138. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. junija. XXII. leto, 1889 [shaja vsak dan zvečer, izirasi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za a vst ro-oger ske dežele za vse leto 15 gid., za pol leta 8 gid., za četrt leta 4 gid., za jeden mesec 1 gid. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gid., za četrt leta 3 gid. 30 kr., za jeden mesec l gid. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa.« Za o: po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša nanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat ti Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari iska. Sokolska slavnost v Novem Mestu. (Konec.) Potovanje bilo je res dolgotrajno, a ni nam žal ni časa ni znoja. Ogledali smo si zopet jedenkrat solnčno iu slikovito Dolenjsko, bili smo priča, kako zaveden je naš narod po tej pokrajini, kako jim iskreno srce utripLe za domovino in mislili smo bi v duhu : kako krasna bi bila ta dežela, ko bi po njej po železnem tiru že vozil železni konj! Razživel bi promet, povzdignila bi se trgovina, podvojilo in potrojilo blagostanje, nam vsem bi bilo ložje občevati mej seboj in živeti v tesueji dotiki, izvrstne Toplice bile bi preobljudene gostov, vsa Dolenjska pa polna izletnikov iz Ljubljane in drugod. Najprijetneje presenetil nas je po Dolenjskem krasni spol, ne le s tem, da nas je tako rekoč obsipal s šopki, ampak zlasti s tem, da se nam je kazal z odločno narodne strani. JNa banketu, pri veselici v Žunhovi bosi i in na plesu v „Narodnem domu" nesmo je čuli nemške besede iz nežnih ust, govorilo se je le slovenski, pravilno Blovenski. A tudi glede lepe umetnosti pokazale so Novomeške dame svojo izredno izvež-banost. Mej plesom nastopile se kot ženski zbor in pele toli ubrano in milozvočno, da smo se uprav divili in da radi priznavamo, da je to prvi ženski zbor na Slovenskem to pa, kakor glede petja, tako tudi glede števila, kajti ne broji nič men j, nego 35 pevk. Pod utisom zanimivih in zabavnib ur, ki smo jih prebili povodom rečene slavnosti, spominjamo se b presrčno hvalo vseh onih rodoljubnih činiteljev, ki so Sokolsko slavnost uprizorili in vseh onih, ki bo jo s svojo prisotnostjo poveličevali. Poleg rodoljubnih dam in rodoljubov v posamičnih krajih, omenjati nam je v prvi vrsti slavnostnega odbora, ki je z jako Biečno roko za vse izborno skrbel. Kakor se nam je v Novemraestu povedalo, zaslužita javne pohvale zlasti g. starosta Rozina in neumorni mestni tajnik g. Jenič in pa Ljubljanski tovarnar gosp. R o h r m a n, čegar zasluge so se na Tučkovem vrtu javno naglašale. OkončujoČ ta popis s presrčnim „Na zdar!" priobčujemo v nasleduijih vrstah došle telegrame: Ljubljana. — Današnji praznik razvitja Vaše zastave je velike pomenljivosti ne le za vrlega „Sokola*, temveč za slehernega domoljubnega Slovenca Kličemo ti torej tukaj zbrani iz dna svoje duše. Živel Sokol! poleti na krepkih perotih proti sinjemu nebu tja v naročje svoje predrage majke Slave, ter pogubi sovražnike, ki bi se drznili ustavljati te na tvojem potu, da boš zvest prisegi, ki ste jo danes svojemu praporu izrekli. Hugo Turk, Hirsehman, Žitnik Jarnej, Hanuš, Počivavuik Ivan, Čamernik Nace, Kozak Milan, Breskvar, Kostič, Markič, Verbajs, Perles, Dev Julio, Dev Miha, Marout Franjo. Krka. — Živio! Vrlo napreduj! Meščanska garda Krška. Bohinjska Bi stric a. - Povodom razvitja zastave vaše kličemo iz podnožja velikana slovenskih gora, divnega Triglava, Vam vrlim „Sokolom Ljubljanskim", biciklistom slovenskim in vsem zbranim društvom in častilcem Sokolstva gromoviti živio! Dr. Schweiger, Lilek, Dečman v Bohinjski Bistrici. Gorica. — Sloveuska čitalnica in „Bralno podporno društvo v Gorici" iskreno pozdravljata zbrane ^Dolenjske Sokole", ki naj v senci blagoslovljene zastave Bveto delajo za sveto stvar 1 Trst. — Ob tako slovesne] priliki v duhu z Vami, pozdravljamo vse zbrane Sokobiše. Zberi, „Sokole dolenjski", vso junaške mladino dolenjsko okolu svoje zastave ter vodi jo v junaški boj za prava naroda. „DolenJHkemu Sokolu" in vsemu zbranemu Sokolstvu bratski pozdrav. Živeli! „Tržaški Sokol." Gorica. — Najmlajši „Sokolov" stružar na južni avstrijski meji klic« vrlemu dolenjskemu bratu naudušeni: Na zdar! Blagoslov društvenega prapora naj se blagodelno razlije na celo društvo, koje naj raste, se krepi in razvija v ponos slov. narodu! Praga. — Bratfi ! K slavnosti Vaši naš nej-vfelejši pozdrav a sokolske. Na zdar ! „Sokol" v BrnS Ant. Šubit, jednatel. Sevnica. — Bog živi junaške „Sokole" in njihove častilce! Rath, Kouca v Sevnici Praga. — Nejseveruejši haluz sokolskeho kmene českeho preje slavnosti Vaši, již komite ve dnech 9. a 10. t. m., zdaru nejuplnčšiho. Duch šaa zaleta k Vam a befe ličast na radostech Vašich. S bratrsk^m ! Na zdar! Jednota „Sokol" v Češkem Dube, dne 7. m. kvčtna 1. 