TRGOVSKI LIST
Casoplf ia trao^lno. Industrijo In obrt.
*«P0Žnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za leta 45 Din, Secečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži «e v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi te ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XI.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v četrtek, dne 11. oktobra 1928.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 121.
Domača Industrija in načrti za blagovno posojilo.
V	zadnjih časih krožijo po časopisih vesti o posojilu v iznosu 100 milijonov mark, koje namerava skleniti naše prometno ministrstvo pri nemških industrijskih družbah. Posojilo naj bi se nam izplačalo v železniškem materijalu. Naravno, da je proti take vrste posojilu nastal v vseh gospodarskih, zlasti industrijskih krogih oster odpor. Radi tega je sklicala tudi Centrala industrijskih korporacij SHS v Beogradu, dne 4. t. m. konferenco predstavnikov železarske in kovinske industrije iz vse naše države. Na podlagi sklepov te konference je bila prometnemu ministru g. Andri Staniču poslana pred-etavka, v kateri se uvodoma ugotavlja, da se je naša domača industrija dosedaj vidno udejstvovala pri nabavah za potrebe državnih železnic na .železniškem materijalu. Pri teh nabavah so sodelovala predvsem industrijska podjetja, ki so mnogo žrtvovala, da se v zmislu ekonomskih načel in na željo uradnih krogov ustanovi v naši državi industrija, ki bi mogla v čim večji meri zadovoljiti potrebe državnih železnic. Zato je vest
o	pogajanjih za posojilo z nemškim železarskim trustom ;>Stahlunion« vzbudila v krogu te industrije veliko začudenje, kajti gre za nabavke železniškega materijala za ogromno vsoto 100 milijonov mark (1-35 milijarde dinarjev), pri čemer ni prometno ministrstvo smatralo za potrebno, da bi predhodno stopilo v zvezo z našo domačo industrijo.
Na konferenci se je povdarjalo, da so take nabavke na kredit v splošnem zelo nevarne, ker postane v večini primerov zaradi pretiranih cen materijala nizka /obrestna mera za kredit iluzorna. Sodelovanje domače industrije pri teh nabavah bi bilo tem lažje, ker bi le manjši del skupne vsote odpadel na oni železniški materijal, ki se lahko izdeluje v naši državi.
Dalje smatrajo industrijci, ki so bili zastopani na tej konferenci, da je popolnoma pogrešilo že vnaprej naročiti materijal in ugotoviti cone, kajti racijonalno bi bilo le, če bi se te nabave izvršile polagoma po stvarni potrebi in po tehnični možnosti uporabe materijala. Lahko se zgodi, kakor je bilo pri reparacijah, da se bo naročil materijal, ki bo leta in leta ležal in čakal, da se vporabi. Za železarsko in kovinsko industrijo bi imele take nabave materijala, ki se izdeluje v naši državi, katastrofalne posledice, pri tej industriji so dobave državi predvsem pa železnicam največjega pomena za obrat, ne glede na to, da je ta industrija zaradi repa-racijških nabavk utrpela že težko škodo. Če bi se sedaj milijardne dobave dale inozemstvu, tedaj bi naša industrija leta in leta ostala brez dela, kar bi povzročilo propadanje posameznih podjetij. Prizadeta bi bila številna podjetja, kjer je investirano okrog 1 milijarde dinarjev in ki zaposlujejo okrog 20.000 delavcev in uradnikov. Naravna posledica propasti te industrije pa bi bila brezposelnost, ki bi se občutila tudi v sorodnih strokah, (ločim bi država izgubila znatne dohodke na posrednih in neposrednih davkih. Zato je centrala industrijskih korporacij zaprosila vlado, da se nabave železniškega materijala vršijo po stvarni potrebi in 'možnosti uporabe, da se te nabave izvršijo s sodelovanjem domače industrije in da železniško ministrstvo ne nabavlja v inozemstvu nikak materijal, ki se izdeluje v naši državi, kakor n. pr. vijaki, drobni materijal za tračnice, vagonski deli, skretnice, okretnice, mostovi, železne konstrukcije, rezervoarji in tračnice v teži do 21-2 kg po tekočem metru.
Po novejših podatkih se zdi, da so bile prve časopisne vesti netočne in da do posojila, vsaj ne v obliki kakor se je spočetka poročalo, ne pride.
GOSPODARSKA OFENZIVA PROTI RUSIJI.
Iz Londona prihaja senzacionalno poročilo, da bo prišlo v kratkem do preloma med Anglijo in Rusijo v vprašanju petroleja. Par dni potem, ko so se končala od nas že omenjena pogajanja med Amerikanci in Angleži na eni strani ter Rusi na drugi strani brez pozitivnega uspeha, se je iz-vodelo, da je nakupila družba Bur-mah nad 800.000 delnic družbe Shell. Tudi to smo že poročali, nismo pa opozorili na ost proti Rusiji. Koncentracija angleške petrolejske industrije napreduje v zadnjem času z velikanskimi koraki, in spravljajo to sedaj v zvezo s prekinjenjem pogajanj z Rusi. Sodelovanje angleških družb ne pomeni nič drugega kot poskus, da so prodaja ruskega petroleja zmanjša ter da se s tem omejijo bogati petrolejski dohodki ruske držaje. Posledice bi za finance ruske države ne bile ravno posebno prijetne; saj je presegal izvoz petroleja iz Rusije leta 1927 dva milijona ton. V podrobnem gre načrt za tem, da se v zvezi z ameriško Standard Oil dosežejo v vseh državah z Rusiji sovražnimi vladami prednostne cene in protidumping, kar naj bi onemogočilo prodajo ruskega petroleja. Z onimi deželami pa, ki so sovjetski vladi naklonjene, naj bi se pričela vojska glede cene, da se izrine sovjetski petrolej s trga. Če bo prišlo do petro-
lejske vojske med Rusijo in Anglijo, bo merodajno seveda tudi politično ozadje. Rusijo hočejo prisiliti, da uredi z aliiranimi državami vprašanja razlaščene lastnine, predvojnih in vojnih dolgov ter diplomatskih odno-šajev.
SLABI 1ZGLBDI ZA GRŠKE K0RINTE.
V	krogih grških trgovcev s korintami vlada sedaj precejšnja potrtost, imajoča svoj vzrok v dejstvu, da kupujejo inozemski trgi zmeraj bolj kalifornijske korinte ter se zato grške korinte ne morejo prodati. Kalifornijsko blago ponujajo po 20 šilingov, Grki pa zahtevajo 45 šilingov. Sicer je grška korin-ta po kvaliteti daleč pred kalifornijsko, a razlika v ceni je vendarle tako velika, da si osvaja kalifornijska korinta vedno nove prodajalne trge ter da jo povsod zahtevajo. Pride zraven še, da imajo Kalifornijci še od lanskega pridelka 150.000 ton neprodanih ter da jih hočejo za vsako ceno spraviti v denar. Zato je grški eksport korint popolnoma zastal; grška denarna sredstva so premajhna, da bi mogli začeti z uspešnim konkurenčnim bojem. Edino upanje trgovcev s korintami je Nemčija; upajo, da bo vsled nove znižane carine na grške korinte pričela kupovati grško blago ter bo tako v zadnjem trenutku priskočila na pomoč. Če se to ne bo zgodilo, kar je pa tudi mogoče, čaka grško trgovino s korintami kaj temna bodočnost.
Perspektive za naš izvoz živine v Avstrijo.
