Aktualna gospodarsko - politična vprašanja v občini
V soboto, 19. maja je bila v Kočevju razširjena seja občinskega odbora SZDL, na k? teri je bilo prisotnih okrog 70 ljudi. Poročilo gospodarske komisije je obravnavalo tekoča gospodarska, politična vpraše n ja v občini. Gospodarske organizacije so v letu 1961 dobro gospodarile, saj so dosegle za deset milijard in 534 milijonov bruto proizvoda ali za 17 % več kot leta 1960.
Kot je iz poročila razvidno, sta bila v delu gospodarskih organizacij dva negativna pojava, ki sta večje uspehe zavirala. Prvi pojav je bil ta, da so se ustvarjena presežna sredstva nesorazmerno delila na osebne dohodke in sklade. Vsled tega so imele gospodarske organizacije težave, ker se je vse leto čutilo pomanjkanje sredstev za proizvodnjo. Na pomanjkanje obratnih sredstev je vplivala tudi politika naših gospodarskih organizacij do kupcev, ki svojih obvez niso izpolnjevali. Te terjatve do kupcev so se povečale napram letu 1960 za 34 %. Terjatev so imele gospodarske organizacije za 497 milijonov več, kot pa obvez do drugih gospodarskih organizacij.
Po nepopolnih podatkih se je vnovčena realizacija blaga in storitev v prvem tromesečju letošnjega leta dvignila v primerjavi z lanskim letom za 19,1 %, materialni stroški proizvodnje pa so porastli za 14 %, neto osebni dohodki pa za 2 %. V industriji je porast materialnih stroškov večji od vnovčene realizacije ob istočasnem padcu osebnih dohodkov. V kmetijstvu je vnovčena realizacija višja, materialni stroški pa nižji, v ostalih panogah gospodarstva pa ni bistvenih sprememb.
možnosti, kako bi to svojo dejavnost povečala. Tudi Itas je pristopil k temu, da bi svoje proizvode plasiral letos na zunanje tržišče. Tekstilana, Inkop in Rudnik imajo delne možnosti, da bi svoje proizvode izvažali. Kemična, Kovinar in Oprema bodo proučili pogoje, da bi se vključili v izvoz, bodisi sami ali pa v kooperaciji.
DELITEV DOHODKA
Delitev dohodka je za gospodarske organizacije in zavode bistveno vprašanje, ki mora iti po merilih skladnosti, med osebnimi dohodki in skladi. Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka je že začela s svojim delom, ter analizira stanje v komuni. Svojo analizo naj napravijo tudi gospodarske organizacije po načelih predpisov.
Notranja razmerja delitve osebnega dohodka so neugodna in jih je potrebno popraviti v gospodarstvu in zavodih javnih služb. Osebni dohodki so tudi po zavodih prehitro porastli napram stanju iz prejšnjih let. V prosveti je potrebno izdelati še pravilnike o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov, da se bodo dohodki delili po storjenem delu.
VARČEVANJE
nje, delitve dohodka, izvoz in štednjo. Brez dvoma je, da je v kočevski komuni še vrsta vprašanj poleg navedenih, katere bo potrebno reševati v tem letu.
SZDL ne sme ostati samo pri informacijah, pač pa naj daje iniciativo za urejanje vseh ostalih vprašanj, ki še obstajajo. Srečujemo se s problemi, katere bo potrebno reševati vrsto let in tako je dovolj nalog za SZDL, ki združuje svoje člane v množične tribune, da obravnavajo in predlagajo ukrepe, katere je potrebno še storiti.
V	razpravi so prisotni podrobno govorili o posameznih ukrepih in problemih po gospodarskih organizacijah in ustanovah. Ugotovili so, da gre izgradnja Kemične tovarne h koncu, končati je potrebno še montažo. Ko bo proizvodnja še v tem letu stekla, se bo kapaciteta vidno povečala ih bo to velik uspeh za gospodarstvo kočevske komune.
V	gradbeništvu, ki je zelo važno v našem gospodarstvu stanje v sedanjem času ni posebno razveseljivo in je vprašanje izpolnitve plana. SGP Zidar ima težave pri sklepanju pogodb, katerih je dosegel do sedaj 50 % letnega plana, več dela skušajo dobiti na Reki in v Ljubljani in upajo, da bodo plan le realizirali, če bodo uspeli rešiti finančno vprašanje. Materialne stroške
znižujejo, kot kažejo analize, je Zidar na istih cenah kot ostala gradbena podjetja. Največ pogodb za delo se sklene v drugem polletju in tako upajo, da bodo težave prebrodili.
Na KGP razpravljajo, kako bi povečali nizke dohodke delavcem, ki so pod 15.000 din mesečno. Razpon dohodkov je sedaj od 15.000 do 68.000 din in tega bi radi popravili.
Dalje so govorili o delu komisije, ki bo napravila po kolektivih preglede in v zvezi s predpisi predlagala korekture o delitvi dohodka. Tudi marže v trgovini je potrebno pregldati, ker so previsoke. V prosveti so na začetku d blitve dohodka, merila za objektivno delitev dohodka so komplicirana, in jih je težje dobiti kot v proizvodnji. V gostinstvu so že podvzeli potrebne ukrepe, da se zmanjšajo poslovni stroški. Honorarne delavce so odpustili, odpovedali so telefone in podvzeli še druge ukrepe.
Na koncu je bil sprejet sklep, da se na osnovi poročila in razprave izdela konkretne predloge za ukrepe, katere bo napravil Izvršni odbor SZDL in jih objavil v Novicah. Združiti je potrebno vse sile za dvig proizvodnje in upoštevati predloge za znižanje marže prispevka in občinskih doklad.
Tovarišu
TITU
iskrene
čestitke
e

•
e
e
LEGENDARNI BOREC ZA SVOBODO NAŠIH NARODOV, ZA DEMOKRACIJO IN SOCIALIZEM V NAŠI DEŽELI, BOREC ZA MEDNARODNO ZBLIŽEVANJE, PRIJATELJSTVO MED NARODI — NAŠ DRAGI TOVARIŠ TITO — PRAZNUJE DANES SEDEMDESETI ROJSTNI DAN — IZ SRC MILIJONOV JUGOSLOVANOV PRIHAJAJO DANES ISKRENE, NAJTOPLEJŠE ŽELJE: DA BI NAM TI, DRAGI TOVARIŠ TITO, ŽIVEL ZDRAV ŠE DOLGO VRSTO LET! ŽELIMO, DA BI BIL SREČEN IN VESEL NAŠIH SKUPNIH USPEHOV. — TVOJE BESEDE TOVARIŠ TITO, SO IZ SPLITA SEGLE V NAŠA SRCA IN VSI DELOVNI LJUDJE SO PONOSNI NA ODLOČNOST, S KATERO SI OPOZORIL NA NAPAKE, KI PRI NAS OBSTOJAJO. NAPAKE BOMO ODPRAVILI, DA BO NAŠA DOMOVINA ŠE BOLJ NAPREDOVALA. NAŠI DELOVNI LJUDJE CENIJO IN SPOŠTUJEJO TVOJE BESEDE IN TI OBENEM POŠILJAJO PRISRČNE ČESTITKE ZA TVOJ ROJSTNI DAN, KI JE POVEZAN Z DNEVOM MLADOSTI NAŠE MLADINE.
II. ribniški festival od 2. do 9. septembra
PANOGE, KI PLANA
NE DOSEGAJO
Zaradi sezonskega značaja dela je v prvem tromesečju nizka realizacija v kmetijstvu in gradbeništvu. Zaradi višjih cen in uvedbe višjih občinskih obvez, je padld realizacija tudi v gostinstvu, kar je razumljivo za vse tri dejavnosti. Kritično stanje je v gostinskem podjetju Pugled, ker je promet padel za
7,5	%, poslovni stroški pa so porastli za 23 %, število zaposlenih se je znižalo za d %, osebni dohodki pa so porastli za 32 %. Ti podatki zahtevajo hitre ukrepe, Ha se bo stanje popravilo, ker je podjetje v prvem tromesečju poslovalo z izgubo.
Vse težave, ki nastanejo v proizvodnji, je potrebno stalno spremljati z občutkom odgovornosti. Vodstveni in strokovni kadri so politično in gospodarsko odgovorni za delo v kolektivu. Delovni kolektivi in njihovi organi pa naj ukrepajo proti tistim kadrom, ki odgovornost zanemarjajo in jih tudi odstranijo z delovnih mest. Proizvodnja odloča o našem gospodarskem stanju, kakor tudi živ-ljenskemu standardu in moramo v to usmeriti vse naše kadre in moči. Predpisi, ki jih je sprejela Zvezna ljudska skupščina so izredno važni in jih moramo sproti uvajati v življenje po vseh dejavnostih dela.
PROIZVODI,
KI GREDO V IZVOZ
Ena od osrednjih nalog, ki stojijo pred nami, je tudi zunanja trgovina. Po tem vprašanju smo v občini premalo storili. Res je, da v naši občini nimamo vidnega mesta v mednarodni menjavi blaga, vendar smo se zato premalo zanimali. V zunanji trgovini sta vključeni samo KGP in Avto Kočevje. KGP, ki izvaža svoje proizvode, je potrebno nuditi več pomoči, kakor tudi Avto podjetju, ki opravlja usluge mednarodnega prevoza blaga. Oba kolektiva proučujeta
Po vprašanju varčevanja in trošenju proračunskih sredstev je ravno tako potrebno pod vzeti določene konkretne ukrepe. Občinski ljudski odbor je k temu že pristopil, isto nalogo imajo vsi njegovi družbeni in upravni organi, da bodo svoja proračunska sredstva pregledali in znižali.
Vsa ta vprašanja, ki jih je zajelo poročilo, obravnavajo v prvi vrsti vprašanje proizvod-
V Sodražici je bila 19. maja druga seja festivalskega odbora za II. ribniški festival. Tokrat so seji prisostvovali tudi člani sedmih komisij, ki bodo v pomoč pri delu festivalskega odbora. Komisije so sledeče: kulturno prosvetna, gospo-darsko-finančna, propagandna komisija, komisija za dekoracijo in olepšavo, komisija za promet in zveze, sanitetna komisija in komisija za vabila. Vse komisije bodo delale samostojno .organizacijska komisija, katero sestavljajo predsedniki komisij pa bo njihovo delo koordinirala.
Predsednik festivalskega od- delo posameznih komisij. Uspeh bora Milan Češarek in tajnik II. rabniškega festivala bo v ve-France Levstek, sta obrazložila liki meri odvisen od dela komi-
Vzgoja in varstvo otrok
Pred dnevi je bil v Kočevju sestanek konference žensk, na katerega so bili vabljeni tudi predstavniki podjetij. Razpravljali so o otroških varstveno vzgojnih ustanovah. Iz poročila, ki ga je podala v imenu Občinske zveze prijateljev mladine Marija Benčina, je bilo videti, da bi bilo potrebno urediti vrtce še v Koprivniku, Željnah in Livoldu. V Kočevju bi potrebovali otroško varstveno ustanovo za dojenčke. Cene v vrtcih so zelo različne, tako tiste, ki jih plačujejo starši, kot stvarne, ki so seveda precej višje. Komuna in sklad za finansiranje šolstva nimata sredstev za ustanavljanje novih otroških varstvenih ustanov. Vse breme ustanavljanja bi torej prišlo v glavnem na podjetja in starše.
V razpravi je bilo poudarjeno, da za vzgojo otrok ni odgovorna samo konferenca žensk, ampak mi vsi. Na vasi bi se morali krajevni odbori zanimati med drugim tudi za varstvo otrok in ne samo za pota, elektriko in pokopališča kot so se v glavnem doslej. Tudi sredstva, ki jih dobe krajevni odbori, naj bi ne porabili samo za pota, ampak kjer je potrebno, tudi za vrtec ali kaj drugega.
Pred ustanavljanjem vrtcev pa je treba napraviti temeljito analizo, če bodo potem sploh zasedeni. Tako so na primer v neki vasi prijavili v vrtec 6 otrok, ko je bil vrtec ustanovljen pa so pošiljali vanj (vrtec je v Stari cerkvi) le enega otroka. Nekateri starši pošiljajo spet v vrtec otroka le po nekaj dni na mesec, samo, da manj plačajo, hkrati pa s tem zvišujejo stro-
ške vrtca. Nekateri starši pa ne pošiljajo otrok v vrtec zato, ker jih je treba lepo obleči.
Ženske so razpravljale tudi o problemu ekonomičnosti vrtcev. Težnja je namreč, da bi se vrtci čimbolj sami vzdrževali. S tem bi se cene povišale, kar pa bi onemogočilo sprejem tistih otrok v vrtec, ki so zdaj doma ali pa prepuščeni ulici in ki so torej otroškega varstva najbolj potrebni. Poudarjeno je bilo tudi, da ni prav, da plačujejo za varstvo enako tisti starši, kjer sta oba v službi in tisti, kjer je v službi samo eden, kakor tudi ne, da plačujejo za varstvo otroka enako starši z velikimi osebnirhi dohodki in oni z manjšimi. Po drugi strani pa se je spet bati, da zaradi morebitnih večjih razlik v plačevanju za varstvo otroka, ne bi tisti, ki bi morali največ plačati, vzeli otrok iz
vrtca — s tem pa bi se vrtcu spet občutno znižali dohodki.
Dalje je bilo med drugim poudarjeno, da bi bilo dobro po vaseh organizirati občasno varstvo, namreč varstvo med kopanjem krompirja itd. in, da naj bi otroci dobivali le malico. Otroke naj bi varovala oseba, ki jo veseli delo z otroci. Vse to bi otroško varstvo na vasi precej pocenilo. Razpravljali so še o ustanovitvi otroškega vrtca v Koprivniku, kjer je vse pripravljeno za ustanovitev — le sredstev primajnkuje, in rudniškem vrtcu .kjer je materialni položaj zelo težak. Rudnik pa za vrtec ni prispeval niti dinarja.
Ob zaključku so ženske ugotovile, da problema otroškega varstva ne bodo rešile same, ampak jim morajo pri tem pomagati sindikalne podružnice in delavski sveti gospodarskih organizacij, upravni odbori varstvenih ustanov, Zveza prijateljev mladine in vsi državljani ter organi, ki so odgovorni za otroško varstvo.
Nasadi za okras
Parki in nasadi so v okras kraju. Lepo urejen nasad daje kraju privlačno lice. Tujec, ko pride v tak kraj, si takoj misli, da žive tu ljudje, ki imajo smi-
sij. Z izkušnjami, ki so jih pridobili na lanskem, prvem ribniškem festivalu, bo lahko letošnji festival še lepše uspel.
I. ribniški festival bo imel poudarek na Sodražico, vendar bodo prireditve in proslave v Ribnici in Sodražici. Spričo večjega zaledja in letnega gledališča pred gradom, bo težišče kulturnih in športnih prireditev v Ribnici. Razumljivo je, da bodo prireditve tudi v Sodražici, čeprav mogoče v malo manjšem obsegu.
Za kulturne prireditve naj bi predvsem organizirali domača prosvetna društva in »Svobode«, povabili pa naj bi tudi sosednja društva iz Kočevja in Grosuplja. Kulturno prosvetna komisija, ki bo imela na skrbi kulturne prireditve, bo organizirala tudi športne prireditve, razstave itd.
Gospo darsko-finančna komisija se bo angažirala pri organizaciji gospodarskih razstav, med drugim je v planu prikaz izdelovanja suhe robe in drugo.
