Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 89.
v LJUBLJANI, četrtek, 22. aprila 1926.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO III.
NARODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen politifen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Politika zaradi mandatov.
Če kdo vpraša slovenskega volilca, kaj ^,boV€Ži> P°ten» bo 90 odstotkov In	"0VX/Iil°’	da previsoki davki.
1 vPraševali slovenske volivce še n . , P°tem bi dobili za odgovor, da antevajo nobene stvari tako, kakor je ze enkrat konec neenakomernega obdačenja, da je Slovenija enakopravna in samoupravna in da se neha korupcija ter mrtvilo v vladnem delu.
To bi sporočili vsi: volivci brez izjeme svojim poslancem, če bi jih ti seveda vprašali za mnenje in to so politična vprašanja, ki bi morala dati smer slovenski politiki.
Niti enega volivca pa ne bi našli, če izvzamemo Jesdeesarske 'priganjače, ki oi dejal, da ga teži »klerikalizem« ali liberalizem«, ker je eno ko drugo le tuja navlaka, za katero naš narod nima nobenega zmisla. Vseeno pa se hoče ravno na podlagi teh importiranih gesel ra/j edin iti naš narod, da bi razcpljen pozabil na svoje glavne zahteve in potem izvolil za poslance one, ki znajo najbolj kričati o klerikalni, oziroma o liberalni nevarnosti.
Cisto navaden lov za mandate je zato sedanja propaganda esdeesarjev za ustanovitev napredne fronte. Naravnost tipična je za našo SDS ta propaganda.
Se kadar je* SDS na dilci, kadar ni-v %ad©epan’ da bi 96 prislinila
napredno frrS^T™ Propaganda “ j .	’	v	Beogradu	so namreč
vendar enkrat spoznali, d, je „a« ŠdI a\no tako nesposobna premagati SLS kak^ je šestletno preganjanje radičevi
A t ?1, Pnt>lfei'a HSS samr> okre-niotili ^ i ,ecgrad z°Pet enkrat pre-, 111 d°biH cd njega mandat za -irankarsko izkoriščanje' Slovenije, kri-6 j Se vs* naprednjaki združujejo' pod vodstvom SDS v napredni fronti in da bo ta fronta čisto gotovo pokopala klerikalce.
Zakaj esdeesarjem ni prav nič za napredno fronto, nad katero ne bi oni komandirali, njim je samo za fronto ki bi bila absolutno v njih službi in zato istočasno, ko propagirajo napredno fronto, tudi najvehementnejše napadajo voditelje »naprednih« strank, še nikdar ni »Jutro« poslanca Puclja tako vehementno napadalo, kakor ga napada sedaj, ko *u{e njegovo stranko v napredno fronto. Sneam° to de3stvo odkriva jasno, da ima . . « samo nečedne namene, da hoče z Pii r Vanjeni napredne misli vzeti gosp
pucl
g• Že*
Ju volivce, da bi bil potem mandat
ve.
da ,erjavu teni bolj siguren. SDS pač so kv Prilu dnje volitve za SDS mno-n „ 0 j nevarne, ko prejšnje, zakaj nobe-Dann Upania nb da bi bila SDS zasto-l3jja v 'olivni vladi. Kar bi SDS izgu-aparata*6111’ (*n ne 1,0 ‘‘nela voli vri ^a "-eiteiH i/ o0l<ah’ ,0 naJ nadomesti z de-predncsti ’ k.' bi zaiadi prazne »na-kmetsl,, • zataJila vsebinsko bogato
Ta rn*,lniSe1' To ■*e ves račun SDS. spomnimo, da* SDS^ne^8**- ^aseu’ se slovesno dane besede in da UOib°lj Jim, metodami davI10 * « » • »0. najbolj reakcionarne istranke.
Vaba za teličke, da govorimo v dialektu g. šefa SDS, je esdeesarska napredna fronta in slovenski kmet bi pljunil na svoj ponos, če bi tej vabi nasedel.
Polovica zadnjega »Uradnega lista« je izpolnjen s samim dražbetaimi oklici in v tem dejstvu je kažipot za slovensko Politiko. Kako rešiti Slovenijo pred gospodarskim propadom, to bi morala biti skrb vseh strank, ne pa da s strankarskimi boji razbijejo enotnost naroda in Wvo oslabe narodno silo. Za slovenski nared je v sedanjem trenutku presneto •eeno, kako si stranke razdele njego-
Ljuba Jovanovič napoveduje boj do konte.
NJEGOVO PISMO PRIJATELJEM V DALMACIJI.
Zagreb, 22. aprila. Današnji »Jutamji list« objavlja iz Splita pismo Ljube Jovanoviča ki ga je poslal svojim prijateljem v Dalmaciji. V tem pismu se izraža Ljuba Jovanovič o Pašiču in o razmerah v stranki. Med drugim pravi, da je moral zaradi poslednjih dogodkov zavzeti stališče, ki bo morda imelo težke posledice za stranko. Moje postopanje je posledica mojega prepričanja, da je sedaj zadnji čas, ko je treba izvršiti svojo dolžnost do države in stranke in da bi slabo delo radikalnih ministrov v vrtincu, ki jih neizbežno čaka, ne potegnilo za seboj cele radikalne stranke ali pa mogoče še oškodovalo kako važno ustanovo v državi.
Beograd, 22. aprila. Ljuba Jovanovič,
Pred odložitvijo v HSS.
Zagreb, 22. aprila. Včeraj so prispeli v Zagreb mnogi zastopniki hrvatske se-Ijaške stranke na današnjo sejo hrvat-skega seljaškega kluba, ki se vrši v Se-ljačkem domu. Ponoči je prispelo še nekaj zastopnikov, med tem ko se zadnja skupina pričakuje za danes dopoldne. Ko pridejo zastopniki stranke v Zagreb, gredo v Seljački dom, da se sestanejo s predsednikom stranke Št. Radičem.
Vodstvo stranke HSS je zbrano in se posvetuje o politični situaciji. Sinoči je bila konferenca vodstva in došlih zastopnikov. Št. Radič ne daje nikakih izjav pred tern sestankom, a tudi člani vodstva so reservirani. Že dva dni se ne dajejo nikake informacije novinarjem, ki v pričakovanju sklepov iščejo informacije na vse strani. Sefja kluba bo morda zaključena še dopoldne, tako da bi lahko nekateri poslanci odpotovali s popoldanskim brzim vlakom. 0 tej seji bo izdan za javnost komunike.
V	ZAGREBU NE BO PRESENEČENJ.
Beograd, 22. aprila. Današnji sestanek Hrvatskega seljačkega kluba v Zagrebu zanima vso politično javnost. Vsakdo se sprašuje, kako bo poteklo posvetovanje v Zagrebu. Najzanimivejše pri vsem tem nervoznem pričakovanju pa je to, da ni pričakovati, da bi se danes v Zagrebu dogodilo kaj senzacionalnega. Vsaj izjavlja celo Sv. Pribičevič, najbolj načelen in trdovraten nasprotnik Štefana Radiča, da se bo pretežna večina poslancev HSS izrekla za Radiča. Potem so res vse nasprotne prognoze neosnovane.
Vesti o estrih, merah proti Štefanu Radiču se dozdaj niso uresničile. Pamet je prevladala pri opreznih radikalih, da niso zažgali vseh mostov za seboj. Mesto tega je bilo napovedano objavljenje ne-kiTh senzacionalnih dokumentov, ki bi služili kot dokaz, da Radič ni iskreno izvajal politike* sporazuma in da je še vnaprej vzdrževal zveze z Moskvo. Dr. Ni-kič in Boža Maksimovič urejata listine, ki naj bi cčituo imele nalogo vstrašiti poslance HSS, da se zopet uporabi proti njim »obznana*.
Tudi vlada je, kakor se zdi, spoznala,
da .skupina dr. Nikiča ni spravila skupaj potrebne parlamentarne večine in torej ni izpolnila mandata, ki ga ji je poveril drugi ustavni faktor. Z drugimi besedami: ta skupina se nahaja pred logično posledico, da vrne mandat, ki ga ni izpolnila.
G. Uzuncvič se trudi, da dobi potrebno večino ter se je včeraj razgovarjal z dr. Kulovcem, namestnikom dr. Korošca. Dr. Kulovec o tern razgovoru ni hotel dati nobene izjave.
Ko je bil tako včeraj v politiki dan pri-, čakovanja, se je ta zastoj porabil v svrho razčiščen ja korupcicnističnega materiala, ki je zadnje pri prišel na dan. Glede afere Standard Oil Compagrue se vrše? cele polemike. Znano je, da je direkcija tvrdke skušala vso afero prevaliti na dr.
I ečarja. i a pa se brani in s svoje strani dokazuje pravilnost svojega postopanja. Pa tudi če bi bil dr. Pečar kaj zagrešil, ne more biti' zanj odgovoren Radič, ki so ga hoteli s to afero zadeti. Končno je tudi bivši trgovinski minister dr. Krajač preko »Politike« pozval bivšega finančnega ministra dr. Milana Stojadinoviča, iiaj glede na svojo izjavo pove konkretna dejstva,' da mu bo mogel konkretno odgovoriti.
OSIJEŠKA ORGANIZACIJA HSS ZA ŠT. RADIČA.
Osijek,* 22. aprila. Organizacija HSS je imela sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da ostane na strani Št. Radiča.
V	tem smislu je dobil navodila narodni poslanec Zimmer za nadaljnje ravnanje. Zimmer je pedal včeraj izjavo v listu »Die Drau«, s katero demetira vesti, da bi bil pristopil skupini dr. Nikiča.
POLJSKO-RUMUNSKA
POGODBA.
Bukarešta, 22. aprila. Včeraj je bila objavljena poljsko - rumunska pogodba, ki obsega 8 točk c vzajemni obrambi j preti napadom, dalje i teritorialni in po- j litični neodvisnosti ter o prepovedi sklepanja pogodb z drugimi državami brez predideče obvestitve druge pogodnice. i
Vlajko Kosič in Velja Vukičevič in njih pristaši nadaljujejo borbo proti korupciji. Oni gredo tako daleč, da trde, da v tej borbi vobče ne bodo popustili, dokler se ne odpravi korupcija, ker nima nihče pravice, da bi blatil z raznimi koruptni-mi aferami ugled države in stranke. ZveL delo se je, da je poslal Aca Stanojevič pismo eni in drugi skupini, da pomiri Nikolo Pašiča in Ljubo Jovanoviča. V isto svrho so imele konference, ki so se vršile te dni pri predsedniku vlade Uzu-noviču. A tudi Uzunoviču, kakor se do-znava iz predsedništva vlade, še ni uspe-
lo,	da bi dosegel kake pozitivne rezultate.
stf za'naš
Ženih teh 26 mandatov na’tehtnico da bodo cim več veljali in da bo davčne preobremenitve Slovenije konec. in zdi se nam, da ne more biti Sloveniji v škodo, če bo v njenem boju naslonjena na Hrvate, kakor smo tudi prepričani, da bi bilo Sloveniji samo v korist, če bi bila SLS naslonjena na srbsko stranko.
