Jatraa|a tatefa. Cm 4 vinarje. 274. itCVtltaL I UjMM i pcM, Ht l npMM »10. LetDlK XUIL Jutraa|a IUU|a w Lnm»l|aai: leto...............K \*— pol leta...............m •*— četrt leta...............m 3 — ia mesec......#........m 110 Dopisi naj se frankirajo Rokopisi se ne vračajo. Uretfats ?•: Kaaftava alka SL *, . teleta« tt U Izhaja vsak dan ijntraj. 4 vlMii*. laser a ti: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri većkratm inserdji po dogovoru. Na pismt* na narobila brez istodobne vposlatve na rudnine se ne ozira. Jutraafa izdata po posti sa Avstro-Ogrsko: vse leto............... K 18 — pol leta............... „ 9*— četrt leU............... „ 4 50 na mesec............... „1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28"— Upravnistvo: Kaaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vestL — Brzojavna In telelonska poročila „Slov. Narodu". Telefonska zveza s Dunajem je bila p« i m h-i pretrgana. Neme i in * I ada. t^radee, 9. septembra. V lakaji ». ji h nemških |K»litičiiih krogih prevladuje mnenje. da je opustite* > i elovec ^klh-ancga strankarskega aisswla poalf dira jako r»Miega in cio-'•oko - gaj *Vga razdora med nemškimi radika ei in med drugimi nemškimi strankami. Pravi vzrok temu t azilom je to. da vlada pritiska na četnike poslance. naj se udajo in pri i.tiste mirno zborovanje češkega de-/• lm*ga zbora. Radikalci so edini, ki re> upirajo, d« »čim bi se druge -tranke rade udale in se zadovoljile, da ae jim v-a j formalno zaradi most. • ia bi se umaknile. Razgnan klerikalni shod. Ajdovščina, 9. septembra. Štur-.. fvU-rikaina trdnjava je bila vče-! a j zdrobljena. Dela v-! v o. sito ved-nega klerikalnega farbar.ja in varanje pokazalo svojo moč. Žitnikov *hod je bil temeljito razbit. Ker klerikalci niso privolili, da bi bil pred-sednik izvoljen iz ogromne večine navzočih zhorovalcev. so delavei shod razgnali. Farovški so potem zborovali v faroviu. delavci pa -prepeva je »Hej Slovani« odšli na so-kolsko slavnost v Ajdovščino. Živelo ?«apredno delavstvo! Polom na Koroškem. Celovec* 9. septembra. Nemški duhovniki so napeli vse sile, da bi cerkveni krogi priskočili klerikalnemu zadružništvu na pomoč. Obrnili so se na različne škofe in prelate, ki Nizpob'irajo z velikim imetjem, a ču-- . fla brez uspeha. Dunaj. V -eptembra. Socijalni •ieniokratje hočejo v državnem zls>-tu odločno naMopiti proti vladi, če ta iz državnih sredstev hotela |*>-_rati klerikalnemu zadružništvu na Koiosknm Nemški cesar na Ogrskem. Dunaj. 9. septembra. Nemški ce->ar se pripelje 16. t. m. potuje Čez f'unaj in veliko Kanižo v Peč u h od-*»der j h »j« le v Mohač. Tam ga bode- • i sprejela nad v« »j voda Fran Ferdi-r and in nadvojvoda Friderik. Po z vrše ne m lovu se pelje- ee^ar na Du-:.aj. kamor dospe 19 t. m. in kjer • »tane več dni. Nameravan atentat na ruskega carja? Paril, 9. septembra. Večina tu - ajšnjih listov ne verjame, da je bi . Friedhergu nameravan atentat na ruskega carja, nego sodi. da so dotične vesti plod pretiranega strahu nemške policije. Izvoiskij ia M i lova »o vir. M onako vo, 9. septembra. Srbski nUter zunanjih del dr. Milovano-vie je priM včeraj sem in je imel fSanea dolar pogovor z ruskim ministrom zunanjih del Izvolskim. Dvojna mera, ■ a I je, da je bil narodni kolek z napisom 20. IX. 190* od deželne vlade \ Ljubljani zaplenjen, da je |m»tem na tistk-e |»ostnih jMišiljatcv, na katerih so bili Slovenci prilepili ia kolek,bilo zaplenjenih in da je bilo na stotina Sloveneev, ki so bili ta kolek pritisnili, od sodišča preganjanih in kaznovanih. Taki* se je delalo proti Slovencem zaradi kolka, ki nosi samo datum in drugega nič; t r i k* 1 i so Slovenci gmotno škodo, imeli so {Kita in sitnosti. Nemei pa smejo, ne da bi državne oblasti samo s prstom ganile, nas Slovence sramotiti. Št« s**daj rabijo Nemci razne narodne kolke, kakor n. pr. »Deutseher Schulvcrein. Deutsches Casino in Laibach. Zur Krinnerung an den wiridischen Pberfall am 20. Septem-l»er 190h« in »Deutseher Schulver-ein. Deutsche Schule in Lichtenwald. Zur Frinnerung an den windischeu Čberfall am 23. September 1908.* Dasi ravno so slovenski poslanci zaradi te dvojne mere v državnem zboru interpelirali,, dasiravno imajo državne oblasti. posebno državno pravdništvo, orožni št vo in redarstvo vsak član priliko, t*> kolke opazovati, se vendar ne zgodi prav nič. Vsak priprost človek si bo moral misliti, da so ti kolki gotovo veliko prej in veliko bolj kaznivi, kakor naš crni narodni kolek z napisom 20. IX. 1908. Niti ljubljanskemu, niti celjskemu državnemu pravdniku Se ni prišlo dosedaj na misel, da bi dal zapleniti te sramotilne kolke, katerih vsebina nara '»M nasprot .je kazenskemu zakonu, ker se huj-ka proti slovenskemu i rod u. Tukaj e nam ravno tako godi, kakor spi« Slovni ki časopisi ne »mejo pisati niti 1h edice proti kakemu nemškemu trgovcu, ker ga precej državni pravdni k v (VI ju ali v Ljubljani zapleni, češ, da se to pravi hujskati proti nemškim trgovcem, da je to narodni bojkot. Nemški časopisi, ki izhajajo v Celju in Mariboru, smejo pa pisati tako sramotilno, smejo grditi in napa/lati slovensko ljudstvo, slovenske trarovce in obrtnike, sploh ves slovenski narod, ne da bi s** v tem našel kak kazniv čin. Pa bodo seveda zopet rekli, da to o i dvojna mera in baron Bienerth bo na steza j odpiral usta in bomba-stično pridigo val, da je strogo pravičen in objektiven. Navada je, da se t slučaju pusta kakega občinskega zastopa, doda vladnemu komisarju, opravlja-jočemu posle župana in občinskega sveta* poseben »svetovalski zbor«. Ta zbor nima seveda nobenih pravic, dodan je ju le kot nekaka dekoracija. Zbor sme izreči svoje mnenje, komisar pa s. sme na to mnenje ozirati, če hoče, neče, s#- pa ne ozira. Za Ljubljano ls> ta svetovalski zbor imenovala deželna vlada. Ta je najbrž vprašala deželni odbor za r j vo mnenje in iz deželnega odbora je potem »Slovenec« izvedel imena. ('e je »Slovenče-va« informacija zanesljiva, potem namerava vlada imenovati v svetovalski zbor dva naprednjaka. g*r. Petričiča in Frbanca, dva klerikalca g^r. dr. Papeža in Rojino, enega nem-škutarja g. Doberleta star. in g. dr. K r ispe rja. Ferman barona Sc h w a rza. — »Slovenski Narod«. — Disciplinarna preiskava. Kakor znano, je baron Schwarz porabil razpust občinskega sveta tuci i v svoje germanizatorične namene. T;;dal je ffoseben ferman glede razglasov mestnega magistrata. Kakor že mnogokrat, je tudi pri ti priliki doživel baron Schwarz prav veliko presenečenje. »Slovenski Narod« je namreč doliesedno priobčil ta ferman. Strašno, kaj? Barona Schwar-za je to tako strahovito ujezilo, da je vladnemu komisarju ukazal začeti na magistratu disciplinarno preiskavo, zakaj po sodbi barona Schwarza ni mogel nihče drugi izdati te uradne tajnosti, kakor kak magistra t ni uradnik. Značilno je, da v Ljubljani ljudje nič ne vedo o tem ukazu barona Schwarza. pač pa ve o njem današnja »Neae Freie Presse«! Ljubljanski magistratni uradniki se ImhIo danes dopoldne ob 11. uri korjM>rativno poklonili bivšemu županu Hribarju na njegovem stanovanju, da se od njega poslove in mu izrazijo svojo hvaležnost za vse, kar je tekom svojega magistratnega žnpa-novanja storil za mestno uradništvo. Ljubljanski domobranski polk. Domobranski naredheni list javlja, da se s 1. marcem 1911 ljubljanski domobranski polk št. 27 premeni v domobranski gorski polk in da se iz celovškega domobranskega polka št. 4 izloči drugi bataljon in priklopi ljubljanskemu domobranskemu peš-polku št. 27. — Cuje se. da se po tej reorganizaciji ves ljubljanski domobranski polk premesti na Goriško, kar je prav verjetno, kajti gorskega polka vendar ne bodo držali v Ljubljani. Cuje se dalje tudi. da pride na sin »mlad, po odhodu domobrancev, v Ljubljano en sajraki infanterijski polk in da se tudi kavalerija v Ljubljani pomnoži.. Oi siniti so oattlL Koncentracija male armade orožnikov povodom nepotrditve bivšega župana ljubljanskega in razpusta občinskega sveta, se je izkazala kot nepotrebna. Mir se ni kalil in orožniki niso imeli ne enkrat prilike intervenirati. Sele sedaj je vlada sklicane orožnike poslala domov. Vseh menda se vedno ne, pač pa ve- liko večino. Klicanje orožnikov v Ljubljano pa ni bilo samo nepotrebno, nego tudi prav draga stvar. Draga za državo, še dražja za orožnike same. Orožniki so za dobo svojega bivanja v Ljubljani dobivali po 1 K 30 vin. doklade na dan. Država je torej izdala jako lepo vsoto za te doklade. Še hujše pa je to bilo za orožnike same. Plačani so orožniki itak slabo in niso njih dohodki v nobenem razmerju z naporom in z odgovor-nostjo njihove -lužhe. Z doklado 1 K 20 vin. na dan seveda nobeden ni mogel izhajati. Vsak orožnik je za časa svojega bivanja v Ljubljani izdal vsak dan gotovo trikrat toliko, kakor je imel doklade. Moral je toliko izdati, ker drugače sploh ne more živeti. Za orožnike je bilo torej bivanje v Ljubljani hud udarec, to bivanje jim je provzročilo občutno škodo, posebno še fistim. ki so oženjeni in ki so morali trositi svoj pičli zaslužek doma in obenem v Ljubljani. Seveda, gospodi z zlatimi ovratniki je preklicano malo ležeče na tem, v kakšno škodo so spravili orožnike. Polom na Koroškem. Končno je vender izpregovoril »Slovenec« nekaj besedi o strahovitem polomu, ki je nastal na Koroškem po krivdi sleparskih duhovnikov. Namesto da bi bil »Slovenec« povedal golo in čisto pravico, se zvija sem in tja in se prav za prav le jezi, da mi tega velikanskega poloma nismo zamolčali. Vse drugo kar »Slovenec« klobasa, je ali direktna 1 a ž ali pa čisto nepotrebno z a v i j a n-j e. Mi nismo nikdar in v nobenem ozira spravljali kranjske klerikalne zadruge v zvezo s polomom na Koroškem. Brez vseh ovinkov pribijamo resnico, da kranjsko klerikalno zadružništvo ni v nobeni zvezi s polomom koroškega klerikalnega zadružništva. Ali če »Slovenec« trdi, da koroški klerikalni ]>olom Slo\ence nič ne briga, je to laž, ki je nič ne zmanjšuje dejstvo, da je to laž posnel iz »Mira.,, na katerega ima odločilni vpliv ravno tisti monsignor Podgorc, ki je podpredsed. seda] ban-kerotirane koroške zadružne zveze. ) Mir« in > Slovenec« naj nikar tako predrzno ne bijeta resnici v obraz, zakaj stvar je pre resna, »Allge-meiner Verband landwirtschaftli-cher Genosserusehaften in Oester-reich« je namreč* v svojem uradnem glasilu obelodanil oficijalno sliko poloma koroškega zadružništva in tam pravi izrecno, da je bilo koncem 1. 