POŠTNINA PLAČANAPKI POŠll »270 KKŠKO
POSAVSKI
%   #P I # ri n^PIX
Vy L/Zj v/X lxT-LIL
letoll. -Št. 10- 15. oktober 1998- ISSN 1408-591 7 - cena 200 tolarjev
Občina Brežice
praznuje
Kako dobiti
in ubraniti
pokrajino?
str. 5
Peter Žigante
BREZ CILJEV
IN RAZVOJA
DRVIMO V
ANARHIJO
str. 13
Ob selitvi
Glasbene
šole Brežice
str. 20
Mirela na
dveh
svetovnih
prvenstvih
str. 25
VICEC VIDAAU BODO ZAUSTAVIU
PROIZVODNJO CELULOZE!
, Gremffhad les! S StihloriT
I Vrhunska tehnika za najvišje zahteve.
i         •     .

PooölaiCeni prodajatec in serviser
Moievarjev trg 5
8270Krsko
Tel .sac 0608/21-359
STIHL
St. 1 v svetu
acwiL
AKCIJA MOTORNIH ŽAG STIHL OD 20.9. DO 20.11.98
ZA MODELE 017, 025,029, 039. Vsak kupec prejme se dartlni
paket STIHL (dodatna veriga, olje STIHL, zaščitne rokavice).
Getovfcnki popust, ptotito naobrote, ptačft» kartice.
PRODAJA IN SERVISIRANJE VOZIL
DAEWOO
AVTODOM
Senovo d.o.o.
Partizanska cesta 13. 8281 Senovo.tei.: 0608/71-250
Delovnt čas: od 7.00 do 15.00. sobota od 8.00 do 12.00
Brezsce   HEUREKA, Pleteršnikova 18. tel.: 0608 62-644
Sevntca - AVTOSALON PRAH, Orehovo 80. teJ.: 0608 82-146
Nudimo cetovito storitev:
ratejp voüä, s^vis i ¦oagrairami dek tm Weparste m avtolrcafske storitve.
SUPER CENE, UGODNI KREDITI
T + 4.75% ter POPUST
NEXIA od 1.399.999 SIT dalje
LEGANZA že od 3.289.1OO SIT dalje
Darilni paket pri
nakupu modela
NEXIA ali
NUBIRA WAGON

Lanos -Tveltko dodatne*
opreme po ugodnih cenah!
MEWOO
Audi
RadiHtovii
Černelčeva 5, Brežice, tel.: 0608/61-065
CADDY
Vozila na zalogi!
Kratki dobavni roki
za vozila po aaročilu!
Ugodni krecliti in leasing!
- tudi za podjctja in obrtnikt?!
Nova vozila
lotnikii 117
šc poscbno ugodno!
TRANSPORTER
Super ugudnosii
})ri nakupu
lahkihtdvornihvozil
vmesccu oklobru.
Volkswagen gospodarskti vozila. i'roprostu vjk": [midnosii.
IQRE LOfüttJE SI OVENUEI
og,/vtt- *i
rriHtiijria nnMa:
Trjut'wi.'i-kKtiWL
BiTŽKT.
S Ltifniiitiad)» ali »i>i< m<wn
«milk do (bbitkal
IVdere-ka isra i«i «.reVo
7. drtwriiimi ihiltilki.
PftniUdi«. Jf-»-n-ki
N«n«k-(ni - feni /
k>:aiin» «trtiariiinii
in iit«(rt »»mi dobttki.
S k»Hnfcina« ij« «K M-irtiimn
rM*SfimHn3i ftmn.
I -k-jirroiNi
^ lltfi-«i ik> t>hstmt»^a fii
(Wnantesa dchitk.»'
Iris- f-imki /itüki - «toliilek.
HU~i< im ism
fu*mo-TY»niMHA i
Uytß
3*3
J 3
ŠI»#fltliJI
'•e^öpreB
Hip
tagBB8BSP
k«>m|ilff! k:;u:•¦¦ :)x3 ptai*6 m uhlnv DHeljic-e i;-ihk.¦
naniritc fiiili p irl.-funn (MSI/1.1 3») 110-
ki'mi^ilote >.ir*n Pcimladui, JeMMi^ki in Vnnlrliii .*{\."$
:;v ri«i f-r, «far [ a },' w\A<>n\i 061/13 1R 3Hi
it, ".¦..,".:* f-h..«H
ObzörniK
MEDOBLJUBOINDEJANJI
Ceprav bi radi prenehali s pisanjem o proble-
mih, s katerimi se srečuje naš in vsak drug
(razmeroma nov) časopis, bo najbrž potrebno
o tem še večkrat spregovoriti. Našo izkušnjo
giede načelne in dejanske podpore lokalnemu
mediju lahko namreč vzporejamo z mnogimi
drugimi primeri tako imenovanih regijskih
projektov.
Kljub temu, da večina prebivalcev posavskih
občin izraža potrebo po institucijah in ustano-
vah regijskega pomena, kajti ukinitev oziroma
preselitev bi najbolj prizadela prav njihje pri
posavskih občinskih veljakih opaziti, da imajo
radi figo v žepu. Ob načelnem soglasju in glas-
nem opozarjanju na ogroženost Posavja s stra-
ni sosednjih regij ima marsikdo med njimi pri
vsaki zadevi kar nekaj svojih kadrovskih, poli-
tičnih, poslovnih in drugih računic. Ce nam-
reč projektov ne morejo izpeljati tako, kot so
si zamislili, potent zadevo samo navidezno
podpirajo ali pa jo preprosto in dokaj brezbriž
no prepustijo »usodi«.
Ko gre za časopis, je pogost odgovor, da pod
pirajo njegovo tržno naravnanost, katere se
seveda tudi mi v uredništvu močno zavedamo.
Zal pa gospodje (in tovariši) v tako imenova-
nem tržnem odnosu ponujajo trgovino v stilu -
ti meni, jaz pa tebi, če boš priden in samo
naš. Povejmo torej, naj se (v tem predvolilnem
času) sliši še tako bogokletno: Posavski ob-
zornik je bil in ostaja odprt za vsakogar ne
glede na prepričanje in nazor, razen za skraj-
nosti in nestrpnosti, ker kot izrazito lokalni
medij (po nažem mnenju) le tako labko oprav-
Ija svojo vlogo v obveščanju posavske javnosti.
Urednik.
P.S.: Po 20. oktobru 1998 bo uredništvo
nažega časopisa v novih prostorih, in sicer
na Valvasorjevem obrežju 5 v Krskem, t.j.
ob cesti Krško - Brestanica in v bližini
Galerije Krško.
Fotograsijo z naslovnice je na prireditvi ob te-
dnu otroka v Brežicah posnel Boštjan Colarič.
V Posavju
PO TOČI IN
PLAZOVIH ŠE
POPLAVE
Velika količina padavin je v prejšnjem
tednu povzročila, da so narasli tudi vo-
dotoki v Posavju, ki so ponekod
prestopili bregove, ovirali promet in
povzročiii precejšnjo škodo.
V  Krškem je poplavilo površine pri sta-
dionu, ocenjujejo pa, da je skupno
poplavljenih približno pet hektarjev
travniških površin. Te so bile poplav-
ljene tudi v brežiški občini, še sploh v
pasu od Krške vasi do sotočja Save in
Krke, kar je tudi eden glavnih poplavnih
razlogov, saj je visoka Sava ovirala izli-
vanje Krke vanjo. Šestega oktobra je
okoli sedme ure zjutraj hudourniški
potok zalil več hiš v Florjanski ulici v
Sevnici, enega od kletnih prostor pa celo
zalila meter visoko. Potok je s seboj pri-
nesel več hlodov, ki so se zagozdili ob
dva mostička, s tem pa je bil moten tok
vode. V noči iz šestega na sedmi okto-
ber je narasla tudi reka Sava in poplavi-
la cesti Sevnica - Bianca in Sevnica - Breg.
llZVSEBINE 10. ŠTEVILKE
Str.7:   BREŽICE - SEJA V »LEPOTIČKI«
Str.1 1: PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE BREŽICE
Str.1 2: KAKŠNO VODO PIJEMO V POSAVJU (2.dd)
Str.1 5 SEVNICA - ODKUPI ZEMUIŠČ BURIJO DUHOVE
STR.17KRŠKO - PO VAJI KLOR 98
Str.1 9 VOLITVE   98
Str.24 HARMONIKARKE NA RAJHENBURCU
Str.28:SOJENJE ROMOM SE JE ZAČELO
15. Oktober 1998
3
Aktualno
ObzörniK
V ICEC Videm Krško d.d.
ZAČASNA USTAVITEV
PROIZVODNJE
CELULOZE
Ko se še ni docela polegla avgustovska sparina, se je po Krškem
s hitrostjo »klornega oblaka« razširila vest o »japonski inva-
ziji« v ICEC-u. Mesec dni kasneje so v tovarni, da bi razblinili
. lastninske dvome, čez noč sklicali tiskovno konferenco in na
njej predstavili novega lastnika, t.j Investicijsko in poštno
banko d.d. Praga (IPB), ki je na Ceškem največja banka v za-
sebni lasti in katere je petdeset odstotni lastnik japonska ban-
ka Nomura. Torej, četudi predstavnikov Azijcev po krških uli-
cah (še) ne srečujemo, so ti v resnici delni lastnik našega naj-
večjega papirnega giganta.
Češka lastnika Dostal (oče in sin), ki se niti nista imela časa »udomačti« v
Krškem, sta tovarno vodila iz primerne varnostne razdalje, kljub temu pa
Davida Dostala še vedno lahko zasledimo v novem Nadzornem svetu tovarne
ICEC. Novi lastnik je sklenil, da imena tovarne ne bo spreminjal, da ne povzroči
še vecje zmede med ljudmi, kakor tudi na samem tržišču; dolgoročno (ali pa
»neplanirano« kmalu) pa se ta vendarle utegne spremeniti, kajti v svetu ni
ravno običaj, da bi se banke pojavljale kot lastnice tovarn (navadno jih odpro-
dajo naprej). Novi izvršilni direktor tovarne ICEC je postal Oldrich Kettner,
ki mu tovarna celuloze in papirja ni tuja, saj dela v papirni stroki že od leta
1974.
Po sestanku Nadzornega sveta ICEC, kateremu predseduje Josef Horak, ki je
clan uprave IPB in namestnik generalnega direktorja banke, so v Krškem,
i 09.10.98 - sklicali tiskovno konferenco z namenom, da obrazložijo predvi-
I deno začasno ustavitev obrata celuloze, ki naj bi trajala od 19. oktobra do 3.
I novembra letošnjega leta. Oldrich Kettner nam je povedal, da se je za ta
•   korak odločil po predhodnem pogovoru s predstavniki sindikata in pred-
stavniki sveta delavcev, zaradi padajoče cene celuloze na tržišču, ki znaša
že več kot 200 DEM na tono celuloze. S sedanjo nizko ceno celuloze ne more-
jo več pokrivati lastnih proizvbdnih
stroškov, nadaljnja proizvodnja pa bi
v končni fazi pomenila tudi ekonom-
sko škodo za celo tovarno.
Ker niso želeli prodajati celuloze za
tako nizko ceno ali pod ceno, so si
pridelali čez 6.000 ton zalog, od tega
naj bi jo na podlagi dogovora s kup-
cem do konca letošnjega leta prodali
4.000 ton, običajne zaloge celuloze
pa znašajo 2.000 ton. Kettner sicer
pravi, da so vsako leto v poletnih
mesecih cene celuloze v upadu, do-
datno pa naj bi poleg ostalih razlogov
nastalo situacijo povzrodlo 200.000
ton Indonezijske celuloze, ki je pris-
pela na italijansko tržišče (kamor so
tudi sami s prodajo orientirani) z zelo
nizko ceno proti običajnim cenam ce-
luloze v Evropi.
Do 19. oktobra, ko bodo postopoma za-
ustavili obrat celuloze, bodo še proizv-
edli določeno količino nebeljene celu-
loze, v času mirovanja pa opravili nuj-
na vzdrževalna dela in remont. Tako naj
bi se obrat celuloze po 3. novembru, ko
je planirana ponovna vključitev s polno
proizvodnjo - več ne ustavljal, tudi ne v
času božičnih in novoletnih praznikov,
ko planirajo »praznično« zaustavitev
nekaterih papirniških strojev. Za čas
zastoja bo 160 delavcev na rednem let-
nem dopustu, 20 ljudi, ki je že izkoris-
tilo dopust, pa bo moralo iti na čakanje.
V ICEC-u zagotavljajo, da bodo nada-
ljevali že začeto in načrtovano pot raz-
voja in proizvodnje ter izpolnili vse ob-
veznosti, ki jih imajo do zaposlenih v
podjetju, na občinski kakor tudi na
državni ravni, pri tem pa tudi izpolnili
naloge, ki jim jih narekujeta slovenska
zakonodaja in njihov lastni ekološki pro-
gram.
Bojana Mavsar
4
15. oktober 1998
ObzörniK
Aktualno
Razprava o Zakonu o pokrajinah
KAKO DOBITI IN UBRANITI POKRAJINO?
O predlogu Zakona o pokrajinah, ki je bil s tezami objavljen v aprilskem Poročevalcu RS, je po Slo-
veniji steklo že preko trideset razprav. Eni tovrstnih razprav smo lahko prisluhnili 29. septembra v
sejni dvorani Hotela Sremič v Krškem, katere sklicatelj je bilo Območno združenja seniorjev Krško
(združenje managerjev in strokovnjakov). Ti so povabili v svoje vrste poleg predstavnikov vseh treh
nosavskih občin tudi predsedujočega Svetu pokrajine v ustanavljanju - Jožeta Avšiča ter Andreja
Cokerta, pomočnika direktorja službe za reformo lokalne samouprave pri Vladi RS.
Sicer razpravljalci poleg tega, da so bili
vsi za Pokrajino Posavje, niso konk
retizirali o posameznih posavskih funk-
cijah in nalogah, ki bi jih v okviru svo-
jih pristojnosti opravljala pokrajina
Posavje, razen že skupnega projekta
gradnje regijske deponije odpadkov,
torej na podrocju komunale in vodo
oskrbe Posavja, verige Savskih HE, šol-
stva ter zdravstva, kmetijstva, obrti in
kulture, ki pa sodijo na področja, ki bi
jih vse tri občine morale prenesti in od-
stopiti v pristojnost pokrajine. Po mnen-
ju Jožeta Avšiča se moramo v Posavju v
času priprave Zakona o pokrajinah skup-
no pripraviti s čim več argumenti in
strokovnimi podlagami za to ustano-
vitev, da bo pripravljajoči zakon ob spre-
jemu že upošteval Posavje kot eno iz-
med slovenskih regij. Ne ve se še, koli-
ko pristojnosti bo na pokrajino prenes-
la država, rečeno in dorečeno pa tudi
ni, koliko prej naštetih področij bodo
občine tudi v resnici pripravljene odsto-
piti »v upravljanje« pokrajini.
Andrej Čokert je kot glavni razpravlja-
lec izpostavil financiranje pokrajine. Ta
naj bi se financirala, kakor menijo na
ministrstvu za finance, iz deleža dohod-
nine. Ta sredstva bi se morala s preno-
som državnih pristojnosti na pokrajino
tudi priliti vanjo; ob tem pa vemo, da se
država kaj rada »mačehovsko« obnaša
in je vprašanje, koliko denarja bi name-
nila v dobro pokrajine. Čokert je v nada-
Ijevanju predstavil organizacijsko podo-
bo pokrajine, ki bi jo sestavljal pokra-
jinski svet, pokrajinski odbor, dobili pa
bi tudi pokrajinskega glavarja. Pokrajin-
ski svet bi bil predstavniški organ pokra-
jine in sestavljen iz članov, ki bi jih iz-
volili direktno na pokrajinskih volitvah
in predstavnikov, ki bi jih delegirale
občine. Pokrajinski odbor ali prezidij bi
dajal navodila za delo pokrajine, pokra-
jinsko upravo pa bi vodil glavar, ki pa
bo moral dobiti soglasje vlade.
Glede teritorialne razdeljenosti Sloven-
ije na pokrajine bosta bržkone šla v
razpravo dva predloga, in sicer večje šte-
vilo, to je 20 do 25 slovenskih pokrajin,
drugi predlog pa se osredotoča na
manjše število - 8, 9 do 12 pokrajin,
kamor bi sodilo tudi Posavje. Ker so
občine Sevnica, Krško in Brežice - ge-
ografsko, zgodovinsko in kulturno pove-
zane, so bili razpravljalci mnenja, da
nikakor ne smemo dopustiti »razparce-
liranja« naših občin pod Celje ali Novo
mesto, kjer pa se že kažejo tovrstni
apetiti. Torej Posavje, bodočo pokraji-
no, čaka velika in pomembna naloga, za
katero upamo, da ne bo tudi usodna,
glede na lokalno samoljubnost, ki se kaj
rada pokaže.
Bojana Mavsar
POSAVJE S PTIČJE PERSPEKTIVE (2) piše: Eva B.
Pa bo po zemlji posavski spet korakal tuj vojaški škorenj. Sicer bo tokrat pova-
bljen, a vseeno je nekaj takih, ki menijo, da je vojaška vaja NATA pri nas
odvečna reč. "Komandirali" bodo v glavnem v Novem mestu, pri nas pa se
bodo igrali vojno. Menda jih sploh ne bo opaziti, te neznatne skupinice pet
tisoč mož (tako pridni bodo). Če pa vam slučajno kdo izmed njih pohodi role,
kar lepo na občino, pa prijavit škodo. Nekaj srečnih posavskih novinarjev (pa
en nesrečni direktor) je obiskalo NATO v Bruslju! Ti so za vajo še posebej dobro
pripravljeni in ker so v Bruslju verjetno sklenili koristna poznanstva, bodo
lahko za nagrado poročali iz prvih bojnih vrst. Eni pa v Bruslju niso bili in ti
bodo ponižno čakali na drobtinice.
