21. štev. V Kranju, 25. maja d901. II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Pridi sv. Duh Z •Kadar je bilo petdeset dni (po veliki noči) dopolnjenih, bili so vsi apostoli skupaj na tistem mestu. In vstal je nanagloma z neba šum, kakor prihajajočega silnega piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In prikazali so se jim razdeljeni jeziki kakor ognji, in je sedel na njih slehernega. In bili so napolnjeni vsi s sv. Duhom, in so jeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor jim je sveti Duh dal izgovarjati.» Kmalu bo dopolnjenih 2000 let, kar je jela izgubljati rimska kultura — kakor mnogo poprej grška — svojo življensko moč. Ne da bi bila ob veljavo, vsaj tvorijo ostanki grške in rimske kulture, kar se jih je rešilo, še danes temelj vsega našega izobraženja. Akoravno so bili rimski cesarji še skoro vsemogočni, četudi so bili njih vojskovodji zmagoviti po celem svetu in so spravljali bogove vseh podjarmljenih narodov v Rim, izgubila je vendar ta svetovna država življensko moč — preživela se je. Odrevenelo človeštvo pa je hrepenelo po rešitvi, kakor hrepeni od suše razpokana zemlja po blagodejnem dežju. In to rešitev je prinesel Sin božji, ki je bil za svoj nauk križan na Golgati. Takrat se je začela v zgodovini pisati ne samo nova stran, ampak nova knjiga. Kristov nauk je popolnoma preporodil vesoljni svet. Omehkuženo in obupano človeštvo je dobilo nove, zdrave krvi, novih življenskih sokov, predrugačilo se je svetovno naziranje, rodbinsko življenje, premenilo se je docela razmerje med člani tistega naroda, premenito razmerje narodov in držav med sabo, premenilo posebno naziranje o vrednosti in poklicu človeka. Nastali so — po raznih in hudih borb sicer — tisti organizmi, katere imenujemo krščanske drž; In ta epohalni pojav, ta čudovita, vesoljni svet obsegajoča sila, ta elementarna moč krščanstva se nam zrcali iz besedi apostolskega dejanja, ki smo jih postavili na čelo teh vrstic. In najmogočnejši izraz krščanstva je katoliška cerkev s svojim vidnim poglavarjem v Rimu. Ce je pa temu tako, nastane po vsej sili vprašanje, kako je mogoče in kako je moglo priti tako daleč, da je nastala pri nas na Kranjskem, kjer smo si vendar vsi bratje po krvi in po veri, do one mržnje, do onih političnih bojev, v katerih se izrabljajo najboljše moči, kater* bi nujno potrebovali r a kulturnem polju in ki zastrupljajo vse razmere. Ves izobraženi svet je edin v tem, da je sedanji papež Leon XIII. ena največjih zgodovinskih prikazni devetnajstega in dvajsetega stoletja. Navadni klerikalni krogi radi povdarjajo parolo, da sta prestol in oltar nerazdružljiva pojma. Ali ko se je pred 30 leti zrušil Napoleonov prestol, ko je potem francoska ljudovlada prebolela prve otročje bolezni, ko je ginilo vedno bolj upanje, da se v Parizu zopet ponovi kraljevi ali cesarjevi prestol, bil je Leon XIIL sam, ki je namignil francoskim škofom, naj gledajo, da bodo izhajali z ljudovlado. Kot politiki klanjali so se temu papežu najmočneji vladarji in najslavnejši državniki, če so bili tudi nasprotniki rimske stolice. In njegove enciklike? Te imajo zgodovinsko vrednost in trajno veljavo. V eni teh slavnih enciklik povdarjal je ta duševni velikan, da zastarela hierarhija katoliške cerkve potrebuje vsaj ene kapljice demokratičnega olja — da naj gre duhovščina med ljudstvo. In kako se izvršujejo te velike ideje pri nas? V Ljubljani so pismouki, ki menijo, da delajo v smislu tega velikega papeža, če učijo lemenatarje, da, kakor hitro dosežejo 24. leto in pridejo na deželo, vedo vse in smejo komandirati vse; da imajo ne samo učiti ljudi, kako se pride v nebesa, ampak da imajo tudi odločevati, kaj naj ljudje jedo in pijo, kako naj se oblačijo, kje naj kupujejo, kje prodajajo, koga smejo voliti v občinski ali cestni odbor, v deželni ali državni zbor in kje naj imajo shranjen svoj denar. Tam so pismouki, ki menijo, da delajo v smislu Leonovih nazorov, če pošljejo Gostin-čarja v Vevče pridigovat tamošnjim delavkam, če si, četudi na up, naroče zastavo, na kateri je naslikan sv. Mihael, ali če bero sicer vsega spoštovanja vrednim smodkaricam ljubljanske tobakarne sv. mašo na Šmarni gori. Ti ljudje menijo, da posnemajo rimski «indeks», če nam, kakor bi rezali kruh mladim šolarčkom, hočejo ukazovati, katere politične liste smemo brati in katerih ne, ^akor da bi kaj takega ne mogel presoditi vsak polnoleten državljan. In če pri tem umevanju in tolmačenju visokega stremljenja rimskega papeža nastane odpor, če se raz- 190 mere poostre, če postanejo celo neznosne, če pripeljejo do Goč in Dramelj, potem začudeno z belim gledajo proti nebu in pravijo: vsega so krivi liberalci, ne bo prej miru, da pobijemo vse. Nekdaj — in od tega še ni preteklo toliko let — bili so naši dušni pastirji kot vodniki potovalcev po visokih gorah. Niso gledali samo, kaj imajo ti v torbah, ampak pri vsakem počitku opozorili so potnike na naravne krasote, na mesta in jezera in doline, ki se vidijo iz dotičncga kraja. Ce pa motrimo večino današnjeg naraščaja, imamo vtis, ki ga napravijo barantači z vžigalicami, pipci, nožiči in enako ropotijo. Ce ni kakih volitev, napravijo ti ljudje sploh vtis, kot bi bili brez posla. Kakor hitro pa se razpišejo kake volitve, so na nogah, oborože se z bojnim kopjem in toliko imajo opravila, da je dan prekratek. Da, celo do tega je moralo priti, da se je javno pretilo, da se bodo političnemu nasprotniku odrekla svetotajstva ob zadnji uri. In ni se ganila cerkvena oblast pri takem početju! Kdor resno razmotriva te žalostne razmere, znal bi domnevati, da je to simptom, da se je že preživela moč krščanstva. Kajti tajiti se ne da, da se v današnjih razmerah profanira krščanska ideja tam, kjer bi se imela gojiti v prvi vrsti. Mi nimamo te bojazni. Krščanstvo je ustanovil Sin božji in mu prerokoval večnost. Zaradi tega smo mnenja, da so to le lokalne, bolestne prikazni, ki organizma ne bodo ugonobile, četudi ga znajo začasno znatno oškodovati. In ko se divimo neskončnim čudesom zopet pro-bujene in vnovič procvele narave, ko smo na tem, da se veselimo enega izmed najlepših praznikov katoliške cerkve, ttinkošti, kličemo iz dna srca vsem svojim bralkam in bralcem: pridi, pridi, sv. Duh! Nas hišni davek. riše &, I. Gotovo je ni stroke javnega prava, ki bi bila splošno — tu rabimo najmilejši izraz — tako malo priljubljena, kakor ona, ki določa, koliko svojega dohodka ali celo PODLISTEK. Slikar. Spisal M o 1 i s 1 a v. III. Prišel je konci mesta. Široke blatne ulice, tla črna vsled dima bližnjih tvornic, tuinlani kaka hiša. V daljavi se sliši šumenje vode. •Se nekaj trenutkov in vse bo končano!