/Primrski Št. 121 (16.157) leto UV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep- . tembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem T^u. kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini ti oadizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evror TRST-Ul.M' ^RICA jJ24m ; l>48:/533 ” 40/77%6D_ CEOAD 1blO'i0« Tel 1500 Lik JS NEDELJA, 24. MAJA 1998 Gorica potrebuje sposobno upravo Marko Marinčič Volitve 14. junija bodo Za Goričane dvojne: glasovali bodo za deželni svet, obenem pa tudi izbi-rali župana in občinske svetovalce. Za mesto župana v Gorici se poteguje Sost kandidatov, s kateri-je povezanih deset ost. Ne da bi hoteli koga Zapostavljati, lahko že se-^aj napovemo, da se bo spopad odigral med dve-^a: to sta dosedanji žu-Pan Gaetano Valenti na polu koalicije NZ-FI-CDU j® kandidat zavezništva "Ijka-SKP-PosoCje za upropo Ario Rupeni, ki je njegov najresnejši antago-nist. Skrajna desnica, Se-^erna liga, Zeleni in sre-oinska občanska lista bo-do skušali pridobiti Cim Vec mest v občinskem svetu, kaj vec pa ne mo-re)o pričakovati. Valenti se volilcem Podstavlja v znamenju kontinuitete ali bolje nadgrajevanja začetega oola, saj se po štirih letih res ne more pohvaliti z Veukimi dosežki. Iz volil-.®8a programa izpred šti-rjn let bi lahko prepisal skoraj vse glavne točke, so se neuresničene, psna sredina je ves C as mala med zakrbljujoci-j 1 pzbruhi nacionalizma Sloj stališče proti zaščiti s ovencev ali pobudo za ..Pomenik »goriškemu ^®dstvu«) in previdnimi r*aki odpiranja do Nove sl°rjce zlasti glede preu-. r°ja obmejnega gospo-_ ^tva, a tudi glede tega fazen načelnega prizna-)a v Bruslju - še ni oti-P indh rezultatov. . Se prej kot iz želje po fngacni politični usme-V|V' se torej Gorici posta-Ja potreba po zamenja-Uprave že zato, da bi z °vo garnituro dobila ^avitelje, ki bodo spo-st reševati njene ^varne probleme. Kljub t).ucnim pogajanjem ob snovanju, je levo-euinska koalicija videti a alternativa. Gorici Uav3 sPosobnega župa-’ konkretne upravne agrarne, zlasti pa bodo-ci.?st strpnosti in prepri-ijjPVejso vizijo odprtega ai Y mednarodne tokove uvno vpetega mesta, a ..afiska je na zadnjih a.lticnih in pokrajin- ‘Ybfala • *b volitvah vedno SjQ -m levo sredino, me- Q Pa je s svojo desno i redelitvijo bilo neka-tu)ek. Vse do de-VQi ,a lani, ko je Mitja tU(,Clf: Premočno zmagal Gorici. To ne po-hntl k da je izid kar tako v0jj.°vMiv na občinskih ja , vah, za katere osta-Sca Lsn*ca favorit, dopu-$e ,^a nam upanje, da ^Žasf0""1 piSei° IRSKA / NA REFERENDUMU O VELIKONOČNEM MIROVNEM SPORAZUMU PREVLADAL KONSENZ Med Irci je prepričljivo zmagalo zaupanje v prihodnost miru Na Severnem Irskem je podprlo sporazum 71%, v Irski republiki pa 94% volilcev DUBLIN, BELFAST -Dobrih 71 odstotkov v Severni Irski in 94 odstotkov v Irski republiki - to je rezultat zmagovitega referenduma o velikonočnem mirovnem sporazumu, ki odpira pot za dokoCni mir med katoliki in protestanti. Prvi so najbolj prepričljivo podprli sporazum, medtem ko je zelo pomenljiva izjemno visoka (81%) volilna udeležba v Ulstru, kjer je prebivalstvo oznanitev rezultatov sprejelo z izjemnim navdušenjem. Irski in britanski premier sta prejela nešteto čestitk iz vsega sveta, med prvimi pa je bila Clintonova, saj je ameriški predsednik irskega rodu. Naslednji korak k miru bodo 26. junija volitve v irsko skupščino, ki jo predvideva mirovni sporazum. Na 2. strani DOBERDOB / PROSLAVA 90-LETNICE ZADRUŽNE KREDITNE BANKE Z nabranimi izkušnjami proti izzivom tretjega tisočletja Ponos upraviteljev in članov zaradi dolge prehojene poti GORICA - Zadružna kreditna banka v Doberdobu je sinoči proslavila 90-letnico delovanja. Jubilej vliva upraviteljem in članom ponos zaradi dolge in nelahke prehojene poti, je podčrtala predsednica Severina Peric, obenem pa je to premoženje izkušenj, da bo banka uspešno zakorakala proti izzivom novega tisočletja. Na slovesnosti je Marko VValtritsch predstavil svojo knjigo Slovenske zadružne banke. Pozdravili so še župan Lavrenčič, podpredsednik Dežele Degrassi, predsednik Pokrajine Brandolin in podpredsednik deželne zveze zadružnih bank Me-deossi. Praznik se je nadaljeval s koncertom godbe Kras in družabnostjo. Na 7. strani V Gorici predstavili kandidate SSk in LD GORICA - Slovenska skupnost je včeraj v Gorici predstavila svoje kandidate za deželni svet ter občini Gorica in Krmin. Ivo Jevnikar za deželo in kandidati na listi Oljke v Gorici imajo možnost uspeha, potrebno pa je, da jih volilci podprejo s preferenčnimi glasovi. SSk tudi poudarja potrebo po odprtejši upravi za bodočnost Gorice. Kandidate za deželo so včeraj predstavili tudi Levi demokrati, ki upajo na Goriškem na dva mandata. Kandidat Gorice in slovenske komponente je Igor Komel. Na 7. strani Bogat obračun delovanja ZSKD SOVODNJE - V prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah je bil v petek 32. redni deželni občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je bil predvsem tehnične narave, saj je šlo v glavnem za odobritev preteklega delovanja ter sprejetje novega pravilnika. Predstavljene so bile tudi težave, s katerimi se ZSKD srečuje, ki je bilo lani pestro in bogato, med pomembnejše dosežke zadnjega obdobja pa je treba nedvomno šteti ponovno oživljeno založniško dejavnost. Na 3. strani Rop v agenciji CRT v »U Giidia« v Trstu TRST - Iz podružnice Casse di Risparmio, ki je v veleblagovnici »II Giulia«, sta roparja včeraj odnesla okrog 13 milijonov lir. Razorožila sta in lažje ranila zapriseženega stražnika, kateremu sta vzela pištolo. Kaže, da sta zbežala peš, govorila sta z južnjaškim naglasom, obraza nista imela zakritega. Domnevajo, da nista iz naših krajev. Na 4. strani Kras Generali se je uvrstil v finale! BRESCIA - Namiznoteniške igralke Krasa Generali so se tudi letos uvrstile v finale za naslov državnega prvaka. Coccaglio so premagale tudi v sinočnji povratni polfinalni tekmi. Njihova zmaga je bila še bolj gladka kot v sredo v Zgoniku. Doma so slavile s 5:2, sinoči pa s 5:1. V finalu za naslov prvaka se bodo krasovke bržkone pomerile z aktualnim prvakom Castellano. Na 21. strani ZUNANJI HITROMONTAZNI SVETOVNO PRIZNANI ~ BAZENI LAGHETTO S sistemom za filtriranje in vodno črpalko • primerni za vsak zunanji prostor »brez potrebe zidarskih del • hitra dostava »ugodne cene in možnost plačila v obrokih