Kot že samo ime pove, bo naloga propagandne komisije propaganda za festival v tisku, radiu. organiziranju izložb, organiziranju izletov v ribniški dolini itd. Slišali smo tudi predlog, da bi v dneh pred festivalom, le-ta bo od 2. do 9. septembra,
sel za lepoto kraja.
V Sodražici so na kraju, kjer so bile nekoč razvaline, uredili lepe nasade. Turistično olepševalno društvo se trudi, da bi bili nasadi čim bolj privlačni in lepo urejeni. Prav zato pa moramo grajati nekatere lastnike perutnine, ki puščalo kure nezavarovane, da delajo škodo v nasadih. Ker se teh ljudi ne prime beseda, zaslužijo kazen, povrniti bi morali tudi škodo, povzročeno v nasadih, Turističnemu društvu.
Pa še nekaj: brez vsakih stroškov. notrebna je le metla, imamo lahko vedno cisto dvorišče. Potrebno je le nekaj dobre volje. Čistoča je sestavni del turizma.
izdali posebno brošuro, v kateri bi bile prikazane turistične znamenitosti in lepote ribniške doline, ter gospodarstvo s prikazom podjetij in njihove moči v ribniški občini.
Odgovorno delo bo imela tudi komisija za dekoracijo in olepšavo. Kraje bo treba za to priložnost okrasiti in polepšati. Postaviti bo treba tudi vrsto mlajev.
Ko so bile komisije načelno seznanjene s svojim delom, so potem razpravljali o podrobnostih dela posameznih komisij.
V Sodražici bi bilo potrebno do festivala urediti fasade 40 hišam. Le tako bo Sodražica dostojna za velike dni festivala V zvezi z urejanjem fasad se pojavljata dva problema: pomanjkanje zidarjev, da bi opravili vsa zidarska dela v nekaj pičlih mesecih do festivala, drugi problem pa je, pomanjkanje denar-nah sredstev. Slišali smo predlog, naj bi ObLO odobril nekaterim interesentom kratkoročno posojilo do 200.000 din, kolikor bi predvidoma stala ureditev fasade, tistim lastnikom hiš, ki imajo svoje gozdove, pa naj bi odobrili posek lesa v višini sredstev, ki so potrebna za ureditev fasade in jih oprostili gozdne takse.
gradbenim podjetjem iz I Gorice. Notranja dela v zelo počasi napredujejo, slo delo tako počasi zdravstveni dom do zače stivala ne bo zgrajen Če dom dograjen, ne bo mog< kriti tudi spominske plošč lim borcem in žrtvam f nega terorja iz Sodražke ki bo vzidana na domu bodo morali z zidarskin pohiteti.
V prihodnjih dneh se bodo komisije sestale na ločenih sejah. Na podlagi njihovih predlogov bo festivalni odbor izdelal okvirni program festivala. O tem pa kdaj drugič.	-f-
si smo odgovori
če je zdravstvena služba draga
Pred. dnevi je bil v Ljubljani razgovor o zdravstvu, ki ga je vodil predsed. sveta za zdravstvo LRS Niko Šilih. Pogovor z novinarji je potekal največ o določenih najvišjih cenah v zdravstvu in s tem v zvezi tudi o neupravičenem povišanju cen zdravstvene službe.
Tov. Niko šilih je v začetku razgovora poudaril, da zdravstveni delavci niso imeli nikakih izkušenj v upravljanju in gospodarjenju ter da je prav zato razumljivo, da so se v novem sistemu zanimali predvsem za oseb. dohodke in manj za ostalo gospodarjenje in upravljanje. Drugi vzrok pa je v tem, ker je težko izdelati merila za nagrajevanje v zdravstvu. Ponekod so bili visoki osebni dohodki tudi prej, vendar so bili zakriti kot razni dodatki in podobno. Cene zdravstvenim storitvam pa niso naraščale samo zaradi povečanih osebnih dohodkov, ampak tudi zaradi splošnega povečanja cen, predvsem pa zato, ker doslej ni bilo od nikjer nobenega pritiska za odkrivanje notranjih rezerv v zdravstvu.
Tov. Šilih je nato nakazal več načinov, kako znižati stroške zdravstvene službe in hkrati cene zdravstvenim storitvam. Predvsem je poudaril, da naj bi
zdravstveni kolektivi odkrivali notranje rezerve. Pretehtali naj bi izkoriščenost tehničnih pripomočkov. Kadri naj bodo nagrajeni po delu, delovnem mestu in strokovni usposobljenosti, ne pa samo po izobrazbi. Zdravstvena služba naj bi se prilagodila potrebam državljanov. Niso redki primeri, da obratujejo zdravstveni domovi le dopoldne ali le deloma popoldne. Zaradi tega morajo zavarovanci, ki delajo večinoma dopoldne, izgubljati delovni čas — hkrati pa podjetje ustvari manj dohodka. K urejanju zdravstvene službe naj bi pritegnili tudi zavarovance. Delovni dan naj bi pokrivali predvsem z rednim delom in šele v skrajni sili z nadurnim (se pravi, da naj bi imeli zdravniki redni delovni čas — morda izmenoma — tudi popoldne). Pogledali naj bi, če so obratne ambulante polno izkoriščene. Več pozornosti je treba posvetiti negi bolnika na domu, ker se bo tako pritisk na čakalnice zelo zmanjšal.
Dalje je predsednik poudaril, da je za izboljšanje zdravstvene službe in za znižanje stroškov zdravstvenim storitvam treba razbremeniti zdravnike raznih administrativnih poslov. Tudi uprave morajo biti boli
Kam po Končanem deln:
v
gostilnoalivnaravo?

@ Sindikat je organiziral izlet. Natrpali smo se v avtobus in se odpeljali v neki vinorodni kraj, kjer smo se ga seveda pošteno nalezli, nakar smo se zmučeni in skrokani vrnili domov in — na delo.
® Pri nas je šel ven ob sobotah in nedeljah samo oče. Ostali smo ostali doma. Oče je šel v gostilno in se vrnil pijan, nakar je seveda razgrajal in se prepiral pa tudi natepel nas je, v ponedeljek pa je šel ves zmučen v službo.
Občinski sindikalni svet Kočevje je pred kratkim sklical posvetovanje o dnevni, nedeljski in izletniški rekreaciji delovnih ljudi skratka o tem, kam naj gredo naši delovni ljudje na izlete in kako naj prežive prosti čas. Namen posvetovanja je bil, delati na tem, da bi ljudje hodili čimveč v prirodo (in ne samo v zabavišča in gostilne), da bi odhajale na izlete družine (in ne samo oče), da bi preživeli prosti čas prijetno, v naravi, da bi spoznavali prirod-ne in druge lepote (in ne samo vinske). Na posvetovanje so bili vabljeni predstavniki organizacij, društev, mladinskih društev in organizacij, stanovanjske skupnosti in podjetij.
Turistično društvo in sindikat sta predlagala lep program za ureditev nekaterih turističnih točk. Program je obširen in bo izvedljiv le, če bodo složno delale vse organizacije, društva, sindikalne podružnice in ostali prizadeti.
Predsednik Turističnega društva tov. Arko je poročal, da Turistično društvo že ureja iz-letniško-turistično točko Frid-rihštajn na Mestnem vrhu. Čistijo stezišča, popravljajo klopi, urediti in s cementom nameravajo plombirati zunanji obrambni zid in druge ostanke nekdanjega gradu. Logarji že urejajo botanični vrt, kjer bodo zastopane z enim ali dvema primerkoma vse pomembnejše cvetlice in vsa drevesa, ki rastejo pri nas. Obzidati nameravajo tudi polkrožno sobo v stolpu, kamor naj bi se zatekli izletniki, če bi jih presenetilo slabo vreme. Obnovili bodo tudi sedanjo markacijo in jo dopolnili tako, da bo izletnik lahko razbral tudi, koliko minut ima še do določenega kraja. Usposobiti nameravajo še Ledeno jamo, in to vsaj do prvega dna.
Podpredsed. Planinskega društva tov. Vovk je predlagal, naj bi usposobili za ogled še nekatere druge zanimivosti. Vsekakor bi si bilo zanimivo ogledati tudi pragozd, do katerega bi bilo od planinske koče na Mestnem vrhu še uro in pol hoda. Tu je še jama Treh bratov, ki je tudi privlačna in bi jo bilo treba usposobiti za ogled. Prastaro jelko je Gozdna uprava podrla (!?), da bi jo prodala za celulozo, vendar jelka ni šla v promet in si jo zato lahko izletniki ogledajo — seveda dokler ne bo razpadla.
Tov. Vovk je dalje poudaril, naj bi ne posegali nasilno v prirodo in da naj bi vse ohranili čimbolj naravno. Kdor si namreč želi drugačnih zabav, naj si
jih ne išče v prirodi, ampak na drugih, zanje namenjenih krajih.
V Dolu ob Kolpi pa namerava Turistično društvo postaviti veekend hišice, ki bi imele tudi kuhinjo in dnevno sobo. ObLO pa je že odstopil društvu kabine, ki so prej stale v Gaju ob Rinži in ki so še dobro ohranjene. V Dolu bodo uredili tudi prostor za kopanje za odrasle in otroke. Na Kolpi bi lahko izletniki tudi ribarili. Tu bo tudi oskrbnik, ki bo med drugim oskrboval izletnike z mlekom, s sadjem in podobnim. Seveda pa bo treba urediti prevoz do Kolpe. Predvidoma naj bi za začetek vozil po primerni ceni ob nedeljah vsaj mali avtobus.
Za krajše izlete oz. sprehode iz Kočevja pa bo občinski sindikalni svet organiziral ureditev Rožnega studenca. Najceneje in najhitreje bi bilo, če bi ga uredili kolektivi s prostovoljnim delom. Tudi tu nameravajo postaviti eno karoserijo, v kateri bi bil bife. Točili bi seveda predvsem brezalkoholne pijače in morda pekli ražnjiče.
Na sestanku je bilo poudarjeno, da je ureditev teh izletniških točk nujna. Vedno manj je namreč ljudi, ki vidijo edino zabavo v gostilni in popivanju. Večina delovnih ljudi je zavrgla stara in nazadnjaška pojmovanja o zabavi, ki mora biti zvezana s popivanjem. Ljudje si želijo zdravega razvedrila, za kar pa bo treba tudi nekaj žrtvovati. Predvsem naj bi posamezne sindikalne podružnice prispevale po svojih močeh (v prostovoljnem delu, materialu ali denarju) za ureditev teh treh postojank, ki so namenjene njihovim članom. Vse izletniške točke je treba urediti čimprej — po možnosti že do sredine prihodnjega meseca — ker lepo vreme že zdaj kar vabi v prirodo.
žive, ne pa take kot so bile v starem birokratskem sistemu. Zdravstveno službo podra-žujejo tudi specializanti, ki se ob rednih osebnih dohodkih pripravljajo na specializacijo včasih tudi po 3, 7 in 10 let.
Na razna vprašanja novinarjev je tovariš Šilih odgovoril še:
—■ naj bi občinski ljudski odbori po možnosti ustanovili občinske zdravstvene sklade;
—	da bo treba osebne dohodke, kjer so se povečali neupravičeno, nekoliko potisniti navzdol, kjer pa so do večjih osebnih dohodkov prišli z racionalnejšim izkoriščanjem delovnega časa, delovnih razmerij itd. pa bodo osebni dohodki ostali takšni, kakršni so čeprav so morda visoki;
—	da naj bi zdravniki v primerih, ko opazijo, da število nekaterih obolenj oz. nesreč
gp'
nadpovprečno naraste (n. pr.: oči, nog, poškodb z bencinom itd.) opozorili ljudi na to s članki v časopisu;
—	da sanitarni tehniki napravijo za preventivo malo, ker njihovih predlogov nikjer ne upoštevajo;
—	da vse premalo zdravnikov dela za preprečevanje bolezni, čeprav bi bilo to za zavarovance, zdravnike in skupnost koristneje;
—■ da primanjkuje specialistov, a ker je ponekod rednih zdravnikov dovolj, zmanjka delovnih mest za specializante;
—	da za vse slabosti zdravstvene službe niso krivi samo zdravstveni delavci, ampak tudi ZK, sindikati, ObLO, sveti, delovni kolektivi in drugi, ki so nudili zdravstvenim delavcem doslej še vse premalo pomoči.
Ob zaključku razgovora je predsednik sveta za zdravstvo LRS Niko Šilih poudaril, naj zavarovanci, delavski sveti ter razni drugi organi in organizacije razpravljajo tudi o zdravstveni službi in naj zdravstvenim delavcem posredujejo svoje predloge in pomoč, ker bo dobra in cenena zdravstvena služba v korist slehernemu državljanu.
Gozdni delavci imajo enolično prehrano
Center za napredek gospo zumno z upravo KGP analizo delavcev. Pri analizi sodelujeta delavka posestva. Razen prehra Ijenje delavcev, njihovo zdravs in družino (ker so iz drugih dobno.
Doslej so anketirali 350 gozdnih delavcev od skupnih 700 gozdnih in kmetijskih delavcev. Center za napredek gospodinjstva je dobljene podatke že začel analizirati in iz dosedanjih podatkov ugotovil več dobrih strani, pa tudi pomanjkljivosti.
Prehrana gozdnih delavcev je po dosedanji analizi zelo enolična. Za zajtrk imajo delavci večinoma črno kavo, kuhano slanino in kruh. Za kosilo imajo največkrat fižol. Maščobe porabijo preveč. (7 ljudi je v mesecu dni porabilo 50 kg masti). Najpogostejša večerja pa je krompir, fižol in potica. Kjer kuhajo ženske, je hrana bolj pestra in boljša. Center za napredek gospodinjstva je
Del nove vasi Prigorica (glej članek na 3. strani)
Delo je osebna sreča
dinjstva v Kočevju dela spora-prehrane gozdnih in kmetijskih še obratni zdravnik in socialna ne analizirajo še kulturno živ-tveno stanje, povezavo z domom krajev in celo republik) in poze sklenil po končani analizi organizirati v Kočevju tečaj za kuharje in kuharice KGP.
Kruh pečejo sami. Težave pa so z nabavo hrane, predvsem svežega mesa, ker so njihova delovišča zelo oddaljena od večjih naselij. Ugotovljeno je bilo tudi, da se ne poslužujejo mleka v prahu.
Vodo dobivajo večinoma iz kapnic. Nekaj izmed njih je čistih, za nekatere pa je nujno, da jih pregleda sanitarni inšpektor in ugotovi, če so sploh uporabne.
Oprema stanovanj je v redu. Stanujejo v ličnih gozdnih kočah, ki so večinoma nove. Oprema: postelje, žimnice itd. je čista in v redu. Tudi kuhinje in štedilniki so zadovoljivi.
Zdravstveno stanje delavcev je doslej v redu, vendar je zaradi enolične hrane vprašanje, kako bi bilo v bodoče. Vse kaže, da se bo v kratkem (po analizi in kuharskem tečaju) tudi to uredilo.
Tudi kulturno življenje v teh kočah ni zamrlo. Vsaka koča ima tranzistorski radijski sprejemnik. Imajo tudi šah, pogrešajo pa časopise, tako lokalne in slovenske, kakor tudi iz drugih republik, od koder so pač delavci doma.
Z domom so ti delavci bolj slabo povezani. Večina je namreč precej oddaljenih in gredo domov le ob naj večjih praznikih, skratka povprečno 2-krat na leto.