* Stal je na mostu. «-Z očmi valov globoko brezno meri, strašno mu misli rojijo j>o glavi, življenje misli vzet' si v slepi veri.» Votlo je bučala reka doli pod nJim, šepetajoč mu na uho: «Skoči sem doli, pridi k meni. Tu bo končano vse zlo, vse strasti, vse nadloge, vse, kar te sedaj muči, ti greni življenje. Kako krasno bo spavati v mojem mehkem naročju, v kristalni moji palači. Za tovarišice boš imel ribe, ki ti bodo stregle na vsak tvoj migljaj. Le sem doli. Samo majhen skok in končano bo vse gorje.» Strastno je poslušal te besede, že jo hotel objeti hladne valove. V tem se spomni svoje žene, svoje drage — Vide. premoženja moraš prepustiti državi, z drugimi besedami davčno pravo. Ce si koga razžalil ali se celo spozabil, da si kalil mir v sladkih sanjah zibajočih se meščanov in ti je potem strogi varuh postave naložil večjo ali manjšo denarno kazen, no, v božjem imenu! V3e se prestane, morebiti se celo ob priliki malo pobahaž, češ, «saj 'mamo» —. Le, kadar se oglasi država in, četudi ne tako uljudno, pravi: «Stoj, prijatelj, ti zahtevaš od mene cest, železnic, vodovodov; bodi tako prijazen in prispevaj po svojih razmerah, saj imaš — le takrat je večinoma jeza v srcu in na jeziku, v žepu pa kača. Poiskati in obrazložiti vzroke tej zanimivi prikazni, to presega meje te razpravice. Vzdržati se pa ne moremo, da ne bi per summa capita pripomnili sledečega: V po-štev pride marsikaj in ne v zadnji vrsti spoznanje — posebno po naših krajih, da je to, kar « kupimo* od države, včasih malo predrago plačano. V tisti ali še večji meri pa pride v poštev pendant tega spoznanja, t. j. pomanjkanje čuta za potrebo in korist onih državnih naprav, katerih dobrodelnega vpliva posameznik ne more preračunati natančno na vinar. Morebiti bi tudi lahko rekli: pomanjkanje treznega patriotizma, ki je lasten le politično zavednim in discipliniranim narodom. Večina vidi le do svojega plota, dalje pa ne sega naš pogled. Tudi s tem je treba računati, da je odmera davkov še do zadnjega časa ležala v rokah osobja, kateremu je nedostajalo potrebne znanstvene in družabne izbrazbe, dvojno potrebne za uradnika, ki tako globoko kot davčni inšpektor more in mora poseči v gospodarsko življenje. Da dalje dejanska potreba, izvirajoča iz momentov velike in male politike, nikjer, najmanj pa pri nas v Avstriji, ne zaostaja za drugimi razlogi, ni nam treba še posebej povedati. Zelo važen vzrok pa je skoro neverjetna nevednost v davčnih stvareh, in sicer ne samo v nižjih, marveč tudi precej v visoko stoječih slojih. Davčni zakon je mnogim knjiga z devetimi pečati, in dočim le predobro čutimo pezo davčnih dolžnosti, pravic, ki stoje tem dolžnostim nasproti, nič ali le slabo poznamo. In vendar so to tehtne pravice, ki morejo, rabljene o pravem času in na pravem mestu, zdatno olajšati davčno breme. Kakor nobena stvar na svetu, tudi ta nevednost ni samo slučajna: nekaj deluje morebiti še spomin na one temne čase, ko se je jemalo, kjer in kar je bilo dobiti, izvzemši takrat izključno še vladajoče priviligirane kroge, nekaj dejstvo, da davčno pravo niti v teoriji, t. j. na visokih šolah, niti v praksi še ni pripoznano kot enako in polno- «Kaj bo počela, ako me ne bo? Kdo bo skrbel zanjo? In kaj bo rekla zvedevši mojo žalostno smrt? In če ne umrjem? Kaj potem? Saj ji ne morem pomagati, saj je ne morem rešiti bede, ji lajšati življenja. Nasprotno, gledati bom moral, kako bo trpela, počasi hirala, slednjič zvenela ter se posušila.* Enake misli so ga mučile in vse njegovo življenje mu je stalo pred očmi. lirezkrbna mladost, katero je preživel na ljubem domu, potem šolska leta, gimnazijska, akademijska in sedanja. Prej življenje polno veselja, brezskrbnosti in zabave — a zdaj skrb, obup . . . Dolgo je slonel ob ograji ter zrl temnozeleno, počasi valečo se vodo. V srcu je bil grozen boj, ali bi končal svoje življenje, ali bi ga nadaljeval. Srd, napolnjujoč mu dušo in bolest za obstanek prignala sta ga slednjič do obupa, do — smrti. Stopil je na ograjo. Še nekaj trenutkov in zagrnili so ga temno zeleni valovi — — — — — — — — Zategnjeno je bila ura v bližnjem stolpu in vete* je potegnil močneje. Sredi temne reke pa so se igrali valovi z mrtvim truplom slikarjevim, pojoč mu smrtno pesem ... * * * pravna disciplina, dasiravno se, če nas vse ne moti, bližamo temu cilju; slednjič je pa treba pomisliti, da imaš v davčnih stvareh opraviti s tako množino tako mnogovrstnih starih in novih, razumljivih in tudi nerazumljivih določeb, zakonov, naredeb, patentov i. t. d., da moraš imeti mnogo dobre volje in precej potrpežljivosti, če si iz te zmesi hočeš napraviti vsaj površno pregledni sistem. Davčni zakon od leta 1896 je napravil vsaj v enem oziru red, naloga bodočnosti je, da spravi še druge ostanke prejšnjih časov s pota in jih nadomesti z novimi določbami. Z zgornjimi opombami smo se precej oddaljili od svoje prave naloge. Smatrali smo jih pa za potrebne, ker smo hoteli namen in — upamo, da se nam ne vzame za zlo — tudi pomen te razpravice nekako utemeljiti. In ta je naslednji: Pokazati na polju direktnih davkov pot, vodečo do cilja, na katerem ne vlada neomejeno ne f+t davčni inšpektor, ne oni nikakor redki davkoplačevalec, ki si komaj prisluži toliko, da vsaki dan obišče našega prijatelja Petra, ki ima komaj toliko, da gre vsako nedeljo, n. pr. k Francku i. t. d., kljub temu ali vsled tega pa komaj komaj plačuje svojo desetino. Ne ta, ne oni ne vladata tamkaj, marveč zakon, postava. Svojo namero izkušali bomo izpeljati v kolikor mogoče poljudni, obenem pa taki obliki, ki utegne i one zanimati, ki preneso tudi po učenosti dišeče trakta*?. Dosegli bi radi s tem dvoje: Pomagati davčnemu zavezancu, kjer se mu res krivica godi, t. j. če se ravna. ž njim proti postavi, na drugi strani pa omejiti število onih brezplodnih pri-tožeb in rekurzov, ki provzročajo le troške, sitnosti in slabo voljo, če, bolje: ker ne pomagajo. Posebno na tem polju — provincijalni advokat se še malo peča s takimi stvarmi — cvete zakotnim pisačem pšenica, ki bi bila vredna boljših delavcev. Odbrali smo si za prvo hišne davke, če nam bo pripuščal čas in posebej še, če se bomo prepričali, da je bila ta razpravica kolikor toliko dobro došla, bodo sledile še druge. Politika hlnavščine. Konec. Hinavščino so uganjali liberalni poslanci tudi V hrvatsko-slovenskem klubu na Dunaju, dokler jih niso • tovariši izvohali in pognali*, trdi «Slovenski List*. Hinavščino uganjajo še sedaj člani slovenskega centra, to trdimo mi. Dr. Tavčar ni hinavec, kakor dr. Ploj, ker je sam šel iz kluba. Izjemoma enkrat «Slovenski List* odkrito pripozna, da si želi, da bi se sedaj odprle vse zatvornice zasramo-vanja duhovnov in vprizorila najbolj divja gonja zoper vero in v prospeh liberalne misli. To je hinavska želja Drugi dan so prinesli časopisi naslednjo notico: «Slikar Koren si je zaradi neugodnih razmer vzel življenje. Skočil je v vodo. Bil je nadarjen umetnik. Lahka mu žemljica!