Veliko Natovcev bo spalo v Brestanici. Morda zato, da se Brestančani laže na-
vadijo na gnečo, ko bodo imeli na svoji zemljici smeti vsega Posavja. Čudi me
le to, da so zaenkrat tako tiho. Čisto potiho pa posebna vladna komisija priprav-
Ija koncesijsko pogodbo za graditev hidroelektrarn na Savi. Potem, ko so si vsi
trije prisrčni posavski župani že leta prizadevali, da bi postalo Posavje raj za
komarje, so užaljeni spoznali, da pri pogojih uresničitve projekta hidroele-
ktrarn ne bodo imeli "ta glavne" besede. Kljub vsemu so v ogenj poslali
sevniškega vojskovodjo, katerega cast bo prva na preizkušnji (ob graditvi prve
hidroelektarne Boštanj). Bo še pravočasno poškilil v koncesijske papirje?
15. oktober 1998
5
ÜBCINSKI SVETI
ObzürniK
BODO V TRETjE
DOKONČALI 37. SEJO?
Veliko razlogov je, da znani rek tokrat
ne bo obveljal, saj so napovedi glede
udeležbe ključnih oseb na zadnjih
zasedanjih občinskega sveta (župan,
svetniki, načelniki oziroma vodje
posameznih oddelkov in služb) dokaj
nehvaležne. Predsednik občinskega
sveta Franci Bogovič očitno meni, da
bi bilo potrebno še pred popolnim
predvolilnim mrtvilom tako ali dru-
gače dokončati vsaj nekaj najpo-
membnejših točk. Zato je ponovno
sklical nadaljevanje 37. seje, na kat-
erem naj bi sprejeli Poročilo o oprav-
ljeni strokovni preverbi ugotovitev iz
poročila Nadzornega odbora občine
Krško za leto 1996, Poročilo o iz-
vrševanju odloka o proračunu občine
Krško za leto 1998 (za obdobje od 1.1
do 31.7.1998) in Osnutek sprememb
in dopolnitev statuta občine Krško.
Hkrati je sklicana tudi 38. seja, na ka-
teri naj bi med drugim slišali Poročilo
o delu Podjetniškega centra, določili
šolske okoliše osnovnih šol, us-
tanovili Regijski center za pomoč na
domu, obravnavali osnutka Pravilni-
ka o vrednotenju športnih programov
in Odloka o kategorizaciji cest v obči-
ni Krško in obravnavali še nekaj dru-
gih točk.
PRE(D)OBREMENITEV
PRORAČUNA
ALI PREOBREMENITEV
Kot smo slišali na eni izmed sej
krškega občinskega sveta, se je po-
leg možnosti prevoza uparjalnikov
preko Brežic in po novem mostu v
Krškem, začela pojavljati tudi tretja
varianta, in sicer prevoz preko sedan-
jega, pravkar obnovljenega mostu v
Krškem. Občinski svet je v zvezi s tem
sprejel sklep, s katerim je zavezal
občinsko upravo, da stori vse potreb-
no, da bodo izpeljani lokacijski
postopki in da bo v državnem pro-
računu za leto 1999 predvidena iz-
gradnja novega mostu takoj v začetku
leta 1998. S tem naj bi bil omogočen
prevoz uparjalnikov jeseni leta 1999.
Pri tem so posamezni svetniki zelo
jasno opozorili na odgovornost, če
Krško ne bo pridobilo novega mostu
kot eno od pomembnejših postavk že
v letu 1995 dogovorjeni pogodbi med
občino in nuklearko oziroma državo.
Vendar je časa vse manj, znamenj in
informacij, da stvari ne tečejo täko
kot bi morale, pa vse več.
V zvezi z zagotovitvijo sredstev, s ka-
terimi naj bi občina vnaprej (s »pre-
dobremenitvijo proračuna za Ieto
1999«) omogočila tudi obnovo izvo-
za mostu proti tovarni papirja ICEC
Videm in NE Krško, navajajo »resne
namere strokovnih služb, da ob-
stoječi krški most usposobijo za nji-
hov prevoz.« Tako je videti, da bodo
zaman številna opozorila, med dru-
gim tudi podpredsednika KS Krško
Vučajnka, da«obstoječi krški most
kljub sanaciji niti približno ni primer-
en za tako težo (350 ton, op.p.). O
posledicah morebitne (začasne) us-
posobitve sicer lepo obnovljenega
objekta pa bi lahko kaj povedali
Brežičani, katerim so most okrepili že
pred med prevozi prvih uparjalnik-
ov leta 1979.
Iz poročila o delu PC Krško
POMOČ PODJETJEM IN
ZASEBNIKOM
V poročilu Podjetniškega centra Krško
o delu v prvih devetih mesecih letoš-
njega leta je poleg priprav in zagona
samega centra na Bohoričevi ulici v
Krškem navedenih tudi vrsta aktivnosti
iz široko zastavljenega programa tega
centra. Med konkretnimi opravljenimi
aktivnostmi navajajo pomoč tako imeno-
vanim lokalnim partnerjem za pripravo
zaposlitvenih programov, ki naj bi
omogočili predvsem povečanje števila
novih delovnih mest in ki so jih opravi-
li v preteklih osmih mesecih. Tako so
Rudniku Senovo v zapiranju izdelali
idejno zasnovo za Muzej rudnika v
živem okolju, za Poslovno-športni cen-
ter Senica v Dovškem so izdelali poslov-
ni načrt ter pomagali pri pridobivanju
soglasij in podobno, podjetju UNI d.o.o.
iz Podbočja izdelali poslovni načrt za
pridobitev sredstev za nakup gradbene
mehanizacije za sanacijo degradiranih
površin rudnika v zapiranju, poslovne
načrte pa so izdelali tudi Trsničarstvu
Jarkovič za širitev dejavnosti, Foto Po-
točnik za pridobitev finančnih sredstev
za nakup opreme, Kozmetiki Rhea Sil-
via za širitev dejavnosti ter Gobarstvu
Abram za gobarno. Za Kmečko zadrugo
Krško so izdelali sanacijski program,
sodelovali pri pripravi investicijskega
programa za postavitev in zagon brusil-
nice kristalnega stekla BRUSKO v Ko-
privnici, kmetiji Požun v Gorenjem
Leskovcu pa je bila nudena pomoč pri
infrastrukturi okoli bohorskih slapov in
pri animaciji kmetije.
CESTA SEM, CESTE TJA
Na podlagi Zakona o javnih cestah so
bile občine dolžne v letu dni po spre-
jemu zakona (1997) pripraviti novo kate-
gorizacijo obdnskih cest. V občini Krško
so s pomočjo javnih del popisali vse
lokalne ceste in javne poti ter pripravili
osnutek odloka o kategorizaciji cest v
občini Krško, ki opredeljuje lokalne
ceste med naselji v občini in med naselji
v občini in naselji v sosednjih občinah
(41), lokalne ceste v mestu Krško in v
naseljih z uvedenim uličnim sistemom,
ki so razdeljene na zbirne mestne in
krajevne ceste (34) ter mestne in krajev-
ne ceste (172), največ pa je javnih poti
v naseljih in med naselji (619).
Nova kategorizacija prenaša v državno
pristojnost iz dosedanje občinske pri-'
stojnosti štiri ceste: a) Križaj - Podbočje
- Šutna - Planina v Podbočju, b) Impolj-
ca - Zavratec - Smednik - Kostanjevica,
6
15. oktober 1998
ObzörniK
Ubčinski sveti
c) Nova vas - Pišece - Zg. Pohanca - Krško,
d)  Radeče - Breg - Sevnica - Brestanica.
Iz državne pristojnosti na občinsko pa
bo prenešena le cesta: Drnovo - Velika
vas - Rimš - Zaloke - Smednik.
IMENOVAN TUDI
STROKOVNI SVET
Upravni odbor Podjetniškega centra
Krško je 2. oktobra 1998 na podlagi
statuta in na predlog direktorice Marije
Krušič v strokovni svet centra imenoval
naslednje Clane: Franca Černeliča, Stan-
islava Čubra, Aleša Germovška, Mata
Drmiča, Antona Petroviča, Bojana Božiča
in Ireno Cargo.
POMOČ NA DOMU
V začetku letošnjega leta je pri Centru
za socialno delo Krško začela delati Eno-
ta pomoči na domu, v kateri dela šest
delavcev za določen čas, pomaga pa jim
še deset delavcev preko javnih del. Kot
ugotavljajo v poročilu o dosedanjem
delu, potrebe po taki pomoči in tako tudi
število uporabnikov narašča, saj jih je
bilo v mesecu avgustu že 147, od tega
v KS Krško 50, na Senovem 34, na Raki
16, v Leskovcu 14 itd. Oblike pomoči se
spreminjajo, predvsem pa naraščajo
potrebe po dostavi prehrane na dom in
po osebni negi. Enota že sedaj ne more
ustreči vsem potrebam in željam na tere-
nu, vsekakor pa bi morali s takim na-
činom oskrbe nadaljevati in se tako izo-
gniti še večjemu pritisku na domsko var-
stvo.
BREŽIŠKI OBČINSKI SVET
JE ZASEDAL V
»LEPOTIČKI«
Članice in člani brežiškega občinskega sveta so se 28. septembra
sestali na svoji (bržkone eni zadnjih v tem mandatu) 42. seji, ki je
potekala v prostorih novozgrajene srednje ekonomske in trgovske
sole. Uvod v maratonski dnevni red, ki je obsegal kar 33 točk in za
katerega se je že v naprej vedelo, da ga ne bodo zmogli v celoti, je
bil obhod sole, katere uradno otvoritev bomo dočakali šele konec
tega meseca.
Ob tej priložnosti se je Martin Šoško, direktor srednje ekonomske in trgovske sole,
zahvalil v svojem imenu in v imenu kolektiva, kakor tudi vseh dijakov ter njihovih
staršev, članom občinskega sveta za izkazano podporo pri graditvi Sole. Pri tem je
povedal, da se je bojazen, da bodo ostali novi sodobni prostorni nezapolnjeni, poka-
zala za neupravičeno. 27 oddelkov sole je zapolnilo 841 dijakov, katerim je omogočen
enoizmenski pouk, 45 redno zaposlenih profesorjev in tehnično osebje oz. skupne
službe, ki so večinoma na tej lokaciji, preostali del pa se nahaja v prostorih gimna-
zije.
»Tudi za gimnazijo je odprtje te sole izrednega pomena, saj se tam sproščajo
prostori za nemoteno, kvalitetnejše delo po zahtevnem gimnazijskem programu,
tukaj pa se seveda odpirajo možnosti, o katerih smo lahko prejšnja leta Ie sanja-
li«, je povedal Šoško, že v uvodu pa povdaril, da imajo pravzaprav v Brežicah
srečo, da so skozi vsa leta gojili programe, ki omogočajo nadaljnji študij ali pa
zaposlitev. Da pa bi sola, ki je zaprtega tipa, lahko normalno funkcionirala, bi bilo
nujno potrebno ob njej zgraditi tudi športni večnamenski objekt. Do takrat pa se
bodo morali »z improvizacijo« prebiti skozi šolski načrt s posebej postavljenim
urnikom, koristiti športne površine, ki so na voljo, kar pa pomeni vsakodnevno
selitev otrok na te objekte, da jim lahko v okviru učnega programa zagotovijo
kolikor se da »normalno razgibanost«.
Občinski svet je nadaljeval sejo v »lepotički« (kakor na šoli pravijo največji predav-
alnici), kot prvi pa se je za govorniškem odrom predstavil brigadir Ladislav Lipič
iz Generalštaba slovenske vojske, s posebnim činom polkovnika, odgovoren za lo-
gistiko celotne slovenske vojske, istočasno pa tudi eden od poveljnikov vaje NATA, ki
se bo odvijala v novembru. Povdaril je, da je namen vaje, kije bila načrtovana ie v
letu 1997 oz. pred dvema letoma v smislu sanitetne vaje in se v nadaljevanju razvi-
Senovo, Titova 103, Tel..0608/71-566
Tržnica Krško.tel.: 0608/21-636
Nudimo: sveže meso, domače Mobase, kunfje meso,kozficke,
jagenäce, prekajeno meso na klasičen naüin,...
Dostava na dom! Pripravimo meso tudi za Zar (veselice, prireditve,,..)
Tel.:0608/71-566 Mesnica Senevo
Tel.:0608/21-636 Tržnioa Kržko
15. Oktober 1998
7
Ubčinski sveti
ObžorniK
la v širšo vajo z drugo vsebino, promovi-
ranje ciljev in aktivnosti partnerstva za
mir ter uvajanje poveljstev in enot na
podlagi načrtovanega organiziranja in
upörabe večnacionalne brigade v izva-
janju mirovne operacije.
Župan Jože Avšič se je v svojem delov-
nem poročilu dotaknil posledic ter gmo-
tne škode, ki je nastala ob zadnjem
deževju v brežiški občini in tudi tiste,
ki jo je v juliju povzročila toča in za kate-
ro naj bi občina še v letošnjem letu preje-
la nekatera sredstva za odpravo posledic
oz. odškodnino za vsaj delno pokritje le-
teh. Sicer pa je žalostno in hkrati vzpod-
budno, da je državni zbor (šele) sprejel
dopolnitev interventnega zakona, po ka-
terem naj bi bili končno sadjarji deležni
sredstev za povračilo škode, ki jo je že v
• lanskem Ietu povzročila pozeba. Tudi
letošnje obiranje sadja je pokazalo, da je
le-to poškodovano v tolikšni meri, da ni
skoraj nič prvoklasnega in bo v velikih
količinah končalo v industrijski predelavi.
Vsekakor pa Brežičani v letošnjem letu
še ne bodo videli saniranega vodovod-
nega stolpa (kakor so imeli v načrtu), ki
je temu mestu simbol, »ker se je izka-
zalo, da je ostrešje celotnega stolpa, kjer
se nahaja tudi rezervar v takšnem stan-
ju, da je potrebno iti v nadaljno sanaci-
jo«, je rekel Avšič, ki se je tudi sam pov-
zpel v špico stolpa in si ogledal
obstoječe stanje.
Ker pa nadaljnih del ne bodo mogli fi-
nancirati niti iz proračunskih sredstev
niti iz rebalansa, bodo skušali izpeljati
še nekaj akcij za zagotovitev le-teh, up-
ajo pa tudi, da bodo pridobili sredstva
iz naslova Ministrstva za kulturo in Min-
istrstva za okolje in prostor, kamor so
vloge že naslovili.
Čeprav republiška komisija za avtoceste
še ni podala rešitve in odgovorov za
bodočo avtocesto skozi Čatež, pa bo vsaj
obstoječa cesta do konca letošnjega leta
preplastena vse do Čateža, v ugodnih
vremenskih razmerah pa vse do Mokric.
Sicer pa se je križišče pri brežiški
blagovnici, ki je bilo narejeno (kljub
temu da je občina imelä svoj občinski
projekt, za katerega pa republika ni dala
soglasja) v skladu z republiškimi navodi-
li in zahtevami, izkazalo za »ozko grlo«,
ki je prometno zelo nevarno. Tako je že
spremenjen in naročen interval zelene
luči, ki bo regulirala propustnost vozil
v križišču, vsekakor pa se bodo o tem
krfžišču morali v nadaljevanju še pogo-
varjati na občinski in republiški ravni.
Avšič je še povedal, da so tudi sredstva
za ureditev križišča pri Intermarketu in
v Črncu že zajeta v republiško investic-
ijsko »malho« za leto 1999 oz. 2000.
(U)SUSANO:
Svetnika Jerneja Zorka (SDS) je zani-
malo, kako je z zazidalnim načrtom v
Cerkljah, kjer bi si mlade družine žele-
le zgraditi domove in tako ostati v
domačem kraju, kakor tudi to, »kdaj bo
občinska merodajna služba zamenjala
oz. uredila »naziv« kraja, ker Cerklje so
Cerklje ob Krki, same »Cerklje« pa so na
Gorenjskem!«, je menil Zorko. V nada-
ljevanju svoje razprave je pobaral župa-
na, ali nemara on ve, kako je s selitvijo
uprave Petrola iz Gornjega Lenarta v
Novo mesto, (v Brežicah naj bi ostalo
samo »Gorivo<<), če lahko občina vpliva
na tovrstno odločitev, saj se bodo
posledično odlivali tudi davki drugam.
Konec koncev pa bi se »lahko vs^j
vprašali, na kakšni osnovi in zakaj se to
dogaja«, je zaključil svojo razpravo
Zorko.
Martina Gramca (neodvisni član)pa je
zanimalo, ali je nemara na nivoju
državne uprave - izpostave Brežice in
urada župana oz. občinske uprave
doseženo neko soglasje, da bodo Gazice
postale center vseh Romov Posavja! Če
takšno soglasje ne obstaja, kako je sploh
možno, da se ti nekontrolirano doselju-
jejo iz drugih občin? »So organi, ki lahko
to preverijo. Če pa želite, da bo pač tako
in bo kdo želel tarn priti, kjer je »enkra-
tno okolje«, vse po grmovju, nihče pa
nikogar ne vidi, potem bo pač tako in s
tem čedalje več problemov. Če jih je
sedaj petdeset (Romov, op.p.), jih bo
potem lahko sto ali dvesto«, se je raz-
hudil Gramc.
Očitno bo brežiški župan potreboval še
kaj več kot čarobno palico ali pa postati
najmanj minister za kmetijstvo, če bo
želel ugoditi prošnji oz. svetniški pobu-
di (če smo lahko to tako razumeli) Mi-
rana Omrzela (SKD). Ta ga je namreč
ogovoril v imenu vinogradnikov, naj kot
župan in državni poslanec skuša vpli-
vati na dvig cen grozdja oz. pri odkupu
le tega. To utemeljuje z nesmislom, da
lastniki dobijo po eni strani subvencije
za gradnjo vinogradov, po drugi strani
pa država ne zagotovi ustreznih cen.
Morda pa se bodo vinogradniki zado-
voljili z odgovorom, ki ga je podal
predsedujoči občinskega sveta - Slavko
Sušin, ki je dejal, da bodo s cenami in
vinom uspeli, če bo to boljše kot drugje.
Darinka Cvetko Šegota (SKD), ki so jo
med svoje svetniške vrste sprejeli z
»nestrankarskim« aplavzom, je med dru-
gim v svoji razpravi, ki je temeljila na
danih izjavah iz strani Ljudske stranke
- zapisane v časopisu Dnevnik, želela
pisni in ustni županov odgovor, ali ta
soglaša z mnenjem predsednika Občin-
skega odbora Ljudske stranke, da je bila
mladinska prireditev 29.8.1998 v Klu-
novih Toplicah v organizaciji in izvedbi
koordinacije mladinskih organizacij »le
in zgolj miting«.