Glavna tržišča za izvoz živine in mesnih izdelkov za Slovenijo je nudila doslej Avstrija. Naš izvoz v Avstrijo je bil sicer za dunajska tržišča postranske važnosti, toda za naše kraje, ki se odlikujejo po svoji kvalitetni živinoreji, je bil ta izvoz izrednega pomena in bi se najbrže tudi uspešno razvijal, da ni prišlo medtem do ukrepov, ki bodo mogli povzročiti za nas prav težke posledice. Potom Carinski novel je namreč Avstrija ugodila zahtevam agrarnih krogov.Ln je v občutni meri povišala carino za uvoz živine in živinskih proizvodov, j To avtonomno povišanje carin je tvo-; rilo bazo za pogajanja o izpremembi j trgovinske pogodbe med Avstrijo in | našo državo, ki so se zaključila za-j četkom julija t. 1. na Dunaju. Pri pogajanjih smo bili med drugim tudi
i	primorani koncedirati Avstrijcem povišanje carin za govedo od 5 na 10, odnosno 8 50 zlatih kron in samo za teleta je ostala carina neizpremenje-na. Tudi carina na mesnate prešiče, ki so glavni izvozni predmet Slovenije, se je v zmislu naknadnega sporazuma povišala za 100% in bo s tem izvoz v Avstrijo do skrajnosti otežen, če ne popolnoma onemogočen. Isto velja tudi za hladnokrvne konje, ki so se izvažali iz naših krajev, ker toplokrvnih konj Slovenija sploh nima. Te koncesije pomenijo popolno izgubo avstrijskega tržišča za izvoz živine iz Slovenije, razen za teleta in težko govedo. Zato se naši živinorejci upravičeno bojijo dneva, ko bo stopil ta sporazum v veljavo. Ker ga je avstrijski parlament že sprejel, je skoro gotovo, da se uveljavi še letos. Poleg tega je prav letos položaj glede krmljenja živine zelo neugoden, ker smo imeli zbog suše le malo otave, in samo povprečno količino sena.
Perspektive glede izvoza živine so torej zelo slabe.
Tudi produkcija mleka je bila, letos zbog suše znatno manjša, kar je seveda vplivalo tudi na produkcijo masla in sira. Neznatne količine masla in sira, ki so se pripravile, se raz-pečajo na domačih trgih za konsum v tuzemstvu.
Ne preostane za nas drugega nego še izvoz jajc. Toda tudi glede izvoza jajc si ne smemo delati prav nobenih nad, ker so se tudi glede jajc pogoji za izvoz znatno poslabšali. V Avstriji in Nemčiji se čuti že sedaj efekt ojačanega racionalnega gojenja perutnine, kojemu se pri nas ne posveča prevelike pozornosti in se zato tudi opo-ža, da je naše blago preveč lahko in da se vsled tega ne more ugodno plasirati.
Iz gornjega je razvidno, da se naši izvozniki ne smejo navdajati z iluzijami, ker je podoba, da se bodo ekspertni pogoji za Avstrijo prav znatno poslabšali.
 inrm ni mm imhwih—■ mn n■—im mrmnin i iiinii—m—iniiirn im
POBIRANJE TAKSE NA 0TV0RJENE IN TEKOČE RAČUNE.
To takso so posamezne finančne uprave pobirale tudi od podjetij, ki niso akcijske družbe. Generalna direkcija davkov je radi tega z razpisom z dne 20. septembra 1928, št. 118.659 pojasnila, da so taksi na otvorjene in tekoče račune zavezane samo akcijske družbe razen zavarovalnih družb, in da se torej ta taksa ne sme pobirati od onih trgovskih in komanditnih družb, ki niso osnovane na akcijah.
Konsumi in pravica tečenja alkoholnih pijač.
Od uglednega trgovca v ljubljanski okolici smo prejeli naslednji dopis:
Velecenjeni g. urednik! Dopis pod naslovom »Kmetijska in konsumna društva in točenje alkoholnih pijač« izpod peresa trgovca g. Ivana Gro-seka v št. 117 in dopis »Tako je prav« v št. 119 Vašega cenjenega lista, sta izzvala v vseh trgovskih krogih splošno pozornost in popolno odobravanje. Če bodo vsi trgovci tako postopali kakor g. Grosek, potem sem prepričan, da bo boj proti nedovoljenemu konsumarstvu sigurno uspešen.
Z dosledno borbo moramo doseči, da se podeljevanje točilnih pravic konsumnim društvom brezpogojno prepove, ker ta podeljevanja niso v skladu z zakonskimi določili. Res je in dvakrat res, kar pravi člankar »Tako je prav«, da moramo poseči po drugih sredstvih in ne po resolucijah, če hočemo, da bomo v našem boju, ki je povsem pravičen, tudi zmagali. Smatram za potrebno, da vse tem potom opozorim na napačno tolmačenje pravilnika o gostilnah in kavarnah po naših upravnih oblastvih, ki podeljujejo konsumom dovoljenja za točenje alkoholnih pijač, ne da bi imele te pravice zakonsko podlago. In baš radi tega, ker gre za načelo pri postopanju oblasti, jc Gremij trgovcev za srez Ljubljana okolica naslovil na velikega župana ljubljanske oblasti predstavko, v kateri izvaja:
»Člen 10. lit. d) pravilnika navaja izrecno, da so deležni ugodnosti te točke »častniški domi, zaključeni društveni lokali« (klubi, kazine, čitalnice), če točijo dotična društva alkoholne pijače v lastni režiji. Dalje povdarja ta člen, da je za zaključene društvene lokale smatrati tiste lokale, ki so namenjeni zgolj uporabljanju društvenih članov.
Ugodnost člena 16. lit. d) je torej omejena na izvestna društva, katerih člani se zbirajo v društvenem lokalu, ki ga smejo uporabljati samo oni in v katerem toči dotično društvo alkoholne pijače v lastni režiji.
Društvo vobče je udruženje več oseb z namenom dosegati trajne skupne cilje. Pristop in izstop članov je zavisen od njih proste volje. V tem širokem pomenu besede, so brezdvoma tudi konzumna društva »društva«. Toda treba je po našem mnenju razločevati društva v ožjem pomenu besede, to so društva, ki imajo ali sploh samo družabne namene, ali poleg teh še občekoristne, do-brotvorne, znanstvene, umetniške, športne itd., od društev, ki imajo izrazito gospodarske in pridobitne cilje.
Prvo vrsto društev imenujemo običajno društva. Druga vrsta so pa trgovske družbe in zadruge, sloneče na trgovskih in zadružnih zakoniti in nimajo nikakršnih družabnih ciljev. Med te vrste društev spadajo konzumna društva. So to izrazito gospodarske zadruge, ki imajo namen za gospodarstva svojih članov kupovati podrobne stvari na debelo in po nizkih cenah in v dobri kvaliteti, eventualno pridobivati jih tudi z lastno produkcijo in oddajati jih na drobno svojim članom. Te zadruge morajo biti vpisane v zadružni register in nimajo prav nič skupnega z društvi v ožjem pomenu besede.
V	členu 16. lit. d) pravilnika so pa brez dvoma mišljena samo društva v ožjem pomenu besede in še to samo tedaj, če imajo zaključene lokale, kamor imajo pristop samo člani društva. Pravzaprav so deležni ugodnosti lokali in
ne društva, kajti gre za krajevno pravico, in če citirani člen navaja »častniške dome, klube, kazine iin čitalnice«, so mišljeni s tem lokali, kar so navedene besede prvotno tudi resnično pome-njale. Tudi danes značijo besede klub, kazina in čitalnica samo zaključene lokale, prirejene za namene najrazličnejših društev. Zato smatramo za pravilno, da se pri tolmačenju člena 16. lit. d) polaga važnost na »zaključene društvene lokale in točenje v lastni režiji«, ki sta edini pravilni kriterij za odločit ali gre dotičnemu društvu ugodnost tega člena. Konzumna društva takega zaključenega lokala nimajo. Pri njih jo zaključeno samo kupujoče članstvo in ne lokal. Lokal jo navadni trgovinski lokal in promet v njem trgovinski promet. Manjka torej pri konzumnih društvih kakor pri vseh pridobitnih in gospodarskih organizacijah bistveni pogoj ugodnosti citiranega člena in so zato ta društva do teh ugodnosti a priori izključena. Pravtako so seveda izključena tudi društva v ožjem pomenu besede, naj imajo samo družabni ali s tem združen tudi kak drug namen, če nimajo zaključenega lokala in če ne vrše točenje v lastni režiji.