* Svet je sodil tako in prav je imel. Prigodbe nekdanjih časov opisuje Matija Bobnar. V letu II. 1727 zopet misijon po Kranjskem. Vodili so ga trije je-zuitje. Na Homu so bile duhovne vaje osem dni; bilo je mnogo mnogo ljudstva, tako da so jih izpovedali in obhajali 11.000. Potem je bilo po Gorenjskem delovanje: v Kranju, Lescah, Loki, Železnikih, na Igu, na Vrhniki in 27. oktobra v Idriji. Koncem prejšnjega leta je papež Benedikt XIII. proglasil osem svetnikov, in sicer: sveti Tomic, veliki škof limanski, sv. Jakob od Mar., sv. Nežo Pol., sv. Peregrin iz reda slub. M. B., sveti 191 klerikalcev, da bi potem mogli z zavijanjem krščansko katoliških oči kazati na razdivjanost liberalcev in opravičevati s tujim grehom svoje grde nakane. In glej, še •Slovenski Narod* se ni vsedel na te prozorne limanice. Pisava njegova je odslej še dostojnejša in mirnejša, kot je bila pred dozdevnim porazom dr. Tavčarja in njegovih treh somišljenikov. Bomo videli, ali bodo imeli »Slovenec*, •Slovenski List* in «Domoljub» toliko samozatajevanja po porazu dr. Žlindre. Že pri manj važnih porazih jih je zapustila vsa razsodnost, da so pisali gorostasne bu-dalosti, kakor ob razveljavljenju lanskih ljubljanskih volitev in nezakonitosti letošnjih. Župana Hribarja so hoteli onemogočiti in če velja srečo Ljubljane, če zadene našo stolico še hujši potres kako leta 1895. Dalje pripozna »Slovenski List», da le zato tako strupeno in zbadljivo piše, da bi bili liberalni maliki prisiljeni odložiti politiko hinavščine in nastopiti proti veri kot vredni sinovi francoskih framasonov. «Zjasne se potem vremena »Kranjcem'. Ali ni to udarec po ustih «Slovenskega Lista», «Slovenea» in »Domoljuba*, ki že več let trdijo, da liberalci bijejo boj proti veri, po tem tiskanem izreku jih pa hočejo klerikalci šele prisiliti, da nastopijo proti veri. Torej je bila dosedaj njihova trditev, da ga že bijejo, laž in obrekovanje. In vendar nihče ne reče: Confíteor. Upati smemo, da se «slovenski narod odvrne od klerikalizma (ne od liberalizma, kakor zatrjuje ,Slovenski List4) še predno bo prepozno.* Odpad od Boga, na kar faktično, četudi prikrito, z vso silo dela klerikalizem (ne liberalizem), bi bil Slovencev prezgodnji grob. Tem stavkom v popravljenem besedilu sme vsak resničen domoljub z zaupanjem pritrjevati. Molimo, da se to upanje čimpreje uresniči. Poraz dr. Žlindre v državnem zboru naj nam bode dobro znamenje. Kaj bo, kaj bo! (Gospodarska in politična vprašanja z ozirom na kmetski stan.) II. Zdaj pa si še nekoliko bolj natanko oglejmo, kako izvršujejo naši klerikalci svoj političen program. Podjarmiti in popolnoma na svojo stran potegniti hočejo najprej našega kmeta, ker je ta izmed vseh drugih stanov slovenskega naroda še vedno najbolj neveden in neizobražen in še najmanj pozna špekulativno klerikalno politiko. Zato ga je tudi najlažje preslepiti. Ko bi bil naš kmet enkrat popolnoma v njihovi oblasti, izkušali bi z njegovo pomočjo preslepiti tudi druge stanove, in njih cilj bi bil dosežen! Ker pa dandanes tudi slovenski kmet ni več tako neumen in podvržen vražam kakor nekdaj in ker so ga začeli nekateri naši rodoljubi poučevati in svariti v ta namen, da bi ga rešili iz njih krempljev, se je njihovo politično delo ustavilo in kljub svoji vse- Janez od križa; dalje je bil proglašen sv. Frančišek Sal., sv. Alojzij Gonzaga in sv. Stanislav Kost. Posvečenje so obhajali z veliko slovesnostjo v Ljubljani očetje frančiškani od 24. do 31. avgusta, v Kamniku pa od 12. do 19. oktobra. Prišlo je veliko ljudi skupaj. 1732 zidali novo farno cerkev v Kamniku, tudi so znova zidali cerkev in samostan v Velesovem. To leto je bila nevarna živinska bolezen. 1740 nerodovitno leto, toča, lakota, draginja. Cesar Karol VI. umrl 20. oktobra. Marija Terezija mu je bila naslednica. 1741 hudo leto, draginja ne neha, hude vojske so se vnele in trpele več let na vse strani: z Rusi, Francozi, Angleži, Španci i. t. d. Mir so sklepali šele leta 1748. Ta leta (od 1741 do 1748) so bila razen Šibe vojske sama bolj revna leta, razen leta 1747, ki je bilo neizrečeno rodovitno brez toče in brez slane. 192 stransko utrjeni organizaciji n'130 mogli ž njim dalje. Splošni klerikalni program je bilo treba torej spopolniti in predelati tako, da je ustrezal tudi krajevnim in časovnim razmeram. Voditelji naših klerikalcev so premišljevali in premišljevali, kako bi rešili svojo nalogo in zavoženo politično barko spet spravili v prejšnji tir. Nazadnje so bistri »katoliški* velikaši v Ljubljani vendar iznašli rešilno sredstvo. Vedeli so, da je naš kmet veren in pobožen in da hoče tak ostati tudi zanaprej. Zato so sklenili versko fanatizirati ga do skrajnosti ter z zlorabo vere in cerkvene oblasti pritiskati nanj in ga kriviti k najudanejši pokorščini v vseh zadevah, med tem pa na zvijačen in sleparski način stegovati smele roke po njegovem premoženju. Ko bi bilo to srečno preloženo v velikanske klerikalne shrambe, moral bi obubožani kmet ostati pokoren v klerikalnem jarmu, četudi bi morda prišel pozneje do zavednosti! V izvršitev teh naklepov začeli so ustanovljati nove bratovščine, politična in cerkvena društva, vpeljavati nove cerkvene svečanosti in večdnevne pobožnosti, prirejati vedno gostejše misijone i. t. d. tako, da bi kmet, kateri bi hotel zvesto slediti vsemu temu, bi večkrat ne imel niti toliko časa, da bi potolažil svoj kruleči želodec z jedjo, na delo pa bi še misliti ne smel. Brez dela pa ni jela, in sveti Pavel pravi: »Kdor ne dela, naj ne je!» Prižnice, kjer se je nekdaj oznanjevala božja beseda, in spovednica, kjer se je nekdaj vernikom delil mir in tolažba, porabljajo za svoje umazane politične agitacije in strašijo iz njih ljudi s hudičem in peklom, ker so čarovnice in gromade izgubile nekdanjo moč. Pri vsaki priliki in pri vsaki priložnosti in na vseh krajih tudi vpijejo, da je vera v silni nevarnosti, da hočejo domači in tuji neverniki podreti cerkve in pregnati božje namestnike in potem zatreti tudi druge vernike po besedah Kristusovih: »Udaril bom pastirja ter razkropile se bodo ovce!* Kmet, ki ne ve, kaj vse to pomeni, je ves zmeden in prestrašen in res misli, da se že bliža antikrist in da bode kmalu sodni dan. Vedno misli, kako bi obvaroval svojo dušo pred peklom ter cerkev in njene sovražnike pred grozovitimi neverniki; plazi se po cerkvah in okoli župnišč, daje za maše, misijone in vsakovrstne cerkvene zahteve, na svoje stanovsko delo in gospodarske potrebščine pa pozablja. Rad voli duhovne in njih privržence v vsa politična in gospodarska društva, v občinski odbor ter jih pošilja za svoje zastopnike tudi v deželni in državni zbor, da bi se ti tudi tam pogumno potegnili za vero, ki je v tako veliki nevarnosti! Klerikalni poslanci pa se potem v svojih listih in v državni zbornici zmagovito bahajo ter po ovinkih prete vladi: Glejte, toliko in toliko tisoč zavednega vernega ljudstva je nas volilo, dovolite nam še to in to, če ne, pa se bomo uprli s svojimi kmeti postavam. In zopet izdatno odebele njihove bisage, kmetu pa pri-neso, kadar se povrnejo lepo rejeni z Dunaja, nekaj blagoslovljenih podobic, svetinjic in molkov, povrhu pa mu še obljubijo nebeško kraljestvo! Kdo bi se tožno ne nasmehnil tej za našega kmeta tako bridki, a resnični ironiji! Saj se še duhovniki sami na skrivnem smejejo, ker znajo tako zvito kmeta voditi za nos. Hočejo ga pa še bolj osmešiti in zato mu prepovedo pod smrtnim grehom še tisto malo zabavo, katero je dosedaj imel ob nedeljah s plesom, sami pa plešejo in prirejajo veselice v svojih »katoliških* gostilnah celo v adventnem in postnem času, a vse to zanje ni nič greh, četudi se okitijo z višnjevimi pentljicami! In kdor najbolj kriči zoper pijančevanje, poželjenje mesa in tujega blaga ter tozi, da je vera v nevarnosti, tisti se po navadi najmanj brani takih reči in za vero se le toliko briga, kolikor se ravno mora radi službe! Ali ni to očitno norčevanje nasproti našemu kmetu?! Liste, ki na take reči opozarjajo nezavedne ljudi in jim s tem odpirajo oči, pa so naši duhovniki proglasili za brezverske in protiverske in pod to pretvezo njih branje prepovedali pod smrtnim grehom! Ali pa ni to res greh in zoper vero, če se v duhovniških