prise- žem vam. Vzrokov za to je dovolj. Vi boste od sedaj pod najstrožnjim nad¬ zorstvom. In zdaj oba zbogom. In da va¬ ju ne vidim več tukaj!” Bernardka z očetom vred stopi iz Ce- nacove hiše. Glavo ima še vedno sklo¬ njeno. Ustnice so ji stisnjene. Tu noče- jokati. Doma bo, v svoji sobici. Na trgu je kar črno ljudi. Pritajeno mrmranje. “Ne vdaj se, Bernardka!... Ali si se dobro izmazala.. . Saj ti nič ne more¬ jo. ..” Bernardka sliši samo žalostni glas o- četa, ki vedno znova ponavlja: “Poglej, za to sramoto se imamo za¬ hvaliti tebi, otrok moj!”... V Rue des Petites Possees so samo še najbolj zvesti. Na čelu koraka Anton Ni- colau in vihti cepec. “Jaz bi te rešil, Bernadka, pa prav gotovo...” Bernardka komaj opazi viteza. Prevec ima opraviti z dihanjem. Ki postaja ved¬ no krajše. “Na, sosed, kaj mislite sedaj o tem?” vpraša policijski komisar davčnega u- pravnika. Estrade riba čelo, kot da mora preg¬ nati glavobol. “Deklica ni lagala,” reče nazadnje kratko. Jaeomet se smeje v globokem basu. “Vidite, kako naivno je naše ljudstvo, Ne spomnim se, da bi kdaj med najbolj trdovratnimi krivci našel koga, ki bi bil bolj pretkan, bolj ostroumen in bolj že¬ lezne volje, kot je bila ta mala. Ste o- pazili, kako rafinirano je premislila vsak odgovor in kako je preračunala posledice? Niti v eno past ni zašla. Vse spoštovanje ji, do zadnjega se ni vdala, če bi ne prišel oče, ne vem, kako bi se izvlekel iz te zadeve...” Estrade je skomizgnil z rameni. “Kaj ima od tega, če še naprej žene tako nevarno prevaro?” “žene jo uspeh, moj dragi, ploskanje, vloga, ki jo igra, četudi vsa darila de¬ nemo na stran, človeška duša za policij? ni noben težak problem. Mar mislite, da so pred policijo vsi svetniki tako trdo¬ vratni kakor ta mala nebeška ošabni- ca?”