Je torej izven vsakega dvoma, da konzumnim društvom kot takim nikoli in pod nobenimi okolnostmi ugodnost člena 16. lil d) pravilnika pripadati ne more. Za nasprotno tolmačenje ni najti ne v besedilu tega člena in ne v duhu pravilnika samega najmanjše opore in bi tako tolmačenje, prenešeno v prakso, dovedlo do nedoglednih komplikacij.
Sicer je pa značilno, da se konzumna društva do časa, ko se je izreklo, da trgovin z mešanim blagom in špecerijskim blagom ni prištevati k obratovalnicam iz člena 82. pravilnika o gostilnah, niso sklicevala na pravice iz čl. 16. lit. d) pravilnika. Šele ko so se trgovcem z mešanim in špecerijskim blagom preklicala dovolila za točenje alkoholnih pijač, ker so bila izdana pravnozmotno, .češ, da se take trgovine ne morejo šteti med okrepčevalnice in njim slična podjetja in je morala seveda ista usoda zadeti tudi konzumna društva, so se ta spomnila na člen 16. pravilnika. Zakaj? Pač zato, ker do tedaj tega člena sama niso tolmačila sebi v prilog in so se radi tega raje usporedila s prodajalci mešanega in špecerijskega blaga. Čim pa člen 82. pravilnika ni več držal, naj bi držal pa la člen.
Kakor se vidi, so svoj namen dosegla. Toda, kakor je bilo pravno zmotno tolmačenje člena 82. v prid trgovcem z mešanim in špecerijskim blagom in vspo-redno z njimi tudi konzumnim društvom, pravtako in še bolj očito je zmotno tolmačenje člena 16. lit. d) v prid poslednjim.
Zato čast nam je vljudno prositi gospoda velikega župana, da blagovoli prednja naša izvajanja vzeti blagohotno na znanje ter priznavajoč jim utemeljenost, revidirati svoje stališče, preklicati j že izdana dovoljenja in odklanjati v bo- ! doče izdajanja takih dovolil, da se s teni 1 ze itak obstoječa nasprotstva med trgovstvom in konzumnimi društvi po možnosti ublažijo, na drugi strani pa utrdi zaupanje v brezpogojno očuvanje prav-nega reda po poklicnih oblastvih.«
Na to predstavko je Gremij pre- j jel do g. velikega župana obvestilo, j da jo je predložil notranjemu mini- < strstvu v odločitev. Iz tega sledi, da j moramo čakati do rešitve predstav- j ke, med tern pa se bodo najbrže no- j ve koncesije za točenje alkoholnih pijač konsumnim društvom podeljevale se naprej. Mnenja sem, da bi moral g. veliki župan do rešitve gornje predstavke omejiti vsako nadaljno podeljevanje novih koncesij, ker je jasno, da so si vsi konsumi pridobili pravice za točenje pijač le potom napačnega tolmačenja pravilnika.
Trgovec.
Dolžnost vsakega zavednega trgovca Je, da pridobi vsa] enega naročnika na »Trgovski list«!
Stanovanjska hiša Zbornice za T. O. I
'v
Zbornica za T. O. I. v Ljubljani je na inicijativo zborničnega predsednika g. Ivana Jelačina ml. in z odobrenjem g. ministra za trgovino in industrijo dr. M. Spaha lani pričela graditi stanovanjsko hišo za svoje uradno osebje na Bleivveisovi cesti. Dograjena je bila letos in se je zbornično uradništvo že vselilo vanjo. Prinašamo sliko te moderne zgradbe, ki je bila izvršena po načrtu in pod vodstvom odličnega slovenskega arhitekta ing. Vladimirja Šubica, mestnega stavbenega svetnika v Ljubljani. Na fasadi stavbe pa je akademični slikar, prof. Mirko Šubic mojstrsko naslikal fresko alegorijo, predstavljajočo trgovino, obrt in industrijo. Zbornica za T. O. I. je s tem dejanjem pokazala pravilno razumevanje svojih dolžnosti v današnjih razmerah. Nova zgradba pa bo naši Ljubljani v okras in slovenskim gospodarskim krogom v ponos.
'V
ah/.'ti
Nova stanovanjska hiša za uradništvo Zbornice za T. O. I. v Ljubljani na Bleiweisovi cesti, zgrajena po načrtu arhitekta ing. VI. Šubica.
PO SVETU.
Za izgradbo ruske industrije so izdali v zadnjih treh letih 3500 milijonov rubljev. Temeljna glavnica državne in zadružne industrije je narasla v teh letih od 6300 na 8800 milijonov rubljev.
Položaj švicarske tekstilne industrije se je v zadnjem času bistveno poslabšal, in sicer v prvi vrsti vsled zmanjšanega izvoza v Italijo.
Armstrongove železne tovarne pri Puz-zuoli (pri Neapolu) je kupilo italijansko vojno ministrstvo. Pred nekaj časa so te tovarne prenehale z obratovanjem s čimer pa italijanske oblasti niso bile zadovoljne.
Kusi in Poljaki iščejo gospodarskega zbližanja, in bo odšlo odposlanstvu- vodilnih poljskih trgovcev v kratkem v Rusijo v svrho sklepanja tozadevnih dogovorov.
Produkcija pločevine v češkoslovaški •je bila v prvi letošnji polovici za 15% večja kot lani; ker so nadaljni izgledi .tudi zadovoljivi, obstoji upanje, da bo celotna letošnja produkcija nadkrilila lansko za 15 do 20 odstotkov.
Mednarodna gospodarska konferenca v Pragi je zaključila svoje zborovanje z resolucijo, naj se ustanovi evropska carinska zveza.
Kitajska vlada v Nankingu je odobrila zakon za ustanovitev centralne novč-ne banke s sedežem v Šanghaju. Osnovna glavnica znaša 20 milijonov dolarjev, Šanghaj je središče kitajske trgovine z inozemstvom.
»Jugopromet« se imenuje nova delniška družba, ustanovljena v iSušaku za trgovino in za odpravništvo. Delniška glavnica znaša 1 milijon dinarjev, 2500 delnic po 400 Din.
Ogrski tekstilni industriji! se ne godi dobro, in se je obrnilo ogrsko notranje ministrstvo na vse upravne oblasti, naj krijejo svojo tekstilno potrebo pri domačih ogrskih tovarnah. Ogrska tekstilna industrija je morala svoje obratovanje že opetovano omejiti.
Pridelek sladkorne pese v SHS cenijo na 771.000 ton, lani 664.000 ton, plus
107.000	ton ali 16 odstotkov.
Ziiricher Elektrobank razdeljuje na pomnoženo delniško glavnico 75 milijonov švicarskih frankov zopet 10 odstotno dividendo. Na Nemškem in v Švici banka nima dosti več prilike za delovanje, ker se tam javno elektrifikacijsko gospodarstvo zmeraj bolj širi. Zato je obrnila banka svojo pozornost sedaj na Francijo in Španijo.
Benjamin Strong, od leta 1924 naprej guverner newyorške zvezne rezervne banke, je težko obolel in smatrajo njegov položaj za resen.
Nemška sladkorna industrija zahteva od vlade obrambne odredbe proti prodiranja češkoslovaškega sladkorja v Nemčijo.
Veroinigte Stahhverke izkazujejo za četrto obratno četrletje promet 368 milijonov mark; od tega pride na domačo prodajo 231,750.000 mark, ostalo na inozemstvo.
Gospodarsko sodelovanje nasledstvenih držav je neobhodno potrebno. Do tega sklepa pride v svojem zadnjem mesečnem poročilu Anglo International Bank v Londonu.
Zveza ameriških bankirjev je sklenila, da se dovolitev borznih kreditov potom izvenstoječih krogov kolikor mogoče omeji. Sklep' je naperjen proti velikim industrijskim koncernom, ki so spričo visokih obresti izposojali svoje odvisne kapitalije začasno kot borzne kredite. Izvedba sklepa bo prepuščena zveznim rezervnim bankam.