Analiza gozdnih delavcev še ni končana. Morda bo ugotovljeno še kaj posebnega, vendar je pričakovati, da bistvenih razlik med sedanjimi in bodočimi ugotovitvami pri gozdnih delavcih ne bo; v kolikor pa bodo, bomo poročali v eni naslednjih številk časopisa. Kasneje vas bomo obvestili tudi, kaj je ugotovila analiza prehrane kmetijskih delavcev.
Tega preprostega starega načela se držimo tudi pri rehabilitaciji in zaposlevanju invalidov. Tudi pri nas in povsod v svetu je navadno pri ljudeh tako, da si želijo kmalu po obolenju ali poškodbah nazaj na delo, delovno okolje, ker je tam osebno boljše počutje, so zadovoljnejši in osebno srečnejši. Težja obolenja in poškodbe vedno povzročajo manjše ali večje invalidnosti. Pravilna izbira delovnih mest za invalide, ki odgovarjajo njihovim preostalim delovnim zmožnostim pa pomeni zmago nad defektom človeka. Človek, ki si kljub invalidnosti sam služi svoj kruh in ni odvisen od drugih in ki pri delu dosega ali celo presega delovni učinek svojega delovnega tovariša, v poklicnem smislu ni več invalid. Prav zaradi tega pri iskanju delovnih mest za invalide ne moremo upoštevati kakršnih koli omejitev ali meja med posameznimi podjetji. Takšna stališča so v glavnem osvojili delovni kolektivi v Kočevju. Pomagali so delovnim tovarišem, zlasti rudarskim in gozdnim delavcem. Rudniške delavce so sprejeli na rehabilitacijo tudi drugi delovni kolektivi, zlasti »INKOP«. Solidarnost delavcev je dobila svoje mesto tudi na tem področju. Seveda pa je razumevanje in reševanje teh vprašanj precej odvisno od vodilnih delavcev v podjetjih, ker praktično v postopku za rehabilitacijo ne moremo vprašati za mnenje celoten delovnih kolektiv. Občutek za pomoč mlajši, delavci morajo razumeti in ' upoštevati starejše delavce, ki SO' zaradi bolezni, poškodbe ali splošne oslabelosti pridobili pravico do rehabilita-
Požamo-varnosini teden v občini Ribnica
V svrho požarno-varnostnega tedna, ki je od 21. do 28. maja 1962 se je ObGZ Ribnica dobro pripravila. Imenovana je komisija za sestavo programa iz vseh masovnih organizacij v tednu požarne varnosti, kateri program je zelo obširen in bo objavljen po tiskovni konferenci z zastopniki ObGZ Ribnica.
Za pravilno in detajlno izvedbo programa, je bila sklicana konferenca poveljnikov vseh gasilskih društev na območju občine Ribnica, na kateri so bili podani razni predlogi za čim
boljšo izvedbo za odstranjevanje nevarnosti pred požarom kakor tudi od drugih elementarnih nesreč, ki na kakršen koli način škodujejo našim državljanom in našemu gospodarstvu.
Najbolj značilna je parola, katera opozarja slehernega državljana na sredi trga Ribnice: »Čuvajmo ljudsko imovino pred požarom, ki pa naj ne velja samo v tednu požarne varnosti pač pa naj ta parola velja vsaki dan in ob vsakem času.«
cije ali ustrezne zaposlitve glede na preostale delovne zmožnosti. Prav ti, nekoliko starejši delavci so nam v povojni izgradnji preskrbeti dragoceno imetje in omogočili mlajšim generacijam materialno osnovo za nadaljnje in udobnejše delo. Ni odveč, če si prikličemo v spomin povojne napore, ki so jih morali premagovati prav ti delavci. Rudarji večkrat niso šli iz jam, gozdni delavci iz gozdov, tovarniški delavci iz tovarn, dokler niso izpolnili svojih delovnih obveznosti. Vložili so dobršen del prostega časa, vključno tedenski počitek, v prostovoljno delo na gradbiščih, Pri vsem tem ne omenjam naporov in trpljenja med vojno in povojnega pomanjkanja. Vsem tem starejšim, kakor tudi mlajšim delavcem skušamo ob invalidnosti pomagati z rehabilitacijo do drugega, za njih ustreznejšega poklica! Te pravice se je v zadnjem času. J Kočevju poslužilo kar precejšnje število zavarovancev, ki dobro napredujejo. Nekateri mlajši delavci, ki nimajo popolne osemletke, obiskujejo šolo za odrasle, da si bodo pridobili potrebno znanje za uspešnejšo poklicno usposobitev. Žal so nekateri prizadeti delavci odklonili pravico do rehabilitacije, drugim zopet nismo mogli popolnoma ustreči njihovim željam, saj to iz mnogih objektivnih činite-ljev ni bilo mogoče. Zlasti ne zaradi majhne izbire delovnih mest, primernih za invalide. Nekateri prizadeti tovariši se vse preveč zavzemajo za pridobitev kvalifikacije, kar je samo po sebi umevno. Vendar pa je potrebno, da se kar najbolj zavzemajo za pridobitev znanja, kajti z znanjem bodo kajpak pridobiti tudi ustrezne kvalifikacije, hkrati pa ovrgli še nekatere zastarele pomisleke o smotrnosti rehabilitacije delovnih invalidov. So res primeri, kjer ne uspevajo najbolje rehabilitacije, toda ti so zelo redki. Sicer pa vedno in povsod tudi popolnoma zdrav človek ne uspe. V Kočevju čaka na rehabilitacijo še nekaj delovnih invalidov. Prepričan sem, da bomo s pristojnimi organi in posameznimi vodilnimi tovariši v podjetjih kot doslej, tudi v prihodnje uspešno reševali ta vprašanja, tako, da bo delo res del osebne sreče prizadetih delav-
Kam po končani šoli?
(Nadaljevanje)
Vodogradnje so posebna vrsta gradbene dejavnosti. Sem spadajo regulacije rek, potokov in hudournikov, gradnja morskih in rečnih pristanišč, gradnja jezov in dolinskih pregrad, plovnih kanalov itd. Glavna značilnost teh del so zemeljska dela in uporaba materialov, katere dobimo navadno na licu mesta kot so kamen, les, zemlja itd.
Seveda pa pri gradnji večjega obsega nastopa več vrst del skupaj. Tako je n. pr. pri gradnji hidrocentrale potrebno regulirati vodotok, zgraditi nova naselja, prestaviti ceste in železnice ter narediti nove, zgraditi vodovode in kanalizacije, mostove itd. Le redkokdaj nastopa ena sama vrsta gradbene dejavnosti.
Gradbeništvo je pri nas po osvoboditvi opravilo veliko nalogo pri obnovi porušene domovine pod težkimi pogoji dela. Danes pa se gradbeništvo pri nas vedno bolj izpopolnjuje z uvajanjem moderne gradbene mehanizacije, s čemer se ukinja dosedanje klasično naporno fizično delo. Nov način industrij, dela, tempo gradnje in kvaliteta del pa zahteva vedno več dobre kvalificirane delovne sile.
Kadar mislimo na kvalificiranega gradbenega delavca, navadno mislimo samo na zidarje. Vendar pri gradnji objektov sodelujejo tudi delavci ostalih gradbenih poklicev kot so: tesarji, železokrivci, betonerci, upravljači gradbenih strojev in drugi.
Zidar predvsem zida vse vrste zidu in predelnih sten z najrazličnejšim gradbenim materialom, bodisi da je to opeka, kamen, že gotovi betonski pol-montažni bloki, ali fino obdelan kamen in podobno. Zidar nadalje ometuje zidne in stropne površine tako v notranjosti kakor tudi na zunanjosti objekta, izvršuje razne betonske in druge tlake ter podloge, vzidava gradbene obrtniške izdelke — ograje, okna, vrata itd. Poznati mora delo z izolacijskim materialom in z montažnimi in polmontažnimi gradbenimi elementi.
Tesarjevo delo je neposredno vezano z betonerci, saj delajo tesarji opaže — kalupe — kamor se polni redka betonska
masa. Poleg opažev delajo tesarji delovne in podporne odre, strešne in stropne lesene konstrukcije, pokrivajo strehe ali pa izdelajo cel objekt v kolikor je ta lesena konstrukcija.
Betonerci navadno niso kvalificirani delavci in to delo opravljajo polkvalificirani delavci. V kolikor pa se pri betoniranju zahteva večja pažnja, potem to delo opravljajo kvalificirani zidarji.
Železokrivci pripravljajo in polagajo vse vrste železa za že-lezobetonske konstrukcije, bodisi da so to nosilci ali plošče. Njihovo delo je zelo edgovor-no, saj se lahko pripeti velika nesreča in gospodarska škoda v kolikor železo ni pravilno položeno.
Upravljači gradbenih strojev — strojniki si navadno pridobijo kvalifikacijo z priučevanjem. Poznati morajo delo s strojem in njegovo pravilno vzdrževanje. Za večje stroje se zahteva višja kvalifikacija.
Potrebe po kadrih v gradbeništvu so zelo velike. Zlasti primanjkuje dobrih zidarjev in tesarjev kar ima v gradbeništvu znatne posledice. Teh se lahko zaposli v gradbeništvu neomejeno število. Potrebe po kadrih pa bodo vedno večje in vedno več praktičnega in tudi teoretičnega znanja se bo zahtevalo od gradbenega delavca. Zato je pravilno, da gre vsak mlad gradbeni delavec skozi redno strokovno šolo, kjer si bo pridobil osnovno znanje o gradbeni dejavnosti.
V Ljubljani imamo šolo za kvalificirane delavce gradbene stroke. V to šolo se lahko vpiše vsak kdor ima veselje do gradbeniškega poklica. Potrebna predizobrazba je z uspehom dokončana osemletka ali pa tudi samo 7 razred, vendar z dodatnim 6-tedenskim dopolnilnim tečajem. Kandidat z nepopolno osemletko sklene učno pogodbo šele tedaj, do dobi potrdilo, da se je prijavil za dopolnilni tečaj. To navadno uredi podjetje. Vajenec prične učno dobo na gradbišču, nato pa je vsako leto poklican v šolo. šola je dvoletna in traja pouk po 13 tednov na leto. Šola ima internat za vajence izven Ljubljane. Učna doba se ne šteje v redno delovno razmerje.
(Se nadaljuje)
ŽIVLJENJE IN DELO
MED LJUDMI
v dolini od Kočevja do Sodražice in po hribih od Žimaric do Žlebiča
Sedel sem za pisalni stroj, da bi spravil na papir to, kar smo doživeli v enem dnevu našega potovanja po naših krajih. Ne vem, kako bo to uspelo, ker je bilo toliko doživetij in spoznanj, da je težko vse opisati. Življenje ima povsod svoje probleme, ki se porajajo iz dneva v dan. Eni jih rešujejo sproti, da so zadovoljni, drugi naletijo na težave in problemov ne morejo tako hitro rešiti, kot bi jih radi.
Pa poglejmo, kaj vse smo spoznali v enem dnevu.
Tovariš me je zjutraj dvignil že ob šesti uri, čeprav smo se dogovorili, da bomo šli na pot šele ob enajstih. Prejšnji večer smo delali do ene ure ponoči, zaspal sem šele ob treh. Ob šesti uri ti pa že pride tovariš in te
po hlodih s cepini,'« smo se vs:i skupaj smejali in težki hrastovi hlodi so kar leteli na voz.
Janez Mrše nam je povedal, da pošiljajo hlode v Trbovlje.
Ko smo se peljali minx» stadiona na Opekamo, smo videli, da je na travi polno koles in pionirjev, ki so budno sprem-
je napotil peš proti domu. Povabili smo ga v naš avto in se odpeljali.
^ SODRAŽICA IN NJENI PROBLEMI
Zvedeli smo, da je bilo pred kratkim v Sodražici posvetovanje, ki ga je sklicala SZDL za območje Sodražice, Gore in Slemen, na katerem so obravnavali probleme v teh krajih. Ker je teh problemov več, jih bomo obravnavali v posebnem članku.
V Sodražici je vedno prijetno, dobri in prijazni ljudje povedo marsikaj lepega in dobrega. Ker
Ljudje si po Slemenih pripravljajo drva
Hiša v Žimaricah, potrebna popravila
kliče na pot. Kar odkrito mo-rom povedati, da nisem bil prav nič zadovoljen, ko so me prebudili. No, ko smo vse potrebno uredili, smo ob 8.30 odpotovali iz Kočevja.
♦	V NOVEM DELU PRIGORICE
Pred vojno je bila na tem območju poleg mlekarne samo Henigmanova hiša, sedaj je pa zrasla že kar nova vas Prigorice. Rot naj večja stavba so poslovni prostori delovnega kolektiva Hrast iz Dolenje vasi, ki so sedaj sestavni del bivše mlekarne.
Zidarji so na drugi strani marljivo zidali nove prostore Hrasta in jih pri delu nismo nič motili.
»Pa slikajte še našo hišo,« nam je dejal tovariš skozi okno, ko je videl, da slikamo novi del vali Prigorice. Hiše so kar lepo urejene in se takoj vidi, da ljudje skrbijo za stanovanjsko kulturo.
Pri Henigmanovih smo dobili Franceta in njegovo sestro, ki je tožila zaradi bolečin na nogi. Dejala je, da se mora odpraviti v Ribnico k zdravniku,’ ker bolečin na nogi ne more več prenašati.
V našem razgovoru nas je zmotil inkasant elektrike, ki je začel v veži citati številke s števca. Še kratek pogovor in morali smo se posloviti.
♦	V RIBNICI JE BILO VSE NA DELU
Po' trgu je bilo polno voznikov, avtomobilov, motoristov in kolesarjev. Trg je kar lepo urejen, izgleda, da je turistično društvo v svojih naporih le uspelo, da Ribnico redno čistijo, da je lepa in prijetna Videli smo, da je več ljudi z vprežno živino in z vozički vozilo star odpadni material. Pločevino, kose železja itd. so prevažali po trgu. Odpad je naj hrže ta dan imel odkupni dan, ker je bilo z odpadnim materialom po Ribnici kar precej prometa.
Na skladišču lesa pri železniški progi sodelavci KZ nalagali na voz hrastove hlode. Po cesti proti Kovinskemu podjetju se je nabralo polno voznikov, motoristov in kolesarjev, ki so hiteli vsak po svoji poti dalje. Eni so vozili trske, drugi premog, ki so ga nalagi iz vagona, tretji hlode itd.
»Glej ga, je že tu« so dejali tovariši, ki so nalagali hrastove hlode. »Pa nas ja ne boš sedaj slikal, veš, da imamo cepile, te bomo kar z njim.«
»Nič ne de fantje, kar dajte
ljali štafetni tek po stadionu. V kratkem razgovoru s pionirji so nam povedali, da so iz Ribnice in Sodražice.
Na Opekarni so nam povedali, da so dobili nov stroj za izdelovanje strešne opeke ki, bo nadomestil več delovnih moči, ker opeko obrezuje sam stroj. Dobili so tudi nov traktor za prevoz opeke.
Z delom in proizvodnjo niso prav nič zadovoljni, vreme imajo slabo, zmrznilo jim je tudi več tisoč komadov opeke. Slabo vreme kvari izdelke, ker se ne posušijo. Obveznosti imajo velike in jih skrbi, kako jih bodo izpolnili. Električni tok je drag, Elektro pa ne uredi še tistega, kar je potrebno, da bi proizvodnja boljše stekla.
Ker so pred leti delovni kolektiv Opekarne kvalificirali enako kot mlekarje in mlekarske delavce, pravijo, da so zaradi tega še sedaj prizadeti. Ne vemo, koliko je na tem resnice, tako so nam pač povedali.