1909 pri koroški zvezi 6*3 rajf-ajznovk. med njimi pet slovenskih. Stvar torej Slovence prav resno briga, četudi to skuša utajiti monsignor Podgorc s pomočjo »Mira« in »Slo-\eoca«. Sicer pa pride vsa resnica v polnem obsegu na dan, kadar bo občni zbor koroške zveze in takrat bo prilika se povrniti na * Slovencev a« zavijanja in prikrivanja resnice. Eno pa je vredno, da se še pribije: »Slovenec« zd ihti je. da bodo ljudje nosili svoje prihranke v zavode naših narodnih nasprotnikov, če izgu- he zaupanje v aro je isvads. Bananin* je to par. ali is *8k*wwmŠ9vfbm u^t tega nismo pričakovali. Slove nee« in njegova stranka »ta nam r s tista faktorja, ki naravnost s vsa njima lastim hrezMidnoM jo agitirala sa ljubljansko nemško šparkasu, torej za zavod naših narodnih nasprotnikov. V ostalem pa potmao s4B<>vencu«, da zaradi d ■ bovškega agleda ne bomo molčati o duhovskih goljufijah in sleparijah, ki sta jih zakrivila nemška niomnarnora \Yeiss in Ka> .r. Kar je gaibs «e asora izzvati, pa naj je kriv kdorkoli. Znat' se mora. Listi i*»ročajo. da ima celovški nad .ini (msi Lron dolga« lastnega premoženja |ia nič. Civilen človek bi moral iti v takih razmerah v konkurz in bi bil zaprt: celovškega škofai i »a httdo proglasili za slaboumnega in tako ne bo aič plačal in zgodilo se mu tudi ne 1h» nič. Tudi samostan Tanzt*nhtu. V Trstu, v hiši št. 11 v ulici Rug-gero Mauna s.. v soboto zjutraj našit ?1 letno p« strežnico Marijo To-ssini umorj-uo. V njeni »lesui rami je še tičal dolg nož, s katerim j** bila zaklana. Marija Toiusasiaž. «aW-•na iz Vivara v Italiji, je stanovala pri svojem stricu Angelu Tomassi-niju. kjer je prebival tudi neki Vas-quez. ilonia iz Auuile iz Italije. Ta Vasf|iiez je bif z Marij«« zann-en. «lasi je veilel. da je imeia z natakarjem Karlom \egrijem iz Benetk otroka. Negri je dekle neprestano zasledoval in Mariji grozil tudi s smrtjo. Na Negrija je tudi takoj padel sum. da je Marijo T«'inav;ni n moril. Neirriju se je bilo posrečile ftohegnil iz Trsta. Odpeljal se je bil 7 jiržiio železnico, a ni prišel daleč. T "je? i s«, tra v Cervinjanu. Negri je odliM-iifi tajil. dasi je imel rano na loki in o*l krvi p«»nesnažen^ hlače. Pri|**ljali l t - v soboto zvnrr v Tr-»t. Tudi tam je tajil, dasi so našli \ njeifovem stanovanju od krvi umazan slamnik, krvavi* brisačo in \ umivalniku okrvavljeno vodo. Na-'ed |ia se je Negri vendar tidal in je priznal, da je Marijo T« i— .t i umoril in sieer iz ljulstsumnosti. Ko so Neirrija o«! "peljali v zajior. je bil vklenjen v tisto verigo, kakor rvoj ča- morile«- Fčidraiisf nrg. Dika celjskega aemst\a. Celjska nemškutarska druhal ima v svoji »Tredi elemente, ki bi jih LISTEK. Življenje in trpljenje mladega piščanca« Žalostna |K>vest a la Chantecler. Spisal Milan. (Konec.) Sedaj se ji je zbudi to bre|»enen-ie i*» ljubezni. Hrepenenje je iz-stezala mlada putka svojo malo gla-l ieo skozi ozke špranje tesne kletke po prostornem dvorišču, a ni ira bilo njega, junaka njenih sanj Toda ne V se oglasi na -os**dnem dvorišču rajsko petje, ki je naši put ki pretres lo ves mozeg. Petje se je oglašalo vedno gosteje in srce ji je bilo pre t ričano, da je to on, njen spasitelj Topila se je blaženosti, ko je poslušali, ta čarobni spev: zdelo se ji je, da poje ono (»csem «• zakleti kraljični in kraljicu - spasitelju. Predrzni vrabci -o pa slišali njen vzdih in pohiteli so k petelinu ter mu fiovedali vse o koprneči kuri. Tako je prišlo, da se je nekoč kraljevič odpravil na obisk k svoji obozevateljici. Ločila ga je sieer visoka stena od nje. a prava ljubezen j n-MKsti v se zapreke. In ko je nekoč zopet vzšlo soln-ee. se je petelin |H»v9|>ei na visoki zid, zapel |**.setii in z njo naznanil svoj še cigani ne trjieli med seboj. Prava dika tega lieiustva je pretepač (fcerk*. M os je bil mestni uradnik — dobil je to službo v priznanje in v zahvalo za brezštevilne lopovščine v korist nosna!wa — ia je da— oskrbnik d vek bolniških blagajn. Ta Oeehs je napravil aamškutarskemu hotelirju Koaerju dohodninsko fasijo Oeehs je faidjo sestavil in spisal in je sel potem K ose rja deuuncirat finančni oblasti Ravnotako je storil s hišno po**-stnico VofrrmcVvo. Koaer i it Vo-grinceva sta morala plačati veliko ifloU.. (>echs pa je dobil ovaduško premijo. In tak človek je prva uioc nunske stranke \ i VIju ia poseben zaupnik celjskega nemškega /.upaiia ! Vi je U nem |h»xUh prijatelj in zaupnik mestnega uradnega preti stojmka A mhroftchitza, se ob sebi razume, (iliha, skup štriha. U las Is Vač. i Našemu kaplanu.) \ nedeljo 28. avgusta M * na prižnici obljubili 4INI K reci štiristo l roti tistemu, kt jlukazt*. da st»- r»-k I s \ idergi. da vam ni nič, če vat Varani porrkajo. I parno, da ste bil. trezni. 