Cone železa na Francoskem rastejo kar naprej. Sedaj so povišali ceno surovega železa za 10 frankov na 450 frankov.
Ogrski pridelek sladkorne pese se je vsled dežja zadnjih tednov nekoliko popravil in ga cenijo sedaj na 11 milijonov stotov. Tudi pridelek koruze cenijo na 11 milijonov stotov, pridelek krompirja na 12-87 milj. stotov.
Naš izvoz za prvih osem mesecev 1928.
Po trgovinski statistiki, ki jo objavlja beograjski »Privredni Pregled«, znaša naš izvoz za prvih osem mesecev t. 1.
2,898.459	ton v vrednosti 3.874,651.935 dinarjev, med tem ko je znašal za isto dobo minulega leta 2,820.176 ton v vrednosti 4.020,458.312 Din. Imeli smo torej povečanje po količini za 78,283 ton ali 2-77%, toda zmanjšanje po vrednosti za 145,806.377 Din ali 3-63%.
Ako primerjamo najvažnejše predmete našega izvoza za prvih 8 mesecev t. 1. z njihovim izvozom v isti dobi preteklega leta, vidimo, da je v tem letu najbolj narastel izvoz stavbenega lesa (212.490 ton v vrednosti 203-2 mil. Din), dalje izvoz pšenice (35.628 ton več v vrednosti 64"4 mil. Din), hrastovih železniških pragov (več 397.715 komadov v vrednosti 26.7 mil. Din) in izvoz hmelja (1830 ton več v vrednosti 26-l mil. dinarjev). Znatno se je povečal še izvoz opija (25 ton več v vrednosti 20’5 mil. dinarjev), lesnih izdelkov (13.249 ton več v vrednosti 19 mil. Din), kalcijevega cijanamida (2.403 tone več v vrednosti 17-5 mil. Din) sirovega bakra (960 ton več v vrednosti 15 mil. Din) in ovčjih kož (213 ton več v vrednosti 11-4 mil. dinarjev).
Na drugi strani pa je padel v tem letu izvoz vseh žitaric, izvzemši pšenice, katere smo v mesecu avgustu t. 1. izvozili za ca. 200,000.000 Din, kar je povzročilo povečanje na vseh osem mesecev, četudi prvih 7 mesecev sploh nismo imeli pšenice za izvoz. Pri tem je najbolj padel izvoz koruze (190.526 ton manj v vrednosti 320-5 mil. Din), dalje izvoz pšenične moke (8.447 ton manj v vrednosti 40 8 mil. Din) in izvoz ostalih žit (21.892 ton manj v vrednosti 40-6 mil. Din). Padel je izvoz svinj za 107.202 komadov v vrednosti 84-3 mil. Din, živih goved za 19.085 komadov v vrednosti 45-2 mil. Din, svežega mesa za 2.613 ton v vrednosti 34-6 mil. dinarjev, kodelje za 4.433 ton v vrednosti 31 mil. dinarjev in jajc za 881 ton v vrednosti 10'2 mil. Din.
Glavni predmeti našega izvoza prvih osem mesecev t. I. so bili:
% od
Količina Vrednost vredni il. Din noski
Stavbeni les jajca pšenica žive svinje živa goveda sirovi ibaker sveže imeso
1,015.123 ton	804-3	20-76
20.481 „	372-2	9-61
84.670 „	213-3	5430
139.653 kom. 202-7	5-23
68.119 „	113-7	4-74
9.162 ton	172-9	4-46
7.183 ..	104-1	2-69
hrastovi	pragovi 1,785.759 kom.	91-5	2-36
cement	226.961	ton	79-1	2-04
kurilni les	326.733	„	68-8	‘	1-78
živi konji	28.668	kom.	67-5	1-74
•opij	77	tan	58-4	i-5i
kalcijev cijanamid 19.873	„	58-4	1-51
drobna živima 450.675 komi. 58-3	456
lesni izdelki	32.362	ton	51-1	1-50
hmelj	2.073	„	45-5	1-17
suhe slive	8.019	„	38-7	1-OC
•svinec	6.573	„	38-6	1-00
kodelja	7.057	„	37-8	0-98
ovčje kože	1.216	„	36-9	0-95
vse ostalo	953.295	„	1083-8	27-97
skupaj
2,898.459	ton 3874-0 100-00
Prvih 10 najvažnejših predmetov smo izvozili v sledeče glavne trgovinske dežele :
Stavbeni les: v Italijo 594.872 ton v vrednosti 458-7 mil. Din ali 57-03%, v Madžarsko 107.677 ton v vrednosti 74-4 mil. Din ali 9-25%, v Grčijo 56.980 ton v vrednosti 46-5 mil. Din ali 5-78%;
jajca: v Italijo 5.890 ton v vrednosti 104-6 mil. Din ali 28-10%, v Nemčijo 5.357 ton v vrednosti 98’9 mil. Din ali 26-30%, v Švico 5.000 ton v vrednosti 92 mil. Din ali 2472%;
pšenica: v Češkoslovaško 34.443 ton v vrednosti 87-5 mil. Din ali 41-02%, v Avstrijo 32.013 ton v vrednosti 79-1 mil. Din ali 3708%, v Madžarsko 8.950 ton v vrednosti 22-9 mil. Din ali 10‘74%;
žive svinje: v Avstrijo 96.384 kom. v vrednosti 136-9 mil. Din ali 67.54%, v Češkoslovaško 39.798 kom. v vrednosti 62-1 mil. Din ali 30-6-4%, v Italijo 2.093 komadov v vrednosti 2-1 mil. Din ali
1-04%;
živa goveda: v Avstrijo 27.256 kom. v vrednosti 77 mil. Din ali 41-92%, v Italijo 27.658 kom v vrednosti 747 mil. Din ali 40-66%, v Grško 9.967 kom. v vrednosti 22-9 mil. Din ali 12-46%;
sveže meso: v Avstrijo 4.283 ton v vrednosti 646 mil. Din ali 58-17%, v
Italijo 2.205 ton v vrednosti 32-1 mil. Din ali 30-84%, v Nemčijo 227 ton v -vrednosti 3-3 mil. Din ali 3-17%;
sirov baker: v Nemčijo 5.120 ton v vrednosti 98'8 mil. Din ali 57 20%, v Francijo 2.900 ton v vrednosti 73'2 mil. dinarjev ali 42-34%, v Avstrijo 12 ton v vrednosti 0-8 mil. Din ali 0-46%;
hrastovi železniški pragovi: v Italijo 1,056.004 kom. v vrednosti 54-3 mil. Din ali 59-34%, v Madžarsko 372.266 komadov v vrednosti 19*1 mil. Din ali 20'87%, v Holandijo 135.869 kom. v vrednosti 6-9 mil. Din ali 7-54%;
cement: v Egipt 69.448 ton v vrednosti 28-1 mil. Din ali 30-48%, v Grčijo 18.707 ion v vrednosti 6-6 mil. Din ali 8-34%, v Indijo - Anglijo 17.637 ton v vrednosti 62 mil. Din ali 7'84%;
kurilni les: v Italijo 156.131 ton v vrednosti 33-2 mil. Din ali 48-25%, v Madžarsko 145.849 ton v vrednosti 30-7 mil. Din ali 4462%, v Grčijo 23.591 ton v vrednosti 4'7 mil. Din ali 6-87%.