S L o B E C5 zastopnik za tržaško pokrajino, Slovenijo in Hrvaško --------1 TEL./FAX: 040/420243 -------- MEHANIČNA DELAVNICA-AVTOKAROSERUA PRODAJA NOVIH IN RABUENIH AVTOMOBILOV amasiumasi. Pooblaščeni servis Pooblaščena delavnica anan ra PADRICE 151 Tel./Fax 040/226161 Umik: 8.00 -17.00 / ob sobotah 8.00 -12.00 Cestna pomoč: NEPREKINJENO 24 UR MA 24 tel. 0338/9594090 tel. 0038/7772031 EOIL ™ FNDRFIOl TRENTI NA s.n.c. I Skladišče in urad na Proseku (nasproti avtobusne garaže ACT) Tel. 040/251044; faks 251145 VSE VRSTE PODOV ZA ZUNANJE POVRŠINE portirji • peščenjaki • prane cementne plošče • kamnite kocke in obloge »kamniti robniki • material za pokrivanje streh • strešne opeke iz žgane gline... VELIKA IZBIRA GRADBENEGA MATERIALA opeke »železne in lesene konstrukcije • izolacijski materiali »železne PVC cevi »ograje... NOVICE Scalfaro na neuradnem obisku v Veliki Britaniji LONDON - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj v britanski prestolnici, kjer se mudi na zasebnem obisku, pojasnil svoje izjave glede tretjestopenjskega sojenja. Nikoli se nisem strinjal z odpravo tretje stopnje sojenja, je dejal, ampak sem želel le opozoriti na potrebo, da se po drugostopenjski obsodbi domneva o nedolžnosti spremeni v domnevo o odgovornosti za krivdo, je dejal Scalfaro. Govoril je tudi o ustavnih reformah in izrazil prepričanje, da bodo končane pred iztekom zakonodajne dobe, Čeprav ne gre pozabiti na kakovost teh sprememb. Italija prva v Evropi po delu na črno (27% BDP) RIM - Da je siva ekonomija v Italiji zelo razširjen pojav, ni nobena novost, kar zadeva delo na Cmo pa so zdaj znani podatki, ki državo uvrščajo na nezavidljivo prvo mesto v Evropi. Raziskavo o tem pojavu, ki je trajala od leta 1994 do 1997, je v 16 državah kontinenta izvedla univerza v Linzu (Avstrija), Italija pa je bila vsa tri leta brez tekmecev v vrhu lestvice. Leta 1997 je delo na Cmo ustvarilo kar 27, 3% italijanskega bmto domačega proizvoda, res pa je, da se je pojav v zadn jih letih povečal v skoraj vseh državah. Za Italijo najdemo na oestvi-ci Španijo, Belgijo, Švedsko in Norveško, na dnu pa sta Švica in Avstrija. Našli vozilo, iz katerega so vrgli ranjeno deklico FIRENCE - V glavnem mestu Toskane so vCeraj popoldne našli alfo 33, ki je v soboto zbežala pred cestno zaporo karabinjerjev v bližini kraja Montaione in v kateri je bila hudo ranjena komaj 8-letna deklica Natahe. Ker se avtomobil, v katerem sta se vozila dva moška, na zadnjem sedežu pa mati z deklico -vsi cigani iz Hrvaške - ni ustavil, so karabinjerji streljali v kolesa in pri tem težko ranih nedolžno dekletce. Da bi lahko zbežala, moška nista hotela peljati deklice v bolnišnico, ampak sta jo z materjo vrgla iz avtomobila. Ranjenka, ki jo je pobral reši-lec, je kljub operaciji še vedno v kritičnem stanju. Alfo so karabinjerji včeraj našli po obvestilu nekega meščana, ki se mu je zdelo vozilo sumljivo. Bilo je delno pokrito s ponjavo, da se ne bi videli sledovi usodnega strela na zadnji šipi. Politične sile zaskrbljene po neredih v Neaplju NEAPELJ - Neredi, do katerih je prišlo v petek med demonstracijami brezposelnostih, ker je posegla policija in aretirala 14 demonstrantov, so bili vCeraj v središču pozornosti pohticnih sil. Najbolj zaskrbljeni so Zeleni, Forza Itaha in SKP, vsi pa poudarjajo, da bi bilo nevarno podcenjevati tveganja takih protestnih akcij. Zeleni menijo, da mora vlada pripraviti postopne rešitve, da se ji ne bi zgodilo, da bo morala porabiti tisto, kar prihrani na socialnem področju, za vzdrževanje varnostnih sil. Neokomunisti pa zahtevajo takojšnjo izpustitev aretiranih, ki imajo popolnoma prav, ko povzdignejo svoj glas, saj se sicer nihče ne zanima zanje. SKP tudi zahteva od sindikatov, naj okhCejo splošno stavko za delo. IRSKA / NA REFERENDUMU O VELIKONOČNEM MIROVNEM SPORAZUMU Irci z veliko večino glasov izbrali prihodnost brez krvi V Ulstru za sporazum 72, v Irski republiki pa 94 odstotkov volilcev DUBLIN, BELFAST -Velika večina Ircev se strinja z mirovnim sporazumom za Ulster, ki je bil dosežen na velikonočni petek (10. aprila) v Belfastu. Zmagalo je torej zaupanje v prihodnost, o Čemer najbolj zgovorno pričajo številke. V Severni Irski je podprlo sporazum 71,12% udeležencev referenduma, ki se ga je udeležilo 81, 1% upravičencev, poleg velike večine katolikov pa je mirovni sporazum podprl tudi zaznaven del protestantov. Proti sporazumu se je izreklo 28, 9% udeležencev referenduma. Se bolj izrazita je zmaga mirovne opcije na referendumu v Irski republiki, kjer je sporazum podprlo dpbrih 94% volilcev, ki so se izrekli za ustavne spremembe, potrebne za uresničitev dogovora iz Belfasta. Zdaj se torej odpira obdobje novih odnosov na izmučenem irskem otoku, Čeprav je bila na jugu udeležba na referendumu nižja kot na severu (56%). Oznanitev referendumske zmage je bila sprejeta po vsem svetu z zadovoljstvom in velikim zadoščenjem. Prve Čestitke so prišle od ameriškega predsednika Billa Clintona (ki ima v žilah irsko kri) in od francoskega predsednika Jacquesa Chiraca. Britanski premier Tony Blair, eden od protagonistov sporazuma, je dejal, da je bil vCeraj »dan veselja za irske ljudi«, ki jih je pohvalil za pokazani pogum in jih hkrati opozoril, da je to komaj prvi korak in da bo treba narediti še ogromno. , Za oznanitev uradnih izidov referendumskega posvetovanja v Ulstru je moral vodja volilne komisije Pat Bradley večkrat prositi za posluh, kajti zbrana množica se je na ves glas veselila, kot po kakšni zmagi na nogometnem stadionu. Sporazum iz Belfasta odpira namreč pot do miru po 30 letih civilne vojne, ki je zahtevala 3.600 smrtnih žrtev in 30 tisoC ranjenih. Referendum, ki je prvič po letu 1918 potekal v vsej Irski, je torej prižgal zeleno luC za skupščino Severne Irske, ki jo predvideva mirovni sporazum in za katero bodo Irci volili 25. junija. To bo prvi korak k vrnitvi avtonomije za Severno Irsko, ki je od začetka sedemdesetih let v neposredni upravi Londona, in hkrati tudi prvi zidak za izgradnjo skupnega irskega doma. Podatek, ki izstopa v panorami včerajšnjega referenduma, je nedvomno izjemno visoka volilna udeležba v Ulstru (81, 1%), ki gre v prvi vrsti na raCun velikega odziva mladih in žensk, ki so se v preteklosti pogosto vzdržale volitev. Za Blairovega predhodnika Johna Majora bo referendumski izid usodno pomemben