listih nasprotne osebe tako grdo obrekuje in laže o njih, da mora obrekljivce še posvetna gosposka kaznovati in če take liste duhovniki našemu pobožnemu kmetu še vsiljujejo v branje, ni pa nič greh in nič ne škoduje veri! Bil bi zopet velik ne-odpustljiv greh, ako bi se predrznil kaj takega premišljevati slovenski kmet, ki je določen za bodočega farovškega sužnja! Saj je sedaj, kakor je razvidno iz zgoraj navedenega, greh vsaka reč, ki je škodljiva in neprijetna duhovnikom, in odpustek vse, kar je njim koristno in dopadljivo! To je sedanji katoliški napredek! Zato naj naš kmet tudi zanaprej lepo uboga svojega župnika in kapelana, da ne bode oviral tega, naši duhovščini tako potrebnega napredka ter se ne zameril svojima gospodoma, ki tako očetovsko skrbita zanj! Kadar bode pa zopet treba nesti kake kronice v župnišče, a jih slučajno ne bo imel, na da pripisati svojo njivico k župnikovemu posestvu, drugič travnik, tretjič gozd i. t. d. Tako se bo njegovo posestvo zmanjševalo, župnikovo pa povečevalo Ko nazadnje ne bo imel več zemljišča, ne bode mu več treba plačevati za šolo, ker od nikoder ne bode mogel dobiti denarja, ne bode mu več treba pošiljati otrok v šolo, ker teh več ne bode in tudi brezverskih časopisov se mu več ne bode treba bati, ker mlajši ljudje več ne bodo znali brati. Kako se morajo duhovni spoštovati, tega se bodo pa že otroci naučili v farovžu od kapelana, ki bode potem njih edini učitelj! Ce žena ne bo imela kaj dejati v lonec, naj on njo in otroke popelje v tlako na obširno župnikovo posestvo, tam bodo dobili vsi zadosti dela, in dobri župnikovi ljudje jih bodo pošteno pogostih. Dali jim bodo otrobovega kruha, z lojem za-beljene kaše in dovolili jim bodo, da bodo smeli kolikor jim ljubo piti bistro vodico iz blagoslovljenega studenca na farovškem travniku! Tako bode pač srečni kmet vsak dan mogel zaslužiti s svojo družino potrebni živež, in greh bi bilo, ako bi odslej še kaj v skrbeh mislil na prihodnjost ter povpraševal: Kaj bo, kaj bo! Se nadaljuje. V Kranju, 25. maja. Jugoslovanski napredni klub se je ustanovil dne 21. t. m. Temu klubu pripadajo štirje napredni slovenski poslanci: dr. Ferjančič, Gabršček, Plantan in dr. Tavčar — in dva srbska poslanca iz Dalmacije Kvekvič in Vu-jatovič, Načelnik klubu je dr. Ferjančič, njegov namestnik Kvekvič. Delegaciji. Državni proračun izkazuje skupno potrebščino 357,814.966 K, torej od lanskega več 780.260 K. Redna potrebščina vojne uprave znaša 275 milijonov, izredna 20, redna potrebščina mornarice 30, izredna pa 15 milijonov. Proračun bosanske vlade izkazuje 44 milijonov potrebščine in 263.000 K prebitka. — V političnih krogih se zelo opaža, da avstrijska delegacija ni volila v noben odsek dr. Šušteršiča. Slovenci so bili doslej vedno zastopani v najvažnejšem proračunskem odseku. Pravijo, da je tega kriva Žlindra. Cesar je vprašal Šušteršiča: »Kakšna bo letina na Kranjskem.* Bržkone so v visokih krogih dobro poučeni, kako se je dobro gnojilo s 16 — pardon 18odstotno žlindro. Iz Srbije prihajajo minuli teden kaj čudne vesti. Neprijatelji Srbije so nakrat zagnali vest, da srbska kraljica Draga ni bila v blagoslovljenem stanu, kakor je kralj Aleksander in ves srbski narod pričakoval, temveč, da ga je hotela oslepariti in podtakniti otroka svoje sestre. No, srbski kralj zaupa popolnoma kraljici Dragi, ki sedaj leži bolna. Torej je najbrž prav neumestno valiti na Srbijo nove škandale, in na vsak način je treba počakati, da se razjasne te stvari. Bolgarski knez Ferdinand se hoče baje poročiti s princesinjo Ksenijo črnogorsko. Dopisi. Iz Gorij. Pod predsedstvom g. Vurnika in gg. žup-župnikov Ažmana, Mraka in Oblaka se je vršil napovedani javni shod minulo nedeljo. Govorili so: poslanca Ažnian in Pogačnik, dr. Kvgen Lampe, Vinko Jan in dr. Jan. Razen dr. Lampeta so se držali vsi strogo stvari in gospodarskih naših teženj, le rimski doktor vzletel je višje in nam pridigoval o Liguoriju in Grassmanu, o »Gospodarski zvezi*, dr. Žlindri in o neprilični zvezi s temi predmeti, o možatem nastopu nadvojvode Frana Ferdinanda. Seveda se je vsipalo pri tem nepotrebnem govoričenju več vreč zabavljic na liberalne časopise. 193 Ko našteva časopise, ki hvalijo Grassmana, pozabi na - »Gorenjca*. Ogorčeno ga na to hibo opomni kapelan. •Na/ugovor dr. Jana mora pripoznati, da le indirektno H "m še to ni res. Grassmana mi ne poznamo in ga tudi . ne hvalimo, pač pa obžalujemo Liguorijevo moralo, ki se udomačirje in napačno uporablja pri naši duhovščini. Gorjanci imajo živ čut za pravico in vzamejo dobro od vsakega, od klerikalca kakor od liberalca in grajajo tistega, ^Vt priporoča kaj slabega. Če pa vedno in vedno sliši in vpere Ae dr. Šušteršičevo slavo in preklinjevanje dr. Tav- . carja iu liberalcev, omaje se v njih pravni čut in škoda zanj. Dr. Lampetov govor je več pokvaril kakor koristil. Poslanec Pogačnik je opravičeno obžaloval, da se ne- • sramna i politika umešava povsod, pa že dr. Lampe, ki li uje. s, pretvezo, da je gospod poslanec moral na Dunaj, nekako nadaljeval njegova izvajanja, je na to pozabil in :• mod. Gorjance vrgel dvorezni meč visoke politike in kvaril s tem stvarna obravnavanja na javnem shodu. Njegov govor je bil dober po besedilu in mimiki, a slab in nepotreben po vsebini. Liberalci smo si mislili: Še mi tiho t bodimo, kakor so oni in šlo je. Sicer bi bil nastal nemir ni in tega ne maramo. Dr. Lampetov govor je bil natisnjen . v ..«Slov.epcu» že prejšnji dan kot uvodni članek. Gorjanci so debelo gledali, ko jim gospod župnik pove, da vslcd napornega dela v deželnem zboru ne mara več biti po-slanec in da nam bode jeseni preskrbel drugega, in sicer g. Pogačnika, ki ni obrit in ima precej dolge «muštace>. ..Vederemo! Izpreobrne naj nam le barona Švegla, da bo postal odkrit podpiratelj gorjanskih teženj, da izposluje \ .Gorjancem. Jkolodvor v Gorjah ali na Rečici, Beljanom in Nomeljčanom kolodvore namesto sedaj nameravanih .postajic, Kranjcem, Tržičanom in Ločanom pa železnično iz Tržiča v Kranj, hvali naj kmetijsko družbo tudi drugje feakor jo je hvalil na shodu. S tem si bo postavil trajen spomenik, četudi ne postane naš deželni poslanec. (Po-ročilo, katero smo dobili iz druge roke o tem shodu, namreč iz Lesec, natisnemo prihodnjič. Opomba ured.) Z Bleda. O binkoštnih praznikih ima »Zaveza* jugoslovanskih učiteljskih društev pri nas svoje zborovanje. , V soboto in nedeljo dopoldne se bodo posvetovali o ' stanovskih stvareh in o narodnem šolstvu, v nedeljo popoldne in ponedeljek pa sta odločena zabavi. Pričakovati 'je oTrime udeležbe ne samo od učiteljev, nego sploh od inteligence. V nedeljo ob osmih bo zabavni več učitetj- ' skih društev v Lujizinih toplicah s petjem in godbo. Upa^mci da se mnogo inteligence z Gorenjskega udeleži J tega večera, da pokaže s svojo navzočnostjo simpatije do slovenskih naprednih učiteljev. Vlak nazaj grede odhaja ob dveh ponoči iz Lesec proti Ljubljani in na '' Koroško, tedaj prav pripravno, kdor želi biti že pred ' fdnem doma. _ Novlčar. Na Gorenjskem. Osebno vesti. Prestavljena sta davčna praktikanta Franc Kratner iz Kamnika v Logatec in Franc Prezelj 11 * iz Idrije v Kamnik. — Davčni praktikant Josip Peharc v Kranjski gori je iz službe odpuščen. — Umirovljeni sodni sluga v Kamniku Jurij Klemenčič je dobil častno svetinjo za*401etno zvesto službovanje. Železnica Tržič-Kranj. Poslanci dr. Ferjančič in tovariši so stavili v državnem zboru predlog, da naj se , .gradi železnica Tržič-Kranj. Meneč, da so v takih vprašanjih lahko vsi kranjski poslanci edini, so predlagatelji naprosili poslanca Pogačnika, da naj pridobi tudi podpise kranjskih, klerikalcev. Ti poštenjaki so dobro uro sedeli na predlogu, končno pa so izjavili, da ga ne podpišejo. V omenjeni dobri uri pa so naši klerikalci predlog naprednih poslancev korenito prepisali ter ga drugi dan sprožili kot svoj lastni predlog. Ali ni tako postopanje otročje ? Nepoboljšljivi Koblar. Ne vemo se več spominjati na kako številko »Slovenskega Lista*, v kateri se ne bi nahajala' vsaj kaka ljubezniva notica iz Kranja. To se nam je zdelo tudi vedno povsem naravno. Z imenovanjem ."