1889. Frant Žat. Ljubljana. — Pogumuo bojuj pod zastavo, Za dom svobodo in pravo; Odvračaj krepko tujca silo, Naprej! Ti bode naj glasilo. Mulaček, Zagorjan, Kersnik, Kajzel, Peterca, Slatnar, Triller. Kostanjevica — Budi in pospešuj narodno zavest ter čuvaj svetiuje narodne, vrlo napredujoči „Sokol!" Naprej! Frankovit v Kostanjevici. Ljubljana. — Vsem zbranim bratom So-kolcem srčno „Na zdravje! Bog živi vse slavitelje! V duhu z Vami. AvguRt Skaberne v Ljubljani. Metlika. — Proslavil ti posvečeni prapor za probujenje naroda! Na zdar bratje Sokoli, Slovenci i Hrvati! Živela bratBka uzajemuoBt! Čitalnica v Metliki. Bled. — Bodi „Sokol dolenjski" pod novo zastavo sovražnikom strah, domovini v slavo! Živeli zbrani gostje! Slovenke ua Bledu. Gradec. — Vrlemu „Sokolu" in njega slaviteljem krepki „Nu zdar! Živeli zbrani slovenski biciklisti! Medved v Gradci. Kranj. — Naprej zastava slave! Živeli „Do-lenjski Sokoli! Narodna čitalnica v Krami. Kranj. — Nova zastava ohrabruj in vodi Vas, čili „Sokoli", vodi za pravice divne Dolenjske! Klub slovenskih biciklistov Kranj. Celje. — Večna bodi Tvoja čast! Dr. Ilrašovec, Petriček v Celji. Praga. — Pfejice zdar Vaši slavnosti, vitame každ^ pokrok m^šlensk^ Sokolske. Zaroven v bratskem zajmu eeleho Slovanstva: Naprej za novou zastavu! Jmenem „Sokola" pnlžskeho: Dr. Čižek, starosta. Dr. Bohuf, Rieger, jeduatelove. Zdice. — Bratrum, včficim v čistotu maslen ky sokolske, a spolehajicim v sil u prava Bveho, LISTEK Primorski sprehodi. n. Pod sivim Sisolom. Ob iztočnem robu Istrskega poluotoka se razteza podolgasto UČkino pogorje. Na južnem konci te gorske panoge, katere grebeni so obrisani s klasično valovitimi potezami, dviga se trovrsni odraslek Sisol. Njegovo sivo8kalno teme kaže se v profilu, zlasti na vzhodno stran proti Reki, v obliki visokoslemne hiše, kakor n. pr. je videti Rogaška gora iz Slovenskih Goric. Sisolu na jugu je globoka zareza, takozvana Plominska Draga. Nad njo stoji na izbočenem, z visine uizdolu zdrslem odlomku starodavno mestece Plomin. Tu je bila nekoč rimljanska Flanona, po kateri se je ves Kvarnerski zaliv imenoval „sinus flanaticus". V srednjem veku je bil Plomin utrjen tabor zoper morske tolovaje, pozueje so ga napadali Uskoki, kateri bo ga I. 1599. malone vsega porušili. Današnji Plomin (Fianona) je mestece, bro-ječe jedva kakih 270 hiš, izmej katerih jih je dobra tretjina na pol podrtih. Prebivalcev ima menda nekoliko nad 1300. Mestece je vzgrajeno, kakor vsa jednaka taborišča po Istri in Dalmaciji, zdržema vse na jednem kupčku, nalik mravljišču, ima pa le jedin ubod skoz tesna kamena vrata in toli ozke ulice, da ni moči z nikakeršnim vozom v mesto. To Vam je pravi labirint: vse polno predorov, hodnikov, mostičev, prizidkov, pomolov, stopnjic, vrat, zakotij, uličnih ovinkov in zagat, da o belem dnevu potrebujete Arijudnine preje, da se ob njej izmotate zopet na piano. . ■ Ko sem bil dne 12. septembra 1. 1882. v večernem somraku prikorakal sem od morja pred Plomin, bil je prvi človek, ki me je šetajoč se ondu nagovoril — sedanji naslednik Miklošičev ua Dunajskem vseučilišči, goap. prof. Vatroslav Jagič. Ve-leslavni jezikoslovec je bil namreč pohodil takratno razstavo Tržaško. Ondu se je sešel s prof. Davorinom Nemaničem, kateri ga je povedel potem v Istro. Na potu iz Pazina na Reko prestregel ga je tisti dan nepričakovan vihar, vsled česar se je zakasnil ter bil primoran, prenočiti v Plomiuu. Nastani vSi Be na njegov poziv v istej gostilni ob cesti zunaj mesta, preživel sem v druščini preblagoduš-nega učenjaka ondu jako zanimljiv večer — no, tega Vam, gospod urednik, neseni povedal, da bi se bahal, temveč, da vidite, s kom, kje in kako se človek na potovanji suide čeBto povse nenadejano. Pod Plominom je globoka draga, po kateri se vije šilasti morski preliv sem noter pod mesto. Onostrau vspenja se neposreduo kvišku ogoljeno, z redkim grmičjem obraslo bregovje. Od Plomina naprej proti iztoku speljana je cesta po strmi polici, vijoči se nad omenjeno Drago Plominsko tja venkaj na morsko obrežje. Tu zunaj na voglu Sisolovega pročelja, na smelo zasukanem okljuku ceste, od koder sem Vam bil zadnjič razgrnil pogled na Kvarnerski zaliv, spremeni se hipoma pokrajinsko obličje. Cesta tekoča v vijugasti potezi visoko gori nad morjem, vede Vas s početka po samotni, kameniti golicavi, kjer ne raste drugo, kakor kuš, maragriž, kačnica, babja dušica, praprot, osat, robidje, malinje in brinje. No, polagoma postaje rastlinje bujnejše. Za ob cestnim maklenjem in glogovjem prikaže se grmičeva gnelčje (cerovje), jesenovje, brestje in