za poti tiko irske regije: nekdanji britanski premier je prvi začel pogajanja, ki so privedla do zmagoslavnega referenduma. Veliko zadovoljstvo je zaslediti tudi v besedah Gerryja Adamsa, vodje katoliškega Sinn Fei-na (političnega krila Ire), ki je ocenil, da je včerajšnji glas zmaga zaupanja v prihodnost, medtem ko je za liderja ulstrskih unionistov Davida Trimblea rezultat kot mirovna napoved, s katero je nasilje za vselej poraženo. CANNES / 51. FILMSKI FESTIVAL Drevi slavnostna podelitev zlate palme in ostalih nagrad Samo namigi o izbirah žirije, ki ji predseduje Scorsese CANNES - Podelitev nagrad letošnjega filmskega festivala, o katerih se je do zadnjega ugibalo, bo drevi že predmet odobravanja ali kritike. V zadnjih urah pred odločitvijo so bile napovedi še najbolj naklonjene grškemu režiserju Anghelopoulosu, ki je nastopil med zadnjimi, Turturru in predstavnikom vzhodnoazijske kinematografije, katerim naj bi bil še najbolj naklonjen predsednik žirije Martin Scorsese. Ameriškemu režiserju je v petek francoska ministrica za kulturo Catherine Trautmann predala visoko francosko odlikovanje, red Častne legije (f. AP). Vsi italijanski upi niso propadli, vendar so Benigniju pripisovali veliko manj možnosti kot dan prej. ITALIJA / DANES UPRAVNE VOLITVE _ Skoraj 10 milijonov volilcev na voliščih za obnovo občinskih in pokrajinskih svetov RIM - Danes bo nekaj veC kot 9 milijonov in pol italijanskih državljanov poklicanih na volitve. Obnovili bodo 520 občinskih uprav in 12 pokrajinskih svetov. Se največ zanimanja vlada za volilne izide v 23 večjih občinah, ki so tudi glavna mesta pokrajin. V teh primerih se je kar 19 dosedanjih županov predstavilo, da bi spet zasedli mesto prvega moža v občini, in tudi 9 od 12 dosedanjih predsednikov pokrajin se poteguje zato, da bi jih volile! spet potrdili. Današnje volitve bodo zadevale predvsem pomembne kraje na jugu Italije: na Siciliji bodo prenovili vseh devet pokrajinskih svetov, dva tudi na Sardiniji ter tistega iz Reggia Calabrije. Na severu bodo med drugim glasovali v občinah Cuneo, Asti, Como, Verona, Savona, Rovigo, Parma in Piacenza ter za obnovitev pokrajinske uprave v Trevisu. Kakšna so predvidevanja? Politologi ugotavljajo, da je to volilni test po prvem kongresu Forze Italie, po drugi prenovitvi Nacionalnega zavezništva na kongresu r MAFIJA / GIOVANNI FALCONE n V Palermu počastili šesto obletnico pokola v Capaciju Preiskovalci iščejo nove resnice PALERMO - VCeraj so v Palermu počastili 6. obletnico pokola pri Capaciju, v katerem je umrl nacionalni protimafijski pravdnik Giovanni Fal-cone s svojo ženo in elani oboroženega spremstva. Območje okrog sodne palaCe se je ob 17.58 pogreznilo v enominutni molk, nato pa se je razleglo ploskanje kakih tisoC ljudi, ki se je zbralo h komemoraciji. Med udeleženci so bili palermski župan Orlando, predsednik Pokrajine Puccio, podtajnik v obrambnem ministrstvu Brutti in številni predstavniki sodstva z generalnim pravdnikom Casellijem na Čelu. Zgodovinski oCe protimafijskega poola Antonio Caponnetto je zbranim poslal pisno sporočilo, ker se zborovanja iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti. Rita Borsellino, sestra leto pozneje ubitega Falconejevega kolega Paola Borsellina, je prebrala dokument z naslovom Palermo - leto ena, nato pa je izrazila vznemirjenost zaradi postopnega popuščanja pozornosti do boja proti mafiji. Vzporedno z obletnico Falconejeve smrti se je obnovilo zanimanje za mafijske pokole in povezavo med organiziranim kriminalom, deviiranimi framazonskimi ložami, skrajno desnimi prevratniškimi organizacijami in tajnimi službami. O tem sta zaceli preiskavi pravdništvi v Firencah in Palermu. v Veroni in po spremeni' bi Demokratične stranke levice v Leve demokrate, prvič se bo predstavila volilcem Cossigova stranka UDR, v Venetu pa bo prvič nastopilo g1' banje beneškega župana Massima Cacciarija. Iz' gledi kažejo, da se bo na jugu države verjetno se utrdil desnosredinski Pol svoboščin, ki tam prejema veC glasov kot v vsedržavnem povpreCj in že vodi veC krajevni uprav; na Severu )e vprašljiv uspeh Severne lige, saj mora Bossi o vezno doseči ugoden re zultat, da tako dokaZ® svojo zakoreninjenost t.i. Padaniji; strank vladne koalicije Oljke P bi morale doseči pr0. cejšen uspeh po vse’ državi, saj je trenutek z vlado ugoden po uSPev nem vstopu Italij6 evropsko monetarn unijo. Vendar bo verjetno eden od zmagovalce tudi »stranka« tistih, ne bodo šli glasovat. V dveh deželah s P sebnim statutom, v ni Aoste in v Furlani) Julijski krajini, bo ^ upravne volitve . kratkem: v frankof0118 deželi prihodnjo n . deljo, 31. maja, v n deželi pa 14. junija- Med zanimivosti našnjega volilnega . er nedvomno spada Prl.jai zakoncev iz Ostunti kjer mož kandidira na . sti Nacionalnega za .rU ništva, žena pa v ok levega zavezništva, F. tudi bolj tradicion j. primer, ki so ga žabe ^ li v Palermu, kjer je 0 ^Q, od kandidatov deti V) lilcem zavoje spafi0 -jj kot na volitvah v P jj. povojnih letih. Na gg niji v kraju Lula P trinajstič zaporedoni so predstavili n°°g^iSc ste: gre za eno od st 9. sardinjskega bandi _ SOVODNJE / 32. REDNI OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Zveza je v minulem obdobju pripravila vrsto prireditev Ponovno vpeljana založniška dejavnost - Okrepiti kulturno delo V prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah je bil v petek 32. redni deželni °bcni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev, ki )e bil predvsem tehnične narave, saj se je slo v glavnem za odobritev obračuna in proračuna ter sprejetje novega pravilnika. Občne-nau zboru je predsedoval Silvano Semolič. Kljub temu, da »kultura ni blago za veleblagovni-Co«, se je v svojem predsedniškem poročilu Ace Mermolja najprej osredo-l°čil na finančno stanje ^Veze, ki črpa finančna Sodstva predvsem iz Deže-Je FJK in iz Slovenije (Preko skladov SKGZ). Naj-y®eje težave v odnosih z Mezelo predstavljajo predv-sem ne vedno jasna pravila v zvezi z dokazovanjem oz. °Pravicevanjem dodeljenih Prispevkov, ob tem pa neželna uprava še ni npremljena tako, da bi ahko s hitrimi postopki poslovala dvojezično. Tudi ndnosi med Slovenijo in j^mejstvom niso takšni, kot bi pričakovali in to tudi mi-1110 finančne pomoči - kljub jraCelno izglasovanim reso-,Ucijam namreč slovenske ^stitucionalne oblasti še biso jasno uokvirile pome-ba slovenske prisotnosti iz-Veb njenih meja. izrednega pomena je po-bovno vpeljana založniška bejavnost, ki jo ZSKD javlja v sodelovanju z ^ir-jem. Taka dejavnost P° vsej verjetnosti ne bo Prekomerno rentabilna, endar bi se morali računi jzteci v korist vseh, predv-Jtn Pa knjige. S tem v zve-. 