• šefredakterja Koblarja kranjskim dekanom, je postal tudi »Slovenski List* manj ali več lokalen list za Kranj in okolico. Tako si je pridobil ta čedni list če ne naročnikov, pa saj nekaj bralcev, zlasti takrat, kadar je prihajal v hiše brezplačno, kar se je zgodilo vselej, kadar sta imela Koblar in Pavšlar kaj posebnega na srcu. Tako smo se morali tudi mi, vršeč svojo časnikarsko dolžnost, privaditi polagoma temu ne ravno prijetnemu čitivu. Ko smo tedaj minulo soboto vzeli v roke zadnjo številko »Slovenskega Listr», smo — kakor običajno — stikali najprej po »novicah* iz Kranja. A glej čudo! Iskali smo zaman. Pre-čitali smo uvodni članek — pravi biser iz Koblarjevega peresa — prebrali smo dopise ter notice in prebrali bi bili celo inserate, ko bi jih kaj bilo, z eno besedo, pregledali smo vse, od naslova pa do imena hrabrega moža, ki si upa opravljati oni res nevarni posel odgovornega urednika »Slovenskega Lista* — a našli nismo nikakega poročila iz Kranja, niti zlaganega, kamoli resničnega! Nismo si mogli tolmačiti dekanovega molka. Ugibalo se je različno. Nekateri so bili mnenja, da je dekan se utrujen od prenapornega dela pri volitvah, drugi so zopet domnevali, da sta se s Pavšlarjem skregala, mi pa, ki mislimo o svojem bližnjem vedno najboljše, smo bili prepričani, da je sv. duh z ozirom na bližajoče se binkošti že ob-senčil našega dekana in da je ta praznota v «Slovenskem Listu* začetek Koblarjevega izpreobrnjenja k boljšemu. Oh ta bridka prevara! Koblarjev molk je bil le mir pred nevihto. Drugo jutro pri prvi maši je pa zopet padala toča na ubozega »Gorenjca*! Dekan je prihranil ves žolč za nedeljsko pridigo. Svaril je pred slabimi časopisi, seveda ne pred svojim »Slovenskim Listom*, katerega so krivični sodniki že tolikokrat obsodili radi častikraje, ampak pred hudobnim, pohujštjivem »Gorenjcem*, ki zabavlja— kakor je povedal — čez papeža, škofa in — česar pa ni povedal — čez kranjskega dekana. Ko bi »Gorenjec* saj tehanta pustil pri miru, potem bi mu morda Koblar niti ne zameril, če bi kdaj res napadal papeža ali škofa. Vemo se »spominjati, ko je liberalec Koblar s posebno vnemo bral, če ne tudi pisal »Narodove* članke, o takratnem ljubljanskem škofu Missiji. No, Koblar je zopet postal goreč katolik, le tega še danes ne ve, da ne sme streljati, če hoče, da se ne bo stresalo nazaj. Ker je pa Koblarju prešlo tekom let zabavljanje v meso in kri, bo moral rad ali nerad dovoliti, da bodo pušice letale vsigdar nazaj. In če bomo kranjskemu dekanu povedali kake bridko resnico, potem bo pa Koblar zopet besedici!, da zabavljamo — čez papeža in škofa. Kar še ni, se lahko zgodi. Vsaj rdeč kolar je neizogiben pri tako uspešnem in vsestranskem delovanju za — »vero*! Poslanec dr. Ferjančič je v seji poslanske zbornice z dne 23. t. m. govoril pri špecijalni razpravi o investicijski predlogi. Med drugim je povdarjal, da je vlada s to predlogo plačala le del starega dolga. Če pa vlada ne stori ničesar drugega, nego je projektirano v investicijski predlogi, potem ne bode dosti doseženo. Potrebno je skrbeti, da bodo nove železnice imele dovolj prevažati. To se da storiti le s tem, da se dograde potrebne lokalne železnice. V programu je določenih zato 13 milijonov, a ker je že z nekaj milijoni disponirano, ostane za prihodnost samo 7*8 milijonov. Ta svota se razdeli na pet let, torej pride na vsako leto tako malo, da ni možno kaj izdatnega storiti za zgradbo lokalnih železnic. Odsek je to sam uvidel in sklenil to svoto zvišati za 4 milijone. Govornik je korenito pojasnil, da je treba lokalno železništvo spraviti v racijonalen sistem. Zlasti kranjska dežela čuti to hudo. Osvoboditi jo je treba od južne železnice. Doslej ima Kranjska samo take lokalne železnice, ki nimajo zveze. Treba je, da se te železnice naprej izpeljejo, da se bodo mogli izkoristiti zakladi dežele in vodne sile. Nujno je potrebna tržiška lokalna železnica in istotako je nujno potrebna zveza kamniške železnice z velenjsko. Velenjsko železnico mora država v lastnem interesu prevzeti. Govornik se je odločno izrekel zoper Berksov predlog, da naj se razcvitajoči se Kamnik, ki ima lepo prihodnjost, pusti na stran in naj se zveza med velenjsko in kamniško železnico izpelje na Domžale. Poslanec dr. Ferjančič je za svoj govor žel obilo priznanja. Podružnica slovenskega planinskega drnatva za kranjski okraj priredi prihodnjo nedeljo dne 2. junija izlet čez sv. Mohor v Selca. Ker je pot lepa in 194 složna, raz sv. Mohorja pa krasen razgled p« celi Gorenjski, po sorskem porju doli do Ljubljane in je samo triinpol ure hoda, upamo, da bode izletnikov lepo Število, osobito, ker se tudi p. t. dame zanimajo že delj časa za ta izlet. Odhod bode točno ob sedmih zjutraj. Zbirališče savski most. Ub neugodnem vremenu preloži se izlet na drugo nedeljo. Prijateljice in prijatelji planin udeležite se tega prvega letošnjega izleta najmnogobrojneje, ker upamo, da se bode ta po neprisiljeni zabavi in vredno priklopil svojim prednikom. Potrjena obsodba. Svoječasno smo poročali, da je je bil odgovorni urednik »Slovenskega Lista* obsojen na 200 kron globe, odnosno na 20 dni zapora, ker je »Slov. List* kradel čast gg. dr. Iv. Tavčarju in kranjskemu županu Karolu Šavniku. Minuli četrtek je bila pri v z klic ni razpravi ta obsodbe potrjena v celem obsegu. Gospod dekan Koblar, kaj pravite, kdo je bil iznova obsojen? Kakor čujemo, zbirajo se zopet novi oblaki nad •Slovenskim Listom*. To pa kar nič ne moti šefredakterja te umazane cunje, da s pobožno proti nebu zavitimi očmi na svetem kraju, raz prižnico udriha po «Gorenjcu* in drugih Ustih. Tako nepremišljeno zabavljanje v cerkvi je, kakor smo povdarjali že čestokrat, le voda na nad mlin v veliko reklamo našemu listu, zato pa iz hvaležnosti polagamo gosp. tehantu prav toplo na srce, da naj prav pridno prebira »Gorenjca*, od katerega se lahko nauči dostojne pisave, kar bi mu prihranilo mnogo kronic. Tako bomo koristili drug drugemu! Barnum & Bailev. Kakor znano, bo priredit ta največji cirkus 30. t. m. v Ljubljani dve predstavi. V to svrho bo vozil iz Lesec (ob 7-24 uri zjutraj) posebni vlak, ki se ustavi v Kranju ob 8*08. Iz Ljubljane se odpelje ta vlak zvečer ob 11*01 uri in pri vozi v Kranj ob 11*66, v Lesce ob 12.40. Vozne cene so v četrtek za vse vlake izdatno znižane. Ker bo v četrtek pri blagajni velika gnječa, opozarjamo si. občinstvo, da si nabavi vozne