Gasilci so nas vabili, da bi prišli na sestanek z njimi, da bi kaj povedali o gasilski ope-rativi in požarnovarnostni službi sploh.
Pismonoši so nam dejali, da sedaj ni sezona za zbiranje naročnikov, ker imajo ljudje preveč dela in nimajo časa, da bi čitali.
je bil čas kratek, mi smo pa imeli še dolgo pot, smo Sodražico kmalu zapustili in se odpeljali v Žimarice.
♦ MOŠKIH PRIMANJKUJE
Žimarice so precej velika vas, saj ima 84 hišnih številk. Značilno za Žimarice je bilo v preteklosti to, da so v vsaki hiši
gredo zvečer radi spat.
V gostilni je slab promet, moških ni doma, ženske pa ne pijejo in ne hodijo v gostilno. Izjema so kaki obiski, kot smo bili na primer mi in še štirje tovariši, od katerih sta bila dva logarja in lovca, Ki sta prišla v lokal. Grajš Marjan iz Jelovca je vzel iz nahrbtnika malo lisičko, staro dva do tri mesece, ki jo je prinesel iz luknje njegov pes, ki je spet hotel navaliti na lisičko, pa ga je lovec odgnal.
♦ NAPREJ PO HRIBIH
IN DOLINAH OD ŽIMARIC DO ŽLEBIČA
Eno leto je poteklo, ko so uredili pot od Žimaric na Gregor. Vzpenjali smo se po klancu proti vasi Zadnikov, ki je nad Žimaricami. Zaselek Mlake se držijo Zadnikov, Na vrhu smo se ustavili in stopili na mali hribček, kjer se nam je odpri lep pogled na hribe in doline tja proti Karlovici in Velikim Laščam. Vasi Perovo, Puhovo, Vin-tarji, Štangarji in Črni potok so kot velike ptice v pomladnem zelenju. Obdaja jih vrsta barv cvetoče pomladi in človek nehote pomisli:
Lepa je naša slovenska zemlja, sami jo še dovolj ne poznamo'. Na njej so še vedno skriti kraji, ki so po svoji lepoti vred-
čme umetnine. Vrata so polomljena, da ima veter možnost sprehoda po hiši. Družina je v zimskem času vedno prehlajena. Na ObLO je vložil prošnjo za 5 kubičnih metrov lesa- za posek, pa mu je ne rešijo. V Ribnici pravijo ,da bodo to rešili v Sodražici, ko vpraša za rešitev v Sodražici pravijo, da bodo to rešili v Ribnici. Z lesom nič ne špekulira, samo rad bi popravil hišo in upravni organi občine bi res morali to uvideti in to prošnjo rešiti.
Odkar je zgrajena cesta čez Zadnike na Gregor so iz teh krajev odpeljali precej kostanjevega lesa. V Zadnikih so velike kope jelovih hlodov, ki so pripravljeni za odvoz. Ljudje imajo kar precej truda, predno iz grap spravijo hlode do ceste. Svet je hribovit in pota so tudi bolj slaba. Značilno za te kraje pa je to, da je povsod polno studencev in posamezne hiše imajo svoj vodovod.
Od vasi Zadnikov in dalje proti Gregorju se svet preliva po hribih in dolinah. Po hribih so travniki in njive, po globačah pa jelovi in kostanjevi gozdovi. Ljudje se pritožujejo nad šojami, ki pobirajo iz njiv vsajeno koruzo. Ta ptičja nadlega je precej številna in je ne morejo uničiti.
Pot se po Slemenih vije skozi vasi, hribe in doline
izdelovali škafe. Sedaj ta dejavnost izumira, škafe delata samo še dva moža. Ljudje so zaposleni v kmetijstvu in v Sodražici. Čez 30 moških in 4 ženske so na delu v Nemčiji. Tako moških moči pri delu zelo primanjkuje. Glede moških se pritožujejo tudi ženske, ki hudomušno pripominjajo, da moških v Žimaricah
ni, da bi jih spoznali.
Te vasi niso tako oddaljene, saj je do njih komaj nekaj kilometrov od Žimaric, pa vendar so od sveta in življenja oddaljene, da le redkokdaj pridejo do njih ljudje iz doline. Se pismonoša ni v te vasi. Po pošto hodijo ljudje sami. Imeli so primer, da so dobili brzojavko o
Obrtniki so nas vabili, da bi prišli tudi k njim, saj so tudi oni člani naše družbene skupnosti.
Ker je čas hitro tekel, smo morali Ribnico zapustiti. Pred ObLO smo dobili tovariša Franceta Knavsa iz Žimaric, ki se
Vas v Slemenih
ni še za zdravila, ker so v Nemčiji.
Sestanki v Žimaricah so zamrli. Odbor SZDL dela bolj malo, vsaj tako je čutiti. Iz Ribnice tudi ni nikogar v vas, kar je sedaj razumljivo, ker je povsod veliko dela, ljudje so utrujeni in
smrti sorodnika, ki je bil že pokopan, ko so brzojavko sprejeli.
Gospodar, s katerim smo imeli razgovor, nam je potožil tudi o poslovanju upravnih organov v Ribnici. Hišo bi rad popravil, ker je še vedno brez dimnika in dim po veži oblikuje kristalne
Ko smo se pripeljali v Črnec, smo dobili pionirja, ki se je igral z žogo.
»Kaj pa igraš .odbojko ali rokomet?« smo ga vprašali.
»Sam pa ne morem igrati odbojke,« nas je zavrnil in prav je imel. Prišla je iz hiše še deklica in smo se pogovorili o šoli in učenju.
V	Brino-vščici so štiri hiše, ljudje so bili na delu, v vasi smo dobili samo eno deklico, ki nam je povedala, da hodi v šolo v Sodražico. Po bližnjici hodi v dolino pol ure, nazaj pa celo uro. Nam se je zdelo, da je pot še daljša, ker je bila Sodražica in Velika gora videti precej oddaljena. Otroci do četrtega razreda hodijo v šolo h Gregorju, v višje razrede pa vsi v Sodražico.
♦ PRI GREGORJU GRADIJO VODOVOD
Gregor se pokaže kot sinji orel v svojem poletu, ki je sedel na zemljo, da se odpočije. Z njega je lep razgled po vsej bližnji in daljni okolici. V lepem pomladnem dnevu se prelivajo vasi, hribi in doline v neštetih barvah tja proti Veliki in Mali gori. Cvetoči vrtovi in zeleni gozdovi vzbujajo v človeku občutje sreče in veselja.
V	šoli smo dobili 18 veselih in nasmejanih lic, ki so ravno malicali. Učitelj nam je povedal, da so bili prejšnji dan na izletu v Logarski dolini. 20 otrok se je odpeljalo z vlakom v Ljubljano, potem pa z avtobusom skozi Kamnik, Gornji grad in
Črno v Logarsko dolino. Potrebna sredstva so imeli od novoletne jelke in vsak je prispeval še 400 din, da so izlet lahko organizirali. Otroci so bili z izletom zelo zadovoljni, to se jim je poznalo še sedaj na obrazih, ker so veseli pripovedovali.
»Jaz sem bil tudi na izletu,« Na šolskem vrtu bodo napravil igrišče, nam je še povedal učitelj.
Pri Gregorju so že začeli z gradnjo vodovoda. Pri starem mlinu že delajo zajetje. Vodo bodo napeljali h Gregorju, v Hojče, Krnce, Andol, Maruče, Junce in Graben. Letos pravijo, da bodo zbrali skupaj 12 milijonov din, povečini iz samoprispevka ljudi.
Tudi pri Gregorju pravijo, da jih malokdo obišče in se čutijo zapuščene. Življenje teče mimo brez kakšnih posebnih dogodkov. Ljudje opravljajo svoje vsakdanje delo m so kar zadovoljni. Mir in tišina, dober in čist zrak, ter lep razgled na vse strani kar pomirjevalno vplivajo na človeka.
Pot od Gregorja skozi Hojče in Gašpinovo je posebno lepa in prijetna. Pogled na Velike Poljane in Grmado je posebno slikovit. Velika in Mala gora so kot dve veliki pregradi, ki obdajata Ribniško dolino. Valoviti svet proti Velikim Laščam in Mokrcu je poln motivov in tihožitja. Umetnik bi imel dovolj snovi, če bi hotel vse to upodobiti.
Na Gašpinovem smo dobili 87 let starega Lovšinovega očeta, ki je še kar krepak možak. Njegov sin Stane, ki je v bolniškem stanju zaradi noge, nam je pojasnil, da je dala pobudo za gradnjo vodovoda pri Gregorju in v okoliških vaseh Socialistična zveza. Sami ljudje so že prispevali 500 kubičnih metrov lesa. Vso akcijo te gradnje vodi poseben odbor, ki je v delu aktiven.
Popravlja se tudi cesta od Ortneka do Gregorja in tako so ti kraji dobili stik z ostalim svetom. Skoro po vseh vaseh je sedaj mogoče priti z avtomobilom in res se splača obiskati te kraje, ki so lepi in slikoviti.
Na Praporčah smo dobili tesarje, ki so vezali ogrodje za skedenj. Delo vodi tesarski mojster Stanko Gruden iz Zlatega repa. Dela pravi, da ni veliko za njegov poklic v okolici. Ljudje gradijo v svoji režiji, on pa kot strokovnjak delo vodi.
Tako smo se pripeljali do Ortneka in po republiški cesti do Žlebiča. Naša pot pa še ni bila končana, še na Prapročah smo vprašali tesarje, če je možno priti z avtomobilom v Gorenje Laze. Tovariš Klun iz Žlebiča, ki je delal s tesarji, nam je dejal, da pridemo lahko prav v vas, ker so pot že uredili.
♦ KRATEK OPIS ŽIVLJENJA V GORENJIH LAZIH
V	Gorenje Laze smo se z avtom kar lepo pripeljali. Cesta je lepo urejena, vaščani so delali na njej prostovoljno. ObLO Ribnica je dal pomoč za gramoz in sedaj je cesta kar lepo urejena. Popravili bodo sedaj samo še kanale, v katere bodo dali hrastove cevi, da bo cesta gladka.
V	vas bi radi dobili vaščanje še industrijski tok, pa vodovod bi radi zgradili. Kdaj bodo s tem uspeli, ne moremo reči, se pa zato borijo.
V	vasi je 11 hiš, izmed katerih sta dve prazni. Vseh ljudi je v vasi 42, od teh je 17 šoloobveznih otrok in 6 mladincev. V
(Nadaljevanje na 4. strani)
Družinski tednik=
Ko bomo čistili in pospravljali zimska oblačila
Pozimi nosimo večinoma volnene tkanine in pletenine. Volna je slab prevodnik toplote, volnene niti so elastične in dobro vsrkavajo znoj. Volnene pletenine imajo pred tkanimi kup prednosti. Lahko jih sami spletemo, telesu se lepo prilegajo in so zato elegantne. Mehke so in prijetne za kožo. Med zankami je veliko zraka, zato so tople. Koža neovirano diha, zato so zračne in zdrave.
Slaba lastnost volne pa je, da z večkratnim pranjem postanejo spolzke in zato niso več prožne in zračne in da se jih rad loti molj. Znano pa je, da se molji najraje naselijo na umazanih mestih.
Prvi ukrep je torej odstranjevanje madežev, in sicer takoj, ko nastanejo. To pa iz dveh vzrokov:	1. ker se dajo sveži
madeži najuspešnejše odstraniti in 2. ker se različni madeži različno čistijo, nam bo takojšnje čiščenje najlaže, ker bomo poznali izvor madeža. Nikakor pa ne smemo zimskih oblek spraviti čez poletje, ne da bi jih prej očistili. Poleti polagajo samice jajčeca vanje in ličinke narede veliko škode. Na drugi strani pa bo v poznejših jesenskih dneh prijetno segati v omare, kjer nam dobro shranjena volnena obleka prihrani stroške za nakup novih komadov.
Kaj spravljamo čez poletje in kako očistimo in očuvamo pred molji?
Spravljamo predvsem zimske plašče in jopice iz tkanin, kožuhe, kot tudi najrazličnejše pletenine: spodnje perilo, nogavice, rokavice, šale, čepice, jopice in puloverje. Ob toplejših mesecih odložimo tudi tople volnene in puhaste odeje, ko pa odhajamo na počitnice, radi tudi spravimo na varno preproge.
Pred molji bi najučinkovitejše zavarovali tkanine, če bi jih že pri proizvodnji preparirali s kemičnimi spojinami, ki napravijo volno neprebavljivo za ličinke škodljivcev. S tem bi odpadli vsi stroški za druga sredstva in tudi delo, ki je s tem v zvezi.
Tako pa smo navezani, dokler se to zaščitno prepariranje ne izvaja, na mehanska sredstva (krtačenje, iztepanje, prekladanje, zavijanje v časopise ali prevleke iz polivinila,
kakor tudi zračenje in sončenje) in na razne preparate (kafra naftalin, paradichlorbenzol itd.), ki z duhom odganjajo mrčes, a je njihova učinkovitost le kratkotrajna, ker kmalu izhlapijo in jih moramo obnavljati, uspeh pa je po navadi ne-siguren. Pravi dihalni strupi, kot ciklon, žveploogljik, so pa nevarni tudi za ljudi in jih sme uporabljati le strokovnjak.
Kot smo že rekli, morajo biti obleke, ki jih hočemo spraviti očiščene madežev. Nato jih iz-tepemo in temeljito prezračimo, očistimo žepe in skrtačimo. Obesimo jih na obešalnike, čez katere potegnemo vreče, ki smo jih naredili iz prepranih rjuh, polivinila in jih na vrhu skrbno zadrgnemo. Lahko pa kupimo v ta namen že izdelane s posebno zadrgo.
Bele krznene kožuščke očistimo s kašico iz bencina in žgane magnezije. Kašico namažemo na umazana mesta. Ko se kaša že skoraj posuši in se nam zdi da je plašček dovolj čist, otresemo magnezijo in obesimo plašček na zrak, da izgubi duh po bencinu. Če je potrebno, postopek ponovimo. Ne pozabimo pa pri tem na vnetljivost bencina, zato čistimo na prostem!
Volnene pletenine pa najraje operemo. Moramo pa jih prati zelo previdno. Voda, ki v njej peremo, ne sme biti toplejša od 35° C. Če nimamo termometra, določimo pravo temperaturo tako, da v vodo pomočimo komolec: če nam je ravno prav toplo, je voda kar prava. V pralnem prašku ne sme biti sode. Zato je najbolje, da kupimo prašek, na katerem piše, da je narejen nalašč za pranje volne in drugih občutljivih tkanin in da se ravnamo natančno po navodilih, ki so prašku priloženi. Tudi spiramo z vedno enako toplo vodo. Drgniti in gnesti volnenih izdelkov ne smemo. Preden začnemo prati, preizkusimo, če je barva obstojna. Razumljivo je, da peremo lahko skupaj le precej enako barvane in enako umazane stvari. Če nimamo v enem dnevu toliko časa, potem si porazdelimo na različne partije:	rokavice,
šale, čepice, svetle puloverje in jopice, temnejše itd.
Mokrih volnenih izdelkov ne smemo obesiti, da se ne razvle-
čejo. Zato jih sušimo v starih frotirkah, na deski in v senci. Zlasti belih volnenih stvari ne sušimo na soncu, ker potemne.