Najbolj so bile udeležene na naši izvozni trgovini prvih 8 mesecev sledeče dežele:
% 0<1
Količina	V rednost vred-
ton	mil. Din	a osti
Italija	1,209.431	1071-3	27-65
Avstrija	192.131	721-9	18-63
Nmnčija	94.666	414-6	10-70
Madžarska	532.421	335-7	8-66
Češkoslovaška 207.969	320-3	8-27
Grška	146.180	202-2	7-28
Švica	29.910	1449	3-74
Francija	27.281	128-1	331
Poljska	14.313	77'6	2-00
Anglija	34.687	570	1-47
ostale države	399.470	321 0	8-29
skupaj	2,898.459	3874-6	100-00
Najvažnejši predmeti, ki smo jih izvozili, so bili sledeči:
v Italijo: stavbenega lesa za 458'7, jajc za 104-6 in živih goved za 74-7 mil. dinarjev;
v Avstrijo: živih svinj za 136-9, pšenice za 79'1 in živih goved za 77 mil. dinarjev;
v Nemčijo: sirovega bakra za 989, jajc za 98-9, hmelja za 37*1 mil. Din;
v Madžarsko: stavbnega lesa za 74-4, kurilnega lesa za 30-7, železne rude za 24-7 mil. Din;
v Češkoslovaško: pšenice za 87-5, živih svinj za 62-1, amonijačne sode za 21-4 mil. Din;
v Grško: drobne živine za 55-8, grad-
benega lesa za 4615, živih goved za 22'9 mil. Din;
v Švico: jajc za 92, stavbnega lesa za
13-6, sirove svile za 13 mil. Din;
v Francijo: sirovega bakra za 93‘2, stavbnega lesa za 28, metii-alkohola za
2-5 mil. Din;
v Poljsko: tobaka za 50-8 in cijanami-da za 17’6 mil. Din;
v Anglijo: stavbnega lesa za 23-7, kalcijevega karbida za 7-6 mil. Din.
NEMŠKI KONJUNKTUHNI POLOŽAJ.
Poslabšanje konjunkture se v septembru ni povečalo. Zdi se, kot bi se poznala že božična doba, ki prinaša nova naročila. V strojili industriji se položaj ni spremenil; doma je vse pri starem, naročila za eksportso se pa nadalje pomnožila. V električni industriji je kupčija živahna, in tudi avtoinobilna industrija je v splošnem dobro zaposlena. Zelo ugoden je položaj kalijeve industrije in prav tako položaj produkcije dušika. Ne more se pa pregledati razvoj tekstilne industrije; semintja se kažejo znaki boljšanja Živahno kupčijo zaznamuje še nadalje industrija umetne svile, dočim se v predelovalni industriji usnja enotna tendenca še ni pokazala, čeprav morejo tudi tukaj pokazati nekatere panoge nalahno zboljšanje položaja. — Zahteve na denarni trg, ojačene po financiranju letine, so bile velike; zato je tudi obrestna mera še nadalje visoka, in tudi zaenkrat ni videti nobene možnosti, da bi se ta visoka obrestna mera znižala, zlasti še, ker newyorški trg ne kaže nobenih tozadevnih znakov. In ta je zelo merodajen.
Ljubljanska borza.
Tečaj 10. oktobra 1928.	Po vpraševanje Oin	Ponudo Oin
BMVmt:		
Amsterdam 1 h. fold. . .	—•		22-8350
Berlin 1 M		13-53	13-56
K rus bI j 1 belga			7-9130
Budimpešta 1 p*ng8 . .	—•—	9-9344
Curih 100 ff		1094-10	1097-10
Dunaj 1 iiUof		7-9964	8-0264
London 1 funt		—•—	276-26
Newyork 1 dolar		56-85	67-05
Paril 100 tr		—•—	22247
Praga 100 kron		168-37	16917
Tt*1 lOO Ur			297--	299--
RAZNO.
Tajnik francoskega konzulata v Ljubljani g. J. Findeisen zapusti Ljubljano. Te dni zapusti Ljubljano dolgoletni tajnik francoskega konzulata v Ljubljani g. J. F i n d e i s e n. Odkrito (moramo priznati, da bomo gosp. Findeisna prav težko pogrešali, ker je bil vsakemu, ki je imel opravka s francoskim konzulatom, s svojimi nasveti in posredovanjem vedno rade volje na razpolago. Njegova uslužnost, ljubeznjivost in predvsem najboljše poznanje naših in francoskih razmer, so nemalo pripomogli do vpostavitve najožjih in vedno iskrenih odnošajev med nami in francoskim konzulatom. Podporo g. Findeisna bodo težko pogrešali posebno naši delavski krogi, ki so se cesto nanj obračali za nasvet o delavskih razmerah in možnostih za zaposlitev v Franciji. Tudi družinam, ki so imele zaposlene svojce v Franciji je g. Findeisen vedno in povsod pomagal, ter s tem napravil mnogo uslug našim delavcem, obenem pa ludi svoji državi. G. Findeisen je rodom iz Ljubljane. Že pred vojno se je podal v Francijo s trdnim sklepom, da ostane tam za vedno. Postal je francoski državljan, odslužil v Franciji vojake in bil tudi med vojno ves čas v francoski fronti. Ob ustanovitvi francoskega konzulata v Ljubljani 10. julija 1922 je bil g. Findeisen poslan v Ljubljano kot tajnik. Na tem mestu je ostal do 1. oktobra t. 1. Mirnim srcem lahko trdimo, da bi na tem mestu redko kdo mogel izpolnjevati svoje dolžnosti tako uspešno, kakor jih je izpolnjeval g. Findeisen. Zato njegov odhod iskreno obžalujemo in želimo, da bi se tudi na novem mestu v svoji novi domovini udejstvoval tako uspešno kakor se je pri nas.
Železniški popust za posetnike zagrebškega sejma. Ministrstvo saobračaja je dovolilo 50% popust na normalnih ta-rifih za posetnike sejma in razstave cvetlic, povrtja, sadja i. dr., ki se vrši v Zagrebu od 18. do 21. t. m. v okviru zagrebškega zbora.
Rusko sladkorno gospodarstvo. Po najnovejših poročilih ruskega sladkornega trusta cenijo domačo porabo sladkorja za 1927/28 na 74.000 vagonov, kar pomeni napram letu 1926/27 prirastek 26
odstotkov. Za leto 1928/29 pa računijo z domačo porabo 94.000 vagonov in z eks-portnim kontingentom 11.000 ton. Za sladkorno peso v bodoči pomladi je projektiran sledeči obdelovalni prostor: veleposestva sladkornega trusta 182.000 hektarov, kmečka posestva 613.000 ha (leta 1928 jih je bilo 532.000). Prirastek domače porabe od 1927/28 na 1928/29 bi znašal v odstotkih po tem računu 27 odstotkov, od 1926/27 na 1928/29 pa 60 odstotkov; torej se domača poraba zelo dviga, v dveh letih več kot za polovico.
Posojila nemških mest. V drugem letošnjem četrtletju so najela nemška mesta za 460'5 mil. mark dolgoročnih posojil, in sicer 318'1 mil. doma, 142-4 mil. pa v inozemstvu. Od domačih posojil pride večina na zgradbo stanovanj (27-5%), dalje na gradbo cest (12-4%), na kanalizacijo (5-6%) in na nakup zemljišč (11-1%). Preskrbovalni obrati in prometna podjetja so udeležena skupaj samo s 7 %. Pri inozemskih posojilih
o	stanovanjskih grad bali ne slišimo skoraj nič (0-1%). Tu igra prvo vlogo preskrba z elektriciteto (58‘2%). Za tem pridejo prometna podjetja s 24-1%, dalje kanalizacija z 9-8 in ostali preskrbovalni obrati s 7-8%. Vsled več mesecev dolgega zastoja v potrebi dolgoročnih posojil so se dvignila kratkoročna posojila in sicer na višino 700 milijonov mark.
Trgovina.
Bombažev trg. Ta trg je v zadnjem
času v znamenju dviganja, in bo še bolj, če se bodo zasebne cenitve pridelka izkazale kot zanesljive. Zadnja ameriška uradna cenitev govori o 14,437.000 balah, resne zasebne cenitve pa o 13 mili-janov 900.000 balah. Zdi se, kot da je predilništvo razumelo sedanji položaj ter se založilo za daljšo dobo. Ves svet bridko občuti popolno odvisnost od ameriškega trga.