liste že lahko v sredo. Godba tukajšnjega gasilnega društva napravi v nedeljo jutri teden, dne 2. junija koncert na Gašteju. V Zadragi pri Tržiču je dne 20. t. m. ob poltreh popoldne pogorelo poslopje Lovrenca Ilarja hiš. štev. 14. Zažgal je pod streho petleten fantič, ki je tudi sam zgorel. Škode je 1000 kron. Nesreča. Iz Tržiča se poroča, da se je minulo nedeljo ponesrečil čevljar Fr. Hafner. Na Ljubelju je padel čez visoko škarpo; po zdravnikovi izjavi ima ranjen drob. Malo je upanja, da okreva. V Ribnem (politični okraj Radovljica) dobe novo faro. Obesila se je minuli ponedeljek v Radovljici Marija Grilc, ki je bila že dolgo časa slaboumna. Razstava risarij učencev obrtno nadaljevalne šole v Št. Vidu pri Ljubljani bode binkoštne praznike, t. j. 26., 27. in 28. t. m. Odprta bode dopoldne od osmih do poldneva, popoldne pa od treh do petih. Prijatelji šole iti posebej še obrtniki se vabijo, da si ogledajo to razstavo. Is Gorij se nam piše: Gorenjci imajo navado, da v lepih dneh radi izlete v prosto naravo, posebno ob nedeljah in praznikih jim je priljubljena pot na jezero ali na Bled. Kdor pride gori, mu priporočam, naj si pri tej priliki ogleda še sotesko »Vintgar* pri Gorjah. Pot z Bleda pelje na Zasip, potem k cerkvi sv. Katarine, skozi gozd in do slapa Radovne, imenovan »Šum*, se pride polagoma v eni uri. Od tod je ob vodi navzgor speljana lepa pot, dostikrat vdelana v skalo in podprta z železnimi drogovi. Opazujoč bistre postrvi, razne slapove, visoke skale in penečo se vodo prideš kmalu do restavracije ob koncu soteske, katera se odpre ob bin-koštnih praznikih. Tu se odpočiješ ob dobri vinski kaplici ali svežem pivu — tudi mrzla in gorka jedila so ti na izbiro. In ko si se okrepčal ob dobri jedi in pijači, potrudi se še na razgledni stolp »Cirkel*, odkoder imaš krasen razgled daleč na okrog. Odtod imaš slabo uro do Bleda nazaj in zvečer prišedši domu lahko rečeš, da si dobro porabil svoj prosti čas. Volitve občinskih odborov. V Zgornjem Tuhinju je bil dne 31. marca izvoljen posestnik Jernej Hribar iz Zgornjega Tuhinja občinskim predstojnikom in posestnika Vid Kadunc iz Zgornjega Tuhinja in Jože Smolnikar iz Malega Hriba odbornikom. — V občini sv. J oš t je bil dne 24. aprila izvoljen Janez Papler, posestniki v Zgornji Besnici, županom; Urban Starman, posestnik v Zgornji Besnici, in Jan: Žan, posestnik v Psevem, pa odbornikom. — V občini Hrastje je bil dne 1. t. m. izvoljen županom Franc Strupi, pesestitik iz Cirčič, Janez Novak, mlinar iz Prebačevega, in BI. Nadižar, posestnik iz Cirčič, odbornikom. Is Mojstrano. Dne 12. t. m. okoli polnoči je hlapec Anton Kuralt z Dovjega zasledoval z dvema fantoma hlapca Jožefa Bercana iz Mojstrane. Pri hiši posestnika Jerneja Janša so zadeli na Bercana pod okhtom dekle Marije Praprotnik. Berčan je imel1 v;,rOki 'SMSrelEov kol. Kuralt je prišel nad Bercana s polenom in ga udaril po roki tako, da je slednji spustil kol, potem ga je pa udaril še čez glavo. Berčon je takoj obležal nezavesten na tleh in čez dva dni nato umrl. Kuratta so'izročili r. kr. sodišču v Kranjski gori. * LOV°3 Bohinjsko jesero — jama last. ♦Slovenski Narod* piše: Verski zaklad ima sicer ogromno premoženja, a vzlic temu se je polakomnil tudi bohinjskega jezera in je storil pri pristojnih oblast vin primerna |K»ta^ da' se pri pozna jezero kot privatna last verskega zaklada.' Bodočnost Bohinja bi bila s tem jako oškodovana. Nas srečo se je ta poskus verskega zaklada izjalovil in je bilo tudi v zadnji instanci spoznano, daje bohinjsko jezero javna liftst. Tatvina. Posestniku Jakobu Sodja iz Ifopnjske Bele je nekdo dne 23. t. m. iz žepa ukradel 360 K, kd, je zaspal na neki klopi na Marije Terezije cesti v LJubljani. Požar v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. V ponedeljek popoldne je nastal v prijazni Gorenji vasi nad Škofjo Loko strahovit požar. Gorela je skoro cela. vas. Ogenj je nastal ob poltreh popoldne in so je hitro, razširil, nazadnje je gorela še jako trdno in dobro zibana ter krita orožniška kasarna. Hiše so gorele, kakor bi bile polite s petrolejem. Ogenj je naststf prj Ffrvatu, a zanetil ga je po neprevidnosti 7 let stari domači fant. Pri Hrvatu ni bilo nikogar doma, in je vsled tega zgorela tudi vsa živina. Požar je vpepelil 30 hiš in, 16 gospodarskih poslopij. Domači gasilci so bili sjcer.koj zbrani in so pridno delali, ali opraviti niso mogli ničesar, ker niso izvežbani. Tudi poljanski gasilci, ki, so dobro izvežbani, potem škofjeloški in starološki gasjjci so prihiteli na pomoč in se marljivo trudili, da rešijo, kar se je dalo rešiti. Posestnik Franc Demšar iz Sestranske vasi je po trudapolnera in napornem delu pogostil vse gasilce. Čast mu! Kakih 160 prebivalcev je brez strehe in živeža. Škoda znaša okrog 200.000 kroni zavarovani pa so bili samo za okrog 34.000 kron. Opozarjamo na oklic c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju. Tudi uredništvo »Gorenjca* vsprejema milodare za te nesrečneže. Na Štajerskem. Rasgnan shod. V Ponikvi ob južni,železnici>je shod, ki se je vršil minulo nedeljo v ondotnem župnišču, župan na ukaz okrajnega glavarstva celjskega razpustil. Orožniki so morali posredovati. . iie^nstM v V Šmarju pri Jelšah je moral ondotni kapelan Krohne minulo nedeljo prekiniti pridigo^ ker so se poslušalci smejali, kašljali in kihali. soiorieieS Kritem sveta. ilfcVOJ Škandal je nastal v četrtkovi seji državnega zbora. Dvornega svetnika Zechnerja bi bih skoro pretepli, da ni hitro odšel iz dvorane. 1 Morilca Wanyeka so v sredo zjutraj obesili na Dunaju. 7 •'" ;! ,; '• 1 Bresti, morilec laškega kralja Umberta, se je v San Štefanu usmrtil. -j V Barceloni na Španskem se boje novih nemirov. Razne stvari. ' ^{jiaA ni Draga zaušnica. Dvorni slaščičar Josip Sluka je dal nedavno zaušnico mestnemu uradniku Rudolfu Mayers-pergerju, her mu je ta rekel osel. Za to. zaušnico je Sluka plačal 200 kron, Maverspergerja pa je veljal osel 30 kron. Nov davek. V zbornici je predložila vlada načrt zakona, s katerim se uvaja nov davek na železniške vozne karte. Ta davek bi donasal državi enajstinpol milijona kron ter znašal za glavne železnice 12, za lokalne 6 in za male železnice 3 odstotke vozne cene. Vlada hoče s tem davkom pokriti pomanjkljaj vsled odprave mitnic, premembe pristojbinskega zakona in vsled nameravanega izboljšanja položaja diurnistov. Takoimeno-vane delavske karte bi bile proste davka. Strašen roparsk umor se je te dni izvršil blizu J^erolina. Na polju so našli truplo moža, kakih 40 metrov proč pa glavo. Truplo je imelo več ran. Storilca še niso zasledili. Kaj je žena? «Ako je mož glava družine, kaj je potem žena?» — Ta je v raznih okolščinah vse kaj drugega. Pridna gospodinja je roka, zapravljiva je želodec, ki vse prežene; duhovita je uho; klepetava so usta; dobrosrčna je srce, hudobna in prepirljiva je slednjič žolč. — Žena, ki je dobra, mila, nravna, razumna, prijazna, je več kakor glava, roka, oko, uho, usta in srce — taka žena je duša družine. Državni zbor. Poslanci dr. Tavčar in tovariši so stavili nujni §redlog, naj se podeli pogorelcem v Gorenji vasi nad kofjo Loko primerna državna podpora. Pri razpravi o investicijski predlogi je tudi govoril poslanec Pogačnik, ki je rekel, da kranjska dežela ni zadovoljna