Kako stoprocentno uveljaviti slovensko politično silo, to je problem slovenske politike. Odprto pa je pri tem še
vprašanje, če je bolje, da je vsa Slovenija ena fronta, ali pa je bolje, da se ravnamo pe znanem izreku, da je treba ločeno marširati, pa skupno udarjati.
Napredna fronta in slične predvojne iopotije pa so samo primerne za lov za mandati, ki pa s pravo politiko nima nobene zveze.
Mnogo škede nam je že naredila žalostna politika zaradi mandatov in mnoge sramote nam je že prinesla. Ali pa res se ne zadosti, da bi jo sedaj nekateri hoteli zopet nadaljevati?
Sustanek med dr. Krajalem in dr. Nikičem.
Beograd, 22. aprila. Včeraj d poldne je imel dr. Krajač v narodni skupščini sestanek z Ljubo Jovanovičem. O sestanku nista podala ne dr. Krajač in ne Ljuba Jovanovič nobene izjave, vendar pa se splošno sodi, da je bil sestanek velikega političnega pomena.
Popoldne pa se je sestal dr. Krajač z dr. Nikičem. Sestanek je trajal precej dolgo in še po setanku sta se dr. Krajač in dr. Nikic dolgo sprehajala po Knez M,ihajlovi ulici.
Sodi se, da je imel sestanek ta namen, da pride do pomirjanja med radičevci.
Pričakuje se, da bi mogla današnja seja HSS v tem oziru pomeniti naravnost senzacijo.
UZUNOVIC ZA SPORAZUM S HSS BREZ ST. RADIČA. '
Beograd, 22. aprila. Včeraj po seji ministrskega sveta je izjavil Uzunovič novinarjem: »Po sili razmer moramo zavzemati stališče čakanja.« Nadalje je Uzunovič rekel, da bd bilo boljše, ako bi se več govorilo o političnih vprašanjih, kakor pa da se je prešlo na drug teren.
Po pisavi časopisja izgleda, da je vse ono, zaradi česar je prišlo do preloma, stopilo v ozadje in da so stopila v ospredje vprašanja o aferah. Za stvar samo bi bilo boljše, ako bi se na današnji seji v Zagrebu razpravljalo o stvareh, ki so dovedle do te situacije in da se želi nadaljevati politika sporazuma, v prvi vrsti s HSS in da klub posveti vso pozornost dejstvu, da je glavna ovira, ako bi se ne vodila (politika sporazuma, St. Radič. Eto, o tem bi morali jutri razpravljati v Zagrebu.
PREISKAVA V HRVATSKI SELJAČKI ZADRUŽNI BANKI BREZUSPEŠNA.
Zagreb, 22. aprila. Preiskovalna komisija, ki jo je imenoval namestnik ministra za trgovino in industrijo dr. Nikič, da točno pregleda poslovanje Hrvatske seljačke zadružne banke, je delala dva dni. Včeraj je ta komisija zaključila svoje delo in kakor se doznava, se niso našle v poslovanju nikake nepravilnosti, temveč je komisija ugotovila, da je delniška glavnica popolnoma vplačana. Ko je prispelo v Beograd poročilo o delu te komisije, je dr. Nikič telefonično odredil, da se komisija takoj vrne v Beograd. Člani komisije Petrovič, Hut in podpredsednik hrvatske federalistične seljaške stranke Tomo Jalžabetič so odpotovali v Beograd, medtem ko je član komisije Bašič ostal zaradi svojih privatnih poslov v Zagrebu. Vsa ta preiskava je bila hitro odrejena in še hitrejše izvedena.
V	poslovanju banke se pri pregledovanju bančnega stanja niso našle nikake nekorektnosti. Komisija je dobila na siav-ljena vprašanja stvarne odgovore, ki so zabeleženi v zapisniku. Odgovor je bil odklonjen samo na eno vprašanje, ki se tiče tajnosti poslovanja. Komisiji se je pripomnilo, da si lahko sama, ustvari zaključke in odgovor na podlagi bančnih knjig, kjer je vse vpisano.
NAJVIŠJI SODNIKI NAJ PREGLEDAJO DELO MINISTROV.
Predlog radikalov.
Beograd, 22. aprila. Včeraj so politični i'/ gorili o ministrski odgovornosti. Radikali sami so izrazili željo, da se se-: ta\i parlamentarna komisija, v kateri bi naj bilo več sodnikov cd apelacije in kasacije. Ta komisija naj bi pregledala delo vseh ministrov/ To naj bi veljalo samo o delu onih ministrov, ki jim še ni poteklo pet let in še torej ni nastopilo zastaranje.
Ruski bau-bau.
Na Dunaju, 20. aprila.
Zadnje dni zopet straši del Evrope neka nemško-ruska pogodba, katere besedila še danes ne poznamo. Dovolj je, da sta Rusija in Nemčija med seboj v razgovorih in namenjeni, da nekaj skleneta v zaščito obojestranskih interesov, pa je del Evrope pokon-cu in trepetaje poprašuje: Kaj bo, kaj bo?! — Francija dreza Anglijo, naj za božjovoljo nekaj ukrene, češ; Geh’ du voran, hast gros-se Stiefel an! Gre baje v prvi vrsti za angleške interese, kajti zadaj je tudi Turčija, so torej angleški interesi v Aziji v nevarnosti! Angleži zopet dražijo Francoze, češ, Locarnski pakt postaja iluzoren! — O Italiji pravijo, da so- njeni odnošaji do Rusije dobri, do Turčije napeti in do Nemčije negotovi, zato se drži nevtralno.
Kaj je, oziroma, kaj bo s to nemško-rusko pogodbo, bodo tudi slovenski listi gotovo obširneje poročali. Moj -namen je danes le ta, da naglašam, koliko važnost poklada ves svet na vsak korak Rusije in Nemčije, da.d je bil že doslej navajen, gledati na dobre od-nošaje med terna velesilama. Saj je bila Nemčija prva, ki je stopila v najožje zveze z boljše viško Rusijo. Nemčija je bila tista, ki je posodila Rusiji najprej svoj duševni kapital. Cele legije nemških inženjerjev, tehnikov sploh, kemikov in drage inteligence so preplavile Rusijo, za njo so drdrali celi vlaki nemških tovarniških izdelkov. — Rusija je ustanovila najprej v Berlinu svoje trgovsko zastopstvo, ki je ogromno in dela kolosalne kupčije, kmalu na to je bilo ustanovljeno trgovsko zastopstvo na Dunaju, ki je danes zasedlo celo veliko palačo Hrvatske eskomptne banke (zagrebške). Tudi to zastopstvo dela velike kupčije, kajti vse, kar Rusija v Avstriji kupuje ali prodaja, gre le po tem dunajskem zastopstvu.
Ravno dve leti je tega, ko sem v »N. D.« priobčeval serijo člankov pod skupnim naslovom »Sedanja in bodoča Rusija«:. Ni ga stavka v vseh člankih, ki ne drži še danes. Tam sem govoril tudi o novi ekonomski politiki, lakozvani NEP (Novaja Ekonomičeskn-,a Politika), ki je doma dovolila že svobodno trgovino, a vsa trgovina z iuostranstvom je biki državni monopol. Devetdeset odstotkov te zunanje trgovine se vrši po berlinskem in dunajskem trgovskem zastopstvu. Je še nekaj rasko-nemških ali rusko-avstrij-skih trgovskih družb, kjer je že udeležen zasebni tuji kapital, ali tudi tu ima ruska vlada svoje zostopnike. — Tako so postajale če-dnlje trdnejše vezi med Rusijo, Nemčijo in Avstrijo, dočim so se razne druge države držale bolj po strani. Najbolj pa se je kisala Jugoslavija, ki je slikala ruskega hudiča na steno, da je mogla z Obznano strahovati politične nasprotnike vladajočemu režimu. Da niso Rusi pametneji in bolj slovanski nego smo mi v Jugoslaviji, tedaj bi bila zamera neoprostljiva. Ali Rusi so vedno rekli, da oni lahko čakajo, da Jugoslovane pamet sreča. Do danes takega srečnega srečanja še nismo doživeli. — In tako smo doživeli sramotno dobo naše zgodovine, da so bili z Rosi najboljši prijatelji — Nemci, dočim smo mi še danes zarukani v ruske emigrante, ki po svetu Bogu čas in ljudem denar kradejo ter sanjajo o vstajenju carizma, ki bi ne bil ne Rusiji ne nam v srečo!!
Evolucija Rusije iz boljševiških utopij v državo zdrave demokracije napreduje še hitreje, nego sem pred dvema letoma napovedoval. — V članku 13. aprila 1924 sem dejal:	...
: Ali le prekmalu so prihajali tudi voditelji ruskega boljševizma do spoznanja, da ne morejo ogromne Rusije obkoliti s kitajskim zidom, da ne morejo vsemu svetu vsiliti svojih teorij in da morajo začeti tudi oni računati z nazori in vladnimi, gospodarskimi metodami svojih sosedov in ostalega človeštva sploh.« -	•-
Zato je bila sklenjena NEP, ki je bita že sad nekakega kompromisi z ostalo Evropo, in ta NEP je dobil zadnje dni nov sunek naprej k popolnemu polomu temeljnih utopij boljševizma, vsled česar mora naravno slediti tesneje zbližanje Rusije z ostalim sveto in predvsem z — Nemčijo. Zato je prišlo tudi do najnovejših pogajanj za tesnejšo zvezo med Rusijo in Nemčijo. Zakaj drage države niso bolj premetene od Nemcev?!
•V evoluciji Rusije je namreč tudi NEP dobila novo luknjo, ki je spravila boljševizem v položaj, da mora iskati novih kompromisov z demokratizmom in pametnim evropskim gospodarskim redom. — Državna banica doživlja s svojim červoneem isto težke pre-ekuišnje, kakor skoro vse ostale evrojiske države. Državni trusti in monopol zunanje tr-'ogvine so ,iz državne banke iztisnili ogromne kredite, da je bil momenlani idiot edino le — deflacija, čemur pa je neizogibno sledil padec červonca, ki ,je bil ponos boljše v iškega gospodarstva.
iProti nepričakovanemu padcu celo če-rvon-ca, ki je zlata valuta, je vlada: 1. omejila kredite — lin 2. je pritegnila zasebni kapital tudi v zunanjo trgovino. S tem je državni monopol omajan in — zopet je Rusija za niaj-ufiodepolnejši korak bližja ostali Evropi. Zasebni kapital more ustanavljati tudi industrije, ter na svoj račun kupovati surovine v inozemstvu, kar je ogromnega pomena za na-daljni razvoj ruskega gospodarstva in stikov z ostalim svetom.