Nadaljevanju te seje smo lahko prisluh-
nili 5. oktobra v zbornici osnovne sole.
Razgrnili so osnutek odloka o katego-
rizaciji cest v brežiški občini in ga spre-
jeli s podanimi pripombami. Nemalo
razprav je bilo deležno načrtovano
bodoče parkirišče pri brežiški bolnišnici
kakor tudi problematika križišča v
Bukošku in ostala nevarna mesta, po
katerih vsak dan hodi stotine osnov-
nošolske in srednješolske mladine.
Brez razprav so potrdili predloge o
podelitvi oktobrskih nagrad in priznanj
občine Brežice za leto 1998, Mileno
Jesenko in Antona Žnideršiča pa ime
novali za predstavnika v Svetu Mladin-
skega centra Brežice. Mladinskemu cen-
tru so zmanjšali delež iz proračunskih
sredstev, ker ta še nima v okviru svo-
jega delovanja zaposlene osebe, kar pa
se ne nanaša na sredstva za obnovitve-
na dela v MC, ki pa so zagotovljena.
Občinski svet je tudi podprl županov
predlog, da se sredstva za zimsko vzdr-
ževanje v višini 9.000.000 SIT namenijo
za sanacijo škode, ki je nastala ob sep-
tembrskem deževju, slišali pa smo lahko
tudi o težavah in nefinanciranju deleža
KS Pečice pri izgradnji telovadnice v
Artičah. Tako naj bi občina sedaj direkt-
no »zasegla« dolgovana sredstva iz
proračuna, ki so namenjena delovanju
KS Pečice. Ker je bilo govora tudi o tem,
da naj bi imela občina odprt dolg do KS
Pečice, je Ferdo Pinterič to odločno
demantiral.
Seja se je končala v prijetnem vzdušju,
saj je svetnik Franc Vranetič ob svo-
jem rojstnem dnevu povabil kolegice in
kolege (tudi nas), da se mu pridružijo
ob krajši pogostitvi. V imenu občinskega
sveta mu je nazdravil in čestital Slavko
Sušin, mi pa smo zaključili, da ne glede
na to, po kateri senci se svetniki
obračajo, vendarle premorejo toliko
spontanosti (vsaj navidezne) in »člo-
večnosti«, da stopijo skupaj in »neobre-
menjeno« poklepetajo.
Iz Brežic: Bojana Mavsar
"DbzorniK
ŠTIRINAJSTDNEVNIK ZA POSAVJE
8
15. oktober 1998
ObzürniK
MOZAIK
PROSTORI ZA
BREŽIŠKO
GLASBENO SOLO
Brežiška glasbena sola bo končno
prišla do prepotrebnih, in ustre-
znejših prostorov. Potem ko na seji
brežiškega občinskega sveta ni
manjkalo dilem o ceni, lokaciji in
primernosti prostorov, je le iz-
glasoval sklep, da se kupijo bivši
prostori Vina Brežice od Zavaro-
valnice Triglav. Ta bo odprodala
dve že adaptirani etaži, ki ju je
pred tremi leti zajel požar, za do- ;
brih 140 milijonov tolarjev z ugo- i
dnim brezobrestnim odplače-
vanjem v obdobju 5 let. Ti pros-
tori naj bi zadostovali za učni pro-
gram glasbene šole, saj bi bilo
potrebno na lokaciji bivše eko-
nomsko in trgovske trgovske šole,
ki je bila tudi ena od omenjenih
prostorskih variant, prav tako
potrebno vložiti veliko sredstev za
adaptacijo, v prvi vrsti pa prepolo-
viti učilnice, ki so prevelike za
tovrstno poučevanje. Staro eko-
nomsko in trgovsko šolo, ki je v
lasti Ministrstva za šolstvo in
šport, pa bodo v Brežicah najver-
jetneje namenili prvemu triletju
bližajoče se devetletke, saj med
drugim tudi osnovno šolo v Bre-
žicah pesti prostorska stiska.
(B.M.)
MODE
V nedeljo 4. oktobra je v Čateških Toplicah potekal seminar in pri-
kaz tehnik striženja za frizerje, ki ga je organiziralo podjetje AKO-
RD d.o.o, z naslovom Trenutek mode 98/99.
V dopoldanskem delu je bil strokovni seminar, kjer je predaval dr. med. mag. Igor
Bartenjev. V popoldanskem delu, ki je bil tudi bolj zanimiv za "firbce", pa smo si
lahko ogledali prikaz tehnik striženja in oblikovanja pričesk z domačimi in tujimi
strokovnjaki. Na popoldanskem delu pa so se predstavili Samo Boncelj iz Kranja,
Frizerski klub Maribor, Salon Jacques Dessange-Nada Viljevac iz Zagreba ter Cris-
tian Sinopoli iz Milana. Kot modeli so nastopili predstavniki in predstavnice iz
Posavja. Program je bil popestren še z modno revijo Srednje sole Sevnica s prika-
zom modnih trendov in prikazom oblačil pod naslovom: »Kako so naše babice
hodile v solo.« (B. Colarič)
OcVRTki
Na sevniški seji občinskega sveta smo
od Franca Pipana slišali, da je kot
državljan te države žalosten, ker
postajamo vojaški poligon in bi se
morali temu upreti. »Vojaške vaje
pomenijo obremenitev okolja, ogro-
žajo promet, v končni fazi pa bo
lahko na ta račun kakšnega občana
: manj, pa ne samo to, lahko da bo
kakšen občan več!«, meni Pipan.
Prav tako je sevniški svetnik in držav-
i ni poslanec Kelemina želel vedeti -
kdo je pravzaprav tisti, ki jih je do-
volil, saj bodo te potekale v sila nepri-
mernem in neprijetnem času, v času
volitev namreč. Pa je rekel župan Pe-
ternel z gromkim glasom, ki mu tudi
pristoji: »Jaz ne vem, kdo je dovolil
te vaje, vem pa sigurno, da ni nihče
nikogar tudi nič vprašal.«
Ko so se na sestanku v Krškem seniorji
in (bivši) manegerji navduševali za
pokrajino Posavje, je njihov clan, znan
privatnik Miran Resnik, sicer pa tudi
predsednik KS Krško, mimogrede poza-
bil - kje je doma, saj je v zanosu pokra-
jinske pripadnosti izjavil, da se mora-
mo čimpreje opredeliti »ZA - Zasavje
pokrajino«!
Ime Nikolaja Žibreta, sicer upokojenega,
a še vedno aktivnega uslužbenca Minis-
trstva za šolstvo in sport, ki izhaja iz
naših logov, smo v zadnjem mesecu to-
likokrat zasledili v časopisju v t.i »sol-
ski aferi«, da smo se spomnili, da ga
pravzaprav že dolgo ni več v naši sredi.
In ko smo ugotavljali ob njegovi upoko-
jitvi, kdo bo sedaj branil barve posavske-
ga šolstva v Ljubljani, se je pojavil Mat-
jaž Vrčko, ki pa je, če tudi ima stalno
bivališče v Novem mestu, pognal ko-
renine v Krškem. Koliko in kako pa
se bo ta na funkciji spomnil svojih
mladostnih krajev, bomo še videli.
Še sama sreča, da Borut Mokrovič ve-
liko potuje »po svetu«, saj se je tako
očitno šele v glavnem švicarskem
mestu, kjer se je nedavno mudil, ob
opazovanju njihove prometne ure-
ditev lahko spomnil na brežiške pro-
metne, predvsem parkirne zagate.
Tako je na seji občinskega sveta mo-
droval o postavitvi parkirnih ur. Ker
ostali svetniki niso pokazali zadost-
nega navdušenja za njegove rešitve,
je pričakovati, da jih bo še pred kon-
cem mandata popeljal v Švico, mor-
da celo na stroške Term.
(B.M)
15. oktober 1998
9
UOGODKI
ObZörniK
28. OKTOBER - PRAZNIK
OBČINE BREŽICE
OBČINA
BREŽICE
Ob 28. oktobru, prazniku občine
Brežice, čestitamo vsem občankam in
občanom občine Brežice
Alojzij Slavko Sušin
Predsednik občinskega sveta
oze Avsic
Zupan občine Brežice
Na podlagi Odloka o priznanjih občine Brežice, javnega razpisa in
prispelih vlog ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja je Občinski svet občine Brežice 5. oktobra
sprejel sklep o podelitvi letošnjih oktobrskih nagrad in priznanj.
Oktobrsko nagrado Občine Brežice za
leto 1998 bodo pre.je.li:
DRAGO LOPERT
za ustanovitev in uspešno vodenje
Davčnega urada Brežice, ki učinkovito
pobira davke in hkrati zagotavlja ena-
kost davčnih zavezancev pred zakonom
in korekten odnos davčne službe do
davčnih zavezancev, za izjemne rezul-
tate in uspehe na družbenoekonomskem
in drugih področjih ustvarjalnosti dela,
ki imajo izreden pomen za razvoj in
napredek občine Brežice.
ANTON ZORKO
za delovanje v raznih organih, posebej
pa za delo v KS Brežice, kjer si vseskozi
prizadeva, da se Brežice razvijejo v vseh
pogledih in postanejo urejeno mesto,- za
prizadevanja in delo pri modernizaciji
šolskih, kulturnih in športnih objektov,
za zasluge pri ohranitvi bolnišnice v
Brežicah in kot njenemu direktorju za
izvajanje programa »zdrave« bolnišnice.
MIHAEL ŠKRLEC
za njegovo vsestransko delo in priza-
devanje za razvoj krajevne skupnosti
Velika dolina, v kateri je bil iniciator
večine aktivnosti, najpomembnejše pa
je tudi vodil, za uspešno vodenje po-
djetja Kovinoplast v Jesenicah na Do-
lenjskem, za strokovno, korektno in
konstruktivno delo v brežiški občinski
skupščini in občinskem svetu.
Oktobrska priznanj a Občine Brežice
za leto 1998 bodo prejeli:
DEMOLITION GROUP
za dolgoletno delovanje na področju
rokovske glasbe, v kateri sodijo v sam
slovenski vrh, s tem pa tudi za uspešno
promoviranje sredine iz katere izhaja-
jo, mladim glasbenikom pa predstavlja-
jo vzor pri iskanju novih izvirnih poti v
glasbi.
UČENCI IN MENTORJI OS VELIKA
DOLINA
za pripravo in izvedbo projekta Obrti v
Breganskem selu, s katerim so evidenti-
rali število ohranjenih obrti, podrobne-
je predstavili posamezne obrtne de-
javnosti in poskušali vzpodbuditi
vaščane za oživljanje obrti.
SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE
za dolgoletno opravljanje specialistične
bolnišnične in ambulantne dejavnosti na
različnih področjih medicine za po
drocje Posavja in širšega prostora ter za,
uspešno skrb za uvajanje novosti ter
novih dognanj v zdravljenje bolnikov.
(povzetke iz uradnih obrazložitevje pripravi-
lo uredništvo Posavskega obzornikä)
10
15. Oktober 1998
ObZörniK
DOGODKI
PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU
OBČINE BREŽICE
16.10.1998 ob 17.00 uri,
Gimnastični dvoboj »Brežice:Zagreb« (Telovadnica
TD Sokol)
16.10.1998 ob 19.00 uri,
Koncert ob praznovanju 30. letnice obstoja KUD
Oton Župančič Artiče (Prosvetni dorn Artiče)
17.10.1998 ob 19.00 uri,
Koncert ob praznovanju 30. letnice obstoja KUD
Oton Župančič Artiče (Viteška dvorana Posavskega
muzeja)
16. do 18.10.1998,
Odprto rekreativno prvenstvo Brežic v tenisu
(Tenis center Brežice)
17.10. in 18.10.1998 ob 13.40 uri,
Mednarodna dirka v motokrosu kat. 80, 125, 250
in 500 ccm za nagrado Brežic (motokros proga
Prilipe pri Brežicah)
18.10.1998 ob 10.00 uri,
Nogometna tekma reprezentanc MNZ Celje:MNZ
Maribor (Stadion Brežice)
18.10.1998 ob 15.00 uri,
3.tek po Vinski cesti (Bušeča vas)
20.10.1998 ob 12.00 uri,
2.odprto prvenstvo OS Velika Dolina v namiznem
tenisu (telovadnica OS Velika Dolina)
20.10.1998 ob 13.00 uri,
Občinsko tekmovanje najboljših ekip OŠ občine
»Mladi in gibanje Rdečega križa« (OS Dobova)
20.10.1998 ob 18.00 uri,
Karate predstava »Karate show« (Dvorana Kina
Brežice)
20.10.1998 ob 19.00 uri,
Otvoritveni večer praznovanja 35-letnice Radia
Brežice (Knjižnica Brežice)
22.10.1998 ob 19.00 uri,
Otvoritev razstave: Brežice - staro mestno jedro s
kulturnim programom Simone Zorc-Ramovš in
Klemna Ramovša (Galerija Posavskega muzeja)
23.10.1998 ob 14.00 uri,
Otvoritev krajevnih cest: Pišece-Prekože-Dramlja,
Podgorje-Varlec-Dramlja, Blatno-Suhadol-Trate -
Pišece pri odcepu za Prekože
23.10.1998 ob 16.00 uri,
Poulični tek »Brežiški oktober« državno šolsko
prvenstvo v uličnih tekih (Stadion Brežice)
23.10.1998 ob 19.00 uri,
Koncert ob 35.1etnici Radia Brežice (Športna
dvorana Brežice)
23.10.1998 ob 19.00 uri,
2.srecanje ljudskih pevcev in godcev ter folklornih
skupin občine Brežice (Dvorana OŠ Velika Dolina)
24.10.1998 ob 09.00 uri,
22.pohod »Po poteh brežiške čete« (Pečice)
24.10.1998 ob 10.00 uri,
V. JV POKAL - orientacija peš all z gorskim kolesom
(Gostilna Les Čatež)
24.10.1998 ob 14.00 uri,
Otvoritev srednje ekonomske sole (lokacija nove
Sole)
24.10.1998 ob 19.30 uri,
Slavnostna Radijska ura - POSLUŠAJTE (Prosvetni
dorn Brežice)
25.10.1998 ob 10.00 uri,
Ribiška tekma (Krka pri Borštu)
27.10.1998 od 7.13.ure,
Darovanje krvi (Prostori SGP Posavje Sevnica -
nekdanji Dom učencev Brežice)
27.10.1998 ob 15.00 uri,
Otvoritev ambulante za odkrivanje bolezni dojk
(Splošna bolnišnica Brežice)
27.10.1998 ob 18.00 uri,
Slavnostna seja občinskega sveta (Viteška dvorana
Posavskega muzeja Brežice)
28.10.1998 ob 18.00 uri,
Koncert pevskega zbora OŠ Brežice in nastop
recitatorjev (Prosvetni dorn Brežice)
28.10.1998 ob 19.00 uri,
Srečanje s Zoisovimi štipendisti (Terme Čatež)
28.10.1998
Avkcija izbranega slikarskega dela ter osebnih
predmetov umetnikov (Program Radia Brežice)
29.10.1998 ob 16.00 uri,
Proslava ob 45-Ietnici prostovoljnega darovanja
krvi s podelitvijo priznanj (Restavracija Blagovnice
Brežice)
29.10.1998 ob 19.00 uri,
Hrvoje Oršanič: Klepet o naravi (Knjižnica Brežice)
30.10.1998 ob 12.00 uri,
Otvoritev poslovno trgovskega centra (Poslovno
trgovski center Brežice, Trdinova 1)
30.10.1998 ob 15.00 uri,
Veteranski rokometni turnir (Telovadnica OS
Brežice)
30.10.1998 ob 16.00 uri,
Otvoritev prenovljene telovadnice pri OS Brežice
(Telovadnica OS Brežice)
30.10.1998 ob 17.00 uri,
Otvoritev zračnega strelišča in turnir za »Pokal
Občine Brežice« (Strelišče na Gubčevi 10, Brežice)
30.10.1998 ob 18.00 uri,
Predstavitev študentskih diplom (Srednja ekonom-
ska sola)
30.10.1998 ob 21.00 uri,
Koncert Demolition group (Mala dvorana, Gubčeva
10a)
05.11.1998 ob 17.00 uri,
Trajna razstava fotografij krajinskih in drugih
motivov KS Globoko (Prosvetni dorn Globoko)
Prvi teden v novembru 1998
Otvoritev hladilnice Sadjarske zadruge Posavja
(Hladilnica Šentlenart)
Prva polovica novembra 1998
Otvoritev telovadnice pri OŠ Artiče
15. oktober 1998
11
Okolje
ObzürniK
Kakšno vodo pijemo v Posavju (2)
VODA IZ VODOVODOV BREZ NADZORA
Današnjo oskrbo prebivalcev s pitno vodo lahko razdelimo na dva dela, in sicer na vodooskrbo, ki jo
zagotavlja in upravlja pooblaščena komunalna organizacija oziroma podjetje in na lokalno-vaške
vodovode, s katerimi upravljajo uporabniki sami ali vaški vodovodni odbori. Vsakodnevna praksa je
pokazala, da so večji sistemi lažje vodljivi in da je kvaliteta vode iz teh oskrbovalnih sistemov boljša
ter varnejša, saj se na njih izvaja redna, izredna in občasna kotrola s strani pristojnih služb in
Zavoda za zdravstveno varstvo, ki opravljajo javnozdravstveni nadzor pitne vode in v okviru svojih
pristojnosti dajejo mnenje s priporočilom upravljalcu o zdravstveni (ne)ustreznosti vode.
Analiza pitne vode temelji na mi-
krobiološki, fizikalno-kemični in biolo-
ški preiskavi (slednja se izvaja le, če se
za pitno vodo uporablja površinska
voda ali voda, ki ima lastnosti po-
vršinske vode). Mejne vrednosti pred-
piše vlada, veljajo pa za celotno območje
države in so zbrane v Pravilniku o zdrav-
stveni ustreznosti pitne vode. Komunal-
na podjetja in strokovni krogi menijo,
da je ta pravilnik narejen preveč togo
po tujih prevedenih vzorcih in je kot
takšen prehitro zagledal luč sveta. Po-
leg jezikovnih v njem ne manjka tudi
tematskih in vsebinskih napak. Kakor pa
je na nekaterih mestih zakonodaja po-
manjkljiva, je drugje tudi preostra, ne-
življenjska in se je v praksi ne da izpel-
jati brez določenih kršitev. Torej si
obetamo v prihodnosti dopolnjen, ne-
koliko spremenjen pravilnik o pitni vodi.