s tem, kar dobi po investicijski predlogi, zlasti ker se zakon o lokalnih železnicah prav nič ne ozira na Kranjsko. Ostro je prijemal južno železnico in ožigosal Slovencem sovražno postopanje ravnateljstva državnih železnic v Beljaku. Poslanec Berks je govoril o podržavljenju proge •Celje-Velenje in o zgradbi železnice od te proge v Domžale. V proračunskem odseku je poslanec R o b i č zastopal želje in zahteve Slovencev ter vladi izrekel nezaupanje, ker se noče ozirati na povsem postavne in opravičene zahteve slovenskega maroda. Gospodarske stvari. Opisuje župan Matija Bobnar. Gotova pomoč proti davici ali difteiiji. Kakor hitro se je davica začela kazati v kraju, naj se človeku, ki oboli na tej bolezni in čuti bolečine v grlu, okolu vrata naveže obkladkov, po izkušnjah najboljše: svežega kislega zelja, kakršno se vzame ravno iz kadi. Vzame naj se tudi tri četrtine navadnega kozarca čiste vode, v katero naj se kanijo štiri kapljice hude in očiščene žveplene kisline (Teufelöhl), ki se dobiva v lekarni. Voda in žveplena kislina se morata dobro pomešati. Odraščeni bolnik naj hkratu popije vso to žvepleno kislino okisano in pomešano vodo, otrokom pa se jo da v dveh ali treh presledkih v četrt do pol ure vsakokrat nekoliko popiti. Ako bolniku pri tej bolezni kri hudo sili v glavo in se mu začne mešati, da se mu na pičlega četrt litra čiste vode štiri kapljice homeopatično prirejene tinkture «Belladona». Tega zdravila naj jemlje potem odraščeni bolnik na vsake dve uri po eno veliko žlico, otrokom se pa da na vsake dve uri po eno malo žlico. Da konju raste rog, je najboljše, ako vzameš lima, kravjih odpadkov in lanenega olja. Vse skupaj naj se zgnete in konju obveže na rog. Potem pa ga pusti dva ali tri dni v temi. Od tega bo rog rastel, da se boš čudil. Da raste konju lep rog vovsetih kropiv, jelenovega loja in soli. Vse skupaj naj se zmeša in konju priveze na rog. Kmalu se bo tedaj naredil lep rog. Listnica uredništva. Dopis iz Bukovščice srno morali odložiti za prihodnjič. Pianino skoro nov (črn) ceno proda g. Franc Wogrolly, izprašan učitelj godbe v Kranju. 99—1 195 Itn* OkliC. Dne 20. majnika 1.1. je zadela vas Gorenjo Vas pri Poljanah grozovita požarna nesreča. Od močnega vetra pospeševan se je razširil požar v kratkem času ter je vpepelil 27 hiš in več postranskih poslopij. Več nego sto večinoma najubožnejših prebivalcev ni izgubilo samo svojega podstrešja, ampak tudi vse svoje imetje in deloma tudi svoj kruh. Z ozirom na to se zdi c. kr. oknjnemu glavarstvu potrebno provzročiti, da se napravi javen sklad milih darov za ponesrečene prebivalce vasi Gorenja vas v tukajšnjem političnem okraju in c. kr. okrajno glavarstvo se obrača pri tem zaupljivo do že tolikrat izkazane dobrot-ljivosti prebivalstva, ki se gotovo ne bode obotavljalo, da bo po svojih močeh pomagalo tako hudo zadetim pogorelcem v Gorenji Vasi. Dospeli darovi se sprejemajo pri tukajšnjem uradu, dalje pri župnih in občinskih uradih. 0. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, 22. maja 1901. Dr. Gstettenhofer L r. Vozni red na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 1. maja 1901. Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer z Jesenic ob 1*31 zjutraj. 9*27 dopoldne, 231 popoldne, 6*45 zvečer in 5*25 zjutraj; iz Lesec-Bleda ob 1*56 zjutraj, 9*53 dopoldne, 304 popoldne, 718 zvečer in 5-48 zjutraj; iz Radovljice ob 2 02 zjutraj, 9*69 dopoldne, 3*10 popoldne, 7*24 zvečer in 5*54 zjutraj; iz Podnarta-Krope ob 221 zjutr., 10*16 dop., 3*28 pop., 7 30* in 7*42 zvečer, in 610 zjutraj; iz Kranja ob 2 38 zjutraj, 10*31 dopoldne, 3*46 popoldne, 760* in 801 zveč., 6*26 zjutr.; iz Škofje Loke ob 2*51 zjut., 10*43 dopoldne, 3*59 pop., 8*04* in 8*15 zveč., 6*38 zjutr. in pride v Ljubljano (južni kolodvor) ob 3*25 zjutraj 11*16 dopoldne, 4*38 popoldne, 8*38* in 8*51 zveč. in 7*12 zjutr. — Iz Ljubljane nazaj pa odhaja ob 10*00 zvečer, 7*05 zjutraj, 11*61 dopoldne, 4 06 in 5*41* popoldne, 12*24 ponoči; iz Škofje Loke ob 10*34 zvečer, 7*47 zjutraj, 12*28 opoldne, 4*45 in 6*15* pop. in 12*58 ponoči; iz Kranja ob 10 46 zveč., 8*04 zjutraj, 12*41 opoldne, 4*57 in 6*27* pop., 1*12 zjutr; iz Podnarta-Krope ob 1102 zveč, 8*23 zjutr., 1257 opoldne, 413 in 6*42* pop. in 129 ponoči; iz Radovljice ob 11*18 zvečer, 8*41 zjutraj, 1*14 opoldne, 5*30 popoldne in 1*46 ponoči; iz Lesec-Bleda ob 11*25 zvečer, 8*53 zjutraj, 1*25 opoldne, 5*40 popoldne in 1*54 ponoči; z Jesenic ob 11*53 zvečer, 9*25 zjutraj, 1*56 opoldne, 6*11 popoldne in 2*25 ponoči. Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer iz Kamnika ob 530 zjutraj, 9*53 dop., 4*56 in 8*40* zvečer; iz J ar še-Mengeš a ob 5*52 zjutraj, 1012 dop., 515 in 900* zvečer; iz Domžal 6*06 zjutraj, 10*22 dopoldne, 5*26 in 9*10* zveč.; in pride v Ljubljano ob 6*49 zjutr., 11*06 dop., 6*10 in 9*65* zveč. — Iz Ljubljane odide v Kamnik, in sicer ob 7*28 zjutraj, 2*05 pop., 6*50 in 10*25* zvečer, pride v Domžale ob 8*13 zjutr., 2*50 pop., 7*37 in 11*08* zveč.; v Jarše-Menges ob 8*23 zjutraj, 3*00 pop. in 7*48 in 11*18* zveč.; v Kamnik ob 8*42 zjutr., 3*19 popoldne, 807 in 11*37* zvečer. * Vozi samo ob nedeljah in praznikih, in sicer na kamniški progi od 1. maja, na gorenjski pa šele od 1. junija naprej. Koncesija (patent) za gostilno in šarkuterijo se odda v najem. Ponudbe vsprejema upravništvo «Gorenjca». 98—-1 J$izeljsko vino! Najizbornejšega vina okoli 300 hektolitrov iz lastnega vinograda hrani za poletno oddajo Ivan Malus, 101-1 vinogradar na Bizeljskem ter ga oddaja po nizki ceni na drobno in debelo. Imam še čez 480 veder finega belega in rdečega vina za oddajo samo od požlahtnenih trt. Kdor ga rabi, naj ne zamudi kupiti naše lanske kapljice. Hiša ali pa celo posestvo se iz proste roke proda. V hiši je znana fostilna sedaj v najemu »pri Godelmanu» na Trati pri Velesovem. lačevanje po dogovoru, obrestovanje se more razdeliti tudi na obroke. Več se izve pri posestniku Lovru Hacinu. 100—1 196 Spomenica dr. hrana Jana o 1 istvu in učinku njegovega zavetišča za nevrastenike vrh Homa pri Bledu. Dalje. Poglavitnejši del naše hrane, namreč zadostnega, svežega in nepokvarjenega mleka, sirovega masla in sira, nabavim si na sledeči način: Na in ob Homu pasejo Podhomci, med njimi moj brat, 4 svaki, dva strica in en bratranec govedo in drobnico. Živina se goni vsak dan na pašo in domu, poletu še po dvakrat. Če pre-skrbim v obližju naših kočic primerno podstrešje, pastirja in majerco, ki bosta krave in koze pasla in molzla, mleko pokupim jaz in ga porabim sveže ali ga dam predelati v sirovo maslo in sir, oprostim s tem kmeta skrbi za živino in sebe skrbi za mleko, živine ne bo potreba goniti na pašo in domu, ker bo sredi pašnika imela podstrešje in oskrb, kmet si lahko pošlje po maslo, mleko in sir, kolikor ga za dom potrebuje, jaz poskrbim, da se izdelovanje vrši ceno, pravilno, čedno in brez primes. To naj bode začetek podhomske sirarne ;in mlekarne. Sedaj se redi živina samo radi prireje za trg, pozneje se bode redila radi mleka, kar očitno več nese, ker kupčija le ne izostane. Mesto jalovine imeli bodo kmetje polne hleve močnih krav in koz. To bode druga važna posledica mojega podjetja. Dne 1. julija gre podhomska živina na planino Klek in vsaj deloma mi za njo. Na