Tudi to iazo v ruski evoluciji so najprej spoznali Nemci, ki so stopili z Rusijo v nove dogovore za — novo, tesnejše zveze. Nemoi delajo, Framcozje in Angleži pa čivkajo in «e tresejo pred novim rusko-nemškiin ibav-bavom! Kdo je pametnejši?!
Čehi imajo majhen delež dobička iz ruske evolucije. Češkoslovaška ima v Rusiji svoja diplomatska zastopstva, posebno pa Ima lam trgovske organizacije, iki vsaj nekoliko zaposlujejo češko industrijo.
Dr. Beneš je brez dvoma jeden najsposobnejših evropskih diplomatov. On se je že davno sprijaznil z novo Rusijo. Zato pa ruski em: igran tj e zabavljajo proti njemu. In vsi vemo, koliko se je dr. Beneš že trudil, da bi dosegel v Mali ententi — priznanje. S8SR. Naletel je .posebno v Jugoslaviji na gluha ušes«, kakor jaz, ki sem že v »N. D.- 15- ajjm-la 1024. napisal besede: »Nočem dajati svetov, mej takoj oficielno priznano SSSR Itd., rečem le: V Rusiji je izključena danes vsaka revolucija, njena bodočnost je v zdravi evoluciji, na kateri bi tudi mi mogli imeti majhen delež, za kar bi o svojem času želi bogato hvaležnost.
Napovedana evolucija je na zmagovitem pohodu, Jugoslavija pa--se uam.ruja v svojem balkanskem zapečku ter v pisani dražbi loja kakor pes v luno proti rusko-neniški nevarnosti -----! Ali res hočemo v zadnjem tre-
nutku, ki se nami morda še ponuja, definitivno zapraviti simpatije velikega ruskega naroda?	A.	G.
Mednarodni kongres dušenih delane« na Danain.
V dneh 6., 7., 8. in 9. aprila t. 1. se je vršil na Dunaju internacionalni kongres duševnih delavcev. Jugoslovanska narodna zveza intelektualnih delavcev, ki ima svojo pokrajinsko sekcijo za Slovenijo v Ljubljani, je bila zastopana po profesorju beograjske univerze g. Andonoviču, profesorju ljubljanske univerze dr. L. Pitamicu, načelnikoma finančnega ministrstva dr. M. Jovanoviču in V. Djuričiču. Kongresa so se udeležili še zastopniki avstrijskih, francoskih, angleških, Češkoslovaških, rudninskih, poljskih, nizozemskih orga niziacij. Dunajski »Zentralrat der geiistige,. Arbeiter« je priredil vsem tem društvom, ki so člani internacionalne konfederacije duševnih delavcev s sedežem v Parizu, sijajen sprejem.
Po .svojem značaju in svojih ciljih poskusa navedena internacionalna organizacija delo-, vati v ozkem stiku z dvema napravama društva narodov: s stališča duševnega dela z internacionalnim institutom ra intelektualno kooperacijo v Parizu, s stališča organizacije dela, kar se materijal ne strani tiče, pa z. internacionalnim uradom dela v Ženevi, Zlasti vstop v upravo tega urada bi bil v svrho izboljšanja mnterijalnega položaja duševnih delavcev velike važnosti. Teinu se pa sedaj Se upirajo velike težkoče. Zato je dunajski kongres sklenil zaprositi upravo internacionalne zveze, da naj poskuša sporazumno z ravnateljem internacionalnega urada dela doseči polnovredno zastopstvo intelektualnih delavcev pri tem uradu.
0 nadaljnjih razpravah je potrebno omeniti .francosko .poročilo o duševni svojini, v tem poročilu se je zlasti opozorilo na razne pomanjkljivosti zakonodaje v tem pogledu ter priporočalo 'interesantne predloge v svrho boljše in vsestranske zaščite te svojine.
Izmed .referatov, ki so se bav.ili z uradni škim vprašanjem, je 'bil najzanimivejši angleški. Na Angleškem obstojajo mešane komisi je za ureditev uradniških vprašanj, zlasti glede plač; nad posameznimi komisijami za vsako posamezno uradniško stroko, je centralna komisija za celo državo, seistoječn iz 27 zastopnikov uradniških organizacij in 27 zastopnikov vlade. Za slučaj, da se ta komisija no mlore zjedtoiti v kakem vprašanju, odloča, razsodišče, oestoječe iz enega zastopnika uradništva, enega zastopnika vlade in nevtralnega predsednika. Angleška delega-
ITALIJANSKO-GRSKI TAJNI DOGOVOR
»Chicago Tribune« izjavlja, da mora sporočiti glavne določbe grško-italijonskega tajnega dogovora glede Turčije. Dogovor obsega te točke:
1. Obe državi bosta podpirali v Turčiji propagando za obnovitev kalifata.
2. Grčija naj dobi z vojno proti Turčiji vse v prejšnji vojni izgubljeno ozemlje.
3. Italija dobi vse južno ozemlje Male Azije in sicer ob južni železnici do Egerdinja in do Seleniti in treh jeze rov.
4. Jugoslavija bo kompenzirana z aneksija Albanije.
5. Če bi Turčija napadla Grško, ji priskoči Italija z bočnim napadom na Turčijo na pomoč.
Ameriški list nadalje zatrjuje, da je Chamberlain na zadnjem sestanku z Mussolinijem v Rapallu pristal na to, da bo Anglija v teni konfliktu nevtralna. Nasprotno pa je Mussolini obljubil, da odneha s fašistovsko propagando v Indiji in da bo podpiral britanske aspiracije, na Mosul.
c. j ja je priporočala ta sistem, ki uspešno deluje, tudi za druge države, Čemur se je kongres pridružil. Jugoslovanska delegacija se je zlasti zavzela za .izboljšanje .materijalnega položaja uradnikov. Kongres je tudi po avstrijskem referatu o privatnih uradnikih izrazil željo, naj se doseže sporazum med uradniškim organizacijami raznih držav poo vodstvom .internaoijonalne zveze v svrho dosege socijalne zakonodaje za uradnike na podlagi najboljših in najnaprednejši« zakonov. Češki delegat je poročal o delovanju raznih sekcij (n. pr. -umetniške, univerzitetne) in-tero-ičijonalnega instituta za intelektualno kooperacijo v Parizu. .Poljski delegat je poročal o raznih načinih intenzivnejšega sodelovanja organizacij duševnih delavcev. Francozi so še poročali o zelo važnem vprašanju kolektivnih pogodb duševnih delavcev, ki obstojajo za nekatere kategorije teh delavcev v Franciji, Nemčiji, Angliji in Italiji.
Materija! o tem vprašanju se bo za prouča-vanje poslal vsem ud.raženiin organizacijam-
Dunajski kongres pomenja etapo v razvoju gibanja duševnih delavcev in njihovega stremljenja doseči boljšo bodočnost v materija! nem in duševnem ozira. Seveda pa _jft prva podlaga za' dosego tega cilja čim boljša organizacija teh delavcev v vsaki deželi, zato je potrebno, da .se tudi v naši državi vsa obstoječa društva uradnikov, literatov, profesorjev, zdravnikov, inženjerjev, in kar Se vse deluje z umom, pridružijo naši narodni zvezi v Sloveniji najboljše potom »Zveze duševnih delavcev za Slovenijo«, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Kongresni trg št. 7.
Beležke.
Heine in sporazum.
Radič Bašiču (ali pa narobe):
»Selten habt ihr mich verstanden,
Selten auch verstand ich euch —
Bašič Radiču (ali psi narobe):
»Doch, als vvir im Dreck uns fanden, da verstanden wir uns gleich!
Dokaz. Jutro (o ■ Pucljevi polomiji J: Tako je vedno, če se ljudje manjših zmožnosti a preoblastnega značaja polaiste organizacij.« Da je temu res tako, dokazuje zgo dovina SDS.
'Dogovor, kakor ga objavlja ameriški list, izgleda le malo verjeten. Zlasti glede Jugoslavije. Vendar pa kaže odkritje ameriškega lista, da ni mobilizacija Turčije brez vzroka in da Italija v resnici pripravlja nekaj proti Turčiji.	_____________
OBROČ’ SE KUJE.
Tajnik fašistvovskili tujezemskih zvez Ba-stiniani odpotuje v Budimpešto, Sofijo, Carigrad in Solun, da pregleda delovanje tamoš-njih fašistoMskih organizacij.
Tako se glasi uradno obvestilo. Neurando obvestilo pa bi se glasilo, da stopi pri tej priliki tudi v stik s tamošnjimi nacionalističnimi organizacijami, v svrho složnega rovare-nja proti Jugoslaviji.
Tega neuradnega obvestila seveda v našem zunanjem ministrstvu ne bodo uvaže-vali, ker mi smo patentirani prijatelji Italije —in menda tudi patentirani .slepci.
Politične resti.
= Zaupnica posl. Puclju. Načelstvo SKS je imelo v sredo dne 21. t. m. sejo. Na seji' je bila soglasno sprejeta zaupnica poslancu Puclju, nelepa gonja »Jutra« in »Slovenca« proti poslancu Puclju pa z zaničevanjem obsojena. Kmetska misel živi in napreduje. Hrvaškemu seljačkemu klubu je bila odposlana s seje brzojavka, ki se glasi: »Načelstvo SKS je na današnji seji izreklo popolno zaupanje poslancu 'Puclju in odobrilo njegov .postopek v zadnjih vladnih krizah. Ravnotako odobru-je odločen nastop predsednika HSS Štefana Rodiča proti korupciji v državi, za delo v narodni skupščini 'ter varovanje naše kmetske .pravde. Pipan, načelnik StKIS.
— Občni zbor SKS se vrši v nedeljo dne 25. aprila ob lO. uri dopoldne pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o svojem delovanju in o delovanju obeh okrožnih odborov. 2. Poročilo tajništva.
3. Poročilo odsekov. 4. Volitve strankinih funkcionarjev. 5. Slučajnosti. — Za občni zbor vlada med podeželskim ljudstvom veliko zanimanje.