javorje. Potem pričenja sadno drevje: kostanjevje, olčje, mandljevci, figovci, črešnje, marilice in breskve mej katerimi se košati temnozeleno lovorje . . . Po dveurni boji pripelje Vas cesta po nešte-vilnih okljukih in ovinkih, preko raznih strmcev in vernem druhum naroda českeho a hrdnvm svnftm Slovanstva: Srdečn? pozdrav Vaši jarosti, Vaši zdatnosti, a společne na i lepši biidoucnosti. Na zdar ! „Sokol" pražsk^ malostranskj. Celje. — Dvigaj krepko svoja kr;la narodu v ponos! Celjski narodnjaki. Mozirje. — Visoko se dvigni čili Sokol pod Tvojo zastavo v zrak. Krepki narod slovenski in brani ga napadov duštnanina. Ne udajmo se! „Savinjski Sokol" Radovljica: — Prepričani, da bode Dolenjski Sokol kakor čast svoje zastave tudi pravice slovenskega naroda pogumno in neustrašeno branil, kličemo izpod velikana Triglava vsem prvoboriteljem za narodne pravice na Dolenjskem gromoviti „Na zdar! Ivan Plantm, Sraodej, Kuhar, Frice Homan. Mozi rje. Trobojnica dvigni se kviško, Ponosno se razvij, Sinovom slave v hrabrilo V zraku se vzdigni ti! Obitelj Lipoldova v Mozirji. Ljubljana. — Ponosno naj vihra zastava Vaša za Vašo in domovin" čast! Pevski zbor Ljubljanske Čitalnice. Ljubljana. — „Sokol" dvigaj se, širi si pe roti in uzdigni se za dom in rod! Vinko Čamernik. Krško. — Radi bolezni pridružujem se v duhu današnji dolenjski slavnosti. Hrabri „Sokol" vstrajaj junaški na narodnem polji! Bog blago Blovi Tvoje delovanje! Pri tej priliki naklonim deset goldinarjev tamošnji kat. družbi rokodelskih pomočnikov. Živeli udeleženci današnje slavnosti! Viljem Pfeifer. Velikovec. — Vsem pri sokolski slavnosti zbranim naudušeni Na zdar! Bog živi Vas in ves naš slovenski nt-rod! V imenu podjunskih Slovencev: Hočevar. Celovec. — Sokolom, vrlim sinovom matere Slave, zbranim pri slavnosti razvitja zastave, gromoviti Živio iz daljnega Korotana! Slava Dolenjskemu Sokolu! Celovški Slovenci. Celovec. — Naprej zastava slave! Razvil si jo! Čuvaj pod njo vsekdar bistrim okom naše najdražje svetinje in stoj vedno čvrsto na braniku za čast in slavo mile naše domovine. Slava Tebi! Slava Sokolom sploh! Živio! Legat Gornj igrad. — Srčni pozdrav od gornje-savinjskih planin. Slava mnogokratna dolenjskemu Sokolu, razvitelju rodoljubnosti po Dolenjskem in vsem pri današnji slavnosti navzočnim. Gornjigrad. Čitalnica. Dunaj. — Slavnosti Vaši srdečni pozdrav a hrimave „Na zdar!" Sokol „Tyrš" (na Duuaji.) Reka. — Iz daljine kličeva Vam, bratje So koli prisrčen „Na zdar!" Hafner, Špilar na Reki. Zagreb—Na dvie strane razciepani žalimo, da nemožemo današnoj slavi dolenjskog Sokola prie-suBtovati. Živio Sokol! Vijao se danes posvečeni barjak na čast i diku Slovenstva! Odbor „Sokola". Reka. — Vrlemu „Sokolu" trikratni Živio! Mejač na Reki. Pulj. — Zbranim Sokolskim društvom ljubljencem naroda slovenskega: Na zdar J Živelo hr vatsko in slovensko pobratimstvo! Čitalnica Puljska Ptuj. — Dvigaj Sokol bistri svoj prapor rodu v bran. Oznanjaj vragom krutim, da gre Slovan na dan! Slovensko pevsko društvo na Ptuji. Ljubljana. — Dolenjskemu Sokolu in njegovim mnogobrojnim prijateljem in slaviteljem od blizu in daleč srčni : Živio na mnogaja leta! Narodna Čitalnica v Ljubljani. Politični razgled, iVotranje «lež«»lc. V L j ub I j a n i, 17. junija. Od delegaclj se letos ne bode zahteval uikak večji izredni kredit za oboroževanja. Za vojsko se bode zahtevalo le toliko več, kolikor je treba vsled novega vojnega zakona Skujina vlada baje hoče baš s tem, da ne bode nobenih izrednih vojnih kreditov zahtevala, pokazati, da Avstrija ne želi vojne. Grof Kalnoky bode v delegacijah imel priliko pojasniti vnanji položaj in upati hočemo, da bode s svojimi pojasnili nekoliko pregnal strah pred vojno, s katero zopet strašijo razni listi poslednji čas, zlasti od kar je car ruski v Peterburgu imenoval kneza črnogorskega za jedinega prijatelja Rusije. Volitve volilnih mož v vzhotfiiofgali&kiti kmetskih občinah neso za Rusine posebno ugodno izpale. Potem takem Rusini ne bodo pridobili dosti mandatov. V Levovu postavili so obrtniki jednoga svojega kandidata državnega poslanca krojaškega mojstra Niemczvnovskega. Vii.tiij«' države. Katoliški sImmII prišli so zelo 9 navado. Bili so že skoro v vseh katoliških državah evropskih. Posebnega upliva na politiko dosedaj nikjer neso pokazali. Sedaj hočejo tak sbod sklicati na Bavarskem. Osnoval se je že poseben odbor, ki bode določil kraj iu čas shodu in vse potrebno pripravil. Namen tem shodom je pred vsem zahtevati, da se obnovi posvetna oblast papeževa. Pridobili bi radi kako velevlast, da bi se potegnila za pajježevo posvetno oblast, toda sedaj je evropski položaj preveč napet in imajo države preveč druzih skrbi j, da bi na