Ne glede na strokovne polemike, pa se
ne bo spremenila slika že opravljenih
analiz vode, ki so pokazale, da so od-
vzeti vzorci vode iz lokalnih- vaških vo-
dovodov, ki niso v upravljanju komu-
nalne službe, domala vsi mikrobiološko
ali fizikalno-kemično neustrezni. Izmed
vzorcev, ki so bili, na primer, odvzeti
konec junija 1998 na enaindevetdesetih
vaških vodovodih v krški občini, je bilo
kar oseminšestdeset (!) mikrobiološko
neustreznih. V njih so (bile) prisotne
mezofilne, psihrofilne, koliformne in
fekalne bakterije, fizikalno-kemično
preiskava pa se je pri 4,2 odstotka neu-
streznih vzorcih odražala v motnosti
vode, spremenjeni barvi-in v povečanju
porabe KMnO4, kar pa je v glavnem pos-
ledica vdiranja meteornih vod, slabega
vzdrževanja in upravljanja z vodovodi.
Na tern mestu bi Iahko le modrovali, za-
voljo ogroženega zdravja prebivalcev
teh krajev, zakaj je država pustila lukn-
jo y zakonu in dopustila »samouprav-
ljalske« vodovode, ki so izven rednih
mesečnih kontrol, pa čeprav mora te, če
Iokalna skupnost nima strokovno uspo-
sobljene osebe za vodooskrbo (v večini
je nimajo), zagotavljati občina. Poraja pa
se tudi vprašanje, če navodila ZZV Novo
mesto, da bi bilo potrebno neustrezno
vodo klorirati in pred uporabo obvezno
prekuhati zaradi ogrožanja zdravja, tudi
te dosežejo.
Poleg kloriranja, ki se ga uporablja pri
nas, obstaja že več metod dezinfekcije
vode, prav gotovo pa bo prihodnost
slonela na ultravijolični obdelavi vode.
Zakaj klor? Klor dodajajo v vodo, da bi
uničili mikroorganizme, klice, kot sta
med drugim tudi klica tifusa in kolere,
preprečuje tudi bolezni, ki se odražajo
v črevesnih obolenjih, prebavnih moren-
jah, driskah, hepatitisu, raznih želod-
čnih obolenjih itd.
Vendar pa ima klor sam po sebi, in če je
predoziran, lahko škodljive posledice za
zdravje, poleg tega pa so raziskave že
pokazale, da so posamezne nevarne pa-
togene klice kot sta Giardia ali Crypt-
ospordium, odporni na klor. Klor v naše
telo ne pride samo z zaužitjem vode,
temveč tudi preko kože. Klor uničuje
človekovo črevesno floro, ki tvori vita-
min B 12 in uničuje vitamin E, ki deluje
v človeškem telesu kot antioksidant (ta
preprečujejo tvorbo t.i prostih radika-
lov, ki so glavni povzročitelj tvorb kot
so tumorji). Poleg tega klor povzroča
tudi vrsto srčnih obolenj, zvišuje hole-
sterol, tanjša stene žil itd... Na podlagi
napisanega Iahko zaključimo, da samo
prekuhavanje vode ne zadostuje in je
kloriranje v primerih neustrezne pitne
vode nujno, prav tako pa nič manj
pomembno, da so postopki kloriranja
pod nadzorom usposobljenega osebja in
se ta izvaja po postopkih in merilih, ki
jih odreja Pravilnik o zdravstveni ustre-
znosti pitne vode.
Bojana Mavsar
Klor, ki ga najdemo v sedmi ver-
tikali periodnega sistema, je leta
1774 odkril Šved Carl W. Scheele,
po poklicu lekarnar in ga poimen-
oval: deflogistonirana solna kisli-
na. 36 let kasneje, natančneje leta
1810, je sir Humphrey Davy doka-
zal, da je klor element. Beseda iz-
vira iz grške besede chloros, kar
pomeni rumeno-zelen.
12
15. oktober 1998
ObzörniK
Aktualno
Peter Žigante
BREZ CILJEV IN RAZVOJA
NAS ČAKA ANARHIJA
V Posavju se vrstijo sestanki in posveti, na katerih so glavna tema
velike investicije, pa naj gre za hidroelektrarne, avtocesto, priprave
na regijsko deponijo odpadkov, širitev objektov pri NE Krško, na
dnevnih redih občinskih svetov pa je tudi vse več sprememb pros-
torskih dokumentov, ki jih potrebujejo podjetni posamezniki. Pod-
jetje Savaprojekt Krško d.d. ima največ izkušenj na področju pro-
jektiranja, urbanizma, inženiringa, zato je pogost izvajalec priprave
dokumentov in študij. Bliža se leto 2000, zato so vprašanja o pri-
hodnosti in možnosti novih generacij v prostoru vse bolj zanimi-
va. Pogovarjali smo se  z direktorjem Petrom Žigantejem.
Videti je, da se bodo zgodili ve-
liki posegi v prostor in začele in-
vestcije, ki jih je bilo pričakovati
že pred leti. Najnovejši primeri,
kot je gradnja drugega krškega
mostu, pa kažejo na časovno
stisko, ki bo morda onemogočila
projekt. Ali načrtujemo na dovolj
dolgi rok?
Razvoj nekega območja, še posebej
občine, mora biti načrtovan na dol-
gi rok. Pri nas pa to poteka zelo po
domače, enkrat dajemo prednost eni
sferi, drugič drugi, skoraj vsaka pa
se načrtuje brez razvoja. Podlaga
razvoju so strokovne odločitve, v
Krškem pa prevladujejo samo oper-
ativni plani. Za podrocja od komu-
nalne infrastrukture do kulture in
športa manjkajo dolgoročni razvoj-
ni plani. Dovolj zgovoren primer je
odločanje za športno dyorano v
Krškem, ko se več mesecev nismo
mogli odločiti za ali pa proti, ker
nismo imeli pred sabo ustrezne
občinske strategije. V Krškem bi radi
vsi imeli prvake, vključno s kole-
sarji, vsi bi bili prvi, rokometaši,
nogometaši, do danes pa se še nis-
mo dogovorili, ali imamo mladih
sploh dovolj, ali imamo pogoje za
trening, kolikšni bodo stroški itd.
Zakaj je pomembno, da imamo
razvojne programe?
Zato, da ljudi pritegnemo k so-
delovanju. Če bi, na primer, v Ko-
stanjevici verjeli, da občina Krško
obnavlja njihov kraj zato, da bo
lažje postal turistično razvit, bi se
ljudje bolj vključevali in angažirali.
Tako bi promocija potekala na
drugačen način, krajani pa bi še
sami kaj prispevali za boljši jutri.
Mislim, da ne čutijo tega in ne ver-
jamejo. To je žalostno.
Kako se lahko zgodi, da sredi
vasi zraste zgradba, ki je dvakrat
večja od ostalih?
Gre za enak problem, ker na noben-
em podrocju nimamo razvoja, nima-
mo dolgoročnega načrtovanja na
podlagi strokovnih podlag. Ce bi
imeli jasen cilj, se nam ne bi moglo
niti slučajno zgoditi, da bi sredi
male vasi zrasel sicer podjetniško
zanimiv program, ki pa uniči izgled
cele vasi. Tako posamezniku prila-
godimo celoten plan in tudi pros-
torsko izvedbeni akt. Delamo prav
obratno, kot narekuje zakon.
Koliko in kako so upoštevane
pripombe občanov na javnih
razgrnitvah?
Kadar delamo dokumente, o kater-
ih so javne razprave, poskušamo
upoštevati vse pripombe, če le te
15. oktober 1998
13
Aktualno
ObzörniK
znamo uvrstiti v strokovni del neke-
ga gradiva. Če pa delamo dokument,
ki je že imel strokovno podlago ali
idejno rešitev, za katero ni nihče
vprašal občanov, mi pa pridemo
prednje z izvršenim dejstvom, je
jasno, da v teh razpravah pripombe
niso zajete. Zaradi tega nam kasne-
je ljudje več ne verjamejo.
Tako pri razgovorih o elek-
trarnah kot pri planiranju komu-
nalne deponije opozarjate na
verjetne težave z lastniki zem-
Ijišč.
Res je. V Posavju so ljudje zelo ne-
jeverni, saj so spoznali, da preveč
improviziramo. Zato občan v vsaki
investiciji vidi svojo enkratno
priložnost, ne vidi pa prihodnosti.
V Kostanjevici, na primer, je prišlo
celo do zahteve po odškodnini, ker
naj bi imel neki lokal manj prometa
v času gradnje. Ta lastnik očitno ne
vidi prihodnosti. Ne bomo slišali, da
bi nekdo rekel, fantje, zaprl bom
lokal, samo da boste uredili, ker
bom imel zato letno 10.000 ljudi na
obisku. Človek ne verjame, ker je
prepričan, da bomo gradili in gradi-
li, nato pa bo vse spet padlo v vodo.
Pravzaprav posameznikov sedaj ne
moremo obtoževati, obtožujem pa
način dela, pa naj si bo občinski ali
državni.
Gradili bomo hidroelektrarne, ljud-
je pa se zelo trudijo, da bi pri tern
čimveč zaslužili. Ne verjamejo, da
bodo hidroelektrarne prinesle
karkoli koristnega v prostor, niso
pripravljeni sodelovati. Vsi vecji
investicijski posegi razen avtoceste
ne potrebujejo odkupa zemljišč in
tako so hidroelektrarne izpadle kot
tiste, ki pa ga potrebujejo, ker je to
državni infrastrukturni objekt, za
katerega je podeljena koncesija. Lju-
di ne mores preprosto razlastiti,
tudi če greš v ta postopek, je zelo
dolgotrajen.
Zdaj manjka sodelovanje z ljudmi.
Ker nimamo koncepta, kaj bomo
naredili, na primer tuTistično cono,
s katero bi ljudje tudi nekaj prido-
bili ne samo izgubili, lastniki z nami
sodelujejo. Tako postanejo naspro-
tna stranka in skupno ne moremo
rešiti problema. Če investicije ne bo,
gospodarstvo ne bo imelo dela, pa
je krog sklenjen. Če se vključi še
politika, je katastrofa v hiši.
Poudarjate pomen priprave novih
projektov za nove generacije.
Mladi ljudje so ambiciozni in to je
prav. Šli bodo študirat, četudi tukaj
ni perspektive. Mi pa ugotavljamo,
da se ne vračajo, naši ljudje so nekje
drugje. Zakaj so novi projekti tako
pomembni za nove generacije? Če
bomo hoteli vzpodbuditi gospodar-
ski tok, bomo potrebovali pametne
ljudi, ki bodo videli poleg dohodka
tudi strokovno satisfakcijo. Lahko
jim pomagamo s štipendijo, a
najvažnejša je perspektiva. Če bodo
strokovnjaki živeli tu, doma, potem
se ni bati, da ne bi bilo razvoja,
strategije. Če jih ne bo nazaj, bodo
ostali samo neizobraženi, ni nobene
možnosti, da bi kdo naredil razvoj.
Možno je sicer za en ciklus prevara-
ti mlade, da bodo ostali, potem pa
ne več. Za nas je prepozno, zaradi
mladih pa moramo narediti strateg-
ijo.         ,,;,.,.
Ob demokratičnih spremembah
v Sloveniji smo pogosto poudar-
jali, da se naj politika ne meša v
gospodarstvo, zdaj pa je videti,
da s(m)o šli predaleč. Kako je
pravzaprav s tern?
Politika se mora tolike mešati v gos-
podarstvo, da ga zelo dobro spoz-
na. Če je politika za to, da ustvarja
pogoje, po katerih se bo gospo-
darstvo lahko ravnalo in razvijalo,
je to dobro. Politika se ne more
mešati v direktne mehanizme vo-
denja podjetja in če se podjetje ne
ravna v skladu z razvojno politiko
občine, se mora le-ta postaviti v
zaščito svqjih pogojev in svojega
koncepta. Ce je vizija Krškega, da
bo naredilo nov gospodarski ciklus,
moramo to pripraviti preko planskih
aktov in to gospodarstvo tudi
pričakuje.
Pogosto slišimo pripombe, da je
za vsako malenkost potreben
projekt, še več, da delate pro-
jekte zaradi projektov.
Ljudje imajo občutek, da veliko
študiramo, da smo neudnkoviti, da
ni nič iz tega. Ker sem občinski svet-
nik, se je pojavilo tudi mnenje, da
delamo študije sami zase, sicer pa
iz tega ni nič. Če v nekem prostoru
ni jasnih konceptov, ni razvoja, po-
tem smo v takih firmah kot je naša
zelo veseli projektov, ki so »za v
predal«, za katere že vnaprej vemo,
da jih ne bo nihče izkoristil. Če pa
imamo zelo jasno zastavljen razvoj,
naročnik točno ve, kaj hoče imeti. V
tern primeru narediš bolj operativno
nalogo, jo oddaš in tudi lažje zago-
varjaš. Ob tern ljudje ne bodo misli-
li, da smo jo delali za hec. Taka
naloga bo šla takoj v izvajanje oz.
bo v roku leta, dveh, zagledala luč.
Če pa nimaš koncepta in naročiš
študijo, ker ti to nekdo pač pri-
poroča, ker predpis ali država tako
zahtevata, narediš študijo, kot je na
primer študija odlaganja odpadkov
v občini Krško izpred let. Če ne
veš točno, kaj bi z njo, ljudje pa
malo zaropotajo, nimaš pravega
odgovora, gre tak dokument prepro-
sto v predal. Zadovoljni smo mi, ki
smo jo naredili, študija pa obtiči v
nekem predalu, kar pa še ne pome-
ni, da ni dobra. Tudi študija tunela
mimo Krškega je bila narejena, a ne
za to, da bi bila nekje obležala. Pa
je že dve leti v predalih, tudi v župa
novem.
Torej je treba samo še priti do
predala...
Ja, da jo vzamemo ven in začnemo
z delom.
(Tekst in foto: S. Mavsar)

14
15. oktober 1998
ObzörniK
Ubčinski sveti
Šolski okoliši
ZA ZDAJ LE MANJŠE
SPREMEMBE
Po strokovni opredelitvi je šolski okoliš
območje, na katerem imajo starši pravi-
co vpisati otroka v osnovno šolo, ki ima
sedež na tem območju. Šolski okoliš je
določen za vsako samostojno oziroma
matično šolo, njegova velikost pa naj bi
bila usklajena predvsem s prostorsko
zmogljivostjo šole. Novi sklepi o dolo-
čitvi šolskih okolišev za osnovne šole v
občini Krško po pričakovanju ne pri-
našajo večjih sprememb glede na dose-
danje stanje, čeprav je več kot jasno, da
imajo nekatere šole vse več prostora,
druge pa že zdavnaj premalo. Tudi z
resničnimi vzroki, zakaj so starši minula
leta vpisovali otroke v sole, ki so bolj odd-
aljene od prebivališča, se vsaj, kolikor je
javnosti znano, ni nihče ukvarjal.
Tako bodo iz dosednjega šolskega
okoliša OŠ Jurij Dalmatin v okoliš OŠ
Leskovec pri Krškem prestavljene na-
slednje ulice: Gubčeva, Grunova, Kovi-
narska, Leskovška, Mencingerjeva, Pav-
linova, Pod Pristavo, Rostoharjeva, Sad-
jarska ter Milke Kerinove. Naselja Gor-
jane, Poklek pri Podsredi in Vojsko, ki
so bila doslej v šolskem okolišu OŠ Ko-
privnica, je občina Kozje vključila v sol-
ski okoliš OŠ Kozje.
Spremembe veljajo seveda le za vpise
otrok v prvi razred. Kot zanimivost
navedimo še podatek, da bodo na OŠ
Brestanica, Kostanjevica in Raka po
pričakovanjih zaradi padca natalitete v
prihodnjih letih vpisovale le še po en
oddelek prvih razredov. Dodatne pro-
storske kapacitete pa bodo seveda
potrebne za uvajanje devetletke, iz
krške občine sta se za vključitev v
postopno uvajanje programa 9-letne
osovne šole v šolskem letu 1999/2000
že prijavili OŠ Leskovec in OŠ Podbočje.
Radidffilca
Radio   rika 1
________we.e»~A
Radio   rUa 1
106.6^1
Radio  wUa
Iz sevniškega občinskega sveta
ODKUPI ZEMLJIŠČ
ZA HE BOŠTANJ
BURIJO DUHOVE
Na seji sevniškega občinskega sveta, ki je bila 30.9.98, je bilo
nemalo težko slediti razburjanju posameznih svetnikov, glede
na to, da ti radi govorijo brez prijavljanja k razpravi, drug
preko drugega oz. kar več smo jib lahko slišali govoriti naen
krat. Morda bi takšno »nedisciplino« kakor tudi kar nekaj
žaljivk, ki so bile namenjene direktorju Savskih elektrarn Boru
tu Miklavčiču in Janezu Nučiču, lahko pripisali odsotnosti
predsednika Občinskega sveta Novšaka, za katerega je znano,
da vodi seje korektno in na kulturnem nivoju.
Ker sama planirana graditev HE
Boštanj ni sporna, se klobčič za-
vija in odvija okoli raznih spletk
in govoric, iz katerih izhaja srž
problema pri nakupu kmetijskih
zemljišč za bodočo HE, ki bi
morala biti ocenjena in dosed
ceno, po mnenju svetnikov Zu-
pančiča in Zalaščka kot za stavb-
na zemljišča, t.j 1.136,30 sit/m2
za Boštanj in Sevnico, za ostala
naselja pa 757,60 sit/m2. Tako so
zaenkrat pri Savskih elektrarnah
ustavili vse aktivnosti okoli pro-
daje in kupovanja zemljišč, ob
tem pa ostaja sporna tudi spre-
menjena trasa bodoče ceste, ki pa
je v pristojnosti Direkcije za
državne ceste. Ta naj bi Boštanj
razdelila na dva dela, po mnenju
domačinov pa bi bila ogrožena
tudi cerkev, ki stoji v neposredni
bližini trase.