_ posl. Pucelj o položaju. V »Kmetskem listu« je objavil posl. Pucelj uvodnik »Za kaj gre?« V uvodniku pojasnjuje vzroke sedanje krize in pravi, .da ni glavni vzrok izstopa St. Radiča iz vlade v njegovih izjavah, temveč v oni stari velikosrbski hegemoniji in v boju za oblast, ki ga vodi stari Pašič. V balkanskem smislu da je N. Pašič zelo dober politik, ki je imel dosedaj proti vsakemu nasprotniku uspeh. Razcepil in uničil je zem-ljoradnike, razcepil in oslabil muslimane v Bosni, razdvojil !n uničil je džemijef, razbil in za večino oslabil demokrate. Edin trn v peti mu je še ostala Hrvatska seljačka stranka-. Najprej je dal Hrvate v roke hrvaškemu »strokovnjaku« g. Pribiceviču, ki pa tudi tekom šestih let ni mogel ukrotiti Hrvatov, ker je znal Štefan Radič organizirati hrvatsko ljudstvo. Nato je Pašič [»mudil wporazum in hotel Radiča v vladi diskreditirati, 'toda to se ni posrečilo. Moral je sicerv Štefan Rartič pogoltniti grenko pilulo proračun«, se je med tem rana naše odiranje korupcije ognojila do zrelosti, je zahteval St. Rad m operacijo. Pašič je tedaj hotel odložiti seje skupščine. toda Radič je vztrajal na svoji zahtevi in javnost je bila z Radičem. V boju. ki je nato nastal, pa sta Nikič in Šuperina zapustita St. Radiča. Vem, kaj sta oba govorila še dvanajst ur pred novim polaganjem prisege. Opredelitev za slovenskega kmeta po vsem tem ni težka. Na eni strani [mštenost in borba za korist ljudstva, na dragi pa zvijača in beg od dela. Zato bolj kakor kdaj kličem: tesnejše in še bližje s hrvaškimi kmeti jkkI vodstvom g. Stefana Radiča.
- Turška je na straži. V londonskih krogih je vzbudila vest o delni mobilizaciji Turške veliko senzacijo. Ker je jasno, da »e ta mobilizacija ni izvršila zaradi mosulskega vprašanja, se smatra, da je delna mobilizacija turške vojske samo odgovor na italijanski imperializem. Turško časopisje poroča namreč, <la se vrši na otokih Kastelorica, Le-ros in Rodos koncentracija italijanskih čet. Nadalje so dobile italijanske tvornice za orožje nalog, da dobavijo grški tanke, aeroplane. težke havbice »n t . pušk. Obenem z grškim vpadom v \ ■ bi izvršile italijanske čete napad a > in Adalijo. l)aily Telegroph« poroča k \stit tem vestem, da je neki evropsl diplomat v Angori opozoril Mustafo Kemal-paso da misli Italija še pred vstopom Nemčije v Zvezo narodov napadi Turčijo ker b, samo Nemčija nastopil« v obrambo Turčije, (k) dragih držav tega m pričakovati, ker ni Turčija članica Zveze narodov. — V vsem je mobilizirala Turčija šest letnikov in je s tem njena vojska podvojena.	i-,mnik
— Francija in Italija Bivši nun. predsean i Poineare je objavil članek, v katerem ze simpatično piše o Mussoliniju j n R« hvatt. Pravi, da se ne more Mussolinijevi zunanji
. politiki nič ugovarjati. Ce bi imela Zveza ivarodqv podeliti še kak kolonialni mandat, potem bi morala dobiti mandat najprej Italija in ne Nemčija. Ker so pa sedaj vsi mandati razdeljeni, ne preostane Italiji nič drugega, ko da kolonije, ki jih ima sedaj, čim najbolje upravlja. — S tem kislim nasvetom pa italijanski listi seveda niso zadovoljni in zahtevajo, da se vprašanje kolonij revidira in Italiji da čim preje mandat nad eno kolonijo.
— Mussolini in Vatikan. Razmerje med
Vatikanom in fašisti ni tako dobro, kakor pa bi želeli fašisti. Te dni je izšla v Vatikanu tiskana »Papeška letna knjiga«. Pod imenom papeža je natisnjeno: Suveren posvetnih krajev svete rimske cerkve. Ta označba je bila po viharnih pontifikatih Pija X. in Leva XIII. vedno izpuščena, -sedaj pa se jc zopet pokazala. To smatrajo vsi kot dokaz, da so se odnošaji med fašisti in Vatikanom poslabšali.
— Dr. Bcncš je z ozirom na rusko-nemški dogovor poslal zaveznikom noto, v katerem opozarja zaveznike na sledeče: 1. Če služi turško-ruski dogovor kot vzor, potem se bosta Berlin in Mo-kva medsebojno o vsem informirala, kar zadeva interese enega ali drugega dela. Bilo bi mogoče, da bi moral nemški zunanji minister jioročati Rusiji o vseh tajnih dogovorih, ki bi jih sklenila Nemčija z zavezniki ali Zvezo narodov. 2. V slučaju, da bi prišlo do vojne s sovjeti in ti ne bi bili napadalci, nastane vprašanje, kdo ima j. ali Nemčija ali Zveza narodov — razsoditi, ,. kdo je napadalec. 3. Kaj bi storila Nemčija -po vstopu v Zvezo narodov, če bi ta progla-J| sila bojkot nad Rusijo.
— Vprašanje reforme Zveze narodov.
V ženevskem »Journalu poroča zelo vpliven diplomat o spremembah, ki bi se imele izvršiti v Zvezi narodov. Pravi, da je položaj Zvezo zelo resen in da bi moglo priti do izstopa raznih držav, in sicer ne najmanj pomembnih, če se ne bi reforma Zveze posrečila. Po njegovem mnenju naj bi vse države, ki imajo stalno mesto v Svetu, na to pravico resignirale in obenem se najPj “ števjlo nestalnih držav povečalo od 10 "a ,
Vsi člani Sveta bi se volili na dobo h let, vsako drugo leto pa bi se ena tretjum n. novo izvolila. Nevarnosti, da bi male držav majoriairale velike, ni, ker male države vedo, da je vsak sklep brezpomemben, če nisi zanj tudi velesile. Moglo bi se pa tudi dovO' liti velesilam z ozirom na njih število Pre 1 valstva odstotne glasove.	.	..	.	J
= .Španija in Zveza narod»v..,«11 ‘1'' 1'1' nister Yanguas je imel v M» m P —"
StoTLSSSrS* ŠMU. proti bp. n ja	’	v	Zveze	narodov.	Dejan-	,
skoefn^UšSH?estaVlno mesto v Svetu Zveze / 'Sx2v toS treba je, da ga ima tudi formalno. Nemčija je že izjavila, da bo španske težnje podpirala m v septembru bodo tudi vse velesile in tudi države druge vrste na strani Španije.	.	.
— Nemška vlada za nemške kneze. Ie dni je imela nemška vlada sklepati o kompromisnem zakonu, ki so ga izdelali demokrati, center in del ljudske stranke glede odškodnine, ki se ima plačati nemškim knezom za zaplembo njih premoženja. Ker je pokazal velik uspeh ljudskega glasovanja v odškod-
..: „	... ..n„nXfinin n in n o iniHtADA vnllV-
ninskem vprašanju, da je na milijone volivcev za brezodškodninsko zaplembo premoženja bivših nemških knezov, je novo stališče vlade, ki je izjavila, da pomeni kompromisni predlog spremembo ustave, tem manj razumljivo. Jasno je namreč sedaj, da bodo socialisti in komunisti tem lažje dobili 20 milijonov glasov, kolikor le postane njih predlog o brezodskodmnski ^ plembi premoženja nemških knezov irakon-S stališča demokracije bi bilo to le Pozu‘ viti, kakor je tudi dobro, da nemška via . provocira boj, ki bo za reakcionarce po vs j priliki končai b jioraaom.
= llethlcn je obiskal gospo WindischgriUz, da jo pomiri, ker ie njen mož še vedno v zaporu. Obisk Bethlena je bil zelo nujen, kei hi imela biti te dni žena 'VVindischgriitza zaslišana in bi mogla izpovedati za madjarslio vlado zelo neprijetne stvari. Očividno pa j® grof Bethlen imel s svojim obiskom popol® uspeh, ker se je gospa iVindischgratz poslu-žila svoje pravice in izjavila, da noče nastopiti kot' priča. Proces proti ponarejevalcem postaja torej vedno večja farsa m bo končal v pesku, kakor razne druge korupcijske
^'Mirovna P<«*»i««Š« *v
prekinjena in se obnove v četi tek. Na franco ski strani je mnogo dobre volje, da »e sklene z Abdeikrimom znosen mir, težave |>a delajo Španci,, ki hočejo izkoristiti uspeli fi an-coskega orožja. Med drugim zahtevajo Špane izgon Abdelkrinva iz Rifa in prejroved, da bi se smel Abdelkrim naseliti v kaki moham£ danski deželi. To zahtevo pa so de egati RiT gladko odklonili in ravno tako tudi zahtevo, da se francoska bojna črta pomakne naprej-Francozi niso za španske zahteve in zato 1‘ upanje, da vendar pride do sporazuma Pr mirovnih j>ogajanjih.
Prosveta.
Spominska preslstavu ob oblolj^pfča v
režiserja in igralca Narodnega bohoto, dne Ljubljani Borisa Putjate l>“lr0'mskein gleda-24. t. m. ob 8. uri zvečera^^vskeira roman lišču. Izvajal se ,b"rlr(.ditvi _ y glavnih »Idiot v Putjatov‘vdnva |)0ii(>jnP!ra ga Na-vlogah naHlopD^^go^ jn jj(,vai. |>j.etI pr®”! blocka lel ^VOril spominski govor ravnate Se1; Pavel Golia.	'	M
Za koiteort Oeškc Filharraonije, lu se j vršil dne G. maja t. I. in ga b° izvajeilo 1 ^ taktirko mojstra Vaclava Talioha 80 Češke Filharmonije, so vstopnice od * dalje na razpolago v Matični knjigarn- ku od GO Din do 15 Din, stojišča polj, po 8 Din. Dijaška stojišča se oddajajo proti legitimaciji. -
Dnevne vesti-
VZGOJA K TOČNOSTI.
Dirigent simfoničnega orkestra v Filadelfiji, Leopold Stokiovski, je dal na zelo originalen način publiki lekcijo o točnosti. Ivo se je koncert pričel, so prišli na oder le violinisti in čelisti in šele polagoma iso začeli kapljati na oder ostali člani orkestra. Nekateri zamudniki so prihiteli na oder kar brez sape, t JU?.1 ,so sedli na stol, ki jim je bil ravno bhzji in ko je bila prva točka že odigrana, so prišli šele poslednji. Pri zadnji točki koncerta je čakalo publiko novo presenečenje, umetnik za umetnikom je vstal in odšel z in na koncu sta ostala samo dva^ violinista in dirigent. Končno pa sta odšla še oba violinista in na koncu je dirigiral dirigent pred praznim odrom. Ko je skladbo zdiri-Siral, ise ;e priklonil publiki. Ona iz lož, ki Prihaja, Jc©t znano, najbolj dosledno pret-l>oznoi je bila nejevoljna, drugi pa so diri-Sentu ploskali. Če pa bo la lekcija imela tudi 'J >j?n UsPeh, je vprašanje.
*'1 pa nobeno'vprašanje, da bi imela primerna lekcija © točnosti pri naših poslancih hopolen uspeh, še manj dvomljivo pa je, da um v? taka Akcija naši skupščini nad vse 't“v^-na- Zaka) znano je, da se seje naše uri Hm"6 pričeniaio redno najmanj po dve Zato predlagamo, da ukrene mini	predsedništvo	sledeče: Kolikor
i i. , Pidde poslanec prepozno k seji, to-
0	dni se mu naj pozneje izplačajo dnevmi-Mislimo, da bo ta kardinalna lekcija takoj naučila poslance točnosti.