to misliti utegnile Bivši kralj K i Milan pojde iz Carigrada v Opatijo, od kodar bode odpotoval v Pariz. V Beligrad se po|>rej ne bode povrnil, da bode ma ziljen kralj Aleksander. Posebnega veselja Milan nema povrniti se v Beligrad, ko vidi, da so ga prevarale muoge nade Ko se je bil odpovedal, nadejal se je, da ga bodo Srbi kmalu nazaj klicali in prosili, da prevzame vladanje. Sedaj so se j>a stvari tako razvile, da ni upanja, da bi Milan k eda j zopet dobil v roke vladanje, pač pa je mogoče, da bodeta Srbijo kmalu vladala kraljica Natalija iu metropolit Mihajl. Miljutin Garašanin je dobil od preiskal-nega sodca ukaz, da se ne sme oddaljiti iz Belega grada, dokler ne bode končana preiskava proti njemu. Garašanin biva sedaj v hiši svoji, kamor se je iz Zemuna vrnila tudi rodbina njegova. V Starej Srbiji so bili zadnji čas tudi razni izgredi. Več kristijanov je bežalo pred mohamedani v Srbijo. Sati jperziJMlii pride due 21. avgusta v Solnograd in odpotuje dno 23. avgusta na Dunaj, kjer bode ostal 6 dnij. Z Dunaja j)ojde v Budimpešto. jarug, mimo posamičnih hiš in dveh, treh neznatnih selišč, nagibajoča se vedno nižje navzdol k morju, na solnčno podvzuožno usedlino. Tu se Vam predoči kakor jato sivih galebov, sedečih na zelenem morskem bregu, prijazno „trgovište" Beršec, vse opleteno z bujnim južnim drevjem in rastlinjem. Beršec, ki je bil nekoč opasan z zidom, stoji na dolenji strani ceste, na strmem robu tik morja. Hiše, katerih je menda kakih petdeset, razvrščene so stopničasto po brdu navzdol, tja okolu do cerkve, dvigajoče se na iztočni strmini, iznad globoko pod njo pluskajočega valovja. Prebivalcev ima Beršec menda nekoliko nad pet stotin, zgolj Hrvatov-ča-kavcev . . . Tukaj v Beršeci, na oljkovitem vznožji sivega Sisola, porodil se je 1. 1850. sloveči romanopisec hrvaški, Evgenij Kumičić, („Jenio Sisolski".) Rojstna hiša njegova stoji ondu na sredi trga, nedaleč od župne cerkve. Oče Toma, 85 let star, mu še živi, kakor tudi mati mu Marija, okolo 80 let stara. Gospodar na domu je brat Toma, katerega imetje cenijo nekam na sto tisoč gid. Troje soster pa se je pomožilo na razne kraje. Početne šole je dovršil Evgenij Kumičić tu v Beršeci, gimnazije pa je pohajal na Reki, v Kopru in Zadru. Na vseučilišči je bil v Pragi in v Beču kjer se je bavil največ z učenjem romanskih jezikov. Potem se je preselil na jedno leto v Pariz, da se izvežba v francoščini. Učiteljeval je naprej na višjem gimnaziji v Spljetu, pozneje ua veliki realki v Zagrebu. Toda, ker so ga prištevali „ste-klišeui" ter um zbok tega nagajali, ostavil je pro-fesuro 1. 1879. ter se posvetil odslej pisateljevanju. V nastopnih vrstah Vam navedem znamenitnej ša njegova dela, kar jih je spisal v teku tega desetletja : „Slučaj", novela priobčena v „Slobodi". Dejanje se vrši v Beči, v Parizu in Spljetu. Tu se Kumičić kaže obožavatelja francoske kulture. „Olga in Lina", roman, pisan povse reali-stiški, zbok česar je vzbudil v novejši literaturi hrvaški hud vihar ter strastne kritike — pro in con-tra. V njem nam pisatelj riše aristokratsko življenje, polno razkošja, sijaja in — popačenosti. „Jelkin bosiljak", pripovest iz socijalnega življenja v Beršeci, kjer se nam poleg pohujšljivega vedenja finančnega stražarja nemškega odpira pogled v neoskrunjeno srce primorske deve. „Čudnovati ljudi", novela, kjer nam pisatelj opisuje svoj sestauek v Parizu z ruskim ril-hilistom Petrom. Anglija dosegla je v Aziji nov usj>eh. Uprava države Kašmir j>rešla je iz rok dosedanjega vladarja Maharudža Perlab Singha z dovoljenjem indijske vlade na regentstveni sovet. Ta sovet je sestavljen iz dveh knezovih bratov, jeduega upravnega uradnika angleške pokrajine Pendžab in dveh druzih dostojanstvenikov. Regentstvo bode v Vr-eh važnejših vprašanjih vprašalo augleškegi residenta za svet. Dosedanjemu vladarju se je priznala primerna civilna lista. S to premerabo postal je Kašmir skoro popolnoma angleška provincija. Iz Abesinije došla je važna vest. Ras Mi-had, kateri se je bojeval na strani kralja Ivaua v bitvi pri Mrtemmehu je z mnogimi dragimi vojskovodjami oklica! kralja šoaoskega Menelika za kralja ahesinskega. Ta vest. je tudi jako vesela za Italijane, katerim je bil Men. lik dosedaj tako naklonjen. Seveda se ne ve, če bode Menelik se še tako laskal Italijanom, ko je dosegel, česar je želel. Dopisi. Iz Ctraclcn 15. junija (Izlet akad. društva „Triglav") Najkrasnejši dan! Ni najmanjšega oblačka ni videti na ne' u in oajtanša meglica nam ne vznemirja vesele in radostne duše naše Pač pa veje prijetna sapica ter nam boža lica, koja so orudela na hitrem potu do kolodvora. Bog nas ima rad, naklonil nam je najprijetnejše vreme. Radi tega tudi hite od vseh stranij