Župan Jože Peternel je povedal,
da se je sestal s sevniškim in
boštanjskim predsednikom KS in
jima predlagal, da se zaradi speci-
fike prodaje, tako hiš kot zemljišč
na levem in desnem bregu Save -
preko KS najame odvetnika, ki bo
po potrebi svetoval ljudem, kako
naj se ti kot prodajalci obnašajo.
Od predsednikov KS je dobil pov-
ratno informacijo, da občani te
potrebe nimajo! Prav tako je Pe-
ternel povedal, da ga je pravnica
obvestila, da se po občinski
zgradbi »šušlja« o prenizkih
cenah, ki bi morale biti stavbne,
zazidalne itd. O govoricah, ki jih
je posredoval tudi direktorju
Savskih elektrarn Miklavčiču, pa
pravi, da te niso zrasle na ob-
činski upravi, ampak nekje drugje
in da nima namena iskati vira teh
govoric.
Ker so bili namigi tudi o kupcu
zemljišč, je Borut Miklavčič po-
jasnil, da so Savske elektrarne v
celoti državno podjetje, ki kupu-
je zemljišča na podlagi odobrene-
ga gospodarskega načrta in iz
sredstev, ki so jih pridobili z am-
ortizacijo. Zavedajoč se, da bo še
veliko odprtih vprašanj, na kate-
ra bo potrebno odgovoriti v ko-
rist vseh, je pripravljen priti (če
ga bodo povabili) na vsako sejo
sevniškega občinskega sveta, kjer
bodo preanalizirali tovrstna
vprašanja in zaplete.
Bojana Mavsar
15. oktober 1998
15
DOGODKI
ObzorniK
Po vaji Klor 98
ZA VARNOST JE NAJPREJ
DOLŽAN SKRBETI
UPORABNIK NEVARNIH
SNOVI
O nedavno izvedeni vaji za primer nesreče s klorom v Krškem smo
pisali že v prejšnji številki, za tokrat pa smo pripravili nekaj fo-
tografij in krajšo oceno vaje, ki nam jo je dal Franc Pavlin, osebni
svetovalec župana občine Krško za področje zaščite in reševanja:
»Izhajajoč iz ocene ogroženosti zaradi
izhajanja klora v obrini Krško je ob mak-
simalnem izpustu klora v tovarni ICEC
ali pri prevrnitvi klora na progi ali cesti
lahko ogroženih 19.000 prebivalcev. Na
sami vaji je bilo izvedeno obveščanje o
nesreči, alarmiranje in evakuacija prebi-
valcev iz bloka na Aškerčevi 2 in Ceste
4.julija 64 ter 66. Od 351 stanovalcev
teh blokov se je vaje udeležilo 118 sta-
novalcev, odstotek pa je, glede na za-
konsko ureditev in obveznosti po-
sameznika, ugoden.
Prebivalci so dobili zloženke, animirali
smo ljudi preko KTV, radijskih postaj,
nanje pa se je s pismom obrnil tudi
župan občine Krško. Pri tem je potreb-
no poudariti, da smo državljane dolžni
seznanjati z nevarnostmi, ki jim pretijo
iz okolja, občani pa se v nadaljevanju
sami odločajo o svojem življenju in
zdravju. Zoper udeležbo oz. neudeležbo
Iz cisterne je začel uhajati klor.
Posebna ekipaje izmerila vsebnost klora
v tleh.
Franc Pavlin
Popravih pokvarjenega ventila.
16
15. oktober 1998
ObzürniK
UOGODKI
ali nesodelovanje na vaji ne moremo
ukrepati s strani občine ali državnih or-
ganov.
Evakuiranci so bili sprejeti na Zdolah,
posamezni evakuiranci pa so odšli tudi
na varna zbirna mesta na Bučerco in Sre-
mič. V krški občini imamo po načrtih
predvidevanih za evakuacijo 26 zbirnih
mest, ki so bila javno predstavljena pre
ko medijev. Varna mesta so vsa tista
mesta, ki so višje za 100 m nadmorske
višine od kraja dogodka ali na višje
ležečih predelih.
Vaja je pokazala, da so enote, kot so pok-
licna gasilska enota in ostale gasilske
enote, ki so sodelovale pri izvajanju ak-
tivnosti, usposobljene za izvedbo inter-
vencije, vendar ne razpolagajo z zadost-
nim številom in količino opreme. Prav
tako ne razpolagajo z zadostno količino
opreme druge interventne službe kot so
zdravstveni domovi, enote CZ za prvo
medicinsko pomoč, veterinarske enote
itd.
Da bi popolnili enote, bi bilo nujno, kar
je pokazala vaja, realizirati obveznosti
uporabnika klora iz Zakona o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami,
ki pravi, da povzročitelj nevarnosti sofi-
nancira del priprav in s tem omogoči
stalno usposabljanje in kvalitetno
opremljanje teh enot. V sami vaji je pod-
jetje ICEC sodelovalo s financiranjem
zloženke, kar pa ni trajno financiranje,
ampak enkratno sofinanciranje.
Na vaji se je tudi izkazalo, da je v
primeru nesreče zelo pomembno
obveščanje, zlasti kadar gre za nesrečo
širšega obsega, saj je Krško v neposred-
ni bližini državne meje, v primeru vecje
hitrosti vetra pa je klorni oblak takoj na
območju druge države. V izvajanju
širših ukrepov zaščite in reševanja je
nujno, da sodeluje država z vsemi re-
sornimi ministrstvi. V občini Krško
pričakujemo, da se bo ta primer in prob-
lem v prihodnosti obravnaval na nivoju
države celovito in ne prepuščal
reševanja tako pomembnih vprašanj
lokalni skupnosti in Ministrstvu za
obrambo republike Slovenije.
Za nas, na nivoju lokalne skupnosti in
regije - je vaja dosegla svdj namen in
upamo, da je vpli-
vala na priprave v
samem podjetju
ICEC, saj moramo
izhajati iz tega, da
je v prvi vrsti dol-
žan skrbeti za var
nost uporabnik ozi
roma proizvajalec
nevarnih snovi«.
Pripravila:
B. Mavsar in
B.CoIaric
Reševalci so bili hitro na kraju nezgode.
Oldrich Kettner in Bojan Ušeničnik med opazovalci.
Pod zaščitno obleko je bilo prevroče...
Vajo si je ogledal tudi general Gutman.
Phpadniki Civilne zaščite na zbirnem mestu na Zdolah.
15. Oktober 1998
17
Fredstavitev
ObzörniK
V PRIČAKOVANJU PRVE VZAJEMNE ZAVAROVALNICE
PROSTOVOLJNIH ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ
ZAVAROVANCI ZAVODA NEMOTENO UVELJAV1JAJO SVOJA ZAVAROVANJA TUDIPO 1.1.1999
Nedavno sprejeti amandmaji k Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v
svojih določilih zavezujejo vse ponudnike prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj za doplačila,
da or.ganizirajo svoje delovanje na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj po načelih
vzajemnosti. Takšno vizijo je Zavod že napisal tudi v svojem strateškem razvojnem programu
zdravstvenega zavarovanja.
Spremembe, ki jih je na področje zdravstvenega varstva
uvedel Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem za-
varovanju leta 1992, so bile predvsem v tern, da je po-
sameznikom naložil del odgovornosti za svojo socialno var-
nost in mu hkrati dal možnost, da svobodno izbira oblike,
načine in obseg zavarovanj za različna socialna tveganja.
Zavarovanje celote socialnih tveganj je zagotovil z uvedbo
obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
Zahteve po opravljanju zdravstvenih storitev so v stalnem
porastu, takšne trende pa je moč pričakovati tudi v prihodn-
je. Vseh potreb zavarovancev tako tudi v prihodnosti ne bo
mogoče zagotoviti s solidarnostjo v obveznem zavarovanju,
temveč si bodo morali zavarovanci določen del teh pravic
zagotoviti s prostovoljno vključitvijo v eno izmed oblik vza-
jemnega zavarovanja. Že sedaj je pri Zavodu preko milijon
zavarovancev sklenilo prostovoljno zdravstveno zavarovan-
je za doplačila do polne vrednosti storitev.
Glede na to, da si Zavod prizadeva za uveljavitev neprofitnih
zdravstvenih zavarovanj, ki bi delovala na prostovoljni os-
novi, je njegovo delovanje usmerjeno k ustanovitvi nove
družbe in sicer družbe za vzajemno zavarovanje. Le-ta naj bi
se uveljavila kot prva specializirana zavarovalnica na
področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji.
Nanjo bi se, kot to določa Zakon, prenesle vse zavarovalne
pogodbe Zavoda in tudi vsa sredstva, torej vse dosedanje
pravice in obveznosti.
Zavod jamči svojim zavarovancem, da bodo še naprej nerao-
teno uveljavljali pravice, ki izhajajo iz njihovih zavarovanj v
času pred in tudi po ustanovitvi družbe za vzajemno zavaro-
vanje, saj imajo nenazadnje v večjem delu sklenjene zavaro-
valne pogodbe za obdobje petih let. Tako bodo zavarovanci
tudi po 1.1.1999 še naprej zavarovani za doplačila do polne
vrednosti storitev in jim torej teh storitev ali deleža ne bo
potrebno plačevati neposredno pri izvajalcih.
Značilno za vzajemno zavarovalnico je, da je last članov
družbe, ki preko skupščine odločilno vplivajo na njeno
poslovanje. Tako se zavarovanci pojavljajo v dveh vlogah; na
eni strani kot zavarovanci, ki uveljavljajo pravice iz sklen-
jenih zavarovanj in na drugi strani kot aktivni člani družbe,
ki torej preko skupščine odločajo o bistvenih vprašanjih v
zvezi z delovanjem družbe. Namen vzajemne zavarovalnice
ni v pridobivanju dobička za delničarje, kot to velja na pri-
mer za delniško družbo. Njen glavni cilj je zadovoljevanje
interesov članov družbe v smislu zagotavljanja zdravstvenih
storitev po načelu izravnave odhodkov in prihodkov in ob
* čim nižjih stroških poslovanja.
Člani družbe plačajo zavarovalno premijo kot akontacijo, ka-
tere višina zagotavlja predvsem varnost zavarovanja in likvid-
nost pri izplačilu zavarovalnin. Varnost plasiranih sredstev,
njihovo oplemenitenje in odvajanje za zakonsko določene re-

zervacije bodo glavne naloge vzajemne zavarovalnice. Z ob-
likovanjem ustreznih, zakonsko določenih skladov je tudi
pogojena ustanovitev oziroma začetek delovanja družbe za
vzajemno zavarovanje. Z oblikovanjem rezervacij se bo za-
varovancem zagotavljala zdravstvena in socialna varnost za
življenjska obdobja, ko so zdravstvena tveganja in višina
odškodnin višja od povprečno pričakovanih. V ospredju ak-
tivnega poslovanja zavarovalnice bo zagotavljanje kvalitetnih
in zanesljivih zdravstvenih storitev ter izpolnjevanje pogodbe-
nih obveznosti tako do zavarovancev kot tudi do izvajalcev
zdravstvenih storitev. Tudi to je Zavod že zapisal v strategiji
razvoja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
Da bo Zavod tudi v prihodnje realiziral zastavljene cilje, mora
voditi ustrezno politiko premij, ki zagotavlja stabilnost
poslovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in
pričakovan nivo zdravstvene varnosti. V tern letu so nastali
negativni trendi zaradi razhajanja med izplačanimi zavaro-
valninami in plačanimi premij ami, zaradi česar je prišlo do
povišanja premij in do izvajanja poostrenega nadzora nad I
odhodki. V zadnjem kvartalu letošnjega leta je tekoče '
poslovanje prostovoljnega zavarovanja pozitivno. Nega-
tivnega trenda ni več. Pozitivni trend kaže na ugoden rezul-
tat poslovanja, saj naj bi v letu 1998 in 1999, tudi po določilih
Zakona o zavarovalnicah, zagotovili finančno rezervo, ki bo
zagotavljala materialne pogoje za ustanovitev družbe za vza-
jemno zavarovanje. Ti pogoji bodo izpolnjeni predvidoma v
drugi polovici leta 1999.
Zavod kot naslednik prejšnjih oblik organiziranosti in se-
danji izvajalec prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja se
lahko pohvali s svojo tradicijo, strokovnim znanjem, dobrim :
poznavanjem problematike natako specifičnem področju, kot
je zdravstveno zavarovanje. Kot takšen bo z jasno začrtano
poslovno politiko in s postavljeno strategijo na področju pros-
tovoljnih zdravstvenih zavarovanj, tudi v bodoče deloval pred-
vsem za zadovoljevanje potreb svojih zavarovancev, saj
zdravje zavarovancev ne more in ne sme biti predmet prido-
bivanja dobička za delničarje.
Ustanavljanje vzajemne družbe je nov korak k tej smeri, ki
bo zavarovancem, tako kot doslej pri Zavodu, nudila prosto-
voljna zdravstvena zavarovanja, ki so dobra naložba za danes
in brezskrbno starost za jutri.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije -
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
18
15. oktober 1998
ObzürniK
VOLITVE 98
VOLITVE 98
KDO - KAJ - KDAJ?
(iz rokovnika volilnih opravil za volitve
v občinske svete in volitve županov, ki so
razpisane za 22. november 1998)
28.10.1998 - Zadnji dan, ko se pri pristo-
jnem organu lahko podpiše obrazec pod-
pore kandidatu ali listi kandidatov.
28.10.1998 - Pri obänskih volilnih komis-
ijah je potrebno najkasneje do 19. ure
vložiti kandidature oziroma liste kandi-
datur za Clane obänskih svetov ter za žup-
ane ne glede na naän kandidiranja (zbori
volivcev, politične stranke, volivci).
04.11.1998 - Doloätev seznama kandi-
datur oziroma list kandidatov (žrebanje
vrstnega reda).
07.11.1998 - Javna objava seznamov
potrjenih kandidatur ter list kandidatov.
15.11.1998 - Volivci, ki lahko glasujejo po
pošti, vložijo zahtevo do tega roka.
17.11.1998 - Predstavnik kandidatur ozi-
roma liste kandidatov lahko predloži se-
znam zaupnikov obänski volilni komisiji.
17.11.1998 - Začetek predčasnega glas-
ovanja na sedežu občinske volilne komis-
jje (3dni).
19.11.1998 - Volivci, ki zaradi bolezni ne
morejo na volišče, vložijo zahtevo, da žel-
ijo glasovati na domu.
20.11.1998 - Zaključek javne volilne prop-
agande.
22.11.1998 - Splošno glasovanje.
(V primeru, da bo potrebno opraviti drugi
krog glasovanja za izvolitev župana,
Republiška volilna komisija priporoča
občinskim, da ga razpišejo za nedeljo, 6.
decembra 1998).
Lokalne volitve 1998
PREDVOLILNE OBJAVE
Obveščamo politične stranke in organizator-
je predvolilnih kampanj, da bomo pri ob-
javah v zvezi z volitvami v času volilne kam-
panje za volitve županov, volitve v obänske
svete in svete KS upoštevali naslednje:
-  na kratko in brezplačno bomo poročali o
predvolilnih prireditvah posameznih strank,
če nam bodo le-te pravočasno posredovale
vabila ali nam same zagotovile osnovne in-
sormacije,
-  na kratko, v obsegu četrtine strani, bomo
brezplačno predstavili uradne županske kan-
didate v posavskih obänah, ce bodo to želeli
oziroma nas povabili,
-  vse druge informacije, predstavitve list,
volilnih programov in obvestila volilcem
bomo objavljali na podlagi predhodnega
naroäla ter v skladu z veljavnim cenikom in
roki za običajne oglase, možen pa je tudi
dogovor o objavi posebnih prilog in izdaj.
Vlado Deržič
POGREŠAM STRATEGIJO
RAZVOJA OBČINE
BREŽICE
Konec prejšnjega tedna se je na tisk-
ovni konferenci, ki jo je sklical
Občinski odbor Demokratske stranke
v Brežicah predstavil kandidat za
župana občine Brežice - Vladislav
Deržič.
Zbranim novinarjem je nanizal nekaj
usmeritev, ki ga bodo vodile pri
opravljanju funkcije župana. Namer-
ava jih uresničevati s pomočjo dobro
usposobljenega tima, v katerega se ne
bi branil vkljudti tudi koga od sedan-
jih konkurentov, če bo ocenil, da do-
bro pozna določeno podrocje.
»Problemi v občini Brežice so namreč
za vse kandidate enaki«, pravi Deržič,
»moj pristop pa bo naravnan v raz-
voj občine in dinamiko. Pogrešam
dobro strategijo razvoja obdne in
obstoj profesionalnega jedra, ki bi
skrbelo zanj.« Sedanje razmerje med
storitvenimi dejavnostmi in proiz-
vodnjo po njegovem ni najboljše, saj
proizvodnjo, temelječo na znanju in
tehnologiji, preveč zapostavljamo.
Samo usmeritev v turizem in
trgovino, ki ju seveda še kako pod-
pira, bo Brežičane lahko drago stala,
ko si bo bližnje milijonsko mesto prej
ali slej izboljšalo oskrbo.
Deržič daje velik pomen društveni
dejavnosti, ne priznava konflikta
med generacijami, je proti pretirani
centralizaciji Slovenije in proti prila-
gajanju razvojnih vprašanj trenutnim
političnim interesom. Meni tudi, da
so v občini Brežice doslej premalo
pozornosti posvetili nepravilnostim
in slabostim v gospodarstvu (propad
nekdaj uspešnih podjetij, kot Prevoz,
Agraria itd.).
(SiM)
KDO SO BILI (POSAVSKI) ŽUPANSKI
KANDIDATI PRED ŠTIRIMI LETI?
V  občini Krško:
Robert Kerin, Mihajlo Rostohar, Anton
Bučar, Danilo Siter, Silvester Gorenc,
Herman Kunej in Branimir Vodopivc.
Zmagal je po drugem krogu Danilo Siter
pred Robertom Kerinom.
V občini Brežice:
Vladislav Deržič, Jože Avšič, Jože
Avguštinčič, Aleš Pavlin, Rok Kržan, Pe-
ter Zorčič, Teodor Oršanič, Jože Blažinč,
Dragotin Sotler in Vincenc Šušterič.
Zmagal je po drugem krogu Jože Avšič
pred Vladislavom Deržičem.
V občini Sevnica:
Jože Peternel, Breda Mijovič, Bojan Šala-
mon in Samo Hajtnik. Zmagal je po
drugem krogu Jože Peternel pred Bredo
Mijovič.