— Pravilnik o izpitih za šumarsko službo.
* ministrstvu za šume in rude st« podpisana pravilnik za izpite uradnikov II. lin III. kategorije. Pravilnika sta stopila v veljavo dne praznikih se Pr^no P° pravoslavnih
~T Pravoslavni velikonočni prazniki. Mini-nivi Svet i? sklenil, da imajo državni uradno? i	vere	°	Pravoslavni	veliki
(od 2. do 4. maja).dva dni prosto
ak,7nl„.?U‘i,m:POt0,Va"ie- Dnc 1 m«j« ^ poda skupina dijakov beograjske trgovske akade-
®ye na poučno potovanje po Italiji. Dijaki sito T p0i raznil1 krajih vse večje indu-trij-tn •• ?ovs ' in znanstvene zavode in insti-“cije. Najpreje se ustavijo v Trstu, j. Š7 Zagrebški dijaki na potovanju v Južni ‘'*hiji. Predvčerajšnjim je prispela v Skoplje !.?P>'emstvu ravnatelja in profesorjev skupina 'ujakov zagrebške trgovske akademije. Di-fki Potujejo po Južni Srbiji, kjer si ogledajo 86 večje kraje.
aa" Dijaški dom v Beogradu. Kot čujemo, v^Dčne v kratkem zidati v Ciril in Metodo-.i^.Parku v Beogradu dijaški dom za aka-Stroške nosi kralj, hab.	kadetski	korpus,	ki .se sedaj na-
fu oa sp,'1?11’ se premesti v Goraždo, v Bile-se maha ja	ofici*ev’	ki
Proslava 50-letnice našega Rdečega kriza Danes se vrst v Beogradu proslava ‘ 50-tetmce Rdečega križa. Proslava je zvezana z •etnim občnim zborom.
- Nova farmakopea. Na odredbo ministr-t " za narodno zdravje se sestane dne 27. nB v Beogradu konferenca za izdelavo enot-
6 larmnkopee za vso državo.
T~ Spremembe v prometu potniških vlakov, ricenči s 25. aprilom 1.1. dalje vozi na progi -“Ovomesto—Ka rlovac dnevno redno vlak št. 1009 .odhod iz 'Novega mesta ob 1.28, prihod
V	Karlovac ob 4.05 t. j. podaljšanje vlaka, ki odhaja 'iz Ljubljane ob 23. uri in na progi Ljubljana gl. kol.—Novo mesto vlak št. 1013. odhod iz Ljubljane ob 10.10, prihod v Novo mesto ob 13.04. Nadalje vozi ipričenši od 26. t. m. dalje na progi Karlovac—Ljubljana dnevno redno vlak št. 1010, odhod .iz Karlov-«b 0.17, prihod v Ljubljano ob 5.10. Z vpe-«u3. te&a nočnega para vlakov bode vpo-Sušat a 7'°l>ef direktna zveza Ljubljana— nied 7 '^oer Pričneta z dstim dnevom voziti vlak	In Sušakom priključna brao-
9 prihod tega brzovlaka v Sušalk je o-b Pri ‘'“in- ‘ter odhod ob 18. uri 37 minut.
5)0 nahaja direktni kurati voz vozip n.~Sušak in obratno. Nadalje prične LjvtfSj^cenši z,2. majem t. 1. dalje na progi <in	gl.	kol,—Bistrica 'Bohinjsko jezero
deliaL. Jiana gl. kol.—Kamnik običajni ne-
—	j,Eniški vlaki, fova©; ^davauje Okrožnega urada za zava-hriredjj ’!®'av('ev. V nedeljo dne 18. t. m. je ('®v v 'krožni urad za zavarovanje delavnim	skupno z Državnim higijen-
.,’vodo	-	■
Prebohjjj n01" predavanje v št. Pavlu pr togi jeni y tooijalnem zavarovanju in obe. Zahitnam • ,0 Predavanje je vladalo veliko Breda v,, • ln 80 j® udeležilo nad 200 oseb. 'itavzcč-	"dvoril zastopnik urada, ki jv
ter m ,Pojasnili velik pomen in socialne ril goljpod«rakio važnost zavarovanja. Opozo-J® tudi na velike dajatve, lot jih uživajo zavarovanci, m ki bi im ogle biti še popoln«)-Je> ako hi se posrečilo preprečiti vsako izkoriščanje zavarovanja. Zalo hoče okrožni urad s predavanji šiniti umevanja za naloge zavarovanja in opozarjati člane na veliko važnost lednega in higieničnega življenja. Zdravnik Državnega higijenskega zavoda g. dr. Hribar je na to v kratkih besedah, ki so ‘bvie ‘spremljevane z zanimivim filmom, pre-^'1 navzočim kako se najlažje in največkrat
— Kongres za povzdigo italijanske obale Jadrana. Kot poročajo z Reke, se vrši od 12. do IG. maja v Milanu kongres vseh predstavnikov gospodarskih, kulturnih in političnih organizacij1, ki delujejo za povzdigo italijanskega Primorja.
— Nazadovanje števila prebivalstva Pariza. Po podatkih ljudskega štetja od 7. marca 1926, ki ,ao bili te dni obelodanjeni, šteje Pariz 2,838.417 prebivalcev. To znači napram rezultata 'ljudskega štetja izza leta 1921 minus 25.017 duš.
— Karambolaža dveh tovornih vlakov v Sevnici. Predvčerajšnjim se je pripetila v Sevnici železniška nesreča, ki je povzročila precejšnjo materialno škodo. Tovorni vlak št. 40 je skočil s tira ter zavozil na napačni tir. Na tem tiru je stal drug tovorni vlak. Vlak št. 40 se je zaletel vanj s tako silo, da se je razbila njegova lokomotiva skoraj popolnoma', osem vagonov pa je bilo vec ali manj poškodovanih, škoda znaša po provizorični cenitvi okrog 300.0tX) Din. Kaj je nesrečo pravzaprav povzročilo, še m ugotov-
ijeno.V ulkan Mauna na Havajskih otokih je
pričel zopet bruhati. Potoki lave so uniči . mesto Ilaspulao. Na celem otoku so čutili
močan potres.	,
— Krvna osveta 13-letncga dečka. V selu Lipak pri Kosovski Mitroviči je izvršil 13-letni Nezim Mahmut umor iz krvne Osvete. Nezimov oče je ubil lansko leto brata Seljaka Murata. Murat je najel nekega albanskega kačaka, da je ubil Nezimovega očeta. Kadi tega je moral Nezim maščevati smrt svojega očeta. Mati je oblekla dečka v praznično obleko ter mu naročila, naj gre v Mitnovico ter ubije’ Murata. Deček je šel ter se zopet vrnil, ne da bi mogel nalog izvršiti. Ko se je vrnil, ga je mati ozmerjala ter poslala nazaj, bodreč ga k zločinu, češ da je njegova sveta dolžnost, da maščuje smrt svojega očeta. Tedaj se je jiodal deček še enkrat v Mitnovico, kjer je topot Murata ubil, nakar se je sam prijavil oblasti.
— Velika panika v beograjskem cirkusu.
V	nekem varieteju na Terazijah v Beogradu prireja vsak večer predstave hipnotizer in fakir Tu Rama. Na koncu njegovega programa so hipnotični eksperimenti z levi, kačami in krokodili. Za njegove predstave vlada veliko zanimanje. Kot vsak večer, je bil variete tudi v ponedeljek nabito poln elegantnega občinstva, ki je sledilo frapantnim produkcijam fakirja z veliko pozornostjo. Tu Rama je bil pravkar hipnotiziral velikega krokodila, pritiskal je nevarno žival, ki je bila napram njemu krotka kot jagnje, na prsi, ko je prekinil tišino prestrašeni vrišč neke dame in vzklik nekega gospoda: »Be-žite, glejte leva!? V dvorani se je pojavila namreč 'velika levinja, ki je pobegnila na nepojasnjen način, ne da bi jo bil kdo opazil, iz kletke. Med občinstvom je nastala silna panika, vse je drvelo proti izhodu, vsak Je hotel biti prvi, nastala je silna gnječa, medtem je šinila nekaterim od onih, ki nrso mogli hitro do vrat, droga rešilna nvisel: zbežali so v stranišča ter se zaklenili. Levinja je motrila medtem nastali drrmdaj s strašnim pogledom. Fakir je prebledel. st -nil orS oder ter zaklical: »Gospoda <« a-P L ,Sni da se levinja ne prestraši!« Nje-gose j»mirjeva1ne beJede so imele ravno nasproten učinek: Panika se je še povečala in v par minutah je bila dvorana prazna. Tu Rama je šel nato levinji mirno nasproti. V prvem trenutku ga je sprejela z renčanjem, toda prav hitro jo je hipnotiziral in sledila mu je pokorno kot cucek v kletko. Tu Ratna je klical občinstvo nazaj. Eni so se vrnili ter prisostvovali predstavi do konca, drugi pa so imeli dovolj ter so jo odkurili domov. Policija je Tu Rami nadaljevanje predstav z levi prepovedala.
— Pustolovce, ki sc predstavlja za novinarja. Te dni je prišla na beograjsko policijo neka bančna uradnica, ki je ovadila »pravnika in bivšega ministerialnega uradnika« Rajka Mitroviča radi tatvine. Uradnica se je seznanila z Mitrovičem na nekem plesu. Par dni nato jo je obiskal na njenem stanovanju. Pravil ji je, da je predsednik novinarskega udro-ženja in važen faktor pri reševanju ministrskih kriz. Ko je zjutraj odšel, je opazila bančna uradnica,' da so izginile ž njim vse njene dragocenosti v skupni vrednosti 6000 dinarjev. Med teni je sedel Mitrovič že v -glavnjačk, aretiran je bil radi nekih goljufij, ki jih je izvršil ob priliki konjske dirke. Policija je ugotovila, da je Mitrovič premeten pustolovec, ki ni bil nikdar novinar ter tudi ne pravnik, indeks pravne fakultete, ki so ga našli pri njem je bil falzificiran.
— Dve krvavi Ijuhavni tragediji sta se odigrali predvčerajšnjim v Berlinu. 231etni delavec Pick je ustrelil 251etno soprogo pošt-negn uradnika Hirscha in njenega triletnega sinčka, nato pa še samega sebe. Ko^ se je vrnil poštni uradnik iz službe, je našel vse tri v mlakah krvi. Morilec je imel z gospo rtirsch ljubavno razmerje, o katerem ni gospod Sproti ničesar vedel —- Druga drama se je odigrala ... -	■ r riedenuu. Gost i
kSeidro* snn,»Pf®IVrU '*v,(demu zaročencu ste-l	» fen,ur ga je
kem jjosvetovanju je senat obtoženca oprostil.