Homu in na Kleku bomo v lastnem interesu, da zboljšamo množino in kakovost mleka, skrbeti za izboljšanje pašnikov. Ruvali in izkopavali bomo brinjevo, češminjevo in trnjevo grmovje, presekali razmršene bukove, smrekove in mecesnove gozde, napravljali steljo, popravljali pota, odstranjevali kamenje in skalovje, zasejevali goličave, sejali trave in skrbeli za to, da se gnoj ne pogubi, temveč pravilno porabi. Paterna rura, domačo zemljo bomo z vnemo in zatajevanjem po vseh pravilih dosedanje vede obdelovali. Vsaj bodo vsakovrstni strokovnjaki, med njimi gotovo tudi kulturni tehniki dohajali k meni, ker nesrečna nevrastenija razširjena je ravno v krogih, ki se bavijo z dušnim naporom. Pogoj, da se izboljšajo, je, da ga začasno opuste. Vsak uradnik, duhovnik, učitelj, trgovec ali tovarnar je nekoliko nevrasteničen in naj zahaja k meni se krepit, kulturni tehniki vodili bodo naša dela za izboljševanje pašnikov, za osuševanje in namakanje travnikov. Od Bobna, kjer je nastanjeno sedaj c. kr. gozdno upraviteljstvo Bled, do gorjanske farne cerkve razteza se ravan z močvirnatim svetom in kislo, pičlo travico. Osuševanje tega barja bi bilo velike važnosti za občini Bled in Gr^je. Če se nam posreči, da uredimo pašnike in travnike in če spravimo pridelovanje sveže krme na njivah v pravo razmerje z drugimi pridelki, bila bi to tretja važna pridobitev za nas. Pri živinoreji '»as počaka še obilo drugega, jako važnega dela. Pospeševali bomo skrb za čisto pleme pri konjih, pri govedini in pri ovcah ter prašičih. Dobri žrebci in biki pincgavskega plemena, dobri ovni bergamaške in merjasci domače bele pasme se dobe in njih oskrb izroči skrbnim gospodarjem. Ravnanje z gnojem je jako primitivno, gnojnica se vobče pogublja, umetna gnojila in močna krmila so komaj znana i. t. d. Da spravim vse stvari v tek in dobim k temu nekako pravico, dal sem se voliti za tajnika kmetijske podružnice. Ponajveč vsled mojega prizadevanja, poskočilo je že sedaj število članov od 26 na 52, naročili smo že semena, gnojila, krmila in živinske soli za poizkušnjo, prošnja za drugega žrebca je že vložena, Zaspiškim in Podhomskim ovčjerejcem dobiti bo od osrednjega odbora po enega ovna bergamaške pasme, načelništvo podružnice porabi vsako priliko, da priporoča članom, naj si vzdržujejo udobne bike, svinje in merjasce, naj cedijo živino in bolje krmijo i. t. d. Čiščenje žita s trijerjem, napeljavanje gnojnice in kompostnega gnoja, raba travniške brane se par let sem odomačuje, a prepočasi. Raba teh in drugih strojev se mora pospešiti. Se nadaljuje. Loterijska srečka dne 18. maja t.-1. Trst: 11 18 33 10 52 Tedenski sejem ▼ Kranja dne 20. t. m. Prignalo se jo 192 glav goveje živine, 6 telet, 310 prašičev, 1 ovca, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 8.—, prosa K 7*50, ovsa K 6-50, rži K 7*—, ajde K 6.50, ječmena K 7 50, fižola semen, koksa 10.—, ribničana K 9—, krompirja belega K 1-60, rumenega K 180. v ta*(u nv vef vfieol i in nafiovcoti ima po ni»Ai c«ni vedno v »afoai 108-51 čjj^ &CWV6fa%CMZ> •>p«3it«t c. kz. priv>. JM-in« »«l«*nicc, £juWjana, dnna'y>fia c#»to It. \5, Kristjan Premru krojaški mojster v Kranju, glavni trg št 130, I. nadstropje se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih oblek po zelo nizki ceni. Dijakom znižane cene. Popravila se dobro in točno izvršujejo. 90—4 ^ofter) )r)\&pec dobi takoj prijetno službo. Kje? pove upravništvo «Gorenjca». 89—4 Qíiwastz peci, $teditni$ie>> f>cvnye &a -flo-peii, iiakot tudi 'ftipe, va&c in v vocfv (>azvar-ja Strtigarja O bjtibljar>i/ dtirjajsk« cesta 11. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pod trarčo št I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—9 V)izitnice in kuverte 0 # * po zelo nizkih cenah priporoča Jv. ]>r. Sampret v JCranju. (Vellacher Sauerbrunnen) 1—11 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. jfe> Proti malokrvnosti. Zeleznato vino lekarnarja G. Piccoll-Ja v Ljubljani dvornega založnika Nj. svetosti papeža -«t ima v sebi 90 ^rat ve^ železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča kina-železnata vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 161b—44 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld. J§SIP VEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno io konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoro, obmejno omrežje, vezna vrata, oalkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i t. d. 86-5 Špccijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnlc, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi In paeov R. A. SMEKAL v Cechu pri Prostjevu in Smichovv-Praga. Podružnica v Zagrebu, Fran kop ulica 9 priporoča 83—6 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; datje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. 10 198 Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. pb. Mardetschl&ger, lekar in kemik, J.SVOBODE nasl. 80—6 čevljarski most. Kupite aH naročite po poŠti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K. Želodečne kapljice. I stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h, 60 h, ho h. Fluid za vnauje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. 2elezo-k rogl ic e v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K. Kina-železo Malaga za slabotne in bolne osehe, 1 stekl. 2 K. Kapljice 7.h zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za prafiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K. G. Tonnies Ljubljana 66-8 tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. R. LANG, LJubljana (Kollzej) tovarr.a za modroce na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne uloce, zrcal, podcb, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 54—10 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. * S s s s s s i Adolf Hauptmann 53—10 tovarna ofj na 1 i Iv $cvtv, |i^neieu; larVoo I v\\ kCcja v Ljubljani. 4 ♦ » ♦ Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. 'O 'cz' H. SUTTNER urar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga po najnižjih cenah. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosti. Vabim uljudno vsakogar, da si ogleda mojo v resnici najbogatejšo zalogo. 84—4 Priznano dobro blago. s? ¡4?. o H* t w i O -t m o < C/3 O FerdL Sikaiaiii 79—6 BLED (Gorenjsko). Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljše praške in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajHrane kubinjske posode, porcelana in stekla. — Norimbcrška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce. A. Tschinkelna zet bjtibljaoa. iSpiSS:^ Prva in edina domača tovarna ci^orijc, figove kave, k^nd\rar)c*q& sadja \r> l*or)$cnJ priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—8 Najceneji in najboljši poljedelski stroji dobe se pri Karol Kavšeka nasl. v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, m 1 a t i 1 n i c, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—8 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, a četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. Line za celo leto 60 vinarjev ved. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja t hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, Izdaja in zalaga konsorcij « Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.