15. Oktober 1998
19
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
ObzürniK
Dragutin Križanič, ravnatelj Glasbene sole Brežice:
PREMALO JE BESED,
DA Bl SE VSEM ZAHVALIL
Ob razveseljivi in med brežiškimi Ijubitelji glasbe težko pričakovani odločitvi o selitvi Glasbene sole
Brežice v večje prostore smo se pogovarjali z ravnatelj em brežiške glasbene sole Dragutinom
Križaničem.
Ali pričakujete, da boste lahko kma
lu začeli s poukom v novih prostorih?
Veste, nekatere prognoze so tako opti-
¦ mistične, da nas je kar strah razmišljati
o tem in težko verjamemo, da se bomo
lahko po tolikih letih pričakovanja se-
lili še v tem letu. Seveda je potrebno
postoriti še precej, med drugim čakamo
tudi na soglasje Zavoda za spomeniško
varstvo, na podlagi katerega lahko de-
lamo naprej. Če ne bo kakšnih večjih
zapletov z dokumentacijo, bo ta selitev
v dve etaži bivših prostorov Vina Brežice
morda res lahko kmalu.
Desetletja ste poučevali v prostorih
stare občinske zgradbe...
Če samo pomislite na to, da smo glas-
bena sola, ki se ukvarja z estetiko, z es-
tetiko razmišljanja, izražanja duha, je
nesprejemljivo, da delamo v takšnih po-
gojih. Razumljivo je, da se v to stavbo v
preteklih letih ni mnogo vlagalo. Po-
pravili so le najbolj nujno, da je te pros-
tore bilo mogoče sploh uporabljati. Še
vedno pa smo kurili na trda goriva, kurili
celo dopoldne, da so imeli učenci popol-
dne toplo, voda v sanitarijah je zamrzo-
vala, stavba je bila zavita v oblak dima
zaradi slabih dimnikov, v prostore nam
je tekla voda. Po vseh svojih močeh smo
se trudili, da se to ne bi poznalo pri
učnem delu in učitelji so delali kvalitet-
no, kar se odraža tudi v rezultatih z
raznih tekmovanj.
Če lahko rečemo, da je bila to glas-
bena sola »včeraj«, kaj pa vas čaka
»jutri«?
Letos smo v posebni situaciji. Vsa Ieta
smo širili programe z novimi in zato tudi
dobili soglasje Ministrstva za šolstvo in
sport, letos pa smo prvič ostali brez tega
soglasja. To se navezuje na varčevalne
ukrepe vlade, ki jih je postavila v no-
vembru prejšnjega Ieta. Kaj to pomeni?
To na kratko pomeni - nobene zaposlitve
več in ne novih oddelkov. Tako smo
morali letos prvič ostati pri enakem šte-
vilu učencev na instrumentalnem odd-
elku in oddelku solo petja, kot smo jih
imeli lani, kar pa se posledično odraža
tudi na oddelku »pripravnica« in »mala
glasbena sola«. V končni fazi bomo imeli
problem pri vpisu, saj bomo morali
otroke zavračati oz. narediti strožjo se-
lekcijo.
Vaša glasbena sola je po številu
učencev daleč nad slovenskim
povprečjem.
V lanskem letu smo dosegli s 360 učenci
17 odstotkov, skoraj enkrat več, kot je
to slovensko povprečje, ki znaša trenut-
no devet odstotkov. To me veseli, ker
smatram, da je glasbena sola tista in
glasba kot taka, ki pozitivno deluje na
mlade ljudi in vsakemu, ki ima vsaj malo
smisla priporočam, da se vpiše vanjo.
Glasba je naša vsakdanjost, z njo se sre-
čamo skoraj vsako minuto. Razlika je,
ali glasbo proizvajamo - igramo, ali se z
glasbo aktivno ukvarjamo. Poseben
užitek je, poseben dogodek za vsakogar,
ki uspe preko glasbe nekomu nekaj po-
dariti ali povedati.
Predlog Zakona o glasbenih šolah,
ki čaka na obravnavo že od novem-
bra 1994, predvideva večji vpis
orkestralnih instrumentov?
Ko sem prevzel vodenje te glasbene sole,
je bila programsko koncipirana tako kot
domala vse glasbene sole po Sloveniji.-
Najvecji oddelki so bili za klavir, har-
moniko in kitaro, ostalo pa je bilo odvis-
no od tega, kakšen način gledanja na
glasbeno solo je imel ravnatelj, kaj ga
je zanimalo. Sedaj so se stvari malo spre-
menile. Ta zakon predvideva, da bo glas-
bena sola morala imeti najmanj  130
vpisanih učencev, od tega najmanj 50
odstotkov na orkestralnih instrumentih,
to je na pihalih, trobilih, godalih in na
oddelku za solo petje. Zakon celo neko-
liko sugerira, da bi se zmanjšal vpis na
harmoniko in klavir. Mi smo ta zakon že
zdavnaj prehiteli, ko smo ustanovili
oddelek za violo, klarinet, saksofon, tol-
kala, violončelo, kontrabas, razširili
oddelek za citre. Ta oddelek je del do-
govorjenega občinskega programa, ki
predvideva 17 učencev, pouk pa je lani
obiskovalo 26, letos pa 24 učencev.
Razšili ste oddelke in programe, ima
te mlad kader, ki poučuje. Ali so to
vaši bivši učenci?
Poučuje zelo mlada in strokovno dobro
podkovana ekipa, žal pa imamo malo
»domačih« učiteljev. Veliko učiteljev pri-
haja iz Zagreba. Ti so tu že 10, 15 let in
so se tu »adaptirali«. Tudi nekaj bivših
učencev, ki je končalo glasbeno aka-
demijo, se vrača na šolo, vendar je situ-
acija takšna, da lahko Ljubljana več po-
nudi. Glasbena akademija je tudi malo
kruta ali, če hočete, nerealna, saj ne pro-
ducira toliko kadrov, kolikor jih na glas-
beni soli po Sloveniji potrebujejo. Zato
smo primorani, da kadre poiščemo
drugje; pravzaprav pa se s tem proble.-
mom srečuje dobršen del glasbenih sol,
saj se uätelji iz Zagreba vozijo vse do
Celja, Črnomlja, v Novo mesto, Trebnje,
kakor tudi   v posavske glasbene sole.
20
15. oktober 1998
ObzörniK
KULTURA IN IZOBRAZEVÄNJE
Dejavnost glasbene sole ne poteka le
preko učencev, ampak je vezana tudi na
uätelje, na amatersko kulturo in tiste, ki
so tu in jih lahko kot takšne porabimo v
našem prostoru, v tem segmentu kulture.
Potujoči udtelji, ki so vezani na prevoz,
pa so v tem pogledu težko uporabni.
To se posredno navezuje tudi na kul-
turno amatersko življenje v Brežicah
in občini kot celoti...
Pri nas imamo zelo razvito amatersko
kulturo, kar pove recimo že podatek, da
na pevskih revijah sodeluje 21 pevskih
zborov in, če to primerjamo s sosednji-
mi občinami, je to ogromno. Pomembno
je to, da se ljudje družijo, zapojejo,
negujejo naše kulturno izrodlo. Vedno
trdim, da iz amaterizma izhajajo profe-
sionalci. Mi nismo sola, ki bi te samo
vzgajala, niti si to ne želimo niti ni to
naš cilj. Vzgajamo ljudi, da se bodo sko-
zi življenje ukvarjali z amatersko kul-
turo, igrali, peli, plesali. To neguje kul-
turni nivo naroda, ne samo profesional-
na kultura. Ta je pravzaprav vezana na
razmeroma ozek krog ljudi, čeprav so
mediji tisti, ki ta krog danes širijo. Malo
je ljudi, ki se hranijo s »hrano profesion-
alne kulture«, več pa je tistih, ki konzu-
mirajo amatersko kulturo.
Kaj pa model nadaljnjega glasbene-
ga izobraževanja, v obliki srednjih
glasbenih šol v našem prostoru, na
primer, v pokrajini Posavje?
Glede na to, da je tudi na tem podroqu
nekaj novosti, to so t.i. glasbene gi-
mnazije, gimnazije z glasbenim pro-
gramom, bi imeli tudi Brežicah oz.
brežiška gimnazija priložnost odpreti
takšen oddelek. Seveda to ni lahko.
Potrebno bi bilo statistično pogledati
nazaj, koliko jje bilo zainteresiranih ali
koliko jih je zainteresiranih za glasbene
programe te umetniške gimanzije. V tej
smeri smo se z brežiško gimnazijo že
pogovarjali, vsaj v smislu intenziv-
nejšega razmišljanja o takšnem od-
delku. Vsako leto bi morali imeti vsaj
en takšen oddelek, to je nekje 30 učen-
cev, za razpoložljivi kader pa menim, da
ne bi bilo problema. Bolj bi se morda
ponovno izpostavil prostorski problem.
V razvoju glasbenega šolstva v zadnjih
letih sta recimo krška in brežiška glas-
bena sola med tistimi, ki so se v sloven-
skem merilu najbolj razširili, razvili
kvalitetno in kvant-
itetno. Iz posavskih
glasbenih šol je pre-
cej učencev na sredn-
ji glasbeni soli, pri
tem ne smemo poza-
biti, da je tu Novo
mesto, Črnomelj, Sev-
nica, Rogaška Slatina,
ki bi v tem primeru
tudi graviterali na ta
prostor.
Kaj bi lahko dodali
ob zaključku?
Premalo je besed, da
bi se vsem zahvalil.
Pri tem bi želel povdariti potrpežljivost
naših ljudi, učiteljev, učencev ter nji-
hovih staršev, ker so brez nekega
»posebnega tarnanja« delali v takšnih
pogojih, me podpirali, vzpodbujali, naj
iščem dalje, boljšo rešitev. Zato njim,
kakor tudi vsem tistim, ki so kakorkoli
k temu doprinesli, iskrena hvala.
Bojana Mavsar
Slovenski knjižni kviz 1998 v občini Krško
LETOS SODELOVALO ŠEST ŠOLSKIH KNJIŽNIC
V Valvasorjevi knjižnici smo tudi letos, kot že vsa leta po-
prej, uspešno zaključili SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ. K
sodelovanju smo povabili vse šolske knjižničarje. Od de-
vetih šol se je odzvalo šest šolskih knjižnic, ki so vsaka po
svoje organizirale potek reševanja kviza.
V naši knjižnici smo v posebnem prostoru, kjer je poteka-
lo reševanje, pripravili razstavo knjig na temo knjižnega
kviza. Izkoristili smo priložnost, ki se je ponudila ob or-
ganiziranju kulturnega dneva OS Brestanica. Za nižjo stop-
njo smo v knjižnici organizirali delavnice v katere smo
vkljudli tudi reševanje kviza in spoznavanje literature na
temo »Oton Župančič in Bela krajina«. Tako je kar osem
razredov OS Brestanica reševalo knjižni kviz organizirano,
v naših skupnih prostorih. Skupno smo zbrali 218 pravil-
nih rešitev. Ob zaključku kviza ugotavljamo, da je interes
šolskih knjižničarjev nekoliko upadel. Vzrok temu je ver-
jetno preobremenjenost.
Akcijo smo zaključili 23. septembra s prireditvijo v naših
prostorih. Gost je bil Primož Suhodolčan. Pripravili smo
razstavo njegovih knjig. Med prireditvijo smo izžrebali 13
knjižnih nagrad in glavnega nagrajenca DAVIDA MLAKAR-
JA, ki je 5.10.1998 potoval v Ljubljano na zaključno pri-
reditev.
Antonija Amon
15. oktober 1998
21
ÜBVESTILA
ObzürniK
Ljudska univerza Krško
TEDEN
VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
v Posavju
19.10.98 ob 17. uri,
Tiskovna konferenca - predstavitev TVU 98 in nove celostne
podobe CPI - LU Krško; v mali dvorani KD Krško
19.10.98 ob 18. uri,
Slavnostno odprtje TVU 98 in kulturna prireditev; KD Krško
20.10.98 ob 10. in 12. uri,
Predavanje: Branje, TV in še kaj; v Knjižnici Brežice
20.10.98 od 17. - 20. ure,
-    Delavnica: Slikanje na svilo; v avli KD Krško
-    Razstava del študijskega krožka Ustvarjalno preživetje
prostega časa; v avli KD Krško
20.10.98 od 17. - 20. ure,
Svetovanja za izobraževanje, CPI-LU Krško; v avli KD Krško
21.10.98 od 17. -20. ure,
-    Razstava del študijskega krožka in delavnica - izdelava
nakita;v avli KD Krško
-    Svetovanje za izobraževanje; v avli KD Krško
21.10.98 ob 18. uri,
»Otroci so tega vredni« - pogovor o družinskih pogovorih; v
zeleni dvorani Hotela Sremič Krško
22.10.98 ob 10., 11.30, 13. in 18. uri,
Predavanje:Branje, TV in še kaj; v Knjižnici Brežice
22.10.98 od 17. do 20. ure,
-    Razstava del študijskega krožka Ustvarjalno preživljanje
prostega časa; v avli KD Krško
-    Svetovanje za izobraževanje, v avli KD Krško
-    Kako nastaja lokalni časopis, v avli KD Krško
22.10.98 ob 18. uri,
Predavanje: S pravilno prehrano do zdravja in vitalnosti; v
Knjižnici Krško
22.10.98 ob 19. uri,
. Podelitev diplom Višje poslovne sole - Ekonomske fakultete
Ljubljana; mala dvorana KD Krško
23.10.98 ob 18. uri,
Zaključek TVU 98 - kulturna prireditev; v avli KD Krško
BANKA CEUE IN
HMEZAD BANKA ZDRUŽENI
Zbora Banke Celje in Hmezad banke sta že o
mesecujuniju na suojih letnih skupščinah sprejela
odločiteu o pripojitui Hmezad banke k Banki Celje.
Hmezad bankaje organizirana kot Podružnica
Hmezad, obe banki pa sta združili poslouno mrežo,
podporno dejavnost pa oprauljata u osrednjih
podpornih sektorjih. Pripojiteu bo omogočila
obstoječim komintentom Hmezad banke.
celouitejšo ponudbo bančnih storiteu. Čeki, kijihjc
izdala Hmezad banka, bodo u ueljaui še eno leto.
ZELO ÜQODNA BONITETNA OCENA
BANKE CEUE
FitchlBCA, ena izmed uoditnih suetounih institucij
za ocenjeuanje bonitete bankje na podlagi
poslounih rezullalou leta 1997 terpruega polletja
1998 septembra izdelala analizo posiouanja Banke
Celje d.d. inji dodelita zelo ugodne bonitetne
ocene. Po teh ocenahje Banka Celje d.d. uključena
u kategorijo inuesticijsko sprejemljiuih bank, kar
pomeni, daje uurščena ne le med uodilne
slouenske banke, ki imajo dodeljene mednarodne
bonitetne ocene, temueč sodi tudi u kategorijo
najboljših bank srednje in uzhodne Europe.
Analitiki so poudarili, da ocene temeljijo na dobri
kapitalski ustreznosti, donosnosti banke terzdraui
strukturi aktive, seueda ob upošteuanju bančnega
sektorja u držaui ter regionalnega znaiaja banke.
Turistično agencija BOOM Krško
Zveza kultumih društev Ksško
in Radio Sevnica
vabijo no
1. državno prvenstvo
harmonikark
z diatonično harmoniko,
ki bo v soboto, 17. oktobra
1998 ob 13. uri
na gradu Rajhenburg v
Bsestanici.
22
15. oktober 1998
ObzörniK
PiSMÄ
Pomagajmo živalim v
stiski - zima je pred vrati!
V teh letih, od karje ustanovljeno društvo pro-
ti mučenju živali, je za nami že veliko oprav-
Ijenega dela. Rešili smo smrti in trpinčenja
mnogo živali. In v tem svetu nasilja, kakršnega
ustvarjamo, se ob naših klicih na pomoč živa-
lim obračamo vsem tistim ljudem dobrega srca,
kijih ne prizadene samo stiska soljudi, ampak
tudi stiska živali, ki so izpostavljene vsako-
dnevnemu malomarnemu in krutemu ravna-
nju. Ponudite nam pomoč tudi v/7 Preprečujte
mučenja z odločnim ukrepanjem proti vsem
takim posameznikom, ki pozabljajo, da so tudi
živali bitja, ki čutijo kot človek.
Pri obhodu na terenu opažamo večji obseg
malomarnega odnosa do živali, zato opozarja-
mo na naslednje: rejne in domače živali mora-
jo imeti dovolj velik, vedno čist, varen in zdrav
življenjski proslor. Zadostno količino hrane in
zdravstveno neoporečne vode. Gibanje živali
ne sme biti omejeno tako, da jim to povzroča
trpljenje. Opozarjamo, če so živali phvezane,
ne smejo biti na način, ki bi bil zanje moteč in
boleč, ali pa tako, da bi jim bilo onemogočeno
počivanje v ležečem položaju.
Z zimo prihaja mraz! Opozarjamo lastnike, da
v tem času poskrbite za toplo zavetje vsem
vašim živalim. Ker je pes-čuvaj najbolj iz-
postavljen vremenskim neprilikam v zimskem
času, je vaša dolžnost, da poskrbite za njega.
Njegovo bivališče mora biti lesena uta - dobro
opažana, psu primerno velika z nepremočljivo
streho in dvignjena od tal. V uti naj ima otep
slame ali odejo. Pred vhodom v uto naj ima
položene deske. Ne pustite psa ležati na cemen-
tu ali na vlažnih, blatnih površinah, ker vam
bo zbolel (revma, na ledvicah). Za mraz so
posebno občutljivi mladi in kratkodlaki psi.
Poleg izdatnega enkrat do dvakrat na dan
obroka tople, goste zdrave hrane, naj ima ved-
no čisto pitno vodo. Mladi psički se hranijo
večkrat na dan. Privezan pes mora imeti us-
njeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali dr-
gniti. Veriga naj bo lahka, dolga tri do štiri me-
tre. Če je pes v pesjaku naj bo površina pesja-
ka najmanj 12 m2. Psa spustite najmanj en-
krat na dan z verige ali pesjaka, da se sprosti.