Izvoz iz Zedinjenih držav. Razvoj povojnega ameriškega eksporta kaže, da je izvoz surovin (agrarnih pridelkov, kovin, bombaža itd.) še zmeraj zelo velik, da pa njegova odsotna udeležba na skupnem izvozu vedno bolj pada, dočim postaja izvoz industrijskih izdelkov zmeraj bolj pomemben. Izvoz surovin je znašal pred vojsko 34 odstotkov vsega ameriškega izvoza, lani je znašal samo še 25%. Pri tem se je dvignil import surovin od 35 na 38 odstotkov skupne-
Ivan Hribar:	131
Mofi spomini.
Toda: naletel sem slabo. Dne 30. avgusta 1898 je pod št. 46 knezoškof Anton Bonaventura v dijecezanskem listu priobčil »Poziv častiti duhovščini«, v katerem je med drugim dejal: »Sklenilo se je, da se hočejo tudi župani organizirati. Vse to je lepo, ker z združenimi močmi se more mnogo doseči: ali strah me navdaja, če pogledam na dijaški shod in na govore, ki smo jih pri tej priliki culi, ko vidim, da ravno tisti možje stoje na čelu organizacije naših županov.«
Čutil sem takoj kaj pomeni ta ostri afront proti meni. Knezoškof Anton Bonaventura odločil se je sesti v ravno tisti čoln, v katerem je sedel pred njim knezoškof Jakob: v čoln namreč, ki ga je po slovenskem političnem vodovju krmaril dr. Ivan Šušteršič. Kaj mi je bilo storiti? Svoje izjave pri banketu se mi ni bilo potreba sramovati. Krščanstvo pomenilo je zame vzvišeni nauk Odrešenikov: »ljubite se med seboj«; na dijaškem shodu naglašano »katoličanstvo« pa sovraštvo, kakršnega je od dr. Mahničeve strani izkušati imel stanovski njegov tovariš, blagi pesnik po volji božji Simon Gregorčič, — Sprejel sem ta afront torej enostavno na znanje, ne da se mi je potrebno zdelo svoje zvanično občevanje s knezoškofom kakorkoli izpremeniti. Ono je torej ostalo tudi poslej še utjudno, dasi le konvencijonalno.
Knezoškof Anton Bonaventura stopil je pred javnost kmalu z novo odločbo. Tikala se je ustanovitve zasebne gimnazije v zvezi z internatom za večje število gojencev, kakor jih je do tedaj zamoglo sprejemati Alojzijevišče. V ta namen imelo se je na škofijskih njivah v Kravji dolini sezidati obsežno poslopje.
Kakor hitro sem za to namero izvedel, pozdravil seni jo brez pridržka. Imel sem pred očmi povečanje in olepšavo mesta, kar mi je bilo alfa in omega vsega mojega županskega prizadevanja. Iz tega razloga ogreval in trudil sem se tudi za sezidavo delalnic državnih železnic v Ljubljani. Kakor one, spoznal sem takoj, da bi tudi škofovi zavodi povečali število ljubljanskega prebivalstva, ustvarili nov promet in povzbudili stavbno delalnost. Povečanje Ljubljane mi je pa iz posebnega razloga bilo ideal. Med svojim bivanjem na Češkem videl sem, da je sama Praga bila v stanu ustvariti in da je v stanu vzdrževati češko slovstvo. Never-
jetno je bilo že v mojih dneh število knjig in časnikov, ki jih je naročalo praško mestno prebivalstvo. Nekaj vsaj približno enacega vedel sem, da imamo pričakovati od ljubljanskega mestnega prebivalstva, čim bo probujeno in s prosvetno podgotovitvijo za slovensko čtivo usposobljeno — seveda ako se zadostno pomnoži.
Občinski svet, kateremu sem poročal o stvari v klubovi seji, postavil se je brezpogojno na moje stališče in sem o item obvestil knezoškofa. Ker je le-ta izdelavo načrtov za nameravane stavbe izročil arhitektu Vancašu, katerega sem tako po imenu kakor po stavbah, ki jih je zgradil v Sarajevu, dobro poznal, bil sem še prav posebno prepričan, da ta sloveči mož ustvari nekaj, kar bo v poseben okras mestu. To sem knezoškofu o'neki priliki tudi povedal in on je bil tako ljubeznjiv, da me je z njim seznanil in mi tako dal priliko razgovarjati se z njim o projektu.
Naenkrat pa je dr. Tavčar, ne da je prej o tem komu kaj povedal, priobčil v »Slovenskem Narodu« oster članek proti škofovi nakani <ter je s tem otvoril strupeno kampanjo proti škofovi nameri. To kampanjo sta potem z Malovrhom dan za dnem nadaljevala. Jaz sem dr. Tavčarja nujno prosil, naj to proti interesom mesta naperjeno gonjo opusti, a odgovoril mi je, da gre škofu za popolno duševno zasužnenje naroda. Imela sva o tem dolge debate. Dokazoval sem mu, da nikakšna dubovska odgoja — in naj bi bila še tako
i	tesnosrčna in enostranska — ni več v stanu pričarati nazaj srednjeveških nazorov, kakršni so s tako svinčeno težo pritiskali na učeno glavo Galilejevo. Omenjal sem mu, da bi cerkev pred sto leti ne bila dopuščala nauka, da Bog ni sveta vstvaril v šestih solnčnih dneh, danes pa da na podlagi znanstvenih raziskavanj sama uči, da so ti svetopisemski dnevi obdobja neznanskega števila let. Dejal sem mu, da po mojem prepričanju tudi ni daleč čas, ko bo cerkev sprejela razvojno teorijo kot znanstveno dokazano in da se prav nič ne bojim, da bi se na kakršenkoli način mogel človeški duh sedaj, ko je njega razmah v polni moči, v svojem stremljenju po spoznanju resnice tako utesniti, kakor je bilo to mogoče v srednjem veku. Celo to se mi ni izključeno zdelo, da s škofovih zavodov samih pridejo misleci, ki bodo iskali resnice po izsledkih svobodne znanosti. Dr. Tavčarja opozarjal sem zlasti na okoliščino, da je sam bil v Alojzijevišču pod duhovno odgojo, da pa ta odgoja ni
mogla zabraniti razvoja miselnosti, katero sedaj izpoveduje in po kateri deluje.
Ves moj trud je bil pa zastonj. Dr. Tavčar je ostajal pri svojem, naglašajoč, da koristi, ki bi jih imelo mesto od škofovih zavodov, ne odtehtajo škode, ki bi od njih nastala narodu. Celo v občinskem svetu je prodrl s predlogom, naj se mi naroči posredovati pri knezoškofu, da opusti svojo namero in se raje pridruži prizadevanjem občinskega sveta in deželnega odbora po. poslovenjenju državnih gimnazij.
Izvršujoč ta sklep obiskal sem knezoškofa, da ga o njem obvestim in ga poprosim, naj bi se nanj oziral. Odgovoril mi je, da je stvar dobro premislil in da zato svojega načrta ne more opustiti. Dne 7. marca
1899	pa mi je še pismeno naznanil: »Ko ste bili zadnjič v imenu mestnega zastopstva pri meni, bolelo me je v srce, ko sem moral odgovoriti, da od namenov ne morem odstopiti. Res, gibanje je na vse strani že tako razpleteno in tudi toliko denarne pomoči meni darovane, da ne smem nazaj. Jedro vsemu je pa ravno gimnazija. Zraven tega je pa brezobzirna borba »Naroda« in neviteški način stvar tako zaostrila in dala ji tak principijelen pomen ter provzročila toliko nasprotovanje, da mi je pot nazaj popolnoma zaprt.«
Dne 17. marca 1899 pa mi je pisal: »Naše dogovore sem priobčil g. dr. Šušteršiču za direktno porabo. Bode-li to kaj uplivalo na končne odloke vse konservativne stranke, ne vem. Da ni bilo govora dr. Tavčarjevega v Krškem, bi stvari tekle v tiru, kakor do sedaj. Kako se bo pa sedaj sklenilo, ne vem; pa tudi kaj posebnega vplivali niti morem, niti smem, niti hočem. Pomislite samo, ako se reče: škof dela v smislu stranke, kjer je merodajen g. dr. Tavčar, ki je v Krškem tako in tako govoril, ki v »Narodu« tako in tako piše, ki ravno v govorih in pismu ruši temelj vse sprave, namreč delovati v smislu načel krščanskih. Lahko si mislite moj položaj. Kakor škof ne smem nobene osebe od sebe odbijati, ali načel izdajati pa smem še manj, grešil bi proti prvim in najglavnijim svojim dolžnostim: moram jih namreč braniti iz cele duše in z vsemi silami. — Zao mi je, ko vidim, da se bo ravno sedaj po veliki noči borba tako zaostrila.