Ko spravljamo volnene pletenine, dobro preglejmo, kaj je še uporabno in kaj ne. S spravljanjem volnenih izdelkov, ki jih ne bomo več potrebovali, damo samo večjo možnost moljem, da se zarede. Zato jopice, ki so premajhne, poderemo, volno navijemo v tanke štrene in operemo. Da bi se skrčila, je dobro, da jo namakamo dalj časa v vodi (če so barve obstojne), ali pa jo v štrenah zavijemo v vlažne brisače in čez 24 ur obesimo, da se posuše na zraku. Če pa nam ostanejo še izdelki, ki so še dobro ohranjeni, pa se jih ne splača predelovati, jih čiste in cele izročimo.
Včasih je treba oprati tudi volneno odejo. Tudi to operemo kot volnene pletenine, le da si pripravimo veliko tople vode, posebne madeže pa obšije-mo z belo nitko, da jih zdrgnemo posebej z mehko krtačo. Splaknjeno zavijemo v eno ali dve rjuhi. Šele, ko smo v glavnem iztisnili vodo iz nje, jo obesimo.
Tudi preproge je treba kdaj temeljito očistiti, zlasti še, če jih spravimo med dopustom. Morda bo zadostovalo, če jih viseče iztepemo na narobni strani ali pa jih očistimo s sesalcem. Zelo osvežimo pozimi, če jih stepemo na suhem snegu in premikamo tako dolgo, dokler ni sneg pod njimi čist. Namesto starih sredstev (strta sol ali ožeto kislo zelje) pa uporabljamo uspešno peno detergentov, ki nam očisti madeže in poživi barve. Po vsakem čiščenju z vlažnimi sredstvi moramo preproge obesiti v senco, da se dobro posuše. Preprog ne zlagamo, temveč jih zvijemo. Kadar jih shranimo za delj časa, denemo vmes sveži časopisni papir.
Ko smo tako očistili, prezračili in posušili volnene tkanine in pletenine, jih spravimo v »zimske« omare ali predale. Te smo izpraznjene obrisali S krpo, ki smo jo namočili in oželi v terpentinu. Pletenine spravimo v prozorne polivinilaste vrečke, da so varne pred molji in imamo tudi pregled, kadar kaj iščemo.
Revija mladinskega petja
V	nedeljo, 20. maja 1962 je bila v Kočevju velika pevska prireditev, o kateri je vredno govoriti malo obširneje. Tega dne so se zbrali mladi pevci naših šol na svoji prireditvi pod imenom »Revija mladinskega petja«. Na njej so pokazali uspehe svojega pevskega prizadevanja v letošnjem šolskem letu. S to revijo so začeli svoj teden mladosti, v katerem praznujemo tudi 70. rojstni dan maršala Tita. Lepše mladina ni mogla proslaviti ta svoj praznik! Zbrala se je iz vseh koncev lepe Kočevske in zapela sebi ter nam. Ta množica mladih pevcev nam je zagotovilo, da petje pri nas še ne bo zamrlo. Pevovodjem posameznih pevskih zborov pa je bila ta veličastna pevska prireditev zadoščenje in dokaz, da so na pravi poti in da se niso trudili zaman.
V	nedeljo zjutraj so se od
vseh strani zbirali pionirski in mladinski pevski zbori od blizu in daleč. Iz Ribnice dva zbora, iz Fare tudi dva, iz Dolenje vasi, Kočevske Reke, Loškega potoka, Sodražice, Stare cerkve, Livolda pa po en pionirski zbor. Iz Kočevja so nastopili trije zbori:	pionirski, mladinski in
ženski zbor gimnazije. Zaradi slabega vremena je bila prireditev v dvorani Šeškovega doma. Dopoldne so po sprejemih zborov prireditelji razveselili mlade pevce s kino predstavo v obeh mestnih kinematografih in
zakusko. Že tako velik oder so morali močno podaljšati v dvorano, da je zadostoval za revijo.
Prvi so nastopili pionirski zbori: iz Fare (pod vodstvom tov. M. Svoljšak), Livolda (P. Perov-šek), Sodražice (T. Andoljšek), Stare cerkve (V. Ficko), Loškega potoka (V. Lavriv), Kočevske Reke (A. Ožanič), Ribnice (A. Petje), Kočevja (A. Zupan) in iz Dolenje vasi (pod vodstvom tov. Antona Petje). Zapeli so narodne, partizanske in umetne mladinske pesmi. Naši najmlajši pevci pionirji so od poslušalcev poželi prisrčna priznanja. Zbora iz Oneka in Koprivnika sta nastopila pri sklepnem delu revije.
Za njimi so nastopali mladinski pevski zbori osnovnih šol: Kočevje (pod vodstvom tov. M. Humeka), Fara (A. Sega), Ribnica (A. Petja) in ženski zbor gimnazije Kočevje (vod vodstvom tov. M. Humeka). Pesmi, ki so jih zapeli, so bile umetne, naših in tujih skladateljev ter kar precej zahtevne. Izvedba njihovega programa je pričala, da so pevci, zlasti pa pevovodje, vlagali v svoje celoletno delo mnogo truda in požrtvovalnosti. Že docela pridobljeni poslušalci niso štedili z aplavzom.
Prava apoteoza te veličastne pevske prireditve pa je bil nastop združenih pevskih zborov, pod vodstvom prof. Miloša Humeka ob spremljavi godbe na
Lutkarji so nas razveselili
Mladi lutkarji pri Svobodi so pripravili novo lutkovno igrico pod vodstvom tovariša Glada.
Vsako popoldne so jo igrali v novi lutkovni dvorani v Šeško-vem domu. V sredo smo prišli tudi učenci III. razreda na vrsto. Bili smo vsi nestrpni od pričakovanja.
Ko se je zastorček odprl, smo postali tako tiho, da bi še miško slišal.
V prvi zgodbi je nastopala Katra, ki se je tako bala strahov, da smo se ji od srca nasmejali.
Druga zgodba je bila tudi smešna. Teta Kunigunda je bila stara. Nič dela ni imela in je vse pozabila. Se to je pozabila, kako se ji reče.
Najlepša pa je bila tretja zgodba. Kljukca je bolel zob,
Priznanje rojaka iz Amerike učenki iz Kočevske Reke
Pošiljam Vam pismo rojaka Okorna iz Clevelanda.
Pismo me je zelo presenetilo, zato bi želela,, da bi ga objavili v »Novicah«. Posebej se pa moram zahvaliti Vam, ker le potom Vašega časopisa sem sprejela to ljubeznivo pismo.
Rojaku tov. Okornu pa se najlepše zahvaljujem, ter mu pošiljam lepe pozdrave.
Danila Kosar,
4. r. Osn. š. Koč. Reka
DRAGA DANILA
V Kočevskih Novicah z dne 17. marca t. L sem med drugim čtivom bral tudi tvojo pesmico »Mati«.
Globoko v srcu se mi je tožno storilo. Upam in želim, da se Tebi to ni pripetilo, ako se Ti pa je, moje globoko sožalje.
Pesmica me je popeljala daleč nazaj, za celih 56 let, nazaj, ko sem kot 10-letni deček iz-
gubil mojo nadvse ljubljeno mamico. Obiskal sem njen grob leta 1952 in 1956 ter s tem za-dobil veliko užitka. Popolnoma se še spominjam tako, kakor Ti opisuješ.
»Spustili so jo v črno jamo«. Prigibno Ti pošiljam eno ameriško flikico, in ko zopet napoči lepa zelena pomlad kupi mamici cvetlico, ako je mrtva, jo položi na grob, ako je živa, pa ji izroči in ji izreči takole: Preljuba moja mamica.
Saj vedno sem ljubila te, če tudi ni bilo znati, za te srce je vsaki čas, gorelo draga mati.
Te iskreno pozdravljam in želim obilo naprednega pouka, ostajam Tvoj rojak doma iz moje prelepe Sodražice.
Jože Okorn, 1096 E 68 Str.
Cleveland 3 Ohio — USA
Tudi pri nas mladi ribiči
Ribiška družina Kočevje je sklenila že na občnem zboru, da bo ustanovila pri družini mladinsko sekcijo. Ta sklep se približuje uresničitvi, saj je družina že začela zbirati prijave za članstvo v tej sekciji. V mladinsko ribiško sekcijo se lahko včlani vsak mladinec, ki je dober učenec v šoli in ki mu tudi starši dovolijo ribariti. Seveda pa mora imeti tudi primeren ribolovni pribor, za katerega pa ni nujno, da je moderen. Povsem je namreč razumljivo, da ribiška družina ne bo dovolila ribariti na »ribiški« pribor, ki je sestavljen iz fižolovega kola in sukanca (»cvima«). Mladinska sekcija bo ustanovljena, če se bo prijavilo zanjo najmanj 10 mladincev. Sekcija bo imela svoj odbor, pra-
ker je grizel bonbone.
V vseh treh zgodbah je bil največji junak Pavliha. Rešil je Katro strahov in svojo teto Ku-nigundo hudobnega razbojnika Brusa.
Najbolj smo se nasmejali v zadnji zgodbi. Se mi smo mu pomagali, da je spravil Kljukca k zdravniku. Doktor Kočnik mu je zdrl zob brez bolečin.
Zdravnik pa nas je naučil lepo pesmico, da si je treba vsako jutro, po jedi in vsak večer umiti zobe.
Komaj čakamo, da bi spet gledali tako lepo lutkovno igrico.
Alenka Ožura, šola M. Bračič, Kočevje
pihala DPD Svoboda Kočevje. Poslušalci so naravnost ostrmeli nad redkim prizorom: na velikem odru se je zbralo 760 mladih pevcev in pevk! Ta sklepni del programa revije je obsegal štiri pesmi: R. Gobec: Pionirsko kolo, C. Pregelj: Majski raj, Sl. Mihelčič: Brigadirska, R. Gobec: Pesem bratstva in edinstva. — Z nenehnim aplavzom se je hvaležno občinstvo prisrčno poslovilo od mladih pevcev.
V imenu Svobod in prosvetnih društev kakor tudi v imenu Zavoda pa prosvetno pedagoško službo in ostalih prosvetnih organov se je mladim pevcem in pevovodjem toplo zahvalil tov. Jože Smolej. Izrekel jim je priznanje, da kljub skrajno slabim pogojem, v katerih so delali, niso odnehali in nam pripravili tako veličastno prireditev. V priznanje za njihov trud je izročil v imenu občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev diplome, ki naj njih in njihove zbore spominjajo na današnjo prireditev in jim dajejo vzpodbudo za nadaljnje delo.
Organizacijo te velike pevske revije naj bi po prvotni zamisli izpeljal Zavod za prosvetno in pedagoško službo. Levji delež vsega dela pa je prevzel Svet Svobod in prosvetnih društev Kočevje. S prizadevnimi člani, od katerih moramo omeniti vsaj Miloša Humeka, Jožeta Smoleja in Edija Rusa, je Svet Svobod izpeljal organizacijo revije naravnost vzorno.
Obisk je bil zadovoljiv. Med vidnejšimi gosti smo opazili sekretarja ZK Ribnica in predsednika Sveta Svobod in prosvetnih društev občine Ribnica ter dva zastopnika okrajnega Sveta Svobod iz Ljubljane. Vidnejših osebnosti naših političnih in družbenih forumov iz Kočevja pa nismo videli. Samo šola »Jožeta Seška« je bila zastopana po svojem predstavniku.
Pevovodje pionirskih in mladinskih pevskih zborov se trudijo, da mladina ne izgubi stika z lepo umetnostjo, petjem, da ne zamre naša narodna in partizanska pesem! To je velika, odgovorna naloga! Vsi odgovorni morajo storiti vse, da se pevskim učiteljem olajša delo. Izdatki in žrtve se bodo bogato obrestovale! France Cankar
Pionirji se uče upravljati
vila, tožilca in druge organe. Za delo z mladimi ribiči bo zadolžen tudi neki starejši član ribiške družine. Za člane sekcije bodo tudi razna predavanja o ribah, ribolovu, ribiškem priboru in drugem, ter tekmovanja. Mladinci bodo imeli določen tudi posebni prostor, kjer bodo lahko lovili. Članarina bo nizka, izkaznice in značke za mlade ribiče pa so že pripravljene. Kdor se želi včlaniti v to cekcijo, se naj priglasi pri tovarišu Mazzoniju, ki dela pri Stanovanjski skupnosti (zgradba ObLO III. nadstropje), člani sekcije bodo lahko ribarili vse leto, medtem ko bo za ostale mladince še v naprej obstojala možnost, da se priglase za »počitniški lov«, se pravi za ribolov med počitnicami.
Pred kratkim je bilo v Kočevju sektorsko posvetovanje o problemih pionirskih starešinskih in pionirskih organizacij na področju občin Kočevje in Ribnica. Na njem so razpravljali o pionirskem samoupravljanju, o Jugoslovan, pionirskih igrah ter delu krožkov in starešinskih svetov. Ugotovili so, da so pionirski starešinski sveti premalo delavni, da se ne znajdejo dovolj in da je treba organizirati pionirske starešinske svete tudi na manjših šolah. Poudarjeno je bilo, naj bi pomagali pionirskim starešinskim svetom tudi drugi državljani in ne samo prosvetni delavci (ki
yv
asa. vas
Kdo še videl ni vas Blate, ki pod goro tam čepi? Vsak otrok se tu naskače, a še bolj se razvedri.
Tukaj zdravo je ozračje! Mi ponosni smo na to, vsak človek pije rajši, vodo Obrh, pod goro.
so sicer dolžni delati v tej organizaciji že kot družbeni delavci). Ugotovili so tudi, da so najbolj delavni pionirski starešinski sveti na osemletkah in da je pri njih prišlo samoupravljanje najbolj do izraza.
Ob zaključku posvetovanja je bilo sprejetih več sklepov: občinski pionirski komisiji naj pregledata oba programa dela in naj proučita možnosti ža poživitev obstoječih ter ustanovitev novih pionirskih svetov; potrebna je večja povezava pionirske organizacije z ostalimi organizacijami, katere naj bi spoznale delo pionirskih odredov; šolski odbori naj bi na svojih sejah razpravljali tudi o delu pionirskih organizacij; r šolskih' proračunih naj bi predvideli tudi sredstva za delo pionirskih organiazcij (kot n. pr. za sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo in pionirjev t mladinsko organizacijo) ter da naj bi posamezne gospodarske organizacije prevzele patronate nad pionirskimi odredi (in tako oskrbele šoli za tehnični pouk in razne krožke strokovnjake, pa tudi finančna sredstva, ki so odredu potrebna).
i v dolini od Kočevja do Sodražice in po hribih od Žimaric
Nemčijo so odšli 4 fantje in dve dekleti. Od Šilčevih so trije fantje zaposleni, eden je v Kranju, eden v Kočevju kot mehanik, eden pa kot mizar v Ribnici. Miheličev Rudi pa je traktorist na KZ Ribnica.
Ostali so zaposleni doma na kmetijah in so kar zadovoljni. Delo je seveda trdo, ker je vse na hribu.
Vrnili smo se v dolino in naša pot se je končala. Na vsej tej poti smo videli polno utripov življenja ljudi, ki v tem nizko planinskem svetu delajo in živijo svoje dnevno življenje. Ljudje so dobri in prijazni, obiščite jih, ne bo vam žal. Videli boste lepe in prijazne vasice, spoznali ljudi in njihove probleme.
Gregor — središče Slemen
Medjjudm do Žlebiča
Da se trud mu bolj olajša, mu kar v usta prileti, še sekundo ne počaka, že si žejo ugasi.