Obsojamo brezsrčne gospodarje, ki imajo pse
osamljene v garažah, kleteh, drvarnicah ali v
oddaljenih kozolcih, v osamljenih vikendih in
drugih neprimernih prostorih. Pes naj čuti, da
je član družine. Ne zanemarjajte bolne živali,
peljitejih pravočasno k živinozdravniku. Pobi-
janje živali na krut načinje človeka nevredno
dejanje. Vse dobre ljudi pa prosimo, da v tem
mrazu poskrbite za zavržene, lačne in pre-
mražene živali - pse, mačke, poskrbimo tudi
za ptice!
Članica pri društvu za varstvo živali:
Štefka Kurent
MLADI DOPISNIKI
MOJA PRIHODNOST
Kakšna bo moja prihodnost? Kakšna bo prihodnost drugih? Kaj nas še čaka?
Kaj nas bo še doletelo? Kje in kako bomo živeli? Ali bomo imeli zagotovljene
vsaj osnovne življenjske  potrebe?
Ko takole včasih opazujem okoli sebe, se mi zdi, da nas ne čaka lepega. Že
naši starši so pogosto brez služb, v velikih primerih imajo komaj za golo
preživetje. Tudi družine niso prav velike, kajti starši se zavedajo, da bi mo-
rali otroke pripeljati do svojega kruha.
Toda kako naprej? Ali mi bo koristila izobrazba, če ne bom dobila službe?
Morala se bom odločiti, kaj bom v življenju postala in počela. Pred mano
stoji sedaj veliko vprašanje: Kam po končani osnovni šoli? Poznam veliko
primerov, ko otroci končajo srednjo, višjo ali visoko šolo, vendar so še kljub
temu doma, ker ne dobijo zaposlitve.
Naš jutri se spreminja tako hitro, da skoraj nikjer nisi več prepričan, da ne
bo prišlo do sprememb. Te spremembe pa so včasih zelo boleče, predvsem
za posameznika, ki ostaja za problemi. Kljub temu, da te probleme rešujejo
odgovorni ljudje, nikoli ne najdejo rešitve za vse ljudi.
Vendar, mlada sem še. V'prihodnost vseeno zrem z optimizmom, voljo do
učenja, dela, življenja in upam, da se mi bodo želje izpolnile. Seveda se
zavedam, da se bom morala zelo potruditi, da pridem do cilja in upam, da
mi bo pomagala tudi moja okolica, predvsem pa starši.
Nina Abram, 1.x
OS XIV. divizije Senovo
PRVO SREČANJE S POKLICI                         *
V četrtek, 17.9.98, smo učenci 7. in 8. razreda OS Koprivnica obiskali sejem
obrti v Celju. Do Celja smo se odpeljali z avtobusom, ki nas je počakal. Ogle-
dali smo si predstavitev poklicev ter novosti v svetu tehnike in oblikovanja.
Iztok Bogolin, 7.r
OS Koprivnica
POUK MALO DRUGAČE
17. septembra smo imeli učenci petega razreda prvi kulturni dan, ki smo ga
posvetili pisatelju Francetu Bevku ob obletnici njegovega rojstva in smrti.
Po zapisu njegove-------------------------------------
ga življenjepisa
smo razstavili nje-
gova dela, si ogle-
dali film Pastirci,
ga ilustrirali, nare-
dili grozne pošasti
iz buč in sveč ter
se z gospo Sonjo
Simončič poslad-
kali s sadno kupo.
Silva Kužner, 5.r
OS Koprivnica
15. oktober 1998
23
PröstTcäs
ObzorniK
Pred državnim prvenstvom v diatonični harmoniki
SLOVENSKE HARMON IKARKE NA
RAJHENBURGU" j.
Diatonična harmonika (frajtonerica) je instrument, ki se mu je zadnje desetletje močno povečala
popularnost v Sloveniji, za kar so prav gotovo zaslužna tekmovanja in predtekmovanja ter vsako-
letna zaključna prireditev v Ljubečni, predvsem pa številni mladi in starejši mojstri tega instrumen-
ta, ki so se lotili učenja vedno novih generacij privržencev. Eden najbolj uspešnih je prav Toni Sotošek,
naš sogovornik in gost v prejšnji številki. Med tistimi, ki vse bolj vešče ravnajo s tem instrumentom,
je tudi vse več deklet in žena, pa vendar med njimi še ni nosilke častitljivega naslova Zlata harmoni-
ka. Morda je prav zato »oče« Zlate harmonike v Ljubečni, znani celjski kulturni delavec in animator
Milan Brecl, že dlje časa razmišljal o posebnem srečanju in tekmovanju za harmonikarke. Zamisel bo
prvič uresničilia njegova turistična agencija Boom iz Krškega, Zveza kulturnih društev Krško in Ra-
dio Sevnica v soboto, 17. oktobra 1998, v Brestanici, točneje na gradu Rajhenburg.
Prvega državnega prvenstva harmonikark z diatonično har-
moniko se bo po pričakovanju organizatorjev udeležilo od
20 - 25 harmonikark iz različnih koncev Slovenije in tudi
različnih starosti. Organizatorji obljubljajo zanimivo, kvali-
tetno in zabavno prireditev, ki se bo začela na grajskem
dvorišču brestaniškega gradu. Prireditev bo že letos dobro
pripravljena, strokovna žirija, sestavljena iz priznanih glas-
benih strokovnjakov bo izbrala tisto, ki bo nosila naslov
državne prvakinje za leto 1998, obiskovalci pa bodo lahko
glasovali za najprikupnejšo harmonikarko letošnjega prven-
stva.
Na predstavitvi tekmovanja je poleg že omenjenega avtorja
ideje Milana Breda sodeloval tudi predsednik ZKD Krško Janko
Avsenak, ki je poudaril velike možnosti rajhenburškega gradu,
ki ima že sedaj bogato ponudbo z muzejskimi zbirkami o
izgnancih, trapistih, galerijo ter prireditvami pod naslovom
Poletje na gradu Rajhenburg. Z novimi projekti želijo še bolj
izkoristiti te možnosti in ponesti glas teh krajev širše v Slove-
nijo in Evropo. Organizatorji namreč nameravajo tekmova-
nje širiti, predvidevajo da bodo sčasoma potrebna predtek-
movanja, saj po njihovi oceni že sedaj igra v Slovenji okoli
200 žensk, prvenstvo pa bodo odprli tudi za tekmovalke iz
zamejstva in tujine.
Za najboljše so pripravili pokale, vsaka tekmovalka pa bo
dobila tudi posebno priložnostno darilce - maskoto z mo-
tivom harmonikarke, ki jo je ustvarila članica likovnega
društva Oko, Blandina Markovič.
Tudi direktor radia Sevnica Mlakar je poudaril pomen pri-
reditev za promocijo Posavja, promocijo radia Sevnica, ki bo
nudil medijsko podporo prireditvi, ki bo po njegovem kmalu
prerasla v odmevno prireditev, kot je popularna in odmevna
diatonična harmonika.
«Podobnega tekmovanja ni ne pri nas, ne v svetu, že prvo pa
je naletelo- na precejšen odmev pri harmonikarkah in tistih,
ki jih spremljajo in poučujejo. Med doslej prijavljenimi so
predstavnice različnih generacij, in sicer od deset do šestde-
set let starosti. Letos se bodo vse pomerile v eni skupini, v
bodoče pa nameravajo tekmovalke razvrstiti po starostnih
kategorijah. Ob samem tekmovanju obljubljajo tudi druge za-
nimivosti, kot je na primer mini razstava slovenskih proiz-
vajalcev harmonik, po tekmovalnem delu pa bodo organiza-
tprji poskrbeli tudi za dobro zabavo s plesom.
(SiM)
Grajsko dvorišče v Brestanici bo prizorišče prvega državnega
prvenstva harmonikark
24
15. oktober 1998
ObZörniK
V___________________________________________
Sport in rekreacija
Mlada šahistka Mirela Ahmatovič
V MESECU DNI NA DVEH
SVETOVNIH PRVENSTVIH
O uspehih šahistov krškem šahovskem klubu smo na naših straneh
že pisali. V tej številki pa vam predstavljamo Mirelo Ahmatovič,
dvanajstletno šahistko iz Krškega, ki 24. oktobra letos potuje na
svetovno prvenstvo v Španijo, nekaj tednov kasneje pa še na sve-
tovno prvenstvo v pospešenem šahu, ki bo v Parizu.
Mirela Ahmatovič je edina, ki ji je uspe-
lo osvojiti naslov državne prvakinje kar
v treh kategorijah, kar do sedaj v moški
in ženski konkurenci ni uspelo še
nikomur. Najprej je zmagala na šolskem
državnem prvenstvu, v kategoriji do 13
let, nato na kvalifikacijskem prvenstvu
za SP v Španiji in nazadnje še v Novem
mestu na državnem prvenstvu v po-
spešenem šahu. Poleg teh uspehov pa
lahko navedemo še tekmovanje, ki je
bilo konec avgusta v avstrijskem Mu-
recku, kjer je na odprtem mednarodnem
turnirju osvojila 5. mesto. s tem, da je
še kolo pred koncem vodila in si zmago
zapravila šele v zadnji partiji. In še en
podatek, ki je zelo pomemben, 5. me-
sto, ki ga je osvojila, je osvojila v abso-
Iutni konkurenci, torej med dečki in dek-
licami. V svoji, ženski konkurenci, pa je
bila najboljša.
S šahom se je spoznala že pred osnovno
šolo. Nato je obiskovala krožek pri Mar-
janu Božiču, kasneje še pri Toniju Kosu.
7a individuals trening skrbita medna-
rodni mojster Zvonko Meštrovič, doma
pa njen oče Hilmija. Mirela, je po naravi
bolj tiha, vsaj tako je delovala ob obisku.
A povedala je, da raje premaga fanta ka-
kor deklico in da po porazu niso prav
nie jezni. O prieakovanjih pred svetovni-
ma prvenstvoma pa pravi, da bo bolje
igrala tarn, kjer jo bo spremljal njen oä.
Izkušnje s svetovnih prvenstev pa Mire-
la namreč že ima, na SP je že nastopila
leta 1996, potem ko je osvojila naslov
državne prvakinje. Tudi takrat je bilo SP
v Španiji in Mirela je osvojila kar 4.5
točke iz 11 partij.
Hilmija - Mirelin oče in trener pa je pove-
dal: »Mirela je na prvem mestu še ved-
no otrok, čigar možnosti je težko pre-
soditi v danem momentu. Njeno znanje
jo zagotovo uvršča med 50 na svetu,
oziroma še bolj proti vrhu. Trdno sem
prepričan, da ima toliko znanja, da lahko
premaga tudi mojstrskega kandidata,
lahko pa se zgodi, da izgubi tudi s
slabšim od sebe. Zagotovo pa bo njeno
dozorevanje z leti obrodilo sadove.«
Povedal je tudi, da bi se rad zahvalil to-
varni 1CEC, ki je namenila del denarja
za Mireline priprave za SP. Tako si je
Mirela lahko kupila ustrezno literaturo
in si pokrila tudi ostale stroške, ki
spadajo poleg. Družina Ahmatovič pa se
zahvaljuje tudi ostalim pokroviteljem,
ki so pripomogli k Mirelinem odhodu na
SP: šahovskemu klubu Triglav, športni
zvezi, Zavarovalnici Triglav ter vsem
ostalim.
Svetovno prvenstvo v Valenciji se bo
začelo 24. oktobra in bo trajalo do 6.
novembra. To bo prvenstvo v počasnem
šahu (2,5 uri po igralki). Mirela se iz
Španije vrne domov le za teden dni, nato
pa že potuje v Pariz, natančneje v pa-
riško verzijo Disneylanda, kjer bodo
otroci nastanjeni. In očitno ne bodo
strmeli le v 64 črno-belih polj, ampak
se bodo lahko tudi zabavali. No, na
šahovskem festivalu v pospešenem ša-
hu v Parizu vsaki tekmovalki pripada le
ena ura za razmislek.
Mireli želimo vse najboljše na obeh
turnirjih. Kakršnikoli že bodo rezultati,
naj se vsaj dobro zabava v Dineylandu.
Navsezadnje je res še vedno otrok, pa
čeprav z ogromnim šahovskim znanjem.
Boštjan Colarič
15. oktober 1998
25
V
Sport in rekreacija
ObzorniK
Krško
VREDNOTENJE
ŠPORTA PO
NOVEM
Po novem Zakonu o športu naj bi v občinah
delili sredstva za sport na podlagi javnih
razpisov, zato so na krški občini pripravili
osnutek Pravilnika o vrednotenju športnih
programov, ki ga mora sprejeti občinski svet.
Sredstva za to dejavnost bodo lahko preje-
mali vrtci, sole, športna društva, klubi,
športne zveze, zavodi, pa tudi zasebniki ter
podjetja, če so registrirana.za izvajanje
športne dejavnosti in če izpolnjujejo neka-
tere pogoje (sedež v občini, organizirana
vadba, itd.)
Iz proračunskih sredstev bodo financirani
naslednji programi: interesna športna vzgoja
otrok in mladine, še posebej tistih, ki so us-
merjeni v kakovostni in vrhunski sport,
sportno rekreativna dejavnost odraslih, ka-
kovostni sport, vrhunski sport, sport invali-
dov, program skupnih nalog in deiovanje
Športne zveze Krško.
Ali pa bo s sprejetjem pravilnika tudi konec
nenehnih prerekanj med klubi in posamezni-
ki, zakaj je dobil nekdo več in drugi manj,
kateri doseženi rezultat je vrednejši, pa lahko
le upamo. Prva znamenja za takšno ali
drugačno športno prihodnost občine uteg-
nejo pomeniti že razprave na seji občinskega
sveta, v katerem je kar nekaj športno
»vpetih« svetnikov in celo klubskih delavcev
in funkcionarjev.
Skupinsko sliko so nam poslali iz Društva invalidov Krško, posneli pa so jo na organ-
iziranem enodnevnem izletu, kjer so si ogledali stiški samostan, obiskali rojstno
hišo Josipa Jurčiča na Muljavi, svojo pot pa zaključili z ogledom zgodovinsko znane
Baze 20 v Kočevskem Rogu. Pravijo, da so med prijetnim druženjem preživeli lep
jesenski dan, ki pa je bil tudi kulturno in zgodovinsko bogat.
Novice iz
Posavskega
alpinističnega kluba
Član posavskega alpinističnega kluba Nejc Pozvek se je uvrstil
v slovensko reprezentanco v športnem plezanju - mlajše kate
gorije, ki se je udeležila dveh mednarodnih tekem, in sicer v
italijanski Raveni in v Ljubljani.
V Raveni je potekalo tekmovanje
v treh disciplinah in sicer v hitro-
sti, težavnosti in v kratkih, ek-
stremno težkih smereh, t.i. »boul-
derjih«. Tekme so potekale tako,
da so bile v popoldanskih urah
kvalifikacije, finala pa so se odvi-
jala v nočnih urah.
Nejc se je najbolje uvrstil v disci-
plini težavnost, kjer je zasedel
zares odlično 5.mesto. V pleza-
nju treh »boulderjev« je bil skup-
no osmi, v hitrostnem plezanju,
ki ga pa v Sloveniji posebej ne
trenirajo, pa je izpadel v četrtini
finala (8.-16.mesto).
V Ljubljani pa je bila tekma samo
v težavnostnem plezanju, in si-
cer so bile v soboto, 26.9.98 kvali-
fikacije, v nedeljo pa finale. Nejc
se je po dobrem plezanju uvrstil
v finale, v samem finalu, kjer so
ga šteli med favorite, pa je nare-
dil napako (zdrsnil je na oprim-
ku) in se uvrstil na 10.mesto.
V zadnjem času pa so trije mladi
tekmovalci, ki šele začenjajo
športno pot, udeležili dveh »B«
tekem za državno prvenstvo za
mlajše kategorije in zasedli
naslednja mesta:
v kategoriji cicibanov v Žireh je
bil Nejc Rostohar 13. in Matic
Trebušak 15., v Tržiču pa je bil
Nejc 9., Matic pa 15; med mlajšimi
dečki je bil Robi Majetič zasedel
10. in 15.mesto. (PAK)
Obvestilo
Posavski obzornik je prešel na
štirinajstdnevno izhajanje, zato
bo v njem lahko več prostora tudi
za šport. Športna društva, klube,
ekipe in posameznike iz Posavja
vabimo, da nam sporočajo svoje
dosežke na Iigaških in drugih tek-
movanjih, ki jih bomo objavljali
vsakih štirinajst dni v rubriki
ŠPORTNI OBZORNIK. Podatke za
številko, ki bo izšla 30. oktobra,
pričakujemo na telefonski tajnici
ali faksu uredništva 0608/20-320 '
najkasneje do nedelje, 25.10.98,
do 18. ure.
26
15. oktober 1998
ObžorniK
V
Sport in rekreacija
Društvo gluhih in
naglušnih Posavja Krško
bo 17.10.1998 organizator
DRŽAVNEGA PRVENSTVA
GLUHIH V KOŠARKI.
Prvenstvo bo potekalo v
športni dvorani OŠ
Podbocje,
S pričetkom ob 9.00 uri.
Na prvenstvu bodo
sodelovale ekipe športnikov
iz društev gluhih in
naglušnih v Sloveniji
(11 društev).
Strelski klub
KRUNO Brežice
VA BILO
Menite, da drobne pike v tarci, ki
ji pravimo desetka, ni mogoče za-
deti?
Pridite in prepričali se boste, da
ni nič nemogoče!
V strelski krožek vpisujemo učen-
ce in učenke 6., 7., in 8. razredov
vsak dan od 15.00 do 19.00 ure na
novem zračnem strelišču na Gub-
čevi ulici 10 a v Brežicah (nekdan-
ji dom JLA).
Pridružite se prijetni druščini fan-
tov in deklet, ki že osvajajo kola-
jne na različnih tekmovanjih
širom Slovenije!