Vem, da Vi niste istih misli z g. dr. Tavčarjem, da Vi osebno vse hladnokrvne je in modrejše sodite, ali vendarle ste v isti stranki, pri kateri tudi ne morete toka vstaviti ali v drugi pravac navrniti.«
(Dalje prihodnjiž.)
ga importa. Tudi relativni izvoz pol-fabrikatov nazaduje, odnosni številki sta
14-7 in 16% (lani in pred vojsko). — Še bolj se pozna sprememba v eksportu Tabrikatov, ki konkurira zlasti v avto-mobilni in strojni industriji skoraj z vsemi svetovnimi deželami. Tozadevna udeležba na 9kupnem izvozu je znašala pied vojsko 30'7%, lani že 42%. To je tembolj pomembno, ker je padel uvoz tujih fabrikatov od 23% pred vojsko na 21% v letu 1927.
Denarstvo.
Bolgarsko posojilo. Bolgarski delegat za najem posojila, Boris Ivanov, se je vrnil iz Pariza v Sofijo. Dejal je časopisom, da je posojilo zagotovljeno. Francija in Italija bosta podpisali vsaka en milijon funtov, tretji milijon bodo podpisale švica, Holandska in Švedska, ostala dva milijona pa denarni trgi v Londonu in New-Yorku. Emisija se bo izvršila v glavnih mestih onih držav, ki bodo posojilo podpisale, in sicer najbrž že v novembru. A končna pogajanja se bodo vršila v Londonu in se bo minister Molov podal iz Pariza tja. Molov sam je izjavil, da se bodo priprave za stabilizacijo leva pričele v najkrajšem času; to je želja -finančnega odbora pri Zvezi narodov. Seveda pa vsled teh izjav delegatov in ministrov še ne smemo misliti na takojšnjo uresničitev posojila. Mogoče je, mogoče ni. Balkanska posojila imajo svoja posebna pota.
Industrija.
Cin v Holandski Indiji — manjša produkcija? Na Holandsko Indijo pride 23 odstotkov svetovne produkcije cina; poleg malajskih držav, ki so angleške, je Holandska Indija največji nekoncentri-rani okraj produkcije. V prvih osmih mesecih tekočega leta je padla produkcija od lanskih 24.203 ton za 1836 ton ali za 7-6%, dočim je povsod drugod po svetu produkcija cina narasla. Po mnenju odličnega britanskega geologa je to nazadovanje znak počasnega izčrpanja holandsko-indijskih zalog. Njih izkoriščanje je monopol holandske vlade. Ce bodo kopali v tej izmeri naprej kot kopljejo sedaj, so preračunjene zaloge holandske samo še na deset do dvanajst let. Ker porablja holandska vlada dohodke iz holandsko-indijske produkcije cina kot izenačevalno kvoto v državnem gospodarstvu, računijo vodilni londonski kovinski krogi s tem, da bo pričela holandska vlada z omejitvijo produkcije, da si tak važni vir dohodkov ohrani še za dalj časa.
Avstrijska industrija klavirjev. Položaj te industrije v Avstriji ni posebno zadovoljiv, kapaciteta obratov je izrabljena samo s ca 50 do 75 odstotkov. V splošnem eksport v inozemstvo nazaduje, in sicer deloma vsled na novo nastajajočih nacionalnih industrij (zlasti na Poljskem in v Italiji) ter s tem v zvezi vsled višje carine, deloma pa vsled hude nemške konkurence na vseli inozemskih trgih, ki cene zelo tlači. Nemčija ima nad 300 tovarn klavirjev v obratu in trpi na veliki nadprodukciji; zato razumemo stremljenje, da proda svoje blago v inozemstvu tudi po nižjih cenah. Nekoliko ugodnejša je prodaja avstrij-
skih klavirjev v Ogrski in v Jugoslaviji. Kvalitetne avstrijske znamke kupuje inozemstvo kljub visoki carini še nadalje, a to so večinoma detajlne kupčije, ki za splošnost ne pridejo posebno v poštev.
Avstrijska strojna industrija. V zadnjih mesecih se je položaj te industrije zboljšal. Zlasti dunajska strojna industrija je dobila večja naročila. Veliki obrati so na boljšem kot majhni, ki se morajo boriti s prodajnimi težkočami. Industrija vagonov zaznamuje zelo ugodno konjunkturo; saj je treba samo za zvezne železnice zgraditi 6000 vagonov. Nasprotno pa lokomotivna industrija ni zadovoljna; sicer je pa ta industrija prešla v zadnjih letih k drugi fabrikaciji. Vroče poletje je poživelo industrijo hladilnih strojev. V zadnjem času zelo vprašujejo po stiskalnicah za grozdje.
V	zadnjem času je prešla avstrijska industrija tudi k panogam, ki jih prej ni posebno gojila, na pr. k izdelovanju mo-trojev, traktorjev itd.
TRŽNA POROČILA.
KONOPLJA.
Pred vojsko je vladala na evropskem trgu konoplje Rusija; vsako leto je eks-portirala ca. 65.000 do 75.000 ton. Po vojski in po revoluciji je Rusija svoj pomen kot eksporter konoplje popolnoma zgubila, povprečni letni izvoz je znašal samo 3000 do 5000 ton. Pri tem moramo pa še upoštevati, da se je s konopljo obdelani prostor v Sovjetski zvezi v zadnjih letih približal predvojnemu obsegu. A vsled rastoče domače porabe, deloma tudi vsled manjšega relativnega pridelka, Rusija ni mogla dvigniti svojega eksporta konoplje.
Vlogo Rusijo kot cksporterke konoplje je prevzela Italija, ki je postala sedaj merodajni činitelj na evropskem	trgu
konoplje.
In sicer ima Italija na tem trgu sedaj še večjo vlogo kot prej Rusija; v zadnjih letih je zamogla namreč svoj eksport konoplje sistematično dvigniti, kakor nam kaže sledeči seznam:
Izvoz italijanske konoplje:
leta	10‘25 ............. 60.000	ton,
leta	1926 .............. 70.000	ton,
leta	1927 ............. 100.000	ton.
Za presojo nadaljnjega razvoja na evropskem trgu konoplje je bistveno dejstvo, da se je s konopljo obdelani svet in s tem seveda tudi pridelek konoplje v preteklem letu zmanjšal. Leta 1926 je znašal ta prostor 105.130 ha, lani pa 84.480 ha; pridelek je padel od 1 milijona 212.000 kvintalov v letu 1926 na 829.900 kvintalov v letu 1927. Nazadovanje pridelka je dovedlo v pravkar pretekli seziji do dviganja cen. Pri tem je bil pa položaj še v toliko ugoden, da so bile s pričetku pretekle sezije iz pridelka 1926 na razpolago še prav velike zaloge, ki jih računijo Italijani na 30 tisoč do 35.000 ton. V novi seziji se je položaj v toliko poslabšal, da je prenos sedaj prav neznaten, tako na eni strani vsled naraščajoče porabe kot na drugi strani vsled manjšega pridelka v letu 1927.