slovanski visokošolci na kolodvor: tu vidiš rudeče-belo-modro, tam belo-modro-rudeče, tu te hiti pozdravljat Bolgar, zopet tam si segata v roko Poljak in Hrvat. Vse veselo razburjeno, prijatelj prijatelju zatrjuje: Danes bo krasno! In v resnici! Nikdo se ni motil, koji je pričakoval najboljše zabave, koji se je veselil, spoznati naše narodno ljudstvo, tudi oni se ni motil, koji je nameraval pokloniti narodno svoje srce narodni devojki! Ne samo to, da je vsak udeleženec prezadovoljen z u8j)elioni izleta — vsak ti l uajvečo naudušenostjo zatrjuje preveč veselja, preveč radosti na jedenkrat! Slavnostna dneva sta minula. Zojiet sedimo doma v tihej svojej sobi, zopet preobračamo liste debele knjige. Zaman skušamo zbrati si misli — ua vsakem listu ni zapisano druzega nego: nazaj, nazaj ! Da, nazaj tja mej ljubeznive, presrčne ljudi, nazaj na prsi narodnih naših mož, kjer se ogrevajmo za srečo in blaginjo našega naroda, nazaj v krog na-udušenih dražestnih naših devojk. Vrnimo se tja — vsaj v spominu. Vožnja iz Gradca v Ormož bila nam je dokaj jnijetna! Binkoštni ponedeljek kazal nam je ves čas svojega vladanja prijazno lice, naši pevci in tamburaši skrbeli so, da se dobra voija čedalje bolj vekša. Na kolodvoru Mariborskem občudovali smo velikansko množico ljudstva, o kojej smo s početka mislili, da nam bode ogromen „živio" vrgla na ušesa. To je sicer tudi storila, a do naših ušes v začudenje ničesa ni dospelo. Pozneje smo izvedeli, da je vsa ta množica vriskala v našej fantazije polnej glavi — a na Mariborskem kolodvoru so prekrasno igrali le hrvaški tamburaši nebeške arije. — Na Prager-skem nas oči pa neso motile: g. sodnijski pristav Bru-men pozdravi nas na čelu četirih gosp; dov v imenu narodnjakov Slovenjebistriških ua domačih tleh ter nam želi najizvrstnejše zabave. In ta se je že tu do vrhunca razvila. Izboren golaš okrepi nam sitni Primorci", roman, v katerem je Kumičić uvekovečil razne primorske znance in prijatelje svoje. Dogodek se vrši na Reki. Madjarski uradnik hoče onečastiti hrvaško deklico, za kar ga ona plusne. Ta roman je velepatrijotičen. Pisatelj žaluje nad usodo Reke, katero si Madjari prisvajajo svojevoljno. Tem moledujejo : „Začu d j en i svatovi," socijaleu roman it življenja hrvaških Primorcev in „Gospodja Sabina," roman, v katerem se nam predočuje društveno življenje v Zagrebu. „Ubi lo z a vino," novela, izšla v „Naši Slogi" v Trstu, prevedena i ua slovenski jezik ter priobčena v Vašem listu. „Sirota," roman, katerega je izdala „Matica Hrvatska". V njem se opisuje borba Hrvatov z Italijani-Krnjeli v Liburniji, in se vrši v Lovranu in na Iki. Dalje „Pod puškom," črtice iz vojniškega življenja v Bosni za Časa okupacije, katere se je bil udeležil i jeduoletni prostovoljec Kumičić. In naposled „Preko mora," „pripoviedka," priobčena v letošnjem tečaji leposlovnega lista hrvaškega „Dom i svjet". Ta povest, katero razni ocenjevatelji proglašajo za najdovršenejše delo Kumičičevo, izšla je želodee; narodna naša godba povekšuje nam tek. Tu naB iznenadi gosp. učitelj Porekar, koji uam je prišel nasproti iz Ormoža — s svojim šegavim govorom, v kojem nam pove, jako skrivnostno namigne, da nas pričakujejo velikanske stvari: uredimo naj si svoje oči, namažimo si noge, da bodejo brzoskoke, a roke kar nič ne lene. Z veliko radovednostjo pose.lamo tedaj svoje sedeže v svojem vagonu — bilo nas je 65 — ter z nestrpnostjo pričakujemo postaje Ormož. Tu pa tam zapazili smo kako tro-bojnico, koja nam je pričala, da biva tu naš rod! In kako prekrasno domovje ima tu naše ljudstvo ! Krasno polje se razprostira pred našimi očmi daleč na okrog, rodovitna zemlja obeta gospodarju lepe žetve. Bog te blagoslovi, naša krv, osreči te sto in stoletnega trpina ! »Ormož, je li to nemško mesto" vpraša me Poljak. Nemško tako, — odgovorim mu — kakor več in več naših krajev, kjer je gospodar hlapec, kjer se tujec šopiri in gizdalinske burke uganja. Le počakaj, da spoznaš prosto ljudstvo ter njega mišljenje, prepričan sem, da vsklikneš: Ormož je naš, — uverjen sem, da te to ne bo motilo, ako ne vidiš slavolokov, ako ne bo vihrala naša zastava nam na čelu — vse to te ne bode motilo, ampak vskliknil boš, spoznavši naše ljudstvo: narod je za nami, stran ti tujčeva peta! Ob 11. uri dopoludne izstopimo iz voza ter nepremično gledamo mnogobrojne našince, koji so pustivši delo, prihiteli nas pozdravljat. Nepremično gledamo naš kmečki ljud, v kojega zvestih očeh spoznamo, da mu je srce velelo, naj nam hiti zakliknit: Dobrodošli! — Brezštevilni klici vzdramijo nas iz zamišljenosti, mi pa hitimo v vrsto, da čujemo iz ust veljaka Ormožkega prisrčne pozdrave. Predsednik Čitalnice, g. dr. Žižek z besedami srce