Kadar hudo je neurje, potok Obrh ne počaka, brž poplavi naše polje, da smo vsi prav slabe volje.
Če pa res koga zanima, moj prelepi rojstni kraj, le naj pride brž pogledat, potok Obrh in še kaj!
Učenka: Dejak Marija,
Blate, 7. b r. Osn. š.
v Ribnici
TOČEN ODGOVOR — Janezek, pridi k tabli in odgovori na to vprašanje:	če
gre tvoj oče kupit osem steklenic vina in plača vsako po 200 dinarjev, za koliko je skupno kupil?
Odgovor je prišel kot iz topa: — Za dva dni, tovariš učitelj.
Vse to delo pionirske organizacije je namenjeno v glavnem temu, da se pionirji že zdaj na-uče upravljati in da se otroci zaposle ter da prosti čas ne zapravljajo na ulici in v slabi družbi.
CICIBANI NA RUDNIKU
Cicibančki otroške ustanove Mlada rast na Rudniku se pridno pripravljajo na praznik dneva mladosti in počastitev rojstnega dne svojega ljubljenega maršala Tita. V tednu mladosti bo ustanova skupno s starši organizirala skupni izlet v naravo, kjer bodo malčki priredili tudi akademijo in pri igrah pokazali svojo vztrajnost, iznajdljivost in spretnost. Otroci se tega dne zelo vesele in si želijo, da bi jim bilo vreme naklonjeno. Za naše pionirje in cicibane izven ustanove, pa bodo prikazali več otroških in partizanskih filmov.
Sovretova
Rokomet
V nedeljo, 20. maja 1962 je bila organizirana v Kočevju rokometna tekma V. kola dolenjskega rokometnega centra. Srečali sta se moštvi Partizan Dobrepolje : Partizan Kočevje. Zmagali so domačini z rezultatom 14:13.
Kljub slabemu vremenu si je to tekmo ogledalo 50 ljudi. Skozi celo tekmo je nepretrgano deževalo tako, da je bilo polovico igrišča v vodi. Igralci so bili do kože mokri in kljub vsemu vztrajali do konca.
Dobrepoljčani so veljali za favorite. Po zelo duhovitih začetnih kombinacijah smo takoj ugotovili, da je to zelo uigrana ekipa. Domačini so bili borbeni in so zelo lepo začeli. Že v prvih desetih minutah so vodili z rezultatom 3:0. Gostje so se potem kmalu zbrali in v naslednjih pestih minutah izenačili ter prišli v vodstvo. Takšno izmenjavanje vodstva in izenačevanja rezultata se je menjavalo vse do konca igre.
Proti koncu so gostje začeli precej ostro igrati, da jim je moral sodnik dosoditi nekaj zaporednih prekrškov, kar jih je precej demoraliziralo. Domačini so v takšnem položaju na igrišču imeli nekoliko prednosti in tako lažje realizirali nekaj zadetkov. Tik pred koncem tekme so gostje še vodili 10:12. V zadnjih par minutah pa so domačini le dosegli izenačenje in na koncu še vodstvo enega gola ter si tako osvojili zasluženi dve točki.
13. maja 1962 smo imeli v gosteh rokometaše Partizana iz Iga pri Ljubljani. Ta tekma je bila še bolj razburljiva. Vreme jim je bilo bolj naklonjeno in je zato bilo tudi dosti več gledalcev na igrišču, kar nam dokazuje, da je rokomet v Kočevju zelo priljubljen.
. = ? št
Tudi tokrat so zmagali domačini z enim golom razlike. Mislim, da se še marsikateri gledalec spominja tistih dramatičnih trenutkov tik pred koncem tekme, ko so gostje še vodili za dva gola razlike. Torej pri rezultatu 22:24. Vsi smo bili prepričani, da naši ne bo uspeli več izenačiti, pa se je vendar stanje tik pred koncem popolnoma obrnilo. V dveh protinapadih je igralec Šega Stane po sredini lepo prodrl in z ostrim strelom dvakrat potresel nasprotnikovo mrežo. Ižanci so potem še napadali, vendar brez uspeha. V zadnjih par sekundah pa se je našim zopet posrečilo. Po desnem krilu je prodiral Ponikvar in z lepim strelom s strani dosegel končni rezultat 25:24.
Na teh dveh zadnjih tekmah so naši igralci pokazali dosti požrtvovalnosti in zalaganja, in kakor vidimo uspeh ni izostal. Posebno so bili zadovoljni gle-davci, ki so lepe poteze na igrišču objektivno obravnavali.
Našim rokometašem želimo še več zmag in lepih iger!
Trobentar Dominik
v ponedeljek pozno popoldne sem se napotil na sprehod proti gaju. Pred kegljiščem sem opazil nenavadno sliko. Stala je grupa mladincev, ki so prav živahno razpravljali, se smejali in marsikaterega pošteno obdelali. Ko sem prišel bliže, sem iz pogovora slišal »Kruci, ali boš uspel, da jo vržeš do polovice,-« smeh in zopet pikre pripombe.
Iz tega šaljivega pogovora še vedno nisem mogel ugotoviti, kam leti to dobro razpoloženje. K sreči sem v tej skupini zagledal znanca. Padla mi je misel, da me edino on lahko reši iz zagate. Stopil sem k njemu in ga vprašal, kaj pomeni vse to, saj ni običaj, da se mladina shaja pred tem poslopjem. Seveda moje vprašanje je bilo preglasno in iz grupe je že prihajal glas, da se je zbrala kočevska elita v kegljanju. No, ta odgovor je še mene prisilil do smeha, čeprav mi ni bilo dosti do njega.
Ko sem videl, da tukaj ne bom našel resnega odgovora, sem se namenil, da si ogledam kegljanje. Prerinil sem se skozi vrata in videl zopet skupino mladih ki se pripravlja, da bodo zasedli mesta na tekmovalni stezi. Šele sedaj sem ugotovil, da skupina pred poslopjem ni lagala. Obču-
Tudi mladi so preizkusili stoje znanje
til sem, da bo to tekmovanje zanimivo, zato sem sklenil, da se tudi jaz priključim publiki. Prvi pozdrav in stisk roke je bil znak, da se tekmovanje prične. Seveda, kot smo pričakovali, prvi lučaji planke. Videlo se je, da so nekateri mladinci začetniki — začetni favoriti. Publika je z navdušenjem spremljala mete krogel j in kretnje teles, s katerimi so dajali smer kroglam, kar pa je bilo seveda brez uspeha, publiko pa je zelo zabavalo, saj je sledil bučen smeh.
Iz poznejših razgovorov sem zvedel, da je to mladinsko tekmovanje med aktivi LMS. Tekmovalo je 9 ekip s po 6 člani. Predvsem so bili to delavski aktivi, ki so v prvih metih dosegli zelo lepe rezultate. Tekmovanje se je nadaljevalo pozno v noč. Rezultati so bili naslednji: Aktiv LM Avto 1000 kegljev, Itas 924 kegljev, Trgo-promet 889 kegljev, Inkop 868 kegljev, Stara cerkev 855 kegljev, gimnazija 837 kegljev,
Nova trgovina na Vidmu
Za prvomajske praznike je trgovsko podjetje »Tabor« iz Grosupljega odprlo novo trgovino na Vidmu. Novi poslovni prostori so okusno in lepo urejeni. Videm je z novo trgovino precej pridobil na svojem zunanjem izgledu, saj je le ta v prenovljeni stavbi KZ Videm.
Potrebo po novi trgovini je narekovala vse večja kupna moč dobrepoljskega prebivalstva, tako da so bili stari po-
slovni prostori premajhni, po drugi strani pa niso več odgovarjali sodobnemu trgovskemu lokalu.
Posebnost nove trgovine je v tem, da je del le te preurejen v samopostrežno trgovino, tako da kupec nekatere artikle lahko sam izbere po želji.'
Stari trgovski lokal so isto-tako preuredili in sedaj v njem prodajajo železnino, barve, gradbeni material in ostalo bla-
(AmaIuklIu,
Qikmie peeMmicm Oklestita Spaiedi čestitke Mati aqtasi
KOČEVJE
Poročili so se: Ošljal Ivan, čuvaj iz Kočevja, Reška c. 13, star 34 let in Popovič Ana, delavka iz Kočevja, Reška 13, stara 26 let; Urbiha Jože, ključavničar iz Prezida 8, star 26 let in Zupanc Rozalija, delavka iz Kočevja, Rudnik 32, stara 17 let; Merhar Ivan, kovinostrugar iz Željn 16, .star 23 let in Kofolj Olga, delavka iz Željn 33, stara 22 let; Pogina Viljem, cestar iz Pred-grada 68, star 27 let in Pavlič Danica iz Štalcarjev 2, delavka, stara 19 let.
Rodile so v Ljubljani: Ober-star Marija iz Koprivnika 22 — dečka, Ule Marta iz Kočevja, Podgorska 7 — deklico, Fajfar Zdenka iz Kočevja, Roška c. 33
—	dečka, Rogan Cecilija iz Kočevja, Reška 13 — deklico, Južnič Jožefa iz Kočevja, Trg 3. oktobra 23 a — dečka, Dugonjič Slavica iz Gornjih Ložin 14 — dečka, Maver Berta iz Kočevja
—	dečka.
Umrl je Kolar Ivan iz Kočevske Reke, star 30 let.
LOŠKI POTOK
Rodile so: Bartol Marija, gospodinja s Hriba 64 — deklico, Škornik Ivanka, trgovska pomočnica iz Travnika 83 — deklico, Arko Magda, delavka iz Retij 30 — deklico.
Čestitka
Ivanu Grivcu iz Grčaric želijo vse najboljše za 68. rojstni dan France, Albina in mala Hermin-ca ter vsi ostali, mami pa lep pozdrav.
ČESTITAJO
Mami in atu Lavričevima iz Travnika 40, Loški potok, želita za 45-letnico skupnega življenja še vrsto zdravih in srečnih let.
Hčerki Tončka in Olga z družinama.
PRODAM
Prodam hišo in gospodarsko Poslopje z 40 ari zemlje. Breg št. 8 pri Stari cerkvi. * *
»NOVICE« — glasilo SZDL ob-*in Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški od-jjjor. odgovorni urednik Peter »obar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uprave in uredništva 389. i^etna naročnina 800 din, pollet-®a 400 din in jo je treba plačati
* naprej. Za inozemstvo 2.000 n ar je v oziroma 3 ameriške •oiarje. Tek. rač. 600-27-1-2S5 M NB psednsŠBiea Ke&srje
PRODAM
Dobro ohranjen moped »TMZ« — naslov na upravi Novic.
PRODAM
Ugodno prodam dobro ohranjen šivalni stroj »Singer«.
Pavlič Liza, Rudnik 30, Kočevje
IZGUBLJENO
Dne 12. maja se je izgubil bosanski konj star poldrugo leto. črne barve v bližini Oneka pri Kočevju. Najditelja prosim, da sporoči na Gozdno upravo v Kočevju proti nagradi 5.000 din.
PREKLIC
Preklicujem žaljivke, izrečene proti tov. Ilc Ani, Ribnica 218.
Žbona Milka, Ribnica 218.
OPRAVIČILO
Opravičujem se Veber Fridu iz Predgrada 45 zaradi besed, ki	Krompir	37 din
sem mu jih izrekel dne 19. 4.	Fižol	140 din
1962 v Predgradu in se mu za-	Fižol	160 din
hvaljujem, da je umaknil pred-	žito smes	50 din
log za kazenski pregon.	Krmilna moka	50 din
Matjašec Jože, Ceplje 3	Med	460din
JADRAN KOČEVJE: 25. do 27. maja italijanski barvni CS film »Kartagina v plamenih«, 28. in 29. maja italijanski film »Krik«, 30. in 31. maja ameriški barvni film »Arivederči Roma«, 1. In 3. junija ameriški barvni CS film »Uspavana lepotica«.
RUDNIK: 26. in 27. maja poljski film »Eva hoče spati«, 2. in 3. junija češki film »Vrnjeni v življenje«.
STARA CERKEV: 26. in 27. maja nemški film »Ni prostora za divje živali«.
RIBNICA: 26. in 27. maja slovenski film »Ti loviš«, 2. in 3. junija ameriški barvni film »Mačka na vroči pločevinasti strehi«.
SODRAŽICA: 26. in 27. maja italijanski film »Ne pozabi me«, 2. in 3. junija sovjetski film »Nebo kliče«.
LOŠKI POTOK: 27. maja angleški film »Ureži njeno ime s ponosom«, 30. maja češki film »Romeo, Julija in tema«, 3. junija amer. barvni CS film
go tehničnega karakterja. Tudi s tem lokalom so dobrepoljci precej pridobili, saj jim za marsikatero malenkost ne bo potrebno hoditi kupovat v Ljubljano ali kam drugam.
Posebno pa bodo z obema lokaloma zadovoljne dobrepoljske gospodinje, saj se je s tako povečanim poslovnim prostorom obeh trgovin, povečal tudi asortiman vsakovrstnega blaga za široko porabo.
Samo ena pomanjkljivost je pri novem lokalu — čimprej je potrebno urediti cesto, katera pelje mimo novega poslovnega
Mestni aktiv 734 kegljev, Rudnik 661 kegljev in Tiskarna 652 kegljev. Vsak član ekipe je imel 50 lučajev.
Iz razgovorov z mladinci sem ugotovil, da si še želijo takšnih srečanj. Povedali so mi, da se prav v športnih srečanjih med seboj vsaj spoznavajo. Mladinski organizatorji tega tekmovanja so zelo hvaležni kegljaškemu klubu, ki jim je omogočil izvedbo tekmovanja. Še posebno pa se zahvaljujejo tehničnem osebju kluba, ki je pomagalo, da je tekmovanje, ki je bilo organizirano v okviru tedna mladosti, proti pričakovanju dobro uspelo.
lan
PREDGRAD
PGD Predgrad je imelo preteklo nedeljo občni zbor. Poleg ostalih zadev gasilske organizacije so razpravljali tudi o hiši št. 41 v Predgradu, katero je ObLO Kočevje dodelil za gasilski dom. Društvo kot tako s svojimi sredstvi hiše samo ne more urediti, zato so sklenili, da bodo zaprosili za pomoč Občinsko gasilsko zvezo, člani bodo pa pomagali s prostvoljnim delom.
V nedeljo je AMD Kočevje organiziralo v Predgradu predvajanje filma o cestnem prometu. Dvorano je napolnilo precej številno občinstvo, ki je z zanimanjem spremljalo predvajanje filma. Tovariš Jože Tomažin se je na koncu obiskovalcem zahvalil za obisk.
prostora. Sedanje makadamsko cestišče dviga ob čedalje večji motorizaciji oblake prahu. Cesto na tem odseku bo potrebno nujno asfaltirati, ali pa vsaj politi s smolo.
POPRAVEK
V prejšnji številki nam je spet ponagajal tiskarski škrat. Pri zahvali Janez Metelka, rudarja v pokoju, se začetek predzadnjega odstavka glasi pravilno takole:
Žalujoči: žena Ana, sin Slavko, Ivan z družino, hčerke ...
POPRAVEK
V zadnji številki Novic bi se moral pravilno glasiti začetek rubrike Poročili so se v Kočevju: Andrejič Sibin, steklopihač (in ne delavec) iz Ljubljane, Devinska 5, star 26 let in Knavs Marija, delavka iz Kočevja, Mestni log 2, stara 19 (ne 21) let.