Strelski klub Kruno Brežice
^JTORINU
ObzorniK
ROKOMET
I. A državna Iiga
3.  krog: KRŠKO - IZOLA 25:25 (15:8)
AFP DOBOVA - PREVENT 23 : 23 (10:12)
4.  krog: PIVOV. LAŠKO: AFP DOBOVA 32:26 (18:12)
I. B državna liga
1.  krog: Ribnica-Scvnica 29 : 22(14 : 11)
2.  krog: Sevnica - Rudar 28 : 26 (12: 14)
KOŠARKA
1.  B slovenska košarkaška liga
2.  krog: ROGLA ATRAS - KRŠKO 81 : 73 (43:33)
BALINANJE - POKAL DOLENJSKE
BK Krško : OBZ Dolpnjska  12:1 1. BK Mirna : BK Cestar  12:6
BKSodčck : BK Valerija 6:1 1. BK Knnclj : BK Dolcnja vas 6:13
Polfinalc: BK Krško : BK Mirna 5:13,
BK Valerija : BK Dolcnja vas   13:3
Finale: za 1. mesto - BK Mirna : BK Valerija 7:5
za 3. mesto - BK Krško : BK Dolcnja vas 8:9
Končni vrstni red: 1 .mesto BK Mirna, 2.mesto BK Valerija
3.mesto BK Dolenja vas. 4.mesto BK Krsko. itd.
PLES
Državni kvalifikacijski turnir v ST in LA:
mlaj.ši pionirji:
Luka Vodlan in Maja Bromšc (PPK Lukcc) - 2. mesto v standardnih in
v latinskoameriških plesih
Tadej Drakulič in Katarina Račič (PPK Lukcc) - 5.mesto v standardnih
in 7. mesto v latinskoameriških plcsih.
Gregor Sotosek in Maja Omer/.cl (PPK Lukcc) - 6.mesto v ST plesih
mladinci
Marko Ogorcvc in Anja Žvab (PK Bolero Krško) - 2. mesto
v standardnih plcsih
KEGLANJE
2. državna liga -ženske vzhod
3.  krog: SREMIČ Krško : Konstruktor 6:2
JU-JITSU
Državno prvenstvo v borbah
mladinkc do 58 kg: Kalja Urek (ŠD Polieist) - 1. mcslo
mladinci nad 85 kg: Gregor Škorc (ŠD Polieist) - 2. mesto
15. oktober 1998
27
Kronika
ObzörniK
ZAČETEK SOJEN JA ROMOM,
OBDOLŽENIM JUNIJSKEGA UMORA
V GAZICAH
Na krškem Okrožnem sodišču se je 5. oktobra začelo sojenje petim
Romom iz Šentjerneja, ki so obdolženi umora Rajka Hudoroviča v
romskem naselju Gazice, 4.junija letos.
V dobro zastraženo stavbo sodišča so iz pripora pripeljali Valentina-Renata Braj-
diča in Gorazda Jurkoviča, ki ju obtožnica bremeni umora. Preostali trije, ki naj bi
sodelovali pri storitvi kaznivega dejanja (med njimi ena ženska) pa so na sodišče
prišli sami. Obdolženci, ki jih zastopa pet znanih odvetnikov, so pred petčlanskim
senatom podali svojo verzijo dogodka, na dodatna vprašanja pa niso želeli odgo-
varjati. V času sojenja je bilo staro mestno jedro polno policistov, ki naj bi preprečili
morebitne izgrede in spopade, saj se je prepad med Romi po smrti Rajka še poglo-
bil. Obstaja celo bojazen, da bo prišlo do novih obračunavanj med obema stranema.
Nesoglasja med Valentinom, doma iz Šentjerneja in Rajkom, ki je živel v Gorici
(Kerinov grm) naj bi dosegla vrh nekaj dni pred umorom na Madžarskem. Tam naj
bi Rajko Valentina oklofutal. Od tu naprej se zgodba obdolžencev in prič dogodka
bistveno razlikuje. Obdolženci trdijo, da so šli v Gazice po človeka, ki bi jim
pripravil odojka za praznovanje. Da bi dobili denar za ta dogodek, naj bi Valentin
vzel s sabo tudi orožje, ki naj bi bilo last njegovega pokojnega očeta. Orožje naj bi
hotel prodati in s tem denarjem plačati praznovanje. Na robu naselja pa naj bi
naleteli na oboroženega Rajka, ki naj bi imel v roki pištolo. V strahu naj bi se
obrnili in zbežali v gozd, mimogrede pa naj bi Valentin po nesreči nekajkrat ustre-
lil v zrak.                                                                               —
Obe priči pa sta trdili, da naj bi Valentin že grozil Rajku s smrtjo in da naj bi se s
prijatelji pripeljal v Gazice, da bi Rajka ubili. Valentin in Gorazd naj bi po besedah
prič dogodka streljali na neoboroženega Rajka že iz gozda. Najprej naj bi ga zade-
li v nogo, nato pa še v glavo.
Posebej zanimivo je tudi to, da naj bi na skupino Romov iz Šentjerneja že v Cerk-
ljah (pa tudi v Gazicah in pri kokošji farmi) čakala policija z namenom, da jim
zaseže orožje. O vlogi policije v tem dogodku bo najverjetneje več znano po nada-
ljevanju glavne obravnave, ki bo 16.oktobra.                  (Dopisniki Obzornika)
TRAKTORISTI V PROMETU
V času od 26. septembra do 4. oktobra 1998 so policisti na obmocju
Uprave za notranje zadeve Krško posebno pozornost namenili
udeležbi traktoristov v cestnem prometu.
Med izvajanjem preventivne akcije so policisti ugotovili, da so traktorji na območju
Posavja vse prevečkrat tehnično neizpravni, oziroma nepravilno opremljeni (raz-
bite luči oziroma smerniki, traktorji nimajo varnostnih kabin oziroma lokov), vozni-
ki traktorjev pa se tudi niso prilagodili novostim, ki jih je prinesel novi Zakon o
varnosti cestnega prometa. Traktorji v večini primerov niso označeni z rumeno
lucjo v času, ko imajo pripet širši priključek, niti niso označeni z znaki o najvecji
dovoljeni hitrosti.
V  času izvajanja akcije so policisti kršitelje predvsem opozarjali na ugotovljene
pomanjkljivosti, izrekli pa so tudi 18 mandatnih kazni na kraju kršitve oz. bodo
zoper kršitelje podali predloge za uvedbo postopka o prekršku in to predvsem
zaradi vožnje traktorjev brez ustreznih vozniških dovoljenj in nepravilnega prevoza
oseb oz. tovora.
Traktorist! so bili na območju Posavja v prvih devetih mesecih 1998 udeleženi v
15 (v letu 1997 v 19) prometnih nezgodah, kar predstavlja 2 odstotka vseh pro-
metnih nezgod. V navedenih prometnih nezgodah je ena oseba umrla, ena je dobi-
la lahke telesne poškodbe, v ostalih primerih pa je nastala samo materialna škoda.
Dušan Ficko, načelnik OKC
IZ
POUQJSKIH
BELEŽK
Dne 29.9.1998 je osemindvaj-
setletni traktorist Z. I. v naselju
Dolenji Boštanj na nezavarovanem
železniškem prehodu zapeljal s
prednjim delom traktorja na tir,
zatem pa opazil, da iz njegove leve
strani iz smeri Sevnice proti Treb-
njem prihaja potniški vlak. Zaradi
prihajajočega vlaka se je ustraŠil
in s traktorjem zapeljal čez tire,
nakladalka pa je ostala na tirih,
kjer je vanjo trcila lokomotiva in
jo odtrgala in potiskala še pri-
bližno 90 metrov.
Dne 29. 9.1998 je ob zapiranju
menjalnice Aktiva v Krškem k last-
nici G.M. pristopil mlajši moški in
ji dejal: »Rop, daj denar!« Lastni-
ca mu je izročila 448.000 tolarjev
v različnih bankovcih, ki jih je
ropar dal v manjšo torbo in odšel.
Policisti prosijo vse, ki bi karkoli
vedeli o neznancu (moški starosti
18 - 20 let, visok okoli 180 cm,
oblečen v modro bundo in jeans
hlače), da pokličejo telefonsko šte-
vilko 113.
Dne .01.10.1998 so policisti PP
Sevnica v naselju Krmelj ustavili
voznika kolesa z motorjem, ki je
kazal očitne znake alkoholizirano-
sti. Voznik je bil brez vozniškega
dovoljenja, alkotest pa je pokazal
kar 4,04 g/kg alkohola v izdi-
hanem zraku.
V noči s 04. na 05.10.1998 je nez-
nani storilec poškodoval spomin-
sko ploščo žrtvam komunizma, kf
je nameščena na steni cerkve sv.
Matije na Bučki.
28
15. oktober 1998
ObZörniK
Ubvestila
Dne 05.10.1998 sta kar dva dr-
žavljana Makedonije poskušala
vstopiti v našo državo s sicer ve-
ljavnim potnirn listom, imela pa
sta ponarejeni garantni pismi.
Dne 07.10.1998 so v Krmelju poli-
cisti ustavili voznika osebnega
avta Š.K. in mu zaradi alkoholi-
ziranosti (2,67 g/kg) prepovedali
nadaljnjo vožnjo. Le uro kasneje
so policisti izvedeli, da je na
lokalni cesti Tržišče r Spodnje Vo-
dale prišlo do prometne nesreče z
manjšo materialno škodo, v kateri
je bil udeležen isti voznik, ki ni
upošteval prepovedi vožnje.
Dne 07.10.1998 je državljan Slove-
nije pripeljal na mejni prehod
Obrežje tri Jugoslovane, pri kate-
rih pa so policisti odkrili prirejene
slovenske potne liste. V potne liste
so namreč samo vstavili svoje fo-
tografije, ostali podatki pa so se
nanašali na prave lastnike potnih
listov.
Dne, 12.10.98 je v naselju Gornje
Brezovo ob 22.15 uri voznik os.
avtomobila prečkal železniške tire,
pri tem pa zdrsnil s ceste in ob-
stal na desnem tiru. Ker vozniku
avtomobila ni uspelo umakniti s
tirov, je vanj trčil potniški vlak s
hitrostjo okoli 100 km/h ter ga
potiskal pred seboj še 100 m. Poli-
cisti so vozniku odredili preizkus
alkoholiziranosti, test pa je poka-
zal 0,65 g/kg alkohola v izdihnje-
nem zraku.
HU
ObzöfniK
Društvo gluhih in naglušnih POSAVJA KRŠKO
vabi vse, ki se želijo seznaniti in spoznati
z nekoliko drugačno obliko komuniciranja- govora
v TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA- JEZIKA KRETENJ
Znakovni jezik je jezik gluhih in ga uporabljajo za medsebojno
komunikacijo - pogovor, obenem pa pomeni most med gluho in
slišečo osebo.
Tečaj se bo pričel 23.10.1998
in bo potekal v prostorih Društva gluhih in naglušnih POSAVJA
KRŠKO,
Cesta 4.julija 66 (pritličje).
Tečaja se lahko udeležijo polnoletne osebe,
ki jih zanima taka oblika komunikacije.
Rok za prijavo je 21.10.1998, informacije na tel. 21-392.
»ŠELE, KO BOM RAZUMEL TVOJO TIŠINO,
BOM TVOJ PRAVI PRIJATELJ«.
FOTO PRODAJA AVTOMOBILOV
IN NEPREMIČNIN
Informacije: 0608/22-612
P - 205 XS, 1,6 - letnik 1989, 550.000
Skoda Favorit, katalizator, letnik 1994,
neregistrirana, 550.000,
Kombi, letnik 1982, neregistriran, 2,0
bencin, 325.000
Poltovorni Ducato, 2,5 D, letnik 1986/
91, prva regsitracija, 575.000
15. oktober 1998
29
Ubvestila
ObzorniK
KAM V POSAVJU?
Valvasorjeva knjižnica Krško
vabi vse najmlajše,
da sejim pridružijo na
»Popotovanju po pravljični
deželi«,
vsak torek ob 17.00 uri
v mladinskem oddelku
Valvasorjeve knjižnice.
Knjižnica Brežice
Prireditve v menecu oktobru:
20.10. ob 17.00 uri,
ura pravljic: ZAJČEK IN LISICA
20.10. obi 2.00 uri,
predavanje Branje, televizija in
sola (za Ob)
22.10. ob 12.00 uri,
predavanje Branje, televizija in
sola (za So)
22.10. ob 18.00 uri,
predavanje Branje, televizija in
sola (za izven)
27.10. ob 17.00 uri,
ura pravljic: KRALJ Z
UMAZANIMISTOPAIJ
29.10. ob 19.00 uri,
Hrvoje Oršanič: KLEPET 0
NARAVJ
Društvo ljubiteljev fotografije
Krško
in Galerija Bozidar Jakac vabita
na otvoritev skupinske razstave
članov društva
na temo Kostanjevica v
objektivu
MALI OGLAS
Zaposleni, neazposleni, upokojen-
ci, študenti in vsi, ki vam priman-
jkuje denarja - pokličite 041/744-
008, Antonija
Kostanjevica na Krki
PRIREDITVE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU
16.10. ob 18.00   Otvoritev fotografske razstave
Kostanjevica v objektivu in
Predstavitev oblikovne zasnove
praznovanja 750 - letnice mesta
Lamutov likovni salon
17.10. ob 14.00   Jesen na Ta malern plac
Kopališče Otok, TD Kostanjevica na Krki
21.10. ob 11.00   Komemoracija v spomin padlih talcev
OOZZB NOV in Osnovna sola Jože Gorjup
23.10. ob 17.00   Otvoritev prenovljene Gorjupove galerije
Osnovna sola Jože Gorjup
24.10. ob 10.00   Rekreativni spust Otočec - Kostanjevica
Kamp Otočec ob 10.00
ŠD Kostanjevica na Krki
24.10. ob 15.00   Otvoritev ceste Orehovec
Vaski odbor Orehovec
25.10. ob 10.30   Regata okoli Kostanjeviškega otoka
Kopališče Otok - SD Kostajevica na Krki
06.11. ob 16^00   Otvoritev Tercialskega mostu
Oražnova ulica
06.11. ob 17.00   Slavnostna seja Sveta KS
Otvoritev vodovoda
Galerija Božidar Jakac
Predstavitev Monografije Jožeta Marinča
AGENCIfA J^llkj&ß     KRŠKO ORGANIZIRA
VELIKI GLASBENI KONCERT
POPULARNE PEVIU:
DANIELE
Z GLASBENO SKUPM0 V ŽIVO, KI B0 30.10.1998 OB 20.00 URI
V ŠPORTNIDVORANI0Š SENOVO
PREDPRODAfA VSTOPNIC VSAK DAN V PISARNIAGEHCP C. 4. JUUfA 38a(pri tržnid Krško),
FITNES KLUB POŽUN SENOVO, TER ŠPC DOVŠKO SENOVO
CENA VSTOPNIC V PREDPRODAfl 1.300 SIT, NA DAN KONCERTA 1.600 SIT.
Prisrčno vabljeni
ObzöfniK
Posavski obzornik - štirinajstdnevnik za Posavje izdaja Kulturno društvo Obzorje - Krško.
Glavni in odgovorni urednik Silvester Mavsar. Prelom strani: Dlan design, Krško.
Tisk in vezava: Grafit, Senovo. Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško.
Telefon in fax: 0608/20-320. Naročnina: cena izvoda v prosti prodaji - 200 tolarjev, naročnina
za 12 številk (polletna) z 20 % popustom - 1.920,00 tolarjev. ŽR: 51600 - 678 - 72359.
Posavski obzornik je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zap. številko 11500, je proizvod
[ informativne narave in se zanj plačuje 5- odstotni prometni davek na podlagi odločbe 415-41/98^^^^^^^^^^^^^^^^
30
15. oktober 1998
1
Cesta prvih borcev
EBggBRIHpEVETHBBHTkLEC PRIDE]
Trgovma v Brežieah
Delovni čas
8.00 - 12.00, 15.00 - 19.00,
sobota: 8.00- 13.00
LAGEÄ
d.o.o.
Trgovina v Krškem
Delovni eas 8 .00- 19.00. ob soboiah  8.00 - 12.30
Oesta 4 Julija 41 A (pod lekarno na Vidmu)
s                          ^\
ZLATARSTYO - CiRAYERSTYO I Kianjc *.p. vain imdi piodajo m popiavilo
arebmega tei zlatcga nakita Nakitpa tiidi lzdehijejo Poleg zlatai skill using vajii
juidijo huh giaveiüke lzdehr.*a SUunpiljk. žigo\. kli^eiev, iiapi^iuli plu^öic tei
gi a mi an) e na kovuiske in stekl eiie jn edinete
Foleg tigovine v Biežicah jiJi l;diko ubi^Cete hull v Noveiii liiwhi, nn
Kandi|*kj 22. k|ei delajo ad ponedeljka do petka
od ".00 - 15 uit me Telefon 068 28 - 603
Delovni c'a.<: 8.fM>- 12.00: 14.00-18.00,
obsobotah 8.00-12.00. tek-lon v Bužicah 63-245
ZLÄTAR-GRAVER I. KRAJlMTs.p.
Štiidentalci sen« Maubor. s jx^slovahiico v Brezicah. vain v svojili
piostorüi midi i»iiedovanje dela. čnv>-belo t^tolcopuaii|e tei
l"Hisi"edt">vaji|e pn piixla|i all nnhipii delnic Prav takv"» pa |ih naidete
tikJi v Kiškemaa (.'eslikiškiližite\ 1 5.kjer \as pnčaku|ejo\ sak dan
od" 30dor.obsol)otalnxl8    11 lue.teleton 21-980
Delovni eas v Brežicah  7.30-15.(M», ob sreclah: 7.30-17.00
Telefon 63-163
fe life l^ U   (5^ ^ .MJUV^ rl o 0
So pooblaWeiu ^cn lserji za a\toaku«!ticc>Kanvc>od. [wa\' tako pa vain viyiliovi trpyvuv
ihmIijo litdi ;i\iiu;idie. /\<)LnA.e. ojaiev.'ilce. < T)-i!i«i|aInike m ?üilnv()i»s«je /tnnt&.e
KcmMK>fl Pole» testa iiikIijo \H«datK> ui liiiHilažo (li^jlaluüi xikIciiiov. klasiiiiili ui
>atelit4:ili ni>t«i /iianik I .asaT, Pace ni Nokia Pi i njih dobrt« tderizusj« o) videoiekoirferj«
Sony [.nlikopakupitefiidi preix^snetelefoiiske a|)arar« Hiilipf; in Sionww
Deichn fa* H.QO - 18.00. ot> w*o*ali 8.00-- 12.00
Teleldi 060S666 10
O D P RT O
ZA GOSPODARJE LASTN EG A CASA
DOLENJSKA
B A N K A