—	Tragedija cmigrantinje. Z Dunaja poročajo: Te dni se je zastrupila v nekem hotelu v Hutteldorfu ruska kneginja Valerija Pitiševa z veronalom. Prenesli so jo nezavestno v bolnico. Zdravniki upajo, da ozdravi. Kneginja Valerija Pitiševa je, kot toliko drugih ruskih aristokratov, žrtev ruske revolucije. Njena rodbina je bila pred revolucijo zelo bogata. Revolucija jo je pregnala iz Rusije v Bregenz, kjer je živela, od svojega moža in svoje rodbine zapuščena, skromno življenje ter padli' končno v bedo. Pred kratkim je prišla na Dunaj. Tu je sklenila, da napravi svojemu življenju konec. Najela' si je v hotelu sebo ter zavžila 30 tablet veronala. Da ne umre, se ima kneginja zahvaliti samo dejstvu, da je bila že več let strastna inorfi-stinja ter je njen organizem že navajen na močna opojna sredstva. Kot vzrok poizkusa samomora navaja v j>oslovilnem pismu osamelost.
— Razžaljeni Hitler. Te dni se je vršila v Monakovem razprava radi razžaljen ja časti, ki jo je naperil Hitler zoper odgovornega urednika »Berliner Tageblatta« Erieha Dom-browiskega. Berliner ‘Tageblalt. je priobčil namreč vest, v kateri se trdi ‘med drugim, da podpira Hitlerja in njegov pokret francoski kapital. Hitler je vložil tožbo dn urednik »Berliner Tageblatta« je bil obsojm iradd klevete na denarno globo 1000 mark, oziroma 20 dni zapora.
— Nižjcavstrijski gostilničarji bojkotirajo pivovarnarski kartel. Kartel nižjeavstrijskih pivovarnarjev je zvišal ceno piva. Tem povodom je sklicala zadruga dunajskih gostilničarjev predvčerajšnjim velik protestni shod, ki so se ga udeležili tudi gostilničarji z dežele. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, glasom katere se ima pričenši s j>o-nedelikom, dne 26. t. m. na Nižjeavstrijskem prodaja piva ukiniti.
— Koliko stane polet na severni tečaj? Predsednik nordijske zrakoplov ne dražbe v Oslo je povedal nekemu intervue\verju, da je veljala Amundsenova polarna ekspedicija do trenutka, ko ije nastopila potovanje, okrog 4,000.000 norveških kron.
— Podpora brezposelnim v Avstriji bo regulirana z novim zakonom. Pri sestavljanju uradne statistike, ko gre med drugim za vprašanje, koliko brezposelnih dobiva podporo nad 30 tednov, je bilo ugotovljeno samo za Dunaj in okolico, da je dobivalo tam podjvoro za brezposelne nad 30 tednov koncem meseca marca od 86.587 brezposelnih 26.333, to je. 30.4% celokupnega števila. Povprečno dobiva v Avstriji nad 30 tednov podporo 20 do 25% vseh podpiranih brezposelnih. Tako je v Avstriji, pri nas pa drugače ....
_ 7 -rajo nalezljive bolezni, ki imajo 'težke i?-- ice. Prihodnje predavanje priredi
ti urad V nedeljo dne 25. aprila 1926 v
si^H	u’ v me9,nem kl'hu. Okrožni urad pro-
t'il/'	S	in delodajalske organizacije, da
hin	P'tavanjem posvečajo največjo p>až-
'Stra r ,alca ‘Predavanja sposobna, da od-marsikatero utemeljeno ali neute-e,l®no (kritiko o soc. zavarovanju. hčlTi" Pro8V<,l1,,‘ službe. Začasna strokovna obrt t1 na osr®dnjem zavodu za domačo na ‘ v Ljubljani Josipina Seljak je inienova-Hp,* s,nlno strokovno učiteljico jia imenova-
1,1 zavodu.
odigrala \ berlinskem predkraju ,»n k	Gos,ilničarka	Baumgart	je	izlila
kleuiro anh1pPcePut’U isv'°je,nu zaročencu ste-
“	le	MPrl"	<«'
- Pred leti obsojen na 6 k, ječe, danes -
oproščen. Detektiv Karl Benyovszky ie bil leta 1919 obsojen na šest let ječe, češ 'da je sokriv umora policijskega koncipteta Niko* lenyja in nekega Adolf« Stenzel-a, ki so jih obsodili na smrt in usmrtili komunisti. Beny-ovszky je oilsedel 4 in pol leta ječe ter bil nato pomiloščen ter pogojno izpuščen iz zapora. Benyovsaky je |>rosil za obnovitev jx>-stopanja. Te dni se je njegova zadeva obravnavala izuova. Številne priče so izjavile, di se ima zahvaliti Benyovszkemu veliko število oseb, ki so jih preganjali svoječaisno komunisti, za življenje in prostost. Po krat-
Obleke lastnega izdtlka
Van nudi najceneje
JOS. ROJENA, Ljubljana
Aleksandrova c. 3.
LJ«blJa*a.
■I— Oddaja košnje. V soboto, 24. aprila 1926 ob 9. doj>oklne se bo vršila prostovoljna javna dražba košnje na mestnih potih in štradonih v Trnovskem predmestju za dobo tekočega leta. Zbirališče dražiteljev je na mostu koncem Opekarske ceste. Zakupnino bo plačati .takoj jx> končani dražbi. Interesenti se vabijo, da se najMivedaue dražbe udeleže.
1—-V društvu »Soča« v Ljubljani se vrši v soboto 24. t. m. v salonu pri Levu, 20. zadnje predavanje v tej sezoni. Ta večer predava univ. prof. g. dr. Aleksander Bilimovič o terni gospodarskega značaja, ki se gia»i: »Nekaj podatkov o položaju delavcev v Jugoslaviji«. 'Sočani posobno j*a odborniki naj so tega predavanja udeleže vsi 'brez izjeme. 'Dobrodošli tudii prijatelji društva. Po predavanju prost« zabava s petjem in drugimi zanimivimi točlcanri. Začetek ob pol 21. uri zve čer. Vstop vsem prost.
Maribor.
m— Vsi oni poštni uradniki urariborske
pošte, ki so bili od raznih režimov preganjani in premeščeni v razne oddaljene kraje, ker ji ni niso bili ponižne sluge, so se zopet vrnili na svoja stara službena.mosta. Tako imamo v Mariboru kar StiriopoUIIKne greš-j mike«, ki so se vrnili k svojiimii druiinaimil.
I Bilj so premeščeni od raznih režimov, a ee-i daj služijo skupaj pod eno streho. Mariborska glavna pošta je postala prvi azil »političnih grešnikov?. Da so se vrnili nazaj, je bila
pač zaslug« vlade RR.	.
m- Mariborska delavnica drz. železnice je priznano najbolje vrejenu in z vsemi modernimi pripomočki opremljena delavnica v naši državi. Radi tega ima tudi ta jmivrlegu, da dobiva v popravilo salonske vozove, la«« ima točaisno v delu salonski voz Nj. vel. kralja in vioz Nikole P. Pašiča. Tudi priznanje moriborski delavnici!	.	.	.
m— V mariborski državni bolnici je v iie-deljo umrla posestnica Ivana Nabei-goj »z st. .Juri,ja ob Pesnici. Podlegla je poškodbami, zadobljenih v Studencih pri Mariboru, kjer jo je nek 'motociklist povozil.	.
•m— Občni zbor Oerclc Franyais-a v Mariboru se je vršil v petek 16. t. m. v prostorih moškega učiteljišča. Udeležba je bita povolj-na. Po pozdravnem govoru jmedsednice ga-Maistrove, soproga generala Maistra so podali ostali odborov i funkcionarji svoja poro-čila. V novi odbor so bili izvoljeni samo oni, ki jim je že potekla doba, ki jo določa statut '■i to: podpreds. inž. Fiihrer, ga. Grasselije-VJi, prof. Gašperin, Janko Goršič in Vekoslav Kunst, sodni .svetnik Jabko Sernec m inž. J. Kukovec. Slednja kot pregledovalca računov. Sprejet je bil med ostalim tudi predlog, da se pripravi zn j, 1907 izlet v Pariz.
ZAKAJ JE MORAL ODSTOPITI FARI-NAZZI.
V	»Frankfurter Volksstimme« objavlja bivši socialistični poslanec Franceseo Cic-cotti zanimive podrobnosti o padcu Fari-nacci. Med drugim pravi Ciecoti:
Farinacci je mislil, da je vsemogočen, ker se mu je posrečilo, da je kot branitelj Matteottijevih morilcev dobil v roke dokumente, iz katerih je bilo jasno razvidno, da nosi direktno odgovornost za ta umor tudi vrhovni šef fašistov.
Na podlagi teli dokumentov je hotel izsiliti Farinacci od Mussolinija, da ga imenuje za notranjega ministra. Toda račun Farinac-cija je bil napačen, ker mu je Federzoni več-ko dorasel. Tudi Federzoni je namreč imel akte o direktni sokrivdi šefa fašistov pri Mat-tiottijevem umoru in zato bi Mussolini tvegal, da nastopi proti njemu Federzoni, če bi 011 nastopil za Farioaccija.
Toda Federzoni je imel še druge dokumente. ki pa so bili neprijetni za Farinaccija samega. Dokumentarično bi namreč mogel Federzoni dokazati, da je dobil Farinacci od Banche di Scoiito in tvrdke Ausaldo pol milijona lir, da je vodil kampanjo proti Banchi Commerciale in njenemu ravnatelju Toelitzu.
Če bi se Farinacci zadovoljil samo s to podkupnino, se mu ne bi ničesar zgodilo, ker je običaj fašistovskili generalov, da m v službi bank in da si na ta način pridobivajo ogromna premoženja. Toda Farinacci je hotel vreči Federzonija, ki pa se je izkazal kot njegov mojster in ki je znal prisiliti Mussolinija, da se je odločil zanj proti Farinacciju.
Vse ozadje tega boja je bilo podrobno popisano v letakih, ki so bili razširjeni jjo Rimu in ki jih je policija šele pozno zasegla. Splošno sodijo vsi rimski žurnalisti, da je sjiisal in razširil te letake neki tajnik Fe-derzgonija. Letak je imel v velikih črkah napis:
Čistilec Farinacci — očiščen! Federzoni ju se je posrečilo, da ga je vrgel, ker bi ga mogel v 12 urah spraviti v zapor, Mussolinija samega v 24 urah k begu v tujino.«
Če odgovarjajo odkritja poslanca Ciccotti-ja popolnoma resnici, se seveda ne ve. Na vsak način pa je moral Farinacci pasti le v ded kake umazane afere, ker je drugače nepojmljivo, da je moral odstopiti v trenutku. ko je dosegel v procesu proti Matteotti-jevim morilcem tako nenavaden uspeh.