1® Mermolja poudaril, da ^'zid knjig, branje, stila z 'ft°rji pomenijo nekaj, če-, br se ne smemo odpove-afi. če si želimo zaslužiti ^v »kulturni«. ” nadaljevanju se je predsednik zaustavil na pomenu, da društva tudi dejansko plačujejo članarine in izdajajo izjave o pripadnosti, saj po italijanski zakonodaji ni društva brez članov in ni Zveze brez včlanjenim društev. Obenem morajo posamezna društva tesneje in tudi vsebinsko sodelovati z Zvezo, ki ne more in ne sme biti le seštevek uradov in birokratskih uslug. Velik problem in hkrati izziv predstavlja vprašanje kulturnih domov, ki so danes večinoma v lasti družbe Dom, v sodelovanju s slednjo pa se trenutno preverjajo vse možnosti preu-stroja sedanje oblike upravljanja. Kot je jasno povedal tudi Mermolja, bi bile koristnejše oblike, ko bi bila društva soudeležena pri lastništvu, vendar znotraj širših kontekstov, kjer bi morebitna kriza posameznega društva ne spravila v nevarnost lastnine. Svoje poročilo je Mermolja zaključil s poudarjanjem pomena okrepitve kulturnega dela tudi v središču mesta in ne le v okolici, ob tem pa gre ob naravnih vezeh s Slovenijo utrditi sodelovanje tudi z okoljem, kjer živimo. V tem smislu se je ZSKD pred leti včlanila v ARCI in letos v italijansko zvezo pevskih zborov USQ. V tajniškem poročilu je Nives Košuta dejala, da je bilo delovanje Zveze v minulem letu bogato in raznoliko. Dnevi slovenske kulture so potekali v znamenju visokega jubileja Lojzeta Spacala, ki ga je ZSKD počastila s tremi razstavami. V sklopu pevske revije Primorska poje je Zveza priredila v zamejstvu kar osem koncertov. Uspeh je zaznamoval tudi Revijo kraških pihalnih orkestrov, sodelovanje na Likovni koloniji mladih v Porabju, na zborovskem Taboru v Šentvidu ter na Taboru pihalnih orkestrov v Sloveniji. Gledališka dejavnost je dosegla svoj višek s poletnimi ponovitvami Filume-ne Marturano. Oktobra je Zveza s SDGZ-jem sodelovala na 1. Sejmu gostinstva in turizma v Mariboru, medtem ko je novembra potekala druga izvedba niza Kdo so drugi v sodelovanju z Zadrugo Bonavven-tura in krožkom Istria. Med pomembnejšimi primeri sodelovanja z društvi je Košutova omenila sodelovanje pri uredničitvi 2. Festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah (pobudnik SKD Cerovlje-Mavhinje), Kraškega večera (KD Kremenjak) v Jamljah, razstave o Soči (KD Paglavec). V Reziji je ZSKD priredila tečaj slovenščine (ki ga bo letos ponovila) ter sodelovala pri raznih kulturnih in promocijskih pobudah. Ob vsem tem je Zveza priredila tudi posamezne debatne večere, predstavitve knjižnih novosti, solidarnostne pobude. Kot po- glavitno institucionalno dejavnost pa je seveda tudi lani Zveza društvom nudila vrsto tehničnih in strokovnih uslug (prošnje za prispevke, davčna in pravna vprašanja...). Svoje poročilo je tajnica zaključila s pozivom na pazljivo spremljanje zakonskih novosti in ugodnosti v t.i. tretjem sektorju, to je nepri-dobitniskih dejavnosti, medtem ko Zveza že razmišlja o prirejanju tečajev za usposabljanje zveznih in društvenih kadrov za strokovnejše upravno vodenje društev. Po blagajniškem poročilu Adriana Kovačiča in raz-rešnici nadzornega odbora je v imenu SKGZ spregovoril njen predsednik Rudi Pavšič, ki je v zaključku svojega posega pozval društva k konkretnejšemu zbiranju solidarnostne pomoči za potresno prizadeto Posočje. Po krašji razpravi so nato delegati odobrili proračunske dokumente in sprejeli nov notranji pravilnik za podeljevanje prispevkov društvom za izredne pobude, (gb) NOVICE Predstava PDG za obnovo Posočja NOVA GORICA - Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice se je odzvalo akciji »Primorci Primorcem«, s katero se na Primorskem zbirajo sredstva za obnovo Posočja po potresu, in v program uvrstilo dobrodelno predstavo, ki bo na sporedu jutri ob 20.30. Za to priložnost so izbrali igro francoskega avtorja Pierra de Marivauxa »Disput« - igro o ljubezni, za katero so kritiki ob premierni uprizoritvi v lanski sezoni zapisali: »V treh besedah: duhovito, vitalno in današnje. Ali še drugače: konec dober, vse dobro« (V. Predan, Razgledi). V gledališču upajo, da bodo z zadnjimi besedami lahko pozdravili tudi obnovo v potresu prizadetih krajev. Predstava, v kateri v glavnih vlogah nastopajo mladi novogoriški igralci Lara Jankovič, Iztok Mlakar, Barbara Babič in Radoš Bolčina, je bila dobro sprejeta tudi na zadnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru, saj je Lara Jankovič za vlogo Egle prejela nagrado za mlado igralko. Zaključek gledališke sezone v novem videmskem teatru VIDEM - Drevi bo v novem gledališču Giovanni da Udine na vrsti zadnja ponovitev predstave Gospa z morja, ki jo je po Ibsenu priredila Susan Sontag, v italijanščino je tekst prevedel Paolo Di-lonardo. Gre za produkcijo Emilia Romagna Teatre - Teatro comunale di Ferrara v sodelovanju s Piccolo teatrom iz Milana in Change Performing arts. Predstavo je režiral Robert VVilson, ki ga prištevajo med glavne predstavnike »umetniškega minimalizma«. V glavni vlogi nastopa Domini-que Sanda, ki je sicer bolj znana kot filmska igralka. Njen soigralec je tudi znan predvsem s filmskega ekrana, gre za za francoskega igralca Philippea Leroyja. Pri oblikovanju predstave je sodelovalo še veliko znanih osebnosti, tako je za kostume poskrbel Giorgio Armani, za glasbo pa Michael Galasso. Tako Susan Sontag kot Bob VVilson sta krepko posegla po Ibsenovi drami, ki se je v njuni viziji iz družinske drame 19. stoletja spremenila v nekakšno ledeno nordijsko pripoved, v kateri se prepleta veliko elementov, od severnih morskih legend do evolucijske Darvvinove teorije. 9az Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja jutri, v ponedeljek, 25. maja 1998 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju 'Gregorčičevi dvorani v Tstu (Ul. sv. Frančiška 20/11) 18. RAZISKOVALNI TABOR / VPISOVANJE JE 2E V POLNEM TEKU Mladi raziskovalci že tretjič prihajajo v Rezijo Prva dva tabora sta bila tam leta 1989 in 1994 - Letošnji bo od 24. 8. do 5. 