CENE NA NAŠEM TRGU KMETIJSKA ZADRUGA KOČEVJE
KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA NA DOLENJSKEM sprejme takoj:
6 DELAVCEV SEKAČEV IN 2 MOTORISTA ZA MOTORNO ŽAGO INTERESENTI NAJ SE ZGLASIJO V UPRAVI ZADRUGE!
OBVESTILO
Obveščamo odjemalce električne energije, cta bomo z mesecem junijem 1962 uvedli dvomesečno inkaso službo.
Tako, da vas bodo naši inkasanti obiskali le vsaka dva meseca, ter bodo zaračunavali dvomesečno porabo električne energije s prispevki.
Ta ukrep ne velja za potrošnike mesta Kočevje z najbližjo okolico.
V zvezi z navedenem naprošamo potrošnike, da z razumevanjem upoštevajo ta ukrep in omogočajo inkasantom nemoteno inkaso službo, ki jo opravljajo v korist skupnosti in podjetja.
ELEKTRO KOČEVJE
Pripombe na noti vezni red
TOVARIŠ UREDNIK!
V zadnji številki Novic smo brali o spremembi voznega reda na železnici. Naročniki in bralci Novic, pa tudi drugi z njim nismo zadovoljni.
Predvsem nam ni prav, da je ukinjen motorni vlak, ki je šel iz Ljubljane ob 18.30 in obratno proti Ljubljani. Kaj ni znano v uradu, kjer delajo vozne rede, da imamo ob kočevski progi od Roga do Ilove gore ogromno spomenikov iz NOV, ki jih narod rad obiskuje in tako obuja spomine na borbena leta? Od Kočevja do Spodnje Slivnice imamo ob tej progi tudi precej turističnih točk (Grmada, Travna gora, Taborska jama itd.), ter mnogo rojstnih krajev naših pisateljev in pesnikov, ki jih naš narod rad obiskuje. Po eni strani hočemo razvijati turizem, po drugi pa ga prav s takim voznim redom zaviramo.
Zakaj se prezira nekatere postojanke in na njih vlak ne ustavlja in ne pobira potnikov?
Javno vprašamo tudi, ali bo pobral motorni vlak vse delavce od Kočevja do Ljubljane ,ko jih vstopi do Dobrepolja 40 do 50, v Dobrepolju okoli 200, v Čušperku 80 do 90, Predolah 20 do 30, v Spodnji Slivnici pa 20 do 25, da ne štejemo potnike z ostalih postaj, posebno pa iz Grosuplja. Pravilno bi bilo, da bi vozil parni vlak prej, kasneje pa motorni. Če nam zdaj ne verjamete, boste čez nekaj časa rekli: »Prav so imeli naši naročniki in bralci.«
Če pogledamo vozni red, vidimo, da pripelje zadnji vlak (št. 6828) v Ljubljano ob 20.20, se pravi, poleti še podnevi.
Če bi se nekdo rad peljal proti Zagrebu, Jesenicam, Postojni itd. mora, reci in piši čakati v dragi Kolodvorski restavraciji na zvezo 4 do 5 ur. Kdor je bolj suh v žepu, bo klel in dremal po klopeh. Če ga bo pustila pri miru kolodvorska uprava.
Bralci prosimo, da urgirate, naj to zadevo uredijo in vas pozdravljamo.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA:
Na železniški postaji smo se pozanimali, kako to, da take želje in pripombe niso bile upoštevane pri sestavljanju voznega reda. Dobili smo pojasnilo, da je bilo na sestanek v Gro-suplju, kjer so sestavljali vozni red oz. zbirali predloge zanj, vabljenih iz Kočevja kakih 10 zastopnikov večjih podjetij, občine in šol, udeležil pa se ga je samo eden. Podobna je bila verjetno tudi udeležba iz drugih krajev. Prav zaradi tega je bil vpliv vseh, ki se vozijo na delo, na nov vozni red premajhen. Voznega reda pa, kakor smo zvedeli na kočevski železniški postaji, zdaj ne bo mogoče spreminjati.
Z uvedbo novega motornega vlaka smo pridobili lepo zvezo z jutranjimi vlaki iz Ljubljane, v smeri Jesenice, Reka, Zagreb in Maribor.
Dopis o novemu voznemu redu je prispel v uredništvo brez podpisa in bi moral po vseh pravilih v koš. Ker pa dobimo dopise brez podpisov tudi še od nekaterih drugih dopisovalcev in ker verjamemo, da je kritik dobro in pošteno mislil, njegov dopis vseeno objavljamo.
SPORED RTV LJUBLJANA
»Karneval v New Orleansu«.
VELIKE LAŠČE: 26. in 27. maja ameriški barvni CS film »Gola Maja«, 2. In 3. junija sovjetski CS film »Kapitanova hči«.
DOBREPOLJE: 26. in 27. maja angleški barvni VV film »Podaj roko hudiču«, 30. maja francoski. VV film »Ulica de preri«, 2. in 3. junija italijanski barvni CS film »Velika vojna«.
PONIKVE: 31. maja francoski VV film »Ulica de preri«.
KOČEVSKA REKA: 26. in 27. maja italijanski film »Rimljanka«, 30. maja češki film »Nevarna iznajdba«, 2. in 3. junija jugosl. film »Kampa mamula«.
PREDGRAD: 26. in 27. maja italijanski barvni VV film »Evropa ponoči«, 2. in 3. junija ameriški barvni film »Visoki jezdec«.
BROD NA KOLPI: 26. in 27. maja ameriški film »Zakon divjine«, 2. in 3. junija jugoslovanski film »Bolje je znati«.
SPORED
za soboto, 26. maja 1962
5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.05, 6.00, 7.00 in 8.00 Poročila,
8.05	Poštarček v mladinski glasbeni redakciji, 8.35 Sedem pevcev — sedem popevk, 8.55 Radijska šola za riž/o stopnjo (ponovitev) Njegovo ime je zdravilo rane, 9.25 Ivo Petrič: Skladbe za flavto1 in oboo, 9.45 Pesem, umetna in narodna, 10.00 Napoved časa in poročila, 10.15 Od tod in ondod, 11.00 Uvodni prizor II. dejanja Smetanove opere Dalibor, 11.15 Seznanite se s Parker j evimi (tečaj za angleški jezik), 11.30 Stanojlo Rajčič: Koncert za violončelo in orkester, 12.00 Poročila, 12.05 Drago Lorbek: Ples v ritmu mazurke in Intermezzo, 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Rado Linzner — ing. Albin Stritar: Razgovor o proizvodnji detelj, 12.25 Melodije ob 12.25, 13.00 Poročila, 13.15 Obvestila in zabavna glasba,
13.30	Morda je to vaša melodija,
14.00	Poje George London, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.00 Poročila, 15.20 Ljubiteljem Chopina, 15.40 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška, 16.00 Vsak dan za
vas, 17.00 Poročila, 17.05 Gremo v kino, 17.50 Zabavni intermezzo z orkestrom Alfred Scholz,
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu, 18.10 G. Rossini — O. Respighi: Fantastična prodajalna, baletna suita, 18.45 Okno v svet, 19.00 Obvestila,
19.05	Druga v drugo se vrste narodne in domače viže, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Godala v veselem ritmu, 20.20 Radijska komedija — Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu — II. epizoda, 21.00 Za prijeten konec tedna, 22.00 Poročila, 22.15 Oddaja za naše izseljence, 23.00 Poročila, 23.05 Zaplešimo v noč, (pisan spored popevk in vedrih melodij), 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SPORED
za nedeljo, 27. maja 1962
6.00—8.00 Z vedro glasbo v nedeljsko jutro — vmes ob 6,05, in 7.00 Poročila, 8.00 Mladinska radijska igra — Pino Vatovec: Tretji udarec, 8.46 V glasbeni sobi Bele Bartoka, 9.00 Poročila,
9.05	Z zabavno glasbo v novi teden, 9.45 Bori — Štiri pesmi Brede Ščekove za glas in klavir na besedilo Srečka Kosovela,
10.00	Še pomnite, tovariši...
Jože Simčič: Dvakrat obkoljeni,
10.30	Pisan glasbeni dopoldan,
11.30	Nedeljska reportaža, Boža Novak: Izlet v Kumrovec, 11.50 Želimo vam dober tek, 12.00 Poročila, 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.00 Poročila, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Za našo vas,
14.00	Pesmi raznih narodov poje KZRTVL, 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.,
15.00	Napoved časa, poročila in vremenska napoved, 15.15 Plesni orkester Max Greger, 15.30 Prizori prijateljstva v operah, 16.00 Humoreska tega tedna — Mika Waltari: Prvo leto je najslabše, 16.20 Za nedeljsko popoldne,
17.00	Poročila, 17.05 Vedri intermezzo, 17.15 Radijska igra — Marjan Marinc: Limanica, 18.15 Glasbene arabeske in humoreske, 18.30 Športna nedelja, 19.00 Obvestila, 19.05 Melodije, ki jih vsakdo rad posluša, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Izberite melodijo tedna, '20.45 Segava klaviatura, 21.00 Glasovi od včeraj in danes, 22.00 Poročila, 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana,
23.00	Poročila, 23.05 Štirideset minut popevk in plesnih ritmov, 23.45 Ko se ritem umiri, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Filmarji v Fiomju
V torek, 22. maja sta ekipi Triglav filma iz Ljubljane in Buona vista iz Rima, ki v koprodukciji snemata film »Robin Hood«, posneli tudi nekaj prizorov v Kočevju. Za kočevsko cerkvijo in na cerkvenem stopnišču so se odigravali razburljivi prizori. Poroka Izabele, velike ljubezni enega izmed Robin Hoodovih zvestih spremljevalcev, prekinejo preoblečeni ro-binhoodovci, ki so se vtihotapili
v cerkev in nekateri tudi čakali zunaj. Kamera začne snemati, iz cerkve priteče robinhoodovec in pobije stražarja pred cerkvijo, za njim pridrvi Little John (Sam Burke — mister univer-zum 1961), ki nosi v naročju lepo Isabello (Gaio Germani), za njima pa je Robin Hood (Don Barnett) pririnil iz cerkve bogatega trgovca in mu grozil z nožem. Za njim pa priteče iz cerkve še Elwin, Izabelin oče,
Pisma uredništvu
KJE SO BETONSKE CEVI?
Tov. urednik!
Republiško cesto v Sodražici ima na skrbi uprava cest iz Novega mesta. To je vse prav, ni pa prav, da omenjena uprava premalo prisluhne upravičenim željam in kritikam prebivalstva.
Za kaj gre? Kadar je daljše deževje voda dobesedno poplavi del ceste v Sodražici na odcepu, kjer vodi cesta proti ži-maricam, en krak pa proti Jelovcu. Cesta je ob deževju sko-ro neprehodna. Delavci, ki delajo v Lesni galanteriji morajo iti preko poplavljene ceste. Voda povzroča škodo tudi bližnjim stanovalcem, ker jim vdira v kleti.
O teh stvareh je razpravljal krajevni odbor SZDL in njen predsednik se je osebno zavzel za ureditev tega problema. Potrebno je le kakih 6 m betonskih cevi in stvar bi bila urejena. Kljub temu, da je prišla na lice mesta na ogled iz Novega mesta komisija že trikrat, je še vedno ostalo pri starem. Vprašamo se, ali ni to malomaren odnos do državljanov, in ali ni trikratni ogled toliko stal,
da bi s tem denarjem cesto že uredili.
Sodražan
KZ NAJ DA ODGOVOR
Tov. urednik! Prosim Vas, da objavite to pismo na katerega bi želel, da bi odgovorila KZ Ribnica.
Po Ribnici in okolici se širijo govorice kako so delili dobiček pa KZ Ribnica. Po govoricah so delili dobiček od »izgube«. Ustvarili so samo 2 milijona izgube od predhodno planiranih 5 milijonov. Na ta način so prihranili 3 milijone, kar naj bi se smatralo kot dobiček, ki so si ga razdelili. Nekateri zaslužni člani so dobili po 200.000 din. Ljudje se izprašujejo zakaj niso planirali 10 milijonov izgube, tako bi bil prihranek oziroma dobiček še večji.
Prepričan sem, da so te govorice povsem izmišljene in neutemeljene. Pričakujem, da bo KZ Ribnica na tem mestu pojasnila, kako, koliko in od koga so delili dobiček. S tem bo konec nepotrebnih govoric, ki gotovo ne koristijo ugledu KZ Ribnica.
M. O.
MIRKO MOHAR-BRANE:
Prvi topovi za brigade
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Zagledali smo širno valovito polje, na katerem se je bohotno razrasla koruza. Obstal sem zelo presenečen, saj še nikoli nisem videl rasti tako visoke koruze. Kmalu zatem nam je vodič pripovedoval o veliki bitki, o ljudeh, partizanih-kordunaših, ki so goloroki z bombami razbijali sovražnikove tanke. Tukaj, je z roko pokazal vodič, je pokopanih 4.000 italijanskih vojakov, ki so padli točno pred enim letom.
Ogledovali smo naokoli in pričakovali vasi, a mesto njih smo zagledali le pogorišča. Nikjer nismo videli žive duše, niti gozdov ni bilo videti. Videli smo le grmovje in od suše ožgane travne grebene posejane z golim kamenjem.
Sredi popoldneva smo prišli v prvo vas, ki smo jo opazili šele, ko smo bili že pri prvi hiši. Hiše so bile zelo čudne, še zdaleč ne take kot so naše. Bolje rečeno, to so bile kolibe, pletene iz šibja in ometane z blatom. Notranjost in zunanjost teh prostorov je bila vsa okrašena z vrstami nanizanega tobaka, ki se je sušil. Bili smo nadvse prisrčno sprejeti. Domačini so bili zelo gostoljubni in so nam radi ponudili to, kar so pač imeli in premogli. Mi smo bili predvsem najbolj veseli tobaka. Posebno navdušen je bil naš Matiček-vodnik prvega voda, ki je znal najbolj oceniti vrednost tobaka. Neprestano se je smejal in dejal, da je bilo vredno priti sem že zaradi tobaka. Opazil sem, da se je njegova rezerva vsakodnevno večala. Proti večerji pa me je celo povabil na kozarček žganja, kar je bilo tukaj redkost. Nisem bil presenečen nad tem odkritjem, v tem je uspeval samo Matiček.
Ti ljudje, ki so že dve leti in več hranili partizane, ljudje katerih domovi so bili tolikokrat v plamenih, so nam pri vsaki jedi dajali še kruh. Vsi ti ljudje so bili srečni in presrečni, da so lahko nam, slovenskim partizanom to, kar so premogli, tudi ponudili. Opazil sem, da so najprej nahranili nas in kar je ostalo, je bilo za njih.
Z Matičkom sva stanovala v hiši stare ženice in ko nam je prvič dala kruh so iz njenih oči tekle solze. Na naše vprašujoče poglede nam je povedala, da ji je nepopisno težko, ker nam drugega ne more dati. »Tudi jaz imam dva sina, ki sta sedaj nekje daleč v bratski Bosni in sta verjetno ravno tako potrebna. Upa, da so tudi tam tako dobri ljudje, ki njenim sinovom režejo kruh. Dokler boste tukaj, bom skrbela za vas, kot da sta moja sinova, In res, vse tiste dni sva se počutila kot doma. Bila sva oprana in lepo zašita. Čutil sem skrb dobre stare ženice, ki nas je neprestano obdajala. Nekje v daljavi so odmevali zamolkli streli topov. Tedaj smo zvedeli, da partizani že 10 dni odbijajo ustaše in domobranske napade, ki silijo na osvobojeno ozemlje. To se večkrat ponavlja. Ti ljudje so strahoma pogledovali po nas in nas prosili, naj ostanemo za vedno pri njih. Prepričani so bili, da bomo branili njih in njihove domove, če bodo prodrli ustaši.