Zato pa se tudi ni bati fašistovskili deklaracij z obnovitvijo rimskega imperija, zakaj iz. moralnega močvirja še nikdar ni izšla velika zmaga.
Sokolstvo.
PRAVILNIK O MEČU KRALJA ALIKSAN-DRA I.
Za meč kralja Aleksandra, o katerem smo v našem listu podrobno poročali, je sestavila dvorna pisarna skupno s predstavniki našega Sokolstva poseben pravilnik, napisan z lepim rokopisom na pergamentni papir. Pravilnik, ki je bil izročen zajedno z mečem ■zmagovalni vrsti ljubljanskega Sokola, ije tako značilen in za jugoslovensko Sokolstvo važen dokument, da ga priobčujemo v slovenskem prevodu tudi mi. Glad se:
1. Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksander I., ceneč rodoljubno delo Sokolstva, je sklenil, da podari
0 priliki prvih medzletnih sokolskih tekem, ki so se vršile na Vidov dan 1925. leta, članom Jugoslovenskega Sokolskega Saveza kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki stoji pod visoko njegovo zaščito, vidno odlikovanje in to oddelku, ki pokaže najboljši uspeh prema predpisom velikega sokolskega učitelja dr. Miroslava Tyrša.
2. To vidno odlikovanje je meč, ki ise imenuje »Meč kralja Alaksandra I.«	...
3. Meč se izroči o priliki medzletnih sokolskih tekem zmagovalcu, to je onemu društvu, čigar vrsta kot celota odnese zmago.
4. Zmagovalec vreže ime svojega društva, dan in leto tekme na rezilu meča;
Vsak napis lahko sega samo do polovice rezila v širini 2 cm. Vrezi vanje se bo vršilo na obeh straneh rezila začenši pod ročajem in sicer: prvi in drugi napis na eni, tretji in četrti napis na drugi strani rezila itd. simetrično proti rebru meča.
5. To odlikovanje je prehodno — od zmagovalca do zmagovalca.
V	slučaju, da je eno društvo večkrat zaporedoma zmagovalec, ise vreže njegovo ime tolikokrat, koliloorkrat zmaga na medzletnih fekmah.
6. Zmagovalec je čuvar Meča Aleksandra
1 v dobi med dvema zaporednima medzlet-
nima tekmama. Njegova dolžnost je, da čuva meč na primernem in sigurnem kraju in da ga prinese ohranjenega in nepokvarjenega k naslednji medzletni sokolski tekmi ter ga izroči starešinstvu sokolskega saveza.
7. Po vsaki končani tekmi se izroči zmagovalcu meč kralja Aleksandra na licu mesta in to:
Če je na. tekmi navzočen Nj. Vel. kralj, izroči ga osebno Nj. Veličanstvo.
Če Nj. Vel. kralj ni navzočen, 'izvrši izročitev v imenu Nj. Vel. kralja navzočni član kraljevskega donni ali pa odposlanec Nj. Vel. kralja, odnosno starosta JSS.
8. Starešinstvo JSS obvesti štiri tedne pred začetkom maršal«! dvora Nj. Vel. kralja o dnevu naslednjih medzletnih sokolskih tekem.
9. Kadar bodeta obe strani meča kralja Aleksandra I. izpolnjeni z imeni zmagovalcev, ga bo izročilo starešinstvo JSS na prvih sledečih medzletnih sokolskih tekmah Narodnemu muzeju v Beogradu.
10. Meč kralja Aleksandra I. je največja svetinja vseh jugoslovanskih Sokolov in nji; bova sveta dolžnost je, da ga, zbrani okoli njega, ščitijo in- branijo do poslednjega diha poslednjega »Sokola.
11. Original teh pravil čuva 'starešinstvo JSS; eno kopijo čuva arhiv dvora Nj. Vel. kralja, a drugo se izroči z mečem zmagovalcu.
Sokal I. \abi še enkrat bratsko članstvo, ki namerava letos na vsesokolski zlet v Prago, da sp najkasneje do 8. maja prijavi na Taboru. Na poznejše prijave se ne 'bo oziralo.
—	Odbor.
IZ BELEŽNICE.
Francoz je rekel: »Najstalmej&o valuto ima le Amerika: posodila nam je dolarje in sedaj smo ji dolžna dolarje! V redu!«
V Ženevi je bil jako dober zrak. Pa je ena sama brazilska cigara zasmradila vso atmosfero.
Zadnjič sem videl čudovito plesalko. Ta<ko strogo klasične plesne umetnosti še ni ibiilo: plesalka «e sploh ni gibala.
Torej je le res, gospodična Ipsilon je vzorna deklica. Pri njej se zgodi vačsi'h, da ves dan ne gre v kino, da eno celo uro ne posluša, radio in da celo dolgo minuto molči.
(Po »Jugend.)
Eastern Radio Service
LJtbljftu, Šelenburgova ulit a St. 7, I. Mtb+r. (palača Jadr, Podun. banke).
Šport.
V meddržavni barski tekmi med Čehoslova-ško in Poljsko je zmagala Poljska v floretu 9 : 7, v metu Čehoslovaška 12 : 4 in v sab-Mj tudi Čehosdovažka 11 : 5.
Nori plavalni rekordi. Erik Rademaeher je preplaval v Chicagu 400 y v 5:36.8 in 500 > ■v 6:59.8 in postavil tako dva nova anrerikan-ska reikorda, ker se plavanje na ti razdalji dosedaj ni registrialo v rekordni listi. Šved Arne Borg si je pridobil mojstrstvo Zj edin jeni h držav v prsnem stilu na 500 y v 5:43.8.
Spence pa je preplaval 200 y v prsnem st to v 2:29.0 in zboljšal dosedanji refrord za 2.4 s ek.
Hakeah iu pariške obločnice. Pred nekaj dnevi se je odigrala v Parizu nogometna tekma pri umetni luči. Listi sedaj razpravljajo igro v toliko ovirala, da je žoga večkrat izginila čez obločnice in se pokazala'šele pn padcu. To je bilo usodno za Francoze, kajti žoga se je pojavila vidno nad francoskimi vrati, ne da bi dobil vratar čas za obramba Največjo škodo pa so utrpele obločnice: ve-letele na tisoč koscev. Radi tega so moral igro večkrat prekiniti, da jo pospravili črepinje.
tiK Ilirija priredi v času od S.—16. m®ja jubilejne tekme v lahki atletiki, tenisu, nogometu in bazeni. Vsi poestniki, ne samo tekmovalci, imajo pravico do polovične vožnje sem in nazaj, in sicer za pot v Ljubljano »d 1. maja naprej, za povratek pa od 6. do‘25. maja in sicer na ia način, da si kupi dofcionik za pot do Ljubljane cel vozni listek, nazaj pa se pelje brezplačno, če se izkaže s 'potrdilom ;Ilirije«, da je posetil eno ali drugo tekmo.
Osbornove tmage. Svetovni rekorder v skofleu v vešino in olimpiionik v ibaju v vec panogah, se je udeležil te dmi velike športne prireditve v Havani, kjer je od osem tekem dobil šest. Bil je poražen samo v metu krogle in teku na 100 y, zmagal pa je v skoku v višino iu daljavo, v teku na 110 m čez ograje, v metu diska mi kopja in skoku ob palici.
Štirje najboljši atleti v desetoboju, namreč Osborne (Amerika), K.lumberg (Estonska), Hoff (Norveška) in Yrvola (Finsika) bodo startali v avgustu pri mednarodnih tekmah v Stockholmu. Če se ta vest uresniči, bomo doživeli velezamimiivo tekmo, M bo vsaj za letos odločila, 'kdo od imenovanih je najboljši 'lahkoatlet.
Rekord v mušji teži (do 50.8 kg) je positaviil 47 kg težki Dunajčan Kasmader, ki je obojie*-ročno prosto sunil 75 kg.
Tekma za evropsko mojstrstvo profesijo-nataiih rokoborcev v Hamburgu je trajala ob
zelo dobri udeležbi 00 dni in je imela elede-či rezultat: 1. zmagovalec 'in evropsiki mtoij-ster je Westergaard-Schmidt (Altona) s 10 zmagami, 2. je Leskinovič (Riga) s 10 zmagami in 1 porazom, 3. je Urbach (Koln) s 13 zmagami in 2 porazoma, 4. Czaja (Ogrska) z 8 zmagami in 4 porazi :iti 5. Romanoff (Rusija) s 4 zmagami (in 4 porazi. Velikost teh borcev se giblje med 178 in 193 cm, njih teža je med 120 in 128 leg.
Tekmovanje mod aerophuii in avtomobili.
V	Švici so nedavno izvedli poseben način tekmovanja, kjer ste konkurirala aeroplan in avtomobil. Letala so imela nalog, da izstede v določenem prostoru postavljen drog, nakar eo informirala predeljene jim avtomobile, ki so morali z vso hitrostjo doseči cilj. Te konkurence se je udeležilo 12 ekvip, katerih vsaka je sestala iz pilota, opazovalca in avtomobilista. Razporedba je bila isledeča: 1. okvipa »Etienne« 1 : 08 : 18.4, 2. ekvipa »Eile mi t \Veile«; ,1 •. io : 44 • 3.
Gospodarstvo.
OBČNI ZBOR ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE D. D. V L.UBLJA.NI.
V	torek dne 20. aprila ob 11. dopoldne se je vršil v posvetovalnici bančnega poslopja občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani.
Iz poročila upravnega sveta je razvidno, da je ta ugledni in močni, čisto domači zavod v preteklem letu znatno napredoval. Bilančna postavka dolžnikov se je dvignila v letu 1925 na Din 197,000.000 napram Din 160,000.000 v letu 1924. — Hranilne vloge na knjižice so poskočile od Din 40,000.000 na Din 62,000.000, kar znači povišanje za 55%. Tuja denarna sredstva na knjižicah in tekočih računih so znašala koncem 1925 okroglo Din 230,000.000 in so se torej v enem let pomnožila za ca. Din 53,000.000. Celokupni promet v minulem letu je znašal čez 10 in pol milijard dinarjev in je bil za 5<)% večji kot v letu 1924.
Kljub splošnemu napredku izkazuje zavod nekaj manj dobička kot za leto 1924 in sicer v prvi vrsti radi dejstva, ker je moral v minulem letu plačati nad Din 1,200.000 več davkov kot v letu 1924. Na podlagi izkazanega dobička v znesku Din 1.475.916.10 je občni zbor sklenil v smislu predloga upravnega sveta razdelitev 10% dividende, ki se bo izplačevala pri centrali in vseh njenih podružnicah od 1. maja t. 1. naprej in sicer v znesku Din 10 za delnico.