9. - Razdeljen bo v dva dela Letošnji že 18. mladinski raziskovalni tabor med Slovenci v Italiji se ponovno vrača v Rezijo. Tam smo bili že v letih 1989 in 1994, tokrat bo tretjič. Po že ustaljenem običaju bo tabor trajal polnih 12 dni in sicer od ponedeljka 24. avgusta do sobote 5. septembra 1998. Prenočitev, prehrana in delovni prostori bodo v hotelu Val Resia, kjer smo sicer vedno domovali. Tabor se v letošnji sezoni nekoliko razlikuje od zadnjih. Se vedno bo prisotnih več ved, kar zagotavlja že ustaljeni multidiscipli-namipristop. Po drugi strani pa bo tabor razdeljen v bistvu na dva dela. Pivi del sestavljata geografska in naravoslovna skupina z mentorji in dvema ločenima raziskovalnima skupinama. Drugi del pa sestavlja skupina (v glavnem etnološka po izvoru), ki ima nalogo postaviti muzejsko zirko. Ob zaključku razsikovalnega tabora sta torej zamišljena dva konca: predstavitev rezultatov tabora ter otvoritev muzejske zbirke. Le-ta naj bi stala v montažni hišici, ki jo je občinska uprava Rezije namenila muzejski ustanovi v sami Reziji (Museo delle genti di Val Resia), ki je bila pravno in formalno ustanovljena pred tremi leti. Tokrat bo tudi mladinski raziskovalni tabor prispeval prixuresničevanju širše in polne zamisli muzejske ponudbe v dolini Rezije. Prireditelji tabora (Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice, Društvo slovenskih naravovarstvenikov in tehnikov) ponujajo nekoliko drugačen razpored vsebine tabora. Finančno podporo nam tudi letos zagotavlja Gibanje Znanost mladini iz Ljubljane, saj je naš tabor uvrščen v mladinske raziskovalne tabore, ki se odvijajo na slovenskem etničnem ozemlju. Brez omenjene podpore bi le težko izpeljali letošnji tabor. Po drugi stra- ni pa je bila vsebina tabora zasnovana v sodelovanju z domačini Rezijani. Pri tem so sodelovali člani uprave občine Rezija z Zupanom Palettijem na čelu, člani društva Rozajanski dum, člani muzejske ustanove Museo delle genti di Val Resia. Potrebno pomoč nam je nudil sedež Zveze slovenskih kulturnih društev v Solbi-ci. Sedaj je v polnem teku vpisovanje mladih na tabor. Prijavnice bodo na razpolago v uradu Narodne in študijske knjižnice v Trstu, njenega Odseka za zgodovino (Trst, Ul. Petronio), v Slovenski ljudski knjižnici Damirja Feigla v Gorici (Ul. della Croce 3), pri posameznih članih in članicah društva mladih raziskovalcev, v tajništvu slovenskih višjih srednjih šol. V marcu in aprilu se je zvrstila vrsta informacijskih srečanj med rednim poukom na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu. Vsem ravnateljem naj gre tudi s tega mesta iskrena hvala za razumevanje in sodelovanje. Zal pa ni bilo pravega odziva s strani slovenskih šol v Gorici. Na vsak način vabimo mlade naj se udeležijo letošnjega tabora v Reziji. Skozi lastno raziskovalno delo bodo istočasno spoznali delček ozemlja, ki ga naseljuje slovenske narodnostna skupnost v avtonomni deželi Furlaniji - Juhj-ski krajini. Obeta se torej zanimiv in pester mladinski raziskovalni tabor v deželici pod Kaninom. Tja prihajamo kot dobri znanci, ljudje nas že poznajo. Vse to je zelo lepo in prijazno, nalaga pa tudi dolžnosti. Vsekakor se Rezija vse bolj polnopravno vključuje v kulturne in znanstvene tokove slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vse potrebne informacije o letošnjem 18. mladinskem raziko-valnem taboru Rezije 98 dobite na Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Se pa se bomo oglasili tudi na straneh Primorskega dnevnika. IriS i PH Privilegirano ravnanje. X ekočl račun Ste že upokojeni.ali nameravate v kratkem v pokoj? namenjen z« Vas smo pripravili tekoči račun “Contaci ”, UDokoiencem ki je sad dolgoletnih izkušenj Zadružnih bank. F 1 Račun “Contaci” Vam nudi izredne ugodnosti in privilegije ter posebno zavarovalno kritje po ugodnih pogojih. Seznanite se z novostmi in ugodnostmi, ki smo jih pripravili Zasluženo. Nagrajeno. Račun “Contaci ” Vas nagrajuje! Če boste tudi Vi med novimi imetniki tekočega računa “Contaci”, boste sodelovali na velikem nagradnem žrebanju, ki ima za glavne dobitke; en avtomobil znamke Fiat Brava, dve križarjenji Festival Crociere za dve osebi in več prenosnih telefonov. Želimo Vam brezskrbna pokojninska leta in srečno. CREDITO COOPERATIVO Irtformativne analitične prospekte z vsemi bančnimi pogoji dobite v naših podružnicah. ZADRUŽNE BANKE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE Iverj* iarfiz. VOLILNA KRONIKA Program Brune Zorzini Spetič Kandidatka Stranke komunistične prenove Bruna Zorzini Spetič razmišlja o vlogi dežele v vidu evropske integracije. Po njeni oceni so pred nami vznemirjajoča leta, ko bo Slovenija vstopala v EU, v procesu integracije pa so potrebni tudi ustrezni blažilci, predvsem na socialnem področju. Cilj njene stranke je Čimbolj prijazno okolje urejenega sožitja med enakopravnimi narodi. Deželna vlada, kateri bodo nova ustavna določila po vsej verjetnosti dala veliko večje pristojnosti prav na področju mednarodnega sodelovanja, bo morala ustrezno ukrepati. Vzdušje na našem območju, pravi kandidatka SKP, bo tembolj prijazno in konstruktivno, ce bo urejen položaj slovenske manjšine. Glede tega se komunisti zavzemajo v parlamentu, kjer gredo stvari prepočasi, kljub Prodijevi vladi. Za Slovence je bistvenega pomena zastopanost v deželnem svetu. Po mnenju komunistov je treba deželni volilni zakon izpopolniti z določilo, ki naj omogoči izvolitev treh slovenskih svetovalcev: po enega za vsako pokrajino. Budin o carinskem dogovoru med Slovenijo in Italijo Podpredsednik deželnega sveta FJK in nosilec liste Levih demokratov v tržaškem volilnem okrožju Miloš Budin je pozitivno ocenil dogovor o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov v blagovnem prometu, ki sta ga pred nekaj dnevi podpisala Slovenija in Italija. Po njegovi oceni gre za koristen doprinos k procesu evropske integracije, ki ga Italija uspešno uresničuje in ki tudi Trstu in deželi prinaša novo vlogo, ugodnosti in razvojne možnosti. Dogovor o carinskih olajšavah je po Budinovem mnenju konkreten odgovor na zahteve po hitrem in varnem pretoku blaga, istočasno pomeni korak naprej na poti možnega gospodarskega varčevanja in dodatnega ovrednotenja slovensko-italijanskih mejnih prehodov v vidu svobodnega premikanja blaga in ljudi. Srečanje Jevnikar-Cruder Kandidat slovenske skupnosti za deželne