ogrevajočiml, pozdravlja došle veliko-šolce. V imenu svojega društva, v imenu naroda, bivajočega v Ormožkem okraji zahvaljuje se narodni mladini, da je prihitela v ta kraj, koji je rodil ve-leslavue može, za narod naš toli zaslužene. Hiti, mladina, v moje naročje, tu ti je prostor odmerjen tu smeš vladati po svoje, tu ti kličem pozdravljena bodi! Ogljušljivi živioklici odobravali so nagovor ter i ponavljali se, ko se zahvalita gg. iur. Kotnik in med. Domaldović, prvi v imenu akad. društva „Triglav", a drugi v imenu Hrvatske". Ko se je naudušenost nekoliko polegla ter občinstvo pomirilo stopi preljubeznivu gospica Olga Geršakova pred predsednika akad. društva „Triglav" ter ga nagovori prilično tako-le: „Častiti gospod predsednik, slavno društvo „Triglav" ! V imenu Ormožkih deklic najsrčnejše Vas pozdravljam v našem mestu zatrjujoč Vam, da nas je Vaš pohod neizmerno oveselil. Saj poznamo v Vas naudusene narodne gospode, kojim je domovina sveta boginja! V znak naše udanosti, našega spoštovanja podarjamo Tebi, Triglav, koji nosiš ime slavnega orjaka — ta-le venec" S temi besedami odda gospica velikanski venec s prekrasnim trakom predsedniku g. Kotniku, koji se primerno zahvali. Sedaj pristopita osrčkani gospici Terezika Magdičeva in Tilika Freuensfeldova ter ovenčajo v družbi s prej imenovano gospico predsednika „Hrvatske" g. Doraaldovica ter „Triglav"a ponatisnena nedavno v posebni knjižici, katerej je pridejana i pisateljeva podoba. Evgenij Kumičić je strog realist v pravem pomenu besede, vender nikakor ne v istem zmislu, kakor irancoski romanopisec Emil Zola. Njegov realizem je povse zdrav, dostojen, uzorno moraličen. Pravijo, da kar je bil pokojni Šenoa na polji histo-riškega romana, to je Kumičić v področji romano-pisja socijalnega, kjer mu ga barem zdaj ni tekmeca na Hrvaškem. Piše Vam jako zanimivo, vse iz prirode, zgolj istinite dogodke. Pozna svet kaj temeljito, zlasti pa predivno svojo Primorje, katero proslavlja v vseh svojih spisih : malone vsaka nje gova povest se vrši na slikovitih obalib Kvarner-skega zaliva. Evgenij Kumičić je zdaj povse publicist, cbef-redacteur političnemu dnevniku „Hrvatska," glasilu stranke prava, katerej pripada kot zastopnik Varaždina v deželni m saboru. Mož je živahne čudi, vedenja elegantnega, uprav Pariškega, neomadeževa-nega značaja, poln iskrenosti in blagosrčnosti proti vsakterniku ter lepe vnanje prikazni — ni čudo, da je priljubljen in češčen po vsem Hrvaškem. Ker se nahaja v najlepši moški dobi, smejo se bratje Hrvatje nadejati iz velespretnega peresa Kumičiće vega še marsikakšnega dovršeno lepega sjiisa. P r o s t o s 1 a v K r e t a n o v. g. Kotnika, nadalje vodjo tamburašev g. Kuharja in pevovodjo g. Defranceschi-ja. Pod ovenčano zastavo akad. društva „Hrvatske" korakamo sedaj v mesto, oddaljeno četrt ure od kolodvora. Sedaj se je še le lahko spoznalo, koliko spremljevalcev smo imeli: zastavonoša bil je že v mestu, — a na štaciji se je občinstvo še urejevalo v dolgo četo Dospevšem na glavni trg posujejo nas Ormožke krasotice s pravo ploho prijetno duhtečih šopkov, tu je bilo res treba bizoskokih nog iu hitrih rok. S cvetlicami opleteni pridemo v Čitalnico" kjer re deloma oddahnemo od precej hude vročine, deloma pa použi-jemo stoj)rav sedaj one prekrasne utise, koje smo si pridobili od vsprejema do sedaj. Vaš dopisnik pa, g. urednik, hitel je na brzojavni urad, da Vam kratko poroča presrčni vsprejem. Dobra je bila volja moja a navzlic tej bi Vi kmalu ne dobili brzojava! „Koprive" Ormožke pošte so me vsega ob-jedle in komaj, komaj sera prijel j>ero! Čuditi se moram, kako more si. c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradci trpeti take ljudi na Ormožkej pošti, koji nočejo poznati deželnega jezika, vladajočega v Or-moži in daleč na okrog. Misle li ti ljudje, da je ljudstvo radi njih tu? Če ne znate jezika, naučite ga, a Če ga nočete govoriti, ne beračite pri našem domu! Res gre pregovor, da kopriva ne pozebe, a to „Koprive" gotovo pozebejo, saj so itak že prestare! — Kako se nam dopada Ormož? V resnici prijazno mestece! Po takib krajih se človek najbolje ima, bolje nego v velikih mestih! Kar pa temu mestu najlepše lice da, je njegova prenebeška okolica! Iz vsakega ust se je čulo: tu je krasno bivati! Ormož je koj na meji Štajersko-Hrvaškej. Slovanska reka Drava dere po teh ravninah, ter deli bratsko zemljo, a ne mišljenja narodovega. Tu v prisrčnej slogi bivata Hrvat in Slovenec, čutita se jedno telo, jedno bitje. Posnemati bi morali jih i mi. To bratsko ljubav pokazali so Hrvatje tudi izletnikom, kajti počastili so nas v velikanskem broji. iKoueo prih.) Domače stvari. Jernej Francelj f. Iz Varaždina se nam javlja: „Uzor domoljubja, umirovljeni profesor Jernej Francelj izdihnil je svojo jdemenito dušo danes (16. t. m.) ob 2. uri zjutraj." Bil je zares uzor domoljubja, dejanskega, delavnega domoljubja, kremenit značaj in blag mož. Porojen dne 19. avgusta 1821 v Čabraški vasi pri Poljčauah, šolal se je v Poljčanah, kjer je imel učitelja pesnika V. Orožna v Oelji in v Mariboru, kjer mu je bil součenec slavni Tegetthof, s katerim je tekmoval za prvo medto. Gimnazijo pohajal je v Karlovci, vseučilišče v Gradci ter po dovršeni filozofiji stopil 1845. I. v bogoslovje Krške in Labudske škofije. A baš na večer, predno bi bil imel biti v mašnika posvečen, je izstopil, šel v Prago, kjer se je učil slovanskih jezikov, bil 1850. 1. na gimnaziji v Celji učitelj slovenščine, a šel 1852. 1. na Dunaj učit se zgodovine, zemljepisja in staroslovenščine. L. 1856. dobil je stalno mesto na realki v Varaždinu, kjer je pričelo njegovo pravo delovanje. Razen mnogih spisov, i/dajal je od 1867—1871 „Pučkega prijatelja", s katerim je budil hrvatsko zavest in učil praktično gospodarstvo. Njegova knjiga „Tuga" šla je v 10.000, knjiga „Tumač" v GOOu, „Seljak" v 1000 izvodih mej prosti narod. Kot posestnik nekoliko oral zemlje, je kmete tudi praktično poučeval in bil v vsej Varaždinski okolici zelo priljubljen. Narodna društva je rad podpiral. Francelj bil je ustanovnik „Matice Slovanske," član družbe sv. Mohorja, Jerominskega društva in „Matice Hrvatske". Še nedavno podaril je 3 delnice „Narodne Tiskarne" narodnim društvom v Ljubljani. Pokojni Francelj umrl je kot samec. Blag mu bodi spomin! — (Volilni nIhmI) bode v Kruu.ji v gostilni g. I*etr» 9Eayer-fa ml« v soboto dne 22. Junija t. 1. ob 7. uri zvečer. Podpisani bode razvijal svoj program o postopanji v prihodnjem deželnem zboru kranjskem ter popradal po željah gg. volileev. I>r. Iv. Tavčar, (Še več kandidatov!) Glede kandidatov kaže se bujna obilica. Celo gg. kanonik Klun in dr. Poki u kar ne bodeta brez |>rotikandidata. Proti prvemu kandiduje še nekda z več stranij g. Golobic, župnik v Cerkljah, proti dr. Poklukarju pa župuik Ažman. V okraji Kamniškem kandi- duje proti g. Kersniku Janez Murnik, trgovec v Kamniku. Z.i Murnika poganja se posebno dekan Oblak, kj se pridno okoli vozi in volilce pregovarja. „Murnik nam je, tako se nam piše iz Kamnika, v žalostnem spominu izza ces rjevičeve smrti, ko je dejal: Zdaj ne bo treba moliti zanj!" Da ga pri-j)OioČa dekan Oblak, s tem v očeh zavednih volileev ničesar pridobil ni. Sicer pa naš Kamniški Murnik nema upanja, da bi prodrl. — (Umrl) je dne 12. t. m. v Škofji Loki posestnik Martin Doli nar, brat |)okojnega narodnega boritelja na Primorskem Ivana Dolinarja, v 55. letu svoje dobe. Bil je odličen narodnjak ter je tudi v hudih časih glasoval za narod. N. v m p. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico) imela bode 18. junija 1889, ob 8. uri zvečer, v hiši rokodelskih pomočnikov svoj letni občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo blagajnika o denarstvenem stanju. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni nasveti. Potem prosta zabava. Vse ude te podružnice, kakor tudi vse rodoljube in one, ki žele pristo|>iti, najuljudneje vabimo, naj bi se tega zbora v prav obilnem številu udeležili. Odbor. — (Akademično društvo „Triglav" v Gradci) ima v sredo 19. junija v hotelu „Zum goldeiu-n Ross", Mariahilferstrasse, svoje III. redno zborovanje. Na dnevnem redu je: 1. Čitanje zajds-nika. 2. Poročilo knjižničnih revizorjev. . 3. Odlok društvenega soda. 4. Poročilo tajnikovo o izletu. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli! — (Mrtvega) našli so včeraj v Malem Grabnu 39letnega čevljarskega pomočnika Franceta Jeršino. Šol se je bil kopat in se že popolnoma slekel. Epileptičen najiad vrgel ga je v vodo, v kateri je utonil. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Št. Peter na Krasu 17. junija. Občina Zagorje izbrala jednoglasno volilne može, kateri bodo glasovali za dr. V o š n j a k a in Hinka Kavčiča. Iz Šent Petra na Notranjskem 19. junija. K volilnemu shodu, ki je bil sinoči v gostitni g. župana S pilar j a, prišlo je mnogo veljavnih mož iz Šent Petra, Zagorja, Knežaka, Košane, Trnja itd. Gospoda dr. Vošnjak in H. Kavčič sta obširno poročala o delovanji deželnega zbora. Volilci so z živahnimi živioklici izrekli obema zahvalo za vestno njeno delovanje, ja pozdravljali kot svoja bodoča poslanca. Iz Ilirske Bistrice 16. junija. Volilni shod, katerega sta sklicala gg. dr. Vošnjak in II. Kavči č, bil mnogobrojno obiskan iz občin Ilirske Bistrice, Trnovega, Jablanice, Celja in Janezovega Brda. Volilci so po slišanih poročilih izrekli svoje popolno zaupanje dosedanjima poslancema, katera naj bi tudi v prihodnji