1.«» ste obljubili ono v^.r.. za v - ,i -i.i to v . f < |M»lo- /itc v roke kakemu «ml v etniku ali notarju« takoj nato bomo neovrgljivo dokazali, tla ste res tako govorili i parno da Issle kot mož, ki zna no-glavo p4>koiicii rešil svojti č.'.st. Eb danes samo to lioditc pa prepri-Islej Imuiio prinesli \ s«. \ Sviiost brez usmiljenja. Boj ste izzvali in mi ga danes resno pričenja i:-o in v kratkem ^e IhMc bridko česali za ušes i. še bolj pa vaši prijatelji. Vačam je. Italijanski poštenjaki. Tržaški župan dr. Valerio ni bil sam«« osebno navzočen pri divjanju lahonsk* s*»dr*re minolo nedeljo, nego je dajal tej sodrgi potuho m .i«' se pod/igal in hujskal. /.«• kar so ^a razgrajači nosili na ramah. Ta dr. Valerio je tudi sploh čuden i>oštenjak. Zdaj je naredila čokoladna tovarna Valerio v Trstu goljufiv konkurz. Župan tržaški je s to tovarno v zv zi a pri tržaških Italijanih mu to Ti^ 1*«» nič škodovalo in ostal bo še dalje župan. Njegov namestnik v obč. svetu je bil doslej podžupan dr. Ri-ihetti. Ta je v tržaških italijanskih krogih užival velik ugled. Mož je »emvaliere . po poklicu advokat in po veljavi ena prvih »osebnosti italijanske druži** v Trstu. Richetti je bil tudi predsednik občinske komisije za novi vodovod in se je z veliko vnemo zavzemal za predlog, naj tržaška občina od kne/a Thum in Taxis odkupi vodne sile na reki Timavn. A glej ;:lodja taisti Richetti je natančno veilel. da knez Tburn in Taxis sploh nima nobenih pravu* do teh vodnih prihod. Vzdrhtela je kura. ko ga je >_-«-dala n;i v isokeni zidu. tako |m>-atavfa in -.n;!*»zaves>tn» ira. In kdo bi opisava! ♦•ne čute. k se je |»ete !in sfiustil i/ -vojih višin in se približal njeni ki« ki tako, da je čutila njegovo sa|»- Vzdrhtela je. a le za )ip, ia ae s* je zav«sdala m'kaj stras :»ega: neizp sne stene a urnika so ji branile, da »i razprostrla |>eruti n. stisnila svojega olsiaevatu-ira |s*tiaha \ vroi" obj#*m. Neizprosno so s*» dvi-ifah stene: trp. da je uboga kura padla nazaj in ni nikoli več ponovila tejra poizknsa. In tako »e je stopnjevalo hrejsMijenje jm» -v«»1mm|;, še više, plamen ljubezni je vzplani-tel še mogfK*neje in peklenske muke -o duši |e našo kuro. Nje u so* I a j«* bila grcrzna: ljubila je z vso močjo pr ve ljuliezni. ljubila je. a njena ljnl»e-zen je bila neiitešena. Vse urpe na sladko združitev soštenja-kiviča torej stojita na čelu tržaške olsuiie tržaško italijanstvo pa ju čisla, se jima klanja in ju nosi na rokah! -Sls vce«. Lah k* ♦ se trdi, da uživa ~Slov. del |»evsko društvo Slavec« med ljubljanskimi društvi največ -j m pa '»j. To se opaža skoro na vsaki ^Slav i ♦ v i u prireditvi. To je pokazala tudi včerajšnja velika Komarjev a veselica«, ki jo je priredil Slavee« na Zajčevem razgledu« v SjmmI. Šiški. Poleg splošne priljubljenosti, ki jo uživaj«« Slavci«, je gotovo tudi prostor, na katerem ^e j«* vršila ~Ko n.arjevH veselica«, iine| tisto pri-* lacuo >ilo na občinstvo, ki je zvabila skupaj skoro tritisoč ljudi. Je pa tudi res Zajcev razgled- prostir, ki bo zvabil še mar^ikakega Ljubljan-eaua gori nad Šiško, raz katero se tako le|m» \ idi naša In* I a Ljubljana. Vsa prireditev je biia najlepše aranžirana. Veselični prostor je bil zelo okusno dekoriran - -lovenskimi trolM>jnicauii. Na štantili se je prodajalo razno sejmarsko blago in pa a ^o bile prodajalke naš#* \ rle g<»spodične, je itak sebi umevno, saj bi pa tudi nihče drugi ne imel take sreče kot jo imajo one. Kdo se pa tudi more ubraniti sladki besedi in ljubkemu pogledu, da ne bi žrtvoval kak bel ' «r•■adič za 120 v korist društveni Hauajni * Taki trdosreneži se žal. u-y atam š4* dol»e. ampak so zelo. zelo redki. Zato so pa tudi gospodične v izdatni meri pripomogle k lepemu 1'inancijalnemu nsy»ehu. Zelo zanimi-va j«* bila turli razgle«lna panorama. ^ n.iej se je videla Ljubljana v vseh ^istih liarvah. ki iih bo imela takrat, ko hotno volili v občinski svet po tistih paragrafih, ki so si jih klerikalci izmislili v deželnem zboru. V tej panorami smo videli včeraj, da bo Ljubljana res »nnikiim« med r*vstrijano-:ama samo s*>n. ki ga vsako noč sanjajo v Cnionu« iti v Kazini«. trud je bil bre/usjiešen in hotela je I m »iskusi t i zadnje: spustiti jo iz ozke kletke na širno dvorišče. Mogoče ji I o prostost dobro dela.