volitve v tržaškem in goriškem okrožju Ivo Jevnikar se je v Vidmu sreCal z glavnim nosilcem Uste Ljudske sredine za reforme, sedanjim predsednikom deželne vlade Giancarlom Cmderjem in vodilnimi kandidati ostalih pohtienih skupin, ki poleg LS in SSk sodelujejo v volilni koaliciji. Na srečanju so kot eno osrednjih točk programa podčrtati prizadevanja za obrambo in krepitev posebne avtonomije FJK Kot je poudaril Jevnikar, je dežela FJK dobila posebno avtonomijo predvsem zaradi prisotnosti slovenske manjšine in mejnega vprašanja. Severna liga predstavila kandidate za Trst Včeraj popoldne so na pomolo Audace predstaviti kandidate Severne lige za tržaško volilno okrožje. Na tisti so tudi trije slovenski kandidati, in sicer Danilo Slokar, Boris Tanko Pavšič (nastopa tudi v goriškem volilnem okrožju) in Boris Gombač. Kot je povedal prvi slovenski kandidat na tisti Danilo Slokar, se bodo slovenski kandidati v kratkem predstaviti še posebej. V deželnem okviru bo Severna liga nesporno slavila uspeh, je bilo rečeno, ki pa bo na Tržaškem verjetno manjši. Vsekakor pa je za Slovence zelo pomembno, da se opredelijo za SL in izrečejo za slovenskega kandidata, ker gre za stranko, ki bo v prihodnje upravljala deželo in zato tudi imela možnost, da marsikaj naredi za manjšino. Nadja Debenjak o šolstvu V Četrtek in petek je bil v Cervignanu dvodnevni javni posvet o uvajanju zakona Bassanini o decentralizaciji javnega Posvet leželnega vodstva Levih demokratov je nagovorila prisotne Nadja De-benjakSpregovorila je o izvajanju 21. člena zakona Bassanini in poudarila potrebo po vsestranskem upoštevanju teritorialnih specifik in posebnosti. V tem oziru je Debenjakova podčrtala vlogo dežele FJK. Omenila je potrebo po udejanjenju zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji ter poudarila, da morata italijanska in deželna vlada primemo ovrednotiti specifiko slovenskega šolstva. Danes Zeleni na trgu Na Borznem trgu bodo danes od 9. do 13. ure kandidati Zelenih Paolo Ghersina, Anna Piccioni in Elettra Rinaldi govoriti o raznih vprašanjih, ki zadevajo vsakodnevno življenje. V ospredju bo predvsem vprašanje javnih prevozov, od podzemske povezave Trst-Milje do pravic pešcev. Dolina: DSL in Demokratski forum pristopila k ID Člani Demokratične stranke levice in Demokratskega foruma dolinske občine so na skupnem sestanku soglasno skleniti, da pristopijo k Levim demokratom. Srečanja in stališča SKP V zvezi z začetkom razprave v poslanski zbornici o zakonu o jezikovnih manjšinah je Bmna Zorzini Spetič, da bi morali uresničiti vsebino konvencije o manjšinskih jezikih, ki jo je izdelal Evropski svet, pred kratkim pa jo je Italija ratificirala. Giorgio Canciani, nosilec tiste za tržaško okrožje, pa je v zvezi s tržaškim pristaniščem osporoval pisanju, Ceš da ne gre za politično vprašanje. Dennis Visioti pa se je ironično spraševal, Čemu tržaška pokrajinska uprava organizira sunpozijo bioetiM. Na prazniku komunističnega tiska v Boljuncu bosta drevi govorila Cuffaro in S. Spetič, predsedoval pa bo G. Canciani, slednji bo dopoldne pred katinarsko bolnišnico. ______DEVIN / VČERAJ JE BILA NA GRADU ZAKLJUČNA PRIREDITEV_ Jadranski zavod sklenil svoje 16. akademsko leto Na slovesnosti tudi predsednik Zavodov združenega sveta Besse Jadranski zavod združenega sveta v Devinu je vCeraj slovesno sklenil akademsko leto 1997-98, ki je bilo zanj 16. po vrsti. Slovesnost se je odvijala na dvorišču tujske hiše Devinskega gradu, v kateri ima zavod svoj osrednji sedež. Udeležili so se je gojenci, ki jih je tokrat bilo 200 iz 70 držav, zavodsko vodstvo, pa tudi predstavniki krajevnih in deželnih oblasti. O življenju zavoda v minulem akademskem letu sta na slovesnosti govorila rektor David Sutcliffe in novi predsednik Michele Zanetti, ki je v minulih mesecih na vrhu zavoda zamenjal Corrada Belcija po 15 letih predsednikovanja. Rektor in predsednik sta izrazila zadovoljstvo nad uspehi, ki jih je devinska mednarodna šola dosegla v zadnjem času. Izrazila sta tudi prepričanje, da bo lahko v bližnji prihodnosti dobila na razpolago še tiste strukture, ki jih potrebuje za svoje polno in nemoteno delovanje. Suttcliffe in Zanetti sta se zahvalila vsem javnim upravam in ustanovam ter zasebnikom, ki so Zavod podprli zlasti s finančnim kritjem štipendij za študij v njem. Poudarila sta tudi, da Jadranski zavod združenega sveta zaradi svoje lege opravlja vlogo mostu do srednje in vzhodne Evrope. To se odraža tudi v dejstvu, da približno tretjina njegovih gojencev danes prihaja iz držav tega območja. Na slovesnosti je spregovoril tudi predsednik zveze Zavodov združenega sveta Antonin Besse. Izrazil je zadovoljstvo, da se je mreža teh mednarodnih šol v zadnjem desetletju pomembno olkre-pila, saj so pred nedavnim zaživeli takšni zavodi v Hong Kongu, na Norveškem in v Indiji. S tem se tudi krepi ideja o vzgoji, ki naj ne pozna kulturnih, narodnostnih in rasnih pregrad. Na zaključni prireditvi sta nastopila zavodski pevski zbor pod vodstvom Piera Poclena in mali orkester pod vodstvom Sergia Primarostija. Med sporedom so zavodarji predstavnikom Amnesty International in deželnega odbora Unicef izročili denar, ki so ga nabrali na raznih dobrodelnih pobudah. HGROPAPA / PADLlMh Priprave na proslavo SOtetnice spomenica Prihodnjo nedeljo, 31. maja, bo v Gropadi spominska svečanost ob 50. obletnici postavitve spomenika žrtvam v boju proti nacifašizmu, na katero se vas pripravlja že dalj časa. Slavnost se bo pričela ob 16. uri, ko bo iz Zadružnega doma krenil sprevod do spomenika, kjer se bo odvil program. Napovedani so govori antifašističnih borcev v slovenščini in italijanščini, nastopi otrok in mladincev, zapela bosta zbor »Skala« pod vodstvom Hermana Antoniča in Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra in Pie Cah, zaigrala pa bo tudi godba na pihala Viktor Parma iz bližnjih Trebč pod vodstvom Leandra Pegana. Za spominsko svečanost, ki bo v Gropadi prihodnjo nedeljo, so organizatorji izdali posebno brošuro, ki jo je uredil zgodovinar Aleksij Kalc. Danes v Zgoniku mladinska revija Vsi smo prijatelji Danes popoldne, ob 17. uri, bo v zgoniškem športno-kultumem centru peta izvedba mladinske revije Vsi smo prijatelji, ki jo prirejata KD Rdeča zvezda iz Saleža in SKD Vigred iz Sempo-laja. Kot priča že naslov prireditve, gre za mladinski praznik, na