O novem pridelku sicer še ni uradnih poročil, a na podlagi številnih poročil iz zanesljivih virov si lahko o letošnjem italijanskem pridelku napravimo popolnoma jasno sliko. Obdelani svet je na-pram lanskemu letu narasel povprečno za 10 odstotkov. V neapolskem okraju je pridelek tako kvalitativno kot kvantitativno prav dobro izpadel, v Gornji Italiji je slabši že po kvantiteti, še bolj pa po kvaliteti in niti daleko ne bo tak kot lanski. Največje važnosti za presojo preskrbe Evrope s konopljo je v našem slučaju dejstvo, da producira Gornja Italija povprečno dve tretjini vsega italijanskega pridelka. Zato bo kljub dobrim iz-gledom na jugu in kljub pomnoženemu obdelanemu svetu letošnji skupni pridelek komaj presegel lanskega. In ker je vrhu tega prenos iz lanskega leta letos manjši kot je bil lani, bodo vidne zaloge italijanske konoplje v novi seziji manjše kot so bile v lanskem letu. Spričo merodajnosti italijanske konoplje bo obstoječa trdna tendenca v cenah ostala tudi v novi seziji, zlasti za dobre kvalitete.
Na drugi strani bodo morebiti vsled številnih ponudb v prvem času cene nekoliko slabše. To pa brez vpliva na skupni razvoj trga. Vrhu tega obstoji možnost, da se doseže izenačenje v cenah potom močnejše ponudbe od strani Rusije in Jugoslavije. V Rusiji so po izjavah uradne strani izgledi pridelka boljši kot lani; a ne smemo pozabiti, da je trpela Rusija v zadnjih letih zmeraj na pomanjkanju blaga v lastni konopljo predelujoči industriji. Rusija bi mogla svoj eksport konoplje le tedaj izdatno dvigniti, če bi bila k temu prisiljena iz finančnih vzrokov, seveda na škodo lastne industrije. Ostane torej Jugoslavija. O tem bomo pisali, ko dobimo obširno zanesljivo poročilo.
Dvig cene konoplje bi mogel biti preprečen tudi na ta način, če bi se blagovna potreba evropske konopljo predelujoče industrije zmanjšala. Danes se še ne more reči, če se bo to tudi res zgodilo. Zlasti nemška industrija se mora boriti s prodajnimi težkočami in sicer vsled vedno večje konkurence trdih vrst konoplje. Zlasti po konoplji sisal povprašuje konsum v zadnjem času močneje, posebno še poljedelstvo. Sicer je bilo pa konkurenco trdih konopljinih vrst čutiti že v zadnjih letih, tako da vsled tega ne nastane nikakšen nov položaj. Zato presojajo prodajne možnosti precej ugodno in računijo najpomembnejše tovarne z zadovoljivo zaposlenostjo.
Omenjene trde vrste konoplje rastejo po večini ob obalah Sredozemskega morja, zlasti v Algeriji, Tuneziji, Maroku in na Pirenejskem polotoku. Tudi Tripoli-tanija pride za te vrste konoplje precej v poštev.
Splošni zaključek: Cene bodo skoraj gotovo ostale trdne.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih žeeleznic v Ljubljani sprejema do 11. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 400 komadov vzmetnih podložkov; do 12. oktobra t. 1. glede dobave 400 kg
raznih matic, svinčene pločevine, medenih mrež in jeklene žice; do 15. oktobra t. 1. glede dobave 200 kg klobučevine v ploščah, raznih tiskovin; do 18. oktobra t. 1. glede dobave kaučuk-zagostk, kaučuk-platna in kaučuk-obroč-kov. — Saobračajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1200 kg žičnikov. (Pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema ponudbe glede dobave železne pločevine; do 17. oktobra t. 1. glede dobave 40.000 kg port-land-cementa; do 19. oktobra t. 1. glede dobave 150 m3 jamskega lesa in plinskih cevi; do 22. oktobra t. 1. glede dobave 1500 m novih tračnic; do 24. oktobra t. 1. pa glede dobave 10C0 m novih tračnic. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 15. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 komadov metelj, 1000 komadov krtač za ribanje, 1300 komadov razndh drugih krtač in 1000 komadov lesenih lopat. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 50.000 komadov kapsul ter glede dobave gasilskih aparatov. — Direkcija državne željezare Va-reš-Majdan sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg svinjske masti. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 29. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave vodovodnih cevi. — Dne 29. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kemičnega materijala (špirit, barve, katran, solna kislina, kreda, lizol, železni nninij, kristalna soda, laneno olje itd.) ter glede dobave metelj in gorilcev za svetiljke; dne 30. oktobra t. 1. glede dobave steklarskega materijala. — Dne 29. oktobra t. J. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave pisarniškega materijala (razni papir, kuverte, barva za štampilije, barva za razmnoževalni stroj Gestetner, peresa, svinčniki, spojke, risalni žebljički, trakovi za pisalne stroje, igle za šivanje aktov, rudeči vosek, platno ainerikan itd.); dne 30. oktobra t. J. glede dobave
1900	m3 raznih desk; dne 31. oktobra 1.1. glede dobave pločevinastih spojk za škatlje. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 26. oktobra t. 1. se bo vršila pri Mašinskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 185 m3 mehkih desk; dne 29. oktobra t. 1. glede dobave 2700 komadov lopat; dne 31. oktobra t. 1. pa glede dobave 11.235 kg vijakov. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Dne 18. oktobra t. 1. se bo vršila pri Intendantu-li Vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki ofertalna licitacija glede dobave
450.000	kg ovsa. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni intendanturi.) — Dne 29. oktobra t. 1. se bo vršila pri Glavnem Sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave posod za vodo, nožev in vilic. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu).
Milinim
umnimi
ZALOGA galanterije, drobnarije, parfumerije pletenin, papirja, šolskih potrebščin, motvoza, vrvarskih, in pletarskih izdelkov, krtač, kreme in vazeline za čevlje, copat, otr. čeveljčkov i. t. d. Na debelo in na drobno.
Karol Ussar
fzdelovatel) tehtnic MARIBOR Plinarniška 17
Ima v zalogi In popravlja vsakovrstne tehtnice. Avlogenlčno varjenje!
- DRUŽBA Z O. Z. -
Tvomica kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA
Vožarski pot St. 1 Karlovška cesta št. 2
Trgovci, oglašajte v »Trgovskem listu«!
p
Malinovec
aajamCeno pristne, izborr.j kakovosil, ladelan *«, no Ix pmvlh gorskih malin, kakor tudi neoslojen MALINOV SOK (Succus), prodaja v rsakl množini po smernih cenah fvninica
dru£ba ® o. e.
Al. KO"
LJUBLJANA, KoIteeJ^JI
TISKARNA MERKUR
TRO. • 1ND. D.
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UL. 23
TELEFON 3553
SE PRIPOROČA ZA. TISK. VSAKOVRSTNIH TISKOVIN ZA TRGOV GB) OBRTNIKE, INDVSTRIJCE IN UT Al) E. TISKA KNJIGE, RAČUNE, OKROŽNICE,
PLAKATE, KUVERTE ITD.
LASTNA KNJIGOVEZNICA.
iaiuiiuiKSiittiuacaiKnsiBMuauuiBiuiusiisiisiiauiisiusuttiiuiisiuuuiitfiiuiuiiviisiiifiiuiiuii-iiitSitfiissiaiissiitfUUiiiiti-ti-ii-irs
VELETRGOVINA
A.ŠARABON
v Ljubljani
priporoča
špeceriisko biago
raznovrstno žganje, moko In deSalna pri« (Solite. • Raznovrstno
RUDNINSKO VODO
Lastna pražarna sa kavo In mlin za dllava [s atektrlCntm obratom. I
Canlkl na razpolago!
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za trgovsko - Industrijsko d. d. >MEKKUR< kot mi&jataljn in tiskarja: O. MIIIALEK, Ljubljana.