sesiji zastopala Notranjsko. Dunaj 17. junija. Po dvorni napovedbi udeležil se bode cesar dne 20. t. m. procesije sv. Rešujega Telesa. Pariz 17. junija. V Puy de Dome izvoljen oportunist Legnav senatorjem. Boulan-ger, Laguerre, Laisant, Naquet in Deroulćde izvoljeni v Jury sur Seine inunicipijskiini svetniki. — Zagotavlja se, dn je princ LoutS Napoleon na svojega očeta poziv dal svojo ostavko kot častnik italijanske vojske. Amsterdam 17. junija. Perzijski šah dospel, bil oficijalno in slovesno vsprejet. Nastanil se je v hotelu „Amstel". Poslano. Dojiisnik s Tolminskega me v dopisu od dne 11. t. m. v štev. 136. „Slovenskoga Naroda" mej drugim prav krivično obdolžuje, da sem leta 1879. šel k okrajnemu glavarju obetat, da hočem z vlado iti itd. Resnica je, da nesem nikdar tega izrekel; da pa sem šel h gosp. glavarju, povod je bil, ker sem moral v službenih zadevah iti h gosp. glavarju, ki je bil kurator šole, koje voditelj sem bil. Sicer pa naj dopisnik dokaže, ali sem kot deželni posLnec v vseh 8 letih, ali sjdoh kot ud in odbornik po litičnega društva le kedaj zagrešil tudi za en bip proti narodnosti ali kedaj tudi v manjši zadevi drugače ravnal, kakor drugi gg. posianci. Zakaj ni g. dopisnik 1. 18^2. torej par let pozneje od dr« žavnozhorskih volitev, ako sem takrat kaj zagrešil, porabil, ko me je narodno-politiško društvo, čeravno sem g društvenega predsednika prosil, da naj me izpustijo, zopet proglasilo kandidatom iu sem bil tudi v drugič izvoljen v dež. zbor, ali ko sem bil voljen ponovljeno v odbor narodno politiškega društva in predsednikom slov. bralnega podp. društva. Na vse drugo, ker izvirajoče le iz Hilno strasti, ne odgovarjam iu mirno prepustim sodbo trezno mislečim možem. V Ljubljani 15, junija. Fr. Povse. ^52 57 „LJUBLJANSKI m »toj i za vse leto gid. 4.60; za pol leta gid. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. Loterij ne itrečke 15. junija. V Trstu: 43, 39, 3, 54, 31. V Linei: 61, 1, 8, 12, 70. T ii j o i : 16. junija. Pri 'Sati«-!: Frank iz (iadovljice.—(Sianich iz Opa tije. — Kiissler iz Celovca. — Glas, liarr, llribaček z Dunaja Pri Slonu : llitdovernik iz. Kranjsko gore. — Revere Iz Trsta. — Stopo . iz Slbinja. — Venedi iz Šibenika. — Rumpel ii Petana. Pri J n / nem kolodvoru : Kteinbock iz Trsta. — Goglia iz Dignana. — Mi hitz iz Čakovca. = Oetting iz Hamburga. Tržne cene r *Ujnl>Ijaiii dne 15. junija t. 1. s\. kr. ti. kr Pšenica, hktl. 6 — Speb povojen, kgr. Surovo maslo, „ — 70 Rež, 4 __ 74 Ječmen, „ 4 66 Jajce, jedno : . , . 1-b Oves, , 3 _ Mleko, liter .... _ Ajda, „ ! 4 s;; Goveje meso, kgr. 54 Pl OSO, „ 5 — Telečjo „ „ — 46 Koruza, „ 5 — Svinjsko „ „ — 50 Krompir, „ 8 — Koštrunovo „ a — 82 Loč a, „ |12 — — 60 Orah, „ _ _ 18 Fižol, 11 Seno, 100 kilo. . . 2 23 Maslo, kgr. _ SI Slama, „ , . . . 2 32 Mast, 1 Špeh i Više1 n 1— 70 Drva trda, 4 Qmetr. H 40 — 56 „ mehka, 4 „ 4 25. Meteorologično poročilo. 3 q Čas opazovanja Stanje barometra v ram. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi 1 mm i * a 0 •**» o 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 782*9 mm. 731-7 mm. 732 2 mm. 16 6° C 250" C 15 4° C si. svz z. j z. si. zah. obl. d. jas. obl. 6 40 mm. dežja. 16. junija 7. zjutraj popol. 9, zvečer =^==_ 7327 mm. 731 4 mm. 731 7 mm. 14-4" C 23 2" C 18-6°C hI. zah. si. zah. hI. zah. dež. d. jas. obl. 3 90 mm. dežja. nad Srednja temperatura 190° in 18-7°, za 0 6° in 03° noruiHloin. GRESHAM", ta n Filijala za Avstrijo: Filijala za O gre rako: Dunaj, Giselastrasse št. 1, i Fešta, Frauz - Josefsplatz v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. frank. 102,84(J.22247 19,161/298 73 Društvena aktiva dne 30. junija 1688 ........... Letni dohodki na premijah in obrestih.......... Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) .................. V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu za .................. novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva ua uloženih ponudbah........... 207,158.040 — 50,971.150-— 1.561,757.680-— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaške} cesti št. 3, 11. nadstropje pri Car lil cl O ZoJs*olllcotll. (215—3) priporoča „Narodna Tiskarna" TD-UL3^a.jJ3ls:&.. borza, dne" 17 junija t. 1. I Izviruo telegrafično poročilo.) včeraj — 8816 83 70 gid Papirna renta brna renta .^lata renta marčna renta Vtvfiie narodne banke. -Creditne akcije ... London ...... Irnbro .... Etapo!, ....... & kr. cekini .... >'eaiške marko .... 4°/0 državno ireŠk« ir. 1. 1864 Državne srečke iz 1 I s*S4 Ogerska zlata renta 4°., . £>gei-Bka papirna renta 5°/8 . , ">"„ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Donava reg. srečke 5°;fl 10O gid, Zerulj. obli iu pojutrftiijciu v sre