Ko smo tako poslušali, ga ni bilo med nami, ki ga ne bi vse to ganilo.
Ob večerih smo se zbrali in zapeli slovenske pesmi, še predno smo zapeli, se je okoli nas zbralo mnogo ljudi. Bili so samo otroci, dekleta, žene in starčki. Vsi odrasli moški, sposobni za orožje, so bili v gozdovih. Strmeč so poslušali naše pesmi in nas vedno znova prosili. Obleke starejših ljudi so bile neštetokrat zakrpane. Verjetno bi marsikje pri nas ljudje obupavali, toda ti ljudje so verovali v boljše življenje.
Nekega dne sva z Matičkom vzela vod in šla z njim kosit travo. Ljudje so bili presrečni, nekatere ženice so potočile solze. V teh nekaj dneh smo si postali resnični prijatelji. Ljudje so se bali, ko bomo odšli. Dve dekleti sta celo zaprosili, da jih sprejmemo v četo, ker bi tako rade šle v Slovenijo, saj so toliko lepega slišale o njej. Z veseljem bi jih sprejeli, če bi pustile njihove matere. »Sama sem, sinovi so v gorah, mož ubit. Samo njo imam, pustite mi jo, da mi pomaga«, je dejala stara ženica. Nismo jih vzeli, ostale so tam.
(Nadaljevanje prihodnjič)
\
l
<>
l»
(Arturo Dominici), kapetan garde in še več drugih. Robin-hoodovci so med tem seveda na konjih že zbežali, še prej pa je eden izmed njih napojil konje (lipicance) svojih nasprotnikov, da so potem plesali namesto, da bi s stražarji na hrbtih zasledovali robinhoodovce.
V filmu nastopa še Gia Scala (»Topovi iz Verone«), kot Robin Hoodova zaročenka, ki pa ni prišla v Kočevje, ker je že posnela vse prizore. Izmed slovenskih igralcev je fgral eno vidnejših vlog Maks Furjan. V filmu je potrebnih še precej vojščakov, jahačev, meščank in
drugih ljudi, ki jih igrajo naši statisti (študentje in študentke, uslužbenke itd.). Dejanje se odigrava v 12. stoletju.
Režiser filma je Umberto Lenzi, arhitekt pa Ivan Pengov.
Film bo posnet 90 odstotkov pri nas, 10 pa v Italiji. Razen v Kočevju je ekipa doslej snemala še na Otočcu, pri Mokricah in na ljubljanskem gradu. Prizore velike zaključne bitke, ko se vrne kralj Rihard, bodo posneli nekje pri Zagrebu. V Jugoslaviji bodo snemanje končali do 28. maja, v Italiji pa do 5 junija, za distribucijo pa bi bil lahko pripravljen do konca julija. O Robin Hoodu je bilo posnetih že več filmov in verjetno je že vsak kakšnega gledal.
V prihodnjih številkah časopisa vam bomo posredovali nekaj slik s snemanja v Kočevju.
Delavnica v Strugah
\ Sirnph je le sim
Kot je videti na gornji sliki, je v obratu lesne galanterije v Strugah, ki dela v sestavu Zavoda za zaposlovanje invalidov Kočevje, precej tesno. Delavci, ki delajo v neprimernih prostorih, so uvideli, da je nujno, da si urede nove prostore, ker sedanji ne odgovarjajo higijensko tehnični varnosti pa tudi proizvodnja v njih ne more biti večja in cenejša. Izrazili so željo, da bi preuredili v delavnico barako pri žagi, v kateri bi potem združili vse obrate, ki so zdaj raztreseni v treh prostorih, člani kolektiva pravijo, da bi potrebovali za preureditev barake le nekaj finančnih sredstev za material, vse ostalo pa so pripravljeni napraviti s prostovoljnim delom in organizirati za to akcijo tudi ostale vaščane. Zavedajo se namreč, da delajo zase in da od njih samih najbolj za visi, pod kakšnimi pogoji bodo delali in koliko bodo ustvarili.
Na izletu se odkrije dolina Kolpe
Odločil sem se, da grem na izlet. Kam? V neznano.
Torej sedel sam na svojega konjička na dveh kolesih in že sem brzel dalje v neznano. Spuščal sem se po Čolnarskem klancu in ker mi ni bilo potrebno poganjati kolesa, sem lahko opazoval okolico. V daljavi se je svetlikala Kolpa — pardon — tudi meni bi se kmalu zabliskalo, ker so na cesti pač ovinki, ki bi me bili skoro zanesli.
Kolpo sem si lahko mile volje nagledal na Brodu ob Kolpi. Povprašal sem pri Brodčanih, kaj oni mislijo o Kolpi o njeni dolini. Rekli so mi, da kdor je še ni videl, da si jo mora ogledati in ne bo razočaran.
vse bogove do Alaha. Ker nisem vedel, kateri mu je bolj pri srcu, sem jo kar popihal dalje. Pri vožnji sem moral paziti, ker je cesta bolj slaba, nudi pa na vsakem metru kaj novega. Na eni strani je Kolpa, na drugi pa hribi in vrhovi, ki so porastli z gozdom, ali pa se bleščijo same gole skale.
Tako sem prevozil že Kuželj-sko steno, pri Mirtovičih sem zapeljal čez most in spet sem bil na slovenski strani. Kmalu sem se pripeljal v Bosljivo Loko, ki je največja vas v tem delu doline. Dolina se je tu odprla in domačini so izkoristili vsako ped zemlje in jo obdelali. Ko sem se peljal sredi polj,
Kontrasti, problemi... Dobrepolja
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Kaj pa arondacija? sem jih vprašal mimogrede. Takrat je šele zaropotalo. Uboga zadruga in njeni uslužbenci. Vse te nesreče je samo ona kriva. Zakaj je postavila hlev ravno blizu naših njiv in travnikov, da bomo danes ob njih. Ko sem jim rekel, da bodo lahko v zameno dobili drugo zemljo, so me takoj pobili, češ, kar zadruga naj jo ima, ona jo bo lažje obdelovala s svojimi stroji, ko je pa tako raztresena na vseh koncih in krajih. Mi imamo pa samo uboge konjičke in voličke in bo sama zguba na teh »flikah«. Če je pa že zguba naj jo ima pa kar zadruga, ker jo je že navajena, mi privatniki pa zaenkrat še ne, pa čeprav nas z davki še tako »šraufajo«. Cene poljedelskim pridelkom rastejo. Letos smo krompir prodajali že po 30 din. Rekel sem jim, da je to pa le spet zasluga njihove zadruge. Zasluga že, zasluga, saj s takimi stvarmi nismo sprti z zadrugo, posebno, če nam kaj dobro proda, ampak zemlje pa ne damo.
Pozneje sem zvedel, da so sestavili neko mirovno mešano komisijo, katera naj reši ta problem. Neki hu-domušnež pa je pripomnil, da naj bo v tej komisiji za vsak slučaj še zdravnik, ker nič se ne ve, mogoče bo potrebna kakšna hitra kirurška intervencija.
Mudilo se mi je še proti »Štolami« in sem se zato poslovil od njih, s pripombo, da se nazaj grede še ustavim, ker bi rad zvedel še za nekaj stvari na Vidmu.
Še predno sem odšel na pot proti »Štolami«, so me na Vidmu opozorili, da naj vozim previdno, ker je cesta v izredno slabem stanju in si lahko zlomim vrat. Priporočilo' je bilo na mestu. Cesta je dobesedno kipela. Po sredini ceste visok graben, ob straneh pa globoke vdrtine. Če bi se vozil tukaj ponoči in ne bi poznal situacije, bi se gotovo zlomil vrat. Zares ena sama-jama.
Takoj od gasilskega doma na Vidmu, katerega popravljajo že vse od osvoboditve, namreč samo z besedami, drugače se bo pa spremenil vsak čas v kup razvalin, sem zagledal podjetje »Stolarno«. Že od daleč so me pozdravljali visoki kupi bukove hlodovine in skladovnice sveže žaganih bukovih desk. Torej s surovino so dobro preskrbljeni. Na uho mi je udarila pesem strojev in pa enakomerni in počasni utrip stare žage.
Od nekdanjega starega mlina in stolarske delavnice, v kateri je bilo takoj po nacionalizaciji 7 zaposlenih ljudir je do danes zraslo kar lepo podjetje s 50 zaposlenimi. Strojna delavnica je lepo opremljena z novimi stroji. Pod današnjimi pogoji pa je postala že premajhna, saj je bila založena s polizdelki, da sem se komaj prerinil skozi.
Čeprav je naslov podjetja »Štolama« in bi vsakdo mislil, da tukaj izdelujejo stole in podobne rekvizite, bi se zmotil. Podjetje je galanterijskega značaja. Izdelujejo tako-imenovane televizijske stolčke iz bukovine za izvoz v ZDA. Torej razpolagajo z deviznimi sredstvi. Res je, edino podjetje v občini Grosuplje, katero so ukvarja z izvozom in to izključno z izvozom svojih izdelkov. Proizvodnja je serijska.
Gospodarsko stanje podjetja v letu 1960 je bilo izredno kritično. Visoki režijski stroški, izredno nizek dohodek in da je bila mera polna, je prišla še reklamacija za pokvarjene izdelke, kateri so se namočili nekje med prevozom v ZDA. Kolektiv se je znašel pred težkim problemom. Videli so, da tako ne more iti več naprej. Pričelo se je s štednjo pri materialu, boljšem izkoriščanju delovne sile, zmanjševanju izostankov z dela, smotrnejšim izkoriščanjem osnovnih sredstev. S pomočjo ObLO so v preteklem letu nabavili nov brusilni stroj in odpravili eno največjih ozkih grl v proizvodnji. V lanskem letu je zaradi nove devizne reforme padla cena izdelkom. Kolektiv se je znašel ponovno pred problemom. Temu so se pridružili še novi gospodarski predpisi. Marsikdo se je vprašal, ali bomo vzdržali? Vzdržali so. Rezultat na koncu lanskega leta je bil kar dober, kljub temu, da so brusilni stroj prejeli iz uvoza šele ob koncu leta. Norma se je zvišala več kot za 50 % in zopet jo presegajo. Seveda jim je v veliko pomoč novi stroj, brez njega tega ne bi zmogli. In vendar so se našli posamezniki, ki so kritizirali nabavo tega stroja. Danes vidijo, da brez njega ne bi prišli nikamor.
(Nadaljevanje prihodnjič)
bro, da se še ne spomni tega, da bi koga postavil za pobiranje vstopnine od zijal, ki ga obiskujejo.
Ni mi preostalo drugega, kot da grem dalje. Kmalu sem bil v Ložcu, kjer me je bilo kar strah (še sedaj mi bije srce) ker sem mislil, da se bo vsak čas prevrnila mogočna loška stena name. Loška stena je dobila ime po
Zavil sem na desno in se odpeljal dalje. Ob bregu Kolpe sem zagledal ribiča in stopil k njemu. Vprašal sem ga, če je kaj uspeha pri lovu. Dejal je, da bolj slabo, ker so ribe vajene že vseh vab. Ribe niso tako neumne, da bi šle vsakemu na trnek. Povedal mi je še, da je v Kolpi mnogo in veliko vrst rib.
Med potjo sem potem premleval svoj zemljepis, seveda kolikor mi ga je še ostalo. Spomnil sem se, da je Kolpa mejna reka. Toda že na prvi pogled sem opazil, da med ljudmi ni nobene meje, ker Kolpa ljudi v dolini združuje v eno celoto.
Med potjo sem srečal kolesarja, ki je v jarku ob cesti krpal zračnico, poleg tega pa častil
Res bi lahko pobiral vstopnino
sem na drugi strani Kolpe zagledal vas, ki nosi kaj čudno ime — Turki. Pozneje mi je razložil neki vaščan v Osilnici, da izvira to ime najbrž še iz časov, ko so Turki obiskovali Dunaj (namesto Meke) in ko so se nekoč vračali precej pobiti, so se ustavili v tem kraju. To je bilo v času Sulejmana Veličastnega v 16. veku.
Medtem sem se že pripeljal do vasice Grintovec in nisem se model vzdržati, da ne bi nekaj popil. Tu sem zvedel novico, da ima v bližini svoje stanovanje kosmatinec Medo. Hitro sem se odločil in šel pogledat če je oče medo doma. Toda na žalost ali srečo ga ni bilo. Najbrž zato ne, ker nisem prinesel medice. Do-
vasici Ložec. Pod njenim vrhom je ploščad, na kateri je psiha, ki je podobna človeku. »Mož«, kakor pravijo domačini psihi, stoji na straži in obenem kraljuje nad dolino. O njem krožijo med domačini različne pripovedke.
Dolina se za nekaj časa zoži in pri Rib j eku spet razširi. Vas Rib j ek leži na majhni vzpetini (bolje pobočju) pod loško steno. Ko sem peljal v Rib j ek, bi se bil kmalu zaletel v cerkvico in padel v potok. Zvedel sem, da je cerkvica zelo stara, zameril pa sem graditeljem mostu, ker so ga tako zgradili, kot bi se moral vsak potnik in avto pokloniti pred altarjem. Na drugi strani Ribjeka bi lahko brzel z
nadzvočno hitrostjo, toda ker sem navaden zemljan in ker sem si hotel ogledati vso Kolp-sko dolino in šele potem poleteti v vesolje, sem moral pritisniti na zavore in še sreča, da so prijele, pa sem vozil zmerno dalje.
Pripeljal sem v Osilnico iit vtikal nos v vsako stvar. Najprej sem zavil v gostilno in povprašal za prenočišče", katerega sem tudi dobil. Spomnil sem se, da moram pisati znancem in znankam. Treba je bilo nekaj detektivskega talenta in že sem bil pri fotografu, ki mi je pokazal vrsto razglednic Osilnice in njene okolice. Vstopil sem še v prenovljeno trgovino in priznati moram, da je kar okusno opremljena. Tu je še slabo izrabljena šola in kino, ki se vsake tolik* časa spozabi in kino projektor pokvari (revež mora imeti vsaj malo počitka, če že ne pokojnine.) V prostorih šole je še zdravstvena postaja. Vsak teden se nabere vrsta ljudi, da bi jih zdravnik pozdravil, ker jih mučijo vse vrste bolezni kot v drugih krajih. Zdravnik prihaja iz Kočevja.
Osilničani so spravili pod streho gasilski dom, naprej pa ne morejo. Pred šolo sem dobil mladino, ki je igrala odbojko. Zvedel sem, da je precej razgibano športno življenje. Nekateri mladinci zahajajo ob nedeljah na ples v »Potok« (gostilna »Kovač« na Selih pri Osilnici, kjer se včasih vname fantovski obračun — vmes so pa ženske). Gostilna slovi po odlični postrežbi. Po kosilu sem jo mahnil tudi jaz na Sela. Na žalost pa nisem navdušen pristaš polk ipd. plesov, ljudje si ne znajo pomagati in poklicati na pomoč radio in zvočnik, zato sem se odpeljal na Plešce, kjer je glede tega za las boljše. Odpeljal sem se dalje proti Gabru in sklenil, da se bom še vrnil in pogleda) če se je kaj spremenilo in vam poročal, ker sem
Ikfc