« je dejala skrbna ženica. k<> je od jura l a vrata kurnika in spustila mladega jetnika na svobodo, fn kako blaženo je bilo mladi kuri. ko je prestopila prag teh vrat, skozi katera je stopila v prostost, svobodo in v življenje. Nesigu-ren, omahujoč je bil korak v to novo življenj*'. A volja njena je bila silne-ja od In dežni in nje h repen jen je po Ijnliezni silne je od smrti. In tako ji je korak |h>stajal odločnejši in zdravje se je počasi vračalo, (lospodinja je wak dan prihajala na dvorišče in ga * h ptogl cd u na kuro z veselim «>bra-zoni ostavljala. Toda kaj je njeno veselje proti nefw>pisni sreči petelinovi! Sol učil i n kopal se je v prvi ljubezni mlade kure in okušal vso slast nje prvih poljubov. Pila sta iz čaše življenja v krepkih in dolgih požir-l.ih in komaj sta jo izpila do dna in sf do dobra oddahnila, že se je v kujući zofs*t )>enilo in iskrilo ter vabilo k novemu uživanju .Kaj bi bilo življenje brez hrepenenja in kaj je do življenja človeku, ki ne hrepeni več? A naši kuri hrepenenje ni usahnilo. Komaj se je porodilo, je bilo ut«ešeno, in komaj je bilo utešeno, so je porodilo novo, večje in mogočnejše od prejšnjega. Ljubezni poln je stopal mladi par po dvorišču in pomladansko sol nee na ažurnem nebesnem svodu se je smejalo njegovi ne- lu />Slavčevo« p«etje! Ali naj ga še ocenjujemo f Gotovo bi bilo to poipolnoma odveč, kajti »Slavec« se je proslavil s svojo krepko in precizno pesmijo že izven vseh mej slovenske domovine. Njegova )>esem je že večkrat navduševala naše brate Cehe, kako naj bi ne navdušila nas, ki smo takorekoč rasli ob zvokih slovenske narodne j>esuii?! Kakor rečeno: »Slavčeva« »Komarjeva veselica« je uspela v vsakem oziru naj-sijajneje. »Sokol L« Ljubljanski »Sokol I.« razvija tako živahno delavnost, da mora prav od sr«ca veseliti vsakega prijatelja Sokolstva. Iz vrst njegovih članov in prijateljev s»* je menda pred letom ustanovilo »Društvo za zgradbo Sokolskega doma društvu Sokol I.« Kakor člani > Sokola L«, ravnotako skrbe tudi člani »Društva za zgradbo Sokolskega doma« za okrepitev in razširjenje sokolske ideje. Včeraj je priredilo to društvo pri Iv. Zupančiču na Martinovi oesti veliko vrtno v«eseli«co z različnim sporedom. Največ zabave je seveda vzbujala tekma moške lepote. Marljive gospodične so prodajale cvetke in razne druge stvari, kakršnih si zaželi bodisi materijalistični želodec, ali pa idealistično srce. Kogar so pete srbele, se je sukal, kajti Zorničev oktet je zelo pridno skrbel za to, da se plesalke in plesalci niso dolgočasili. Sicer je pa Zorničev oktet tak, da lahko igra tudi bolj razvajenim plesalcem. Veselico je pa še posebno povzdignilo izborno petje »Ljubljanskega Zvona«. Tako so vsi činitelji storili svojo narodno dolžnost, zato se je pa tudi blagajna »Društva za zgradbo Sokolskega doma« pomnožila za precej lepih svetlih krone. In tako upamo, da bo prvi »Sokolski dom« v Ljubljani Sokolski dom »Sokola I.« Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mostah. Včeraj je priredila imenovana podružnica veselico v korist naši šolski družbi. Veselica se je vršila v notranjih prostorih Predovičeve gostilne na Selu. Obisk ni bil tak, kakršnega bi človek pričakoval z ozi-rom na plemeniti namen prireditve. Menda je občinstvo oplašil naliv preteklo nedeljo, ko je vse bežalo z vrta. Kadi tega bi bila morala biti včerajšnja veselica še mnogo bolje obiskana, kakor je bila nedeljska. Zato se je pa v veliki meri zahvaliti le požrtvovalnemu ženstvu, da bo družba vendarle dobila ne sicer mnogo, vendar pa za razmere v Mostah znaten prispevek. Vsa čast vrlim damam, ki so se tako nesebično zavzele za podružnico! hrzrtanosti. Čudovito se je redila kura in jietelin je zrl novemu veselju nasproti: postajal je oče. Hoja mu je lila še ošabnejša in z veselim razburjenjem na licih je pričakoval presrečnega dne . . . Toda prišlo je drugače. Pero se mi upira napisati tej rajski sreči tako o«3uren konec. • * * * Napočil je velik praznik. Nebeško sol nee je zapravljivo lilo svetle žarke skozi visoka okna na slavnostno pogrnjeno mizo. Prišli so povabljeni gostje v prazničnih oblekah in posedli okoli mize. Veselo pričakova-nje se je bralo na njih obrazih. Mogočno so se zmajali nad mestom cerkveni zvonovi in gostje so postajali nestrpni. A že je vstopila gospodinja ista. ki smo jo videli na dvorišču — z velikim krožnikom. Vroči pogledi gostov so spremljali nje ume korake. Pristopila je k mizi in odložila krožnik. Nestrpno so sedeli gostje okoli mize in si niso gledali v oči. Njih ]>ogledi so bili združeni v sredini mize na širnem krožniku. Taiv nekje na koncu mize se je oglasil prazen želodec. Oblila me je kurja polt in občutil sem bolj kot kdaj vso grozoto divne pesmi: Grobovi tulijo. A kmalu je zaivenketalo namizno orodje, slišalo se je le še cmakanje ust in to je konec te žalostne zgodbe. Preakrbijujino *%oje otroke pravo-(isno tudi z denarnimi sredstvi zadostno! 1'eh. na* brat napreduje vidno in hitro na vseh poljih, posneinajuio ga tudi mi v svojo lastno korist. — Komaj se porodi v reški obitelji otrok.