Sledile so volitve v upravni in nadzorstveni svet in so bili izvoljeni v upravni svet gg.: dr. Josip Basa j, dr. Anton Brecelj, Karl Čeč, dr. Josip Dermastia, Janko Jovan, Srečko Robi, dr. Jakob Mohorič in Ivan Zabret-
—	V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Josip Burgar, dr. Josip Jerič, dr. Anton Jerovšek, Evgen Legat in Martin Steblovnik'
Iz dosedanjega poslovanja tega solidnega zaveda je razvidno veliko zaupanje, ki %a uživa med vlagatelji in v poslovnem svetu, kar mu jamči za sijajno bodočnost.
LJUBLJANSKA BORZA sreda, dne 21. aprila 1926.
Vrednote: Celjska posojilnica d. d.. Celje, den. 200, bi. 201, zaklj. 201. Blago: Hrastovi neobrobljeni plohi, od 80 mm, 2.80, 2.90, 3,' 3.10 m, in 110 mm, 2.20, 2.30, 2.40, 2.50 m, vse od 22 cm napr., media ca 30 cm, fco vag. meja, 3 vag., den. 1080, bi. 1100. zaključek 1()80.
Zagreb. 21. aprila. Devize: Ne\vyork ček ."<3.66— 56.96, London izpl. 276—277.2, ček 275.988—277.188, Pariz 188.03—190.03, Praga 168.15 — 169.15, Curih 1095.6—1099.6, ček 1095.54—1099.54, Dunaj 800.54—804.54, ček 800.65—804.65, Berlin 1351.9—1355.9.
Curili. 21. aprila. Beograd 9.1125, Ne\vyork 5177/s, London 25.18, Pariz 17.2375, Berlin 123.2875, Praga 15.35, Milan 20.8275, Bukarešta 1.99, Sofija 3.74, D\uiaj 73.05, Budimpešta 0.007250.
Jack London:
64
Morski vrag.
Nisgm se ustavil, da bi pogledal, kaj se je bilo zgodilo z malim čolnom, ampak sem planil k vrvem najsprednejšega jadra. Jadro je jelo opletati z glasnimi ipoki, ko se je deloma polnilo z vetrom in praznilo; ko sem jih pa zasukal in napel vse svoje moči vsakokrat, kedar je jadro opletnilo, sem ga počasi okrenil proti vetru. Enega se zavedam: storil sem, kar sem mogel. Vlekel sem, da sem si odrl konec prstov; med tem pa ko sem vlekel, sta se najsprednejše jadro in na vrveh 'razpeto jadro pretrgala in s treskom in re-skom sfrčala v morje.
Še vedno sem vlekel; vsakokrat sem z dvojnim zavojem vrvi obdržal, kolikor sem bil pridobil; tako sem pri vsakem naslednjem opletanju še več pridobil. Zalem je šlo lažje; poleg mene je stal Wolf Lansen, ki je vzel moje vrvi in vlekel sam, dočim sem jaz izmotaval konce vrvi.
»Pritrdi jih,« je zaklical. »Potem pa pojdi z menoj!«
Ko sem bil storil, kakor je velel, sem opazil, da je vzlic vsemu opustošenju in razdejanju vladal nek red. Ladija se je ustavila. Bila je še vedno v sposobnem stanju. I>asi je vihar odnesel ostala jadra, sla bila naj-sprednje jadro, zasukano proti vetru, in glavno jadro, potegnjeno nizdol, še v dobrem stanju in hkratu obračala ladjin rilec v besno morje.
Oziral sem se po čoln^ ko je Woll Larsen pripravljal vrvi za čoln, sem ga ozrl na odveterni strani na veli-
kem valu. Komaj dvajset korakov daleč je tako dobro preračunal gibanje ladije, da smo privozili lepo poleg njega, tako da ni bilo treba nič drugega storiti, kakor da zataknemo vrvi na obeh koncih in ga dvignemo na krov. Ampak to se ni zgodilo tako lepo kot je pisano, sanc.
Spredaj v čolnu je bil Kerfoot, Oofty-Oofty zadaj, na sredi pa Kelly. Ko smo privozili bliže, se je čoln vzpel na val, mi pa smo se pogreznili v dolino, tako da sem tik nad seboj videl glave treh možakov, ki so se iztegovale preko stranice in gledale dol. V naslednjem hipu smo se mi vzdignili in poleteli kvišku, oni pa so se pogreznili globoko dol pod nas. Neverjetno je bilo, da naslednji val ni treščil ladije nad mičkeno, jajčno lupino.	r.
Toda baš v pravem trenutku sem podal jaz vrv Kanadcu, Wolf Lara©»; ,pa hkratu spredaj Kerfootu.
Obe vrvd sta bili zataknjeni kakor bi trenil, možaki v čolnu so spretno preračunali zibanje ladije in so vsi trije naenkrat skočili na laditjo. Ko je Duh vzdignil svojo plat iz vode, je vzdignil seboj čoln, predno pa se je nagnil zopet na eno stran, smo ga že imeli na krovu in ga zvalila z dnom navzgor na tla. Kerlootu je krvavela levica.. Sredinec na roki je bil zmečkan. Vendar ni z nobenim znamenjem pokazal bolečin in je s samo desnico pomagal, da smo privezali čoln na mestu, va-
mor je spadal.
»Oofty, pomagaj zasukati tisto sprednje jadro.« je velel Wolf Larsen v istem hipu, ko smo bili s čolnom pri kraju. »Kelly, pojdi na zadnji del ladije in popusti glavne vrvi! Ti, Kerfort, pojdi spred in poglej, kaj se
„GR0M“
CARINSKO POSHEDIVIŠKI IN ŠPEDI- = CIJSK1 BUREAU	—
S
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 4J. s
Naslov br*o)a*kam: ,OBOM".	T«l«fon	Int.	**•	45-4.
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja v«e v to »troko »padajoče posle najhitreje in pod ku-lantniml pogoji.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. N. *a ekspresne pošiljke.
»Srajce,
promenadne, bele in barvaste,  	ovratnike	vseh	vrst	in
fason, pentlje, samove*nice, iepne robce, nogavice v rasnih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - • potrebščine, svilene trakove. Čipke in vezenino. - • Nizke cene. — Velika izbira samo pri
; JOSIP PETELINC-U LJUBLJANAo
bllsu Preiemovega >pomenika ob vodi
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova wVrtnarska šola“ v Kranju.
Zahvala.
Ped \ lisein veličastnega sprevoda na zadnji poti našega dragega ranjkega, gospoda
Antona Foerster-ja
iz tekamo prečastiti duhovščini in Vam vsem, ki ste se prišli poslovit kot zvesti prijatelji, znanci in čestilci njegovih zaslug, Vam, ki ste mu okitili gomilo s cvetjem, Vam gospodom^ ki nje pristopili k odprtemu grobu, da spregovorite v slovo in v am j. .jpedom pevcem iz Ljubljane in Novega mesta za divno petje. Vani vsem bedi naša topla, iskrena zahvala, ostane v ljubem Bpcminu prisrčnost utehe, kakoršne nam je bilo vse čaščenje nerabnega nam pokojnika.
Novo mesto, dne ‘20. aprila 1920.
mali oglasi
Cena oglasom do 20 besed Din 5’—. vsaka nadaljna beseda 50 par.
DOŠLO!	DOSLO!
Vrtnice, dalije,
gladiole ravnokar doftle v razliih.lh barvah. Lepo-tična grmovja, sadike cvetlic in zelenjadi priporo&i Ivan Šimene, vrtnar, Ljubljana, Gradiške 12.
Postranski t zaslužek
primerno M vsakogar, --Pojasnila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11.
je zgodilo s kuharjem! Gospod Van Weyden, požurite se zopet vrh jambore in poreži spotoma vse, kar ne spada na svoje mesto.«
|S temi besedami je odhitel h krmilu. Ko sem plezal po sprednjih vrveh kvišku, se je ladija počasi odmaknila od vetra. Ko smo se topot pogreznili v dolilo in nas je preplavil val, ni bilo več jader, ki bi jih mogla odnesti voda. Ko sem bil na pol pota proti prečnim drogom in me je veter z vso svojo močj° Pn 1!> 'a ob vrvi, tako da je bilo nemogoče, da bi .bil padel, in je ladija ležala po strani, da so jambom ležale vzporedno z vodo, sem pogledal, a ne nizdol temveč na krov ladije. skoraj pravokotno od navpične ege. am pa nisem videl krova, ampak samo mesto, kjer bi bil krov moral biti; propan je bil namreč pod divjo poplavo vala. Iz te vode ©ta se dvigali <*\7e j a nabori; to je bilo vse. Duh je bil za trenutek pokopan pod morjem. Ko pa se je umikajoč stranskemu pritisku liagiibal zopet nazaj, se je vzravnal in vzdignil krov iz oceana.
Zatem simo divje drveli po razburkanem morju, ves čas sem visel na prečnih drogih liki muha in iskal ostale čolne. Cez pol ure sem uzrl drugega; bil že prevrnjen, da je bil spodnji del zgoraj; obupno so se ga držali Horner, debeli Louis in Johnson. Topot sem ostal zgoraj na jambori in Wcl!u Larsenu se je posrečilo zasukati ladijo, ne da bi jo morje poplavilo. Zopet smo privozili do čolna, kakor v prejšnjem slučaju. Vreli smo možakom vrvi, ki so splezali na .krov kot opice. Čoln pa se je razkoliko razbil ob ladija, ko so ga vlekli kviško; vendar so ga varno privezali, ker ga je bilo mogoče popraviti.
Uradnica
prakso, vešča knjigovodstva, korespondence, strojepisja ter veeh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe na urpavo dnevnik® pod šifro >Agilna 50<-
Damam in
gospodom
»e nudi lep zaslužek * razpečavanjem parfumerije-Potreben kapital 200 Di» za vzorce. — Pismene ponudbe pod »Postranski zaslužek« na Propaganda, d. i o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II.
Knjigovodkinja
bilancistka, veSča dvo&tav-nega knjigovodstva, iSč® zsi par ur dnevnega »J* večernega dela. Cenj. l>®' nudbe prosi im upravo l1' sta pod šifro »Dobra mo?*-
Inštruktori*
v.„r*g5m-
inatemat ik e / a^^ponudbe nazijo sprei^f^nnirja na z navedi*^. Vesten uajj/gr
Žalujoča rodbina.
Sejmska
restavracija
se odda za dobo letošnjega velesejma od 26. junija do 5. julija. Krasen pa-I viljon je opremljen s ku-! (linjo. Odda se tudi vinotoč (lep paviljon na vinskem oddelku velesejm®)-! Ponudbe je vlo*i«;Pi*m* i „o do 15. aprila - L M
I (Jrad Ljubljanskega vele
Uejma, ki daje tud! v.e 1 informacije.
Oglašujte v »Narodne®*
Dnevniku«!
Ud.j«t*lj U. odgovorni »rednik ALBKSA.NDB* 2BI.BZNIKAB - Z»	»Merkur«	v	Ljubljani	Andrej	^rer.