katerem se nastopajoči izrečejo o pomenu prijateljstva, sožitja in miru ter o vrednosti skupnega dela in zabave. Nastopili bodo OPZ Vigred, mladinska amaterska skupina Jaka Stoka s prizori iz igre Butalci, duo mladih domačih glasbenikov, pevki Ilenia in Tanja, mladi igralki Jana in Aliče ter baletna skupina Mladina. Letošnji gost bodo mažoretke in godba iz Komna, program pa bosta povezovali deklici Pika in Vejica Ob koncu prireditve bodo nastopajoči na dvorišču spustili v zrak balončke s sporočilom prijateljstva, upajoč, da bi se jim tudi tokrat odzvali novi prijatelji. (Bis) __________NEKAJ PO 12. URI / AGENCIJA CRT V »IL G1ULIA« Naropala sta za okrog 13 milijonov lir Eden od roparjev je imel ostro rezilo, ranil je zapriseženega stražnika in mu vzel pištolo Uradnici je dejal, da hoče položiti nekaj denarja, v resnici je v banko prišel z namenom, da ga čimveč odnese, kar mu je tudi uspelo: s pajdašem sta po ropu zbežala z okrog 13 milijoni lir v gotovini, dejansko sta pobrala ves dnevni inkaso. Obraza nista imela zakritega, zato preiskovalci menijo, da nista bila iz naših krajev, sicer bi se previdneje vedla. Do ropa v agenciji št. 20 Casse di Ri-sparmio di Trieste v notranjosti trgovskega centra »II Giulia« v istoimenski ulici je prišlo nekaj po 12. uri. Za pultom je bila samo uradnica, 29-letna Valentina Fortunati, klientov tedaj ni bilo. Vstopil je okrog 30-let star moški in dejal, da mora položiti nekaj denarja. Fortunatijeva mu je pojasnila, da v sobotah taka operacija ni dovoljena in mu je svetovala, naj denar položi v tekočo blagajno, pri čemer se lahko posluži posebne kuverte. Domnevni klient se je odločil, da se drži nasveta uslužbenke, ali vsaj pretvarjal se je, da bo denar položil v neprekinjeno blagajno. Tedaj sta vstopila dva mladeniča, za njima je prišel še zapriseženi stražnik, 28-letni Giacomo Sturniolo, morda sta se mu zdela sumljiva in se je hotel prepričati, da se ne dogaja nič nenavadnega. Mladeniča sta bila običajna klienta, pravi ropar je že bil v prostorih: neznancu, ki je hotel položiti denar, se je v rokah zasvetilo ostro rezilo, od zadaj se je probližal stražniku, mu zagrozil in ga razorožil. V tistem trenutku je vstopil še pajdaš, uradnico, oba klienta in Starniula sta porinila v sosednjo sobico, pri čemer sta slednjemu snela neprobojni jopic in ko sta opazila, da namerava reagirati, sta ga udarila, zaradi rane za ušesom se bo zdravil deset dni. Zatem sta roparja zbežala z denarjem, peš naj bi se namenila proti Drevoredu XX. septembra. S sabo sta vzela stražnikovo pištolo, med- tem ko sta njegov neprobojni jopič pustila v banki. Zdravniško pomoč je pro-trebovala tudi uradnica, bila je v šoku, očitno se je zelo ustrašila, zdravnik ji je dal pomirjevalno sredstvo in si je kmalu opomogla. S preiskavo se ukvarjajo karabinjerji s pokrajinskega poveljstva. Pregledali so celotno področje, vendar se je za roparjema izgubila sled. Naredili so iden-tikit, vzeli prstne odtise, na razpolago pa imajo tudi videokamero, na kateri bi morali biti posnetki obeh roparjev, ki sta govorila z južnjaškim naglasom. Uvedli preiskavo o mrtvih v dveh fojbah Tržaško državno pravdništvo je uvedlo predhodno preiskavo proti neznancem, ki naj bi zakrivili množične umore v fojbah pri Bazovici in pri Opčinah. Tako je včeraj sporočil koordinator Slo-vensko-hrvaško-ita- lijanskega odbora za zgodovinsko resnico Paolo Parovel, potem ko se je sestal s tržaškim državnim pravdnikom Nicolo-jem Mario Pacejem. Odbor za zgodovinsko resnico je že 25. novembra lani predložil tržaškemu državnemu prav-dništvu kazensko prijavo proti neznancem zaradi domnevnih umorov v omenjenih dveh fojbah z zahtevo, naj sodne oblasti dajo fojbi odpreti in preiskati. V podporo te zahteve je minuli četrtek izročil prav-dništvu še 750 podpisov. Ce bi se izkazalo, da so v fojbah res trupla tisočev mrtvih, kot se govori, potem bi morah krivce nujno poiskati in jih kaznovati. Ce pa sta fojbi zni, potem bi morali sodno preganjat1 razširjevalce lažnih informacij tudi zaradi kaljenja dobrih odnosov med narodi in državami v tem delu Evrope. Državni pravdni Pace je Parovelu za gotovtil, da bodo pre iskave nadvse skr bno izvedli. NOVICE V današnjem TV Mozaiku marsikaj zanimivega Danes bo ob 20.50 na valovnih dolžinah slovenskih televizijskih sporedov Deželnega sedeža RAI za Furlanijo - Julijsko krajino na sporedu deveta oddaja TV MOZAIKA. Začela se bo s prispevkom o delovanju jusarskih odborov, sledili pa bodo posnetki tokovnega srečanja vseh otroških vrtcev openskega ravnateljstva. V tretji točki sporeda bodo gledalci spoznali brusasko obrt, naslednjih nekaj minut pa bo posvečenih začasni zbirki fosilov in ex librisov Tržaškega naravoslovnega muzeja. Oddaja se bo končala v znamenju 30. obletnice zborovske dejavnosti Igo Gmden. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 28. maja, po televij-skem dnevniku. • Kip fatimske Matere Božje danes na Repentabru Romanje kipa fatimske Matere Božje prehaja v zaključno fazo. Danes bo Marijin kip na Repentabru. Ob 16. uri bo šel mimo Repna, Femetičev, Cola. Poklona (pri restavraciji Furlan) do cerkve na Tabru. Današnji slovesnosti bo nato v sredo, 27. tnaja, sledilo množično srečanje za bolnike in ostavk v openski cerkvi. Najprej bo sveta maša, nato Pa bo sledila družabnost s pogostitvijo. ^ petek, 29. maja, pa bo v svetišču na Tabru svečan Zaključek romanja kipa fatimske Matere Božje. Pro-Cesija se bo začela ob 20.45 pri restavraciji Furlan Qa Colu, od koder se bodo udeleženci z lučkami in baklami povzpeh do cerkve, kjer bo maševal škof Rvgen Ravinjani. Izletniki iz Turčije se vrnejo danes ob T8.30 Izletniki Primorskega dnevnika, ki so bili s potoval-b° agencijo Aurora na enotedenskem izletu po Turčiji, se bodo danes vrnili v Trst. Ob vrnitvi je Prišlo do nekaterih sprememb v umiku, zato bodo izletniki prispeli na Trg Oberdan v Trstu že ob 18.30. Vpliv na okolje avtoceste Uakotišče-Rabujez ^ sejni sobi občinskega odbora na dolinskem županstvu bo do 5. junija na ogled načrt za izgradnjo avtocestnega odseka Lakotišče-Rabujez, in sicer vaak delavnik razen ob sobotah od 11. do 12. ure, ponedeljkih pa tudi od 15. do 16. ure. To v skladu s predpisi o ocenjevanju vpliva na okolje načrtovanega posega. V sredo, 28. t.m., pa bo ob 20. uri v občinskem centru A. Ukmar pri Domju javni sestanek o