že hitita oče ali mati otroka »zakoupit«, tc je zavarovati. Kaj je pač v obitelj: milejšega in dragocenejšega, nego je dete? Zakaj hi ga torej ne preskrbeli tako. da bo imelo gotovo neodvisno boditčnottt. boljšo nego miio ji* imcil mi >ami. Ako bomo ravnali tako, je samo ob sebi umevno, da lagotoviino Tud; svojemu celemu naroda boljšo I »od oč nos t — boljšo nego mu je sedanja. Tako bo naš eeli narod napredoval in prišel do one veljave med na-lodi. ki bi jo moral imeti /e z davna Ako store drugi narodi v se za ijiho-vo deco. ker vedo, da pripravijo tem potoni svojemu ljudstvu boljšo bodočnost, bi morali storiti mi še več aa svojo deco. ker so nas«- potrebe na vseh poljih mnogo večje, ker nam ne pomaga nikuo drugi nič ter smo na-vezani le na svojo lastno pomoč. Mi nimamo ne naklonjenih vlad ne ob-lastnij. ki bi nas podpirale, mi si moramo (»omagati le sami Začnimo ton j rarijoiialno in pomagajmo pred vsem svojim lastnim otrokom, zavarujmo jim dote pravočasno, da Is slo imeli zatlostno denarnih sntiste* vsaj za začetek svojega hodoč*»ga samostojnega življenja, naj (»ostanejo srečni, samosvoji, ne^slvisni. Ta način zavarovanja »prejema -Prva Češka . Njeno gene ral u o zastopstvo v Trstu, ali njena glavna zastopstva v Ljubljani i Kongresni trg 6». v Radovi jk-i. Gorici. Celju. Mariboru in Celovcu, »lajajo tozadevno drage volje vsa pojasnila in nasvete brezplačno. "Prvo Češko« aa ustanovili češki rodoljubi z lastnim kapitalom, da preskrbe tako avstrijskim Slovanom tudi delniški zavod te stroka* obračam so pa nam *ravali doseči res najmodernejši, najboljši in najcenejši princip za življensko zavarovanje, kar se jim je potHdnoma (»osrečilo. V kakih izvrstnih n»kah je vodstvo tega zavo-fla. naj sledi iz tega« da so meti drugimi v npravnem svetu n. pr. bivši finančni minister t Vb -k*eelen«-a dr. Jos. Fiedler. najznamenitejši eeško-siovanski financijer: Henrik M a št al-V. a. zna:*i velet riče in tudi češki ministrski kandidat: Fr. Maršner. istota-ko ilobn« znani veletržec: dr. F»*rdi-*:and Tonder ter Ljudevit \Vorel. iiihI !'ajlwdj priznanimi češkimi eko-nomi itd. Ta imena prepričajo gotovo v-akega. kako izvrstno vodstvo ima /Prva Češka*. — Glej ouia» v današnjem listu. Razne stvari. * Dvojen nasor. V Pečuhu na Ogrskem je kočija! Štefan Mesaroš prišel k neki branjevki in zahteval kruha. Dobil je sicer kruh. a 151etno dekletce, ki mu je postreglo, s*- j*% kakor jc Mesaroš povedal. v*dlo tako aevljudno, da se je k oči jaz razbudi I in v svoji jezi zadavil to 15letno dekle in 751etno staro mater dekletovo. Zoper draginjo asesa. Na I hi naju so imeli zastopniki *1~> uradniških in u-luzbenskih društev zborovanje glede korakov, ki jih naj store zoper draginjo mesa. Sklenili so poslati veliko deputacijo k ministrskeaaa predsedniku in mu pojasniti, da ne bodo mogli opravljati svojih služb, če vlada tekom enega meseca ne dovoli uvoza argentinskega mesa in žive živine iz Bosne. Deputacija ho ministrskemu predsedniku tudi povedala, da hoče aa stoUsoče uradnikov i a delavcev začeti s pasivno re-zistenco in če treba uprizoriti celo generalno stavko. Kadar pojde ta deputacija k ministrskemu predsedniku, prirede uradniki in delavci velikansko demonstracijo pred parlamentom. * Povodaji aa Moravske m ia ▼ Sleziji. Vsled večdnevnega močnega deževja so vodovja na Moravske m in v Sleziji silno narasla in na mnogih krajih stopila čez bregove. Povodaji so prouzročile ogromno škodo. V Ku-novicah pri Ogrskem Hradištu je voda podrla kakih sto hiš in je bržčas precej ljudi ponesrečilo. V Ogrski (hitri je voda podrla 14 hiš, v Ogrskem Brodu se je podrlo 18 hiš, do t!5 jih je pa v največji nevarnosti. V Onjeadu se je podrlo 14 hiš, v Polie-ni 18 hiš. V Brumorju je utonil nek finančni paznik, v Kouovicah pa nek orožnik. V Husovicah je šest oseh utonilo in se nad 50 hiš podrlo. V Doinazelicah so utonile štiri osebe. Pa tudi v drugih krajih je voda prouzročila ogromno škodo in zahtevala mnogo človeških žrtev. * Svinje iz Italije. Avstrijsko ooljedelsko ministrstvo je dovolilo uvoz italijanskih s\ inj. Pravijo, da je v Italiji dovolj -»vinj. vendar so pa tako drage, da s«' uvoz ne In» iz i luča I Najbrž pa Italijani ^anii lahko i n »jedo svoje sviavje! * Kolerasumljivi »lučaji aa Dunaju. Na Dunaju je v torek olsdel vrtnar Ciasselbuher za kolerasiimlji-v i m i simptomi. Poklicani zdravnik ie moža |k»skusil spraviti v bolnico, a nikjer ga ih-ho sprejeli, itn. da ni pr«»st«»ra. Dunaj, ki pije kri vsem na j.m|oiu 'iionarhije, milijonski Dunaj, nima v bolnicah nič prostora. Gassel-hulier je umrl. pri njegovi ženi in njegovem otroku pa je nastopila ista holez»»u. za katero je on umrl. Ta slučaj pač kaze škandaloziiost dunajskih zdravstvenih razmer. Človek k>li za boleznijo, ki je najbrž kole ra. pa ne morejo ga spraviti v nols^ no Udnišnico. Sele ko je bil mož že mrtev, so napravili v bolnici pro-a njegovo ženo in njegovega otroka. Sanitarna oblast je (»a ua Dunaju tako vestna, ala ni odredila niti desiuficiranja Gasselhuherjeve ga stanovanja, niti (M»skrlsda za izoliranje tistih ljudi, ki so bili ž njimi v dotiki. Listi so zaraditega ljuto za-ro|H»tali in (N»klicali namestništvo na |Miin.Kaka nevarnost bi bila za celo državo, če bi na Dunaju zavladala kobra, si je spričo ozkih zvez vseh ležela z Dunajem lahk<» predstavljati. * Dunajsko društvo katoliških rokodelskih pomočnikov je imelo za (»ortirja svoje hiš»« 4s l**t starega biv-^♦-ira čevljarja »Julija Thumanna. — Mož je neprestano hodil k spovedi in k obhajilu, nastopal pri vsaki procesiji in zaničeval vse, ki niso bili klc- r kale Nest mesecev Je pošteno slll- žil. Sedmi mesec je dobil v roke l*J.«HiM K društvenega premoženja. I "kradel jih je še tisto uro in ž njimi pobegnil. * Razžaljena kuharica. (Vlili 15 mesecev je Rozalija Auer služila pri dunajskem zdravniku dr. Ix»torfer-ju za kuharico. Celih IT) mesecev je ta človek zjutraj, opoldne in zvečer s slastjo užival, kar mu je skuhala Rozalija Auer. Sedaj pa, ko Rozalija ni več v njegov i službi, se je ta ne-hvaležni človek napram neki dami izrazil, da kuharica Rozalija Auer — sploh ne zna kuhati. Zaradi te izjave ga j* Rozalija Auer sedaj tožila, češ, da j« je razžalil na njeni stanovski č -ti. Sodnik -e je trudil, da bi razbil jeno kuharico (»omiril, a njegovo ri zadevanje ni imelo uspeha. Kul i ca ni hotela nič slišati o kaki por v navi, češ. da bi zdravnik za svoje žaljenje njene stanovske ča-Mi zasluzil \saj tri leta ječe. Kako je morala sirota ostrmeti, ko je sodnik toženca oprostil. Rozalija Auer je izjavila, da sedaj sploh nima več zaupanja v sodni jo in je sodnika zagotovila, da mu s4»dl»c še na smrtni po-stelji ne odpusti. * .Most se je podrl. Iz l^ocse na Ogrskem (»oročajo: Več Zidov iz La-domerja je hotelo pretočeno soboto obiskati si nagog«» v sosednem kraju, da se udeleže l»ožje službe. Ko so šli «*ez nek most. ^e jim je ta podrl. Zid-je so padli v vodo in dva sta utonila. * »Salon sa masažo.« V Dražda-nih na Nemškem je oblast zaprla salon za masažo«, kjer so se shajali mladi gospodje in mlade dame iz najodličnejših krogov, ter uganjali tam urnebesne svinjarije. Lastnik tega salona je pravočasno odnesel pete, njegovo ženo pa so obsodili sedem tednov v ječo. Pa naj kdo če, da ni Nemčija dežela sder Got-tesfurekt und frommoa 9itte«. Za deželnega patrona naj si izvoli kneza Kulenhurga. * Poalaaik ia izvošček. Nekaj strašaega as je storilo v Carigradu, nekaj takega, kar je spravilo v nevarnost evropski mir. Zastopnik italijanskega kralja v Carigradu se je namreč hotel z ženo v gledališče peljati. Stopil je na ulico, on oblečen v diplomatski frak, žena v veliki toaleti, in poklical v bližini stoječega iz-voščeka. Ta pa se ni odzval. Poslanik ga je še enkrat (»oklu-a I in izvo-šcek mu je zdaj f>oveda], da se mu ne ljubi peljati visokega gospoda in n jogo ve žene v gledališče. Poslanik je j h »sta I osoreii, na kar ga je izvo-šček najprej strahovito ozmerjal in i.iu potem še obljubil brce in zaušnice. Tako silovit je bil ta izvošček, da je moral poslanik pred njim bežati. Seveda se je }*»slaiiik takoj pritožil pri ministru. In začelo se je strašno opravičevanje. Minister je prosil odpuščanja, državni tajnik je prosil odpuščanja, mestni guverner je prosil odpuščanja, skratka vsi, vsi, sanjo prizadeti izvošček ne. Seveda so tudi vsi ti mogočniki obljubili, da bo iz-\«,sček- grozno kaznovan in spričo turških razmer je skoro misliti, da se bo izvošček še prav bridko kesal svojega (»ostopanja. To pa prihaja vse od tega, da niso turški izvoščeki nič omikani. Saj pri nas se tudi časih zgodi, da se kakemu izvošček u ne ljubi koga peljati. A kako lepo to |m»\.* Sem naročen pravi - prijaznim obrazom in opravljeno je in no-!?♦'.! človek mu nič ne more. * Batine za pariške barabe. Pariz ima ogromno število barab. Francozi jih imenujejo apaše-. Ti apaši pa niso tako krotki, kakor ljubljanske barabe, ki kvečjemu ukradejo kakega piščanca, kak dežnik, ali par čevljev*. Pariški apaši >o strahoviti razlsijniki in morilci. Roparski napadi so v Parizu vsakdanja stvar in roparski umori niso nič nenavajinega. Kar je policija tudi že storila proti tej druhali. nič ni imelo uspeha. Policija je mnenja, da so premile kazni, ki jih nalagajo sodišča, vzrok, da se ta razbojniška zalega tako množi in da je čedalje predrznejša. Apaši se ječe nič ne boje in vsled tega jih ni mogoče ukrotiti. Zaradi tega so začeli zdaj pariški listi delati na to, naj se za a paše zopet u pelje palica, češ. samo s korobačem je mogoče to sodrgo krotiti. Pariški listi se pri tem sklicujejo na London, kjer je veliko več ničvrednih elementov. kakor v Parizu, pa jim je policija vendar kos. Londonska policija zastopa z vso odločnostjo stališče, da je 25 udarcev z »devetorepim mačkom«, to je z bičem, ki obstoji iz devetih korobačev, najbolje zdravilo za barabe. Za kratek čas« Slikar: Kako se drznete izrekati o mojih slikah kako sodbo? Kaj pa veste vi, če so moje slike dobre ali slabe, ko sami ne znate slikati! L a j i k : Spoštovani umetnik! Ce je jajce dobro ali slabo, vem natančno, zato pa vendar ne bo nihče od mene zahteval, naj jajce zlezem. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. T I * I K 0 tO? najboljša uro sedanjosti: zlato. srebrnu, tulo, nikeUnosta ln Jeklena se dobi samo pri H. SUTTHER UuMlonn, Mestni trs. Lastna tov mt v Švici. Tcnniiški nrctvoi znanu I K 0 Boljia rodbina sprejme IS Zdravo stanovanje in hrane. — Klavir na razpolago. — Kje, se poizve iz prijaznosti v modni trgovini gospe Just-Maihe, Židovska ulica. m m m 4h ^ Ah^h m Mi-Mm luta t Ura" r^MmM samrmma s mmmjmšm IhnIim oratt miiri: tatom io Jt ?. mrt ton m Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestute od dne vloge do dne dviga p* 41 ,* ; rentni davek plaću k zadruga sama Iprrjsm■ vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. - Saje sosoula na najrazličnejše najine. — laiasiaan ansmlslaifls; zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — tskestftira trgovske menice. - PreskrSaje vnovčenje nenk, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Udaja nakaznice. Vsa pojasnita se Me bodisi is t meno ali pismen« v zamražai pisarni. 10 • min if! rak In anMM H 9 n 12 1115. 23 ikilke roaiairevaaa samrmjm t t Ustica zadni i ta Jomi v L|«bl)mmi aa teaijski cesti it. U je imela koncem leta 1909 denarnega prometa ■ ea, 1 ie. 1 *1-11 ■mu negi premoženja........ obrestuje hranilne vloge po »dbitka raiitiitfa iatha, katcrtqa plat*«*« p»< Sprejeama tudi vleae na tekoči raco* v zvozi a matom in jih obrastaj* od dnn vlafjo me *ae trima. Stanje hranilnih vlog nad * * PosojMj« na seanljisea ga S , . a 1 , mm ^mortftaacij* aH pa pa 9 . tore a »mortu »cftje | na nsnntcn M I t. Posojilnica sprejema tndi vsak aVagi načrt glede amortizevanja dolga. D1ADII Uli: vaak dan e4 1 M ta em J-—4. izvem asiolj ta praznikov. Telefon it. tIS. »ostns braailalct raćua nt. ItlUS. X K X X s X X Usojam ti tljudno opozoriti, da sem prevzel < ai Htoto im ffitt' fiiM uiarevalnice najeanajdi zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kutamno X X X X X X vsakovrstna posojila in kredite :•* x x kakor : trgovske, stavbne, hi pote kame, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. ja£ 2aC 3a£ 3a£ 3a£ 3a£ 3a£ 3a£ 3^C 3^C 3a£ Da£ 3a£ 3a£ 3a£ Jtajvečja, najvarnejša slovenska j « i Pose Mestu Min ljubljanska v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša končen leta 1909 918 BsittjOaOV K, obstoječe vloge nad 38 B>ilifOBOY K, a rezervni zaklad na J 1 miliian kron. Vsaka izgaba vloženega denarja je neBO|0«l, ker je pri tej hranilnici lxkl|*Č0Za vsaka spekulacija s terri denarjem. Vloge se obrestujejo po 4^4^ fj Drez vsakega odbitka. Ima vpeljane domaće hranilnike m kreditno društvo. Posoja na po-r-tva p.7 :> obresti in proti odplačilu po najmanj 1 2* a na leto. I I I X LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubliami Stritarjeva ulica štev. 2. k If in'^Sa * žrebanju tiskih srečk « *• **nr 1 oktobra t. I. po - ■-"=-■-= Promese zemljiških srečk žrebanju 5. septembra t. I. po II K 8 13 3E Dolžnost v**k»ga Sto v i \ • jn. da po- > ali pa proti pri slovanski banki .SLAVIJI*. i navad, >. ki m jo Jo stavit, iapoloiti v vzajemno Banko, SLAVU* Banki Banki JUMJft zavarovalna banka je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. v Pragi usodne in prikladne za zavarovanje življenja. *• MQ| II*4 razpolaga z najcenejšimi ceniki za t*LMvUJI preskrb I jen je za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. it razdeljuje ves Cisti dobiček svojim članom. JlavUa JLAIUA je res slsvasska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom. stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. to pijanih laj? trn rti« mvM asn h* JUflir i Wm Slovenci! Oklenimo se z vs*»mi močmi gesla: »Svoji k svojim!" Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjujmo se! Bodimo odločni, mlečnost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma ! □ □ □ z □ —i—i □ ■—i A. ZABKAR, v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 42. ŽelezoUTourna, tovarna za stroje ta UJaćaTmttau-ska dela. PVporočam se v izdelovanje, napravo ta popravo vseh s* moto stroko »padajočih predmetov: airejae« pt»ipf»aw aa mline a lame, msedarme Feaa- Cia-turbifie za -a- parke m množino vode, kakor tudi farmmseamaeaj je najrazno-vrstnejie lalaM a km mata*« k mi§m9 kakor itrrtar Stole, moMovr, vrtnar%k r ra^t • lm take, vsa a lav/kima k a m fcfjmftav« nifiaeaka melai železne ograje, vrata« okna, strelovode in štedilnike,i»čnopletenino ta ograie vrtom, pašnikom, travnikom itd razfslags. Vse so primeram tvori cenah. 8747