tej problematiki. Okrog sveta z jadrnico flanes ob 11.30 bo odplul iz miljskega pristanišča Jadralec Giovanni Leone, ki namerava na krovu Sv°je jadrnice Joshua obkrožiti svet. Čaka ga 42 ti-®°C milj dolga plovba, ki jo namerava opraviti v bveh letih. Leone bo med svojo dolgo potjo izročil bdi pozdrave izseljencem iz naše dežele, ki so tozkropkljeni po svetu. Alpe Adria Pen Show T*anes bo v kongresnem središču na Pomorski podaji v Trstu mednarodna razstava nalivnih peres. a razstavi si bo mogoče ogledati nalivna peresa seh vrst in starosti, ki jih bodo razstavljali razni Proizvajalci, pa tudi zbiratelji. Zainteresirani si bo-0 lahko med seboj zamenjali nalivna peresa. Raz-ava bo odprta od 10. do 19. ure in bo potekala f °d naslovom Alpe Adria Pen Show, kajti na njej , do sodelovali razstavljale! iz držav in dežel De-0vne skupnosti Alpe Jadran. ^tke v Ljudskem vrtu aries bo v Ljudskem vrtu v Ul. Giulia v Trstu z Petkom ob 11. uri nova lutkovna predstava v ok-'j niza Lutke spomladi, ki ga prireja Kulturno ^rruzenje lutkarjev in ljudskih pevcev v sodelo-jjtoju s tržaško občinsko upravo in krajevnim .Jonskim svetom. Danes bo na sporedu predstava n. tokinova dediščina, ki jo bo izvedla skupina toliana Morasca iz Benetk. ^oanost začasne zaposlitve t rrf15^ bnto za delo obvešča, da bodo 25. in 26. Trs na nieSovem sedežu v Ul. Fabio Severa 46/1 v 16l .. 0(1 8.30 do 12. ure sprejemah prijave na se-*Pi]o za začasne zaposlitve. Na razpolago sta 2 !r bp-iski mesti v tržaški občinski upravi za dobo jb mesecev, 1 uradniško mesto za 3 mesece v (j( Jski občinski upravi ter 1 uradniško mesto za ski °kene8a meseca z možnostjo podaljšanja v milj-dp|0 )Cmki upravi. Zainteresirani se morajo javiti z to °Vri0 knjižico in z obrazcem C/l. Lestvico Dvljenih bodo objavih 29. t.m. ^Premembe na progi 50 i1(J j^Pjcijsko podjetje za prevoze ACT sporoča, da ni ' n avtobus št. 50 vozil po nekoliko spremenje-dejj °gi v Miljah, in sicer zaradi del na Ul. Sahta nDri' Mura. Vozil bo po Camporah po poti, ki jo ^ toblja avtobus St 27. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 24. maja 1998 KRISTUSOV VNEBOHOD Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.14 - Luna vzide ob 4.50 in zatone ob 18.56 Jutri, PONEDELJEK, 25. maja 1998 BEDA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1015 mb ustaljen, veter 21 km na uro vzhodnik, vlaga 34-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 78-letfTa Libera Italia Zappador, 67-letna Anna Fantini, 59-letni Beni-to Poli, 47-letna Alga Del Pup, 73-letni Bruno Fabris, 70-letna Savina Ventura. LEKARNE Nedelja, 24. maja Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Ve-cellio 24, UL Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina (tel. 200121). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 633050), Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (tel. 639042). Od ponedeljka, 25. maja do sobote, 30. maja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8 (tel. 54393), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Sistiana (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sistiana (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »II grande Lebovvski«, r. Joel Coen, i. Jeff Bridges, Julianne Moore. EKCELSIOR AZZURRA -17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »La parola amore esiste«, r. Mimmo Calopresti, i. Vale-ria Bruni Tedeschi, Fabrizio Bentivoglio. EXCELSIOR - 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Aprile«, r. Nanni Moretti. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Deep impact« r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman. NAZIONALE 1-15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Blues Brothers, in mito continua«, i. Dan Aykroyd, John Goodman. NAZIONALE 2 - 15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate Winslet. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »II tocco del male«, i. Danzel Wa-shington. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Gatta-ca, la porta delTuniverso«, i. Uma Thurman in Ethan Hawke. MIGNON - 16.00, 22.00 »Tutti i gusti nella mia boc-ca«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Qualcosa e cambia-to« i. Jack Nicholson. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 20.00 »Figli di Anni-bale«, r. Davide Ferrario, i. Diego Abatantuono, Silvio Orlando. 2] OBVESTILA SPORED ROMANJA KIPA FATIMSKE MATERE BOŽJE po slovenskih župnijah na Tržaškem: danes, 24. maja, PROSEK, sv. maša ob 10. uri, slovo ob 16. uri; REPENTABOR: sprejem ob 16.30, Marijin kip bo šel mimo Repna, Femetičev, Cola, Poklona (pri Furlanu) nato v cerkev na Tabru, kip ostane v cerkvi; jutri, 25. maja, REPENTABOR, zasebna molitev, ob 16. uri oblikujejo molitev skupine, ki delujejo v župniji, ob 18. uri sv. maša, kip ostane v cerkvi; torek, 26. maja REPENTABOR, zasebna molitev, ob 18. uri sv. maša, slovo ob 19. uri, vrnitev v opensko cerkev; Opčine, sprejem ob 19.30. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu do srede 27. maja PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. Danes, 24.5.: koncert godbe na pihala, govor tov. Antonina Cuffara in Stojana Spetiča, ples z ansamblom OASI; jutri, 25.5.: ples z ansamblom OASI; torek, 26.5.: okrogla miza za Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarsld drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Istrska ul. (nasproti pokopališča) Naselje sv. Sergija - Ul. Forti SHELL • Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbmzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik - drž.c. 202 IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 Devin-Nabrežina - drž.c. 14 , ERG Ul. F. Severo 2/7 Nabrežje R. Sauro 14 API Drev..Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOfNI ACI Ul. Punta del Forno 4 (Agip) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) brezplačno izobraževanje od šole do univerze, ples z ansamblom Zamejski kvintet; sreda, 27.5.: okrogla miza med proibicionizmom in legalizacijo, ples z ansamblom OASI. MLADI IZ TRSTA IN GORICE vabijo danes, 24. maja na MLADINSKO SREČANJE, ki bo v Stan-drežu pri Gorici (zraven cerkve). Začetek ob 9.30. Na sporedu bo mladinska maša, skupno kosilo, športne igre; Vabljeni vsi mladi. Za vse informacije Odbor za mladinsko pastoralo (Katja: tel. št. 314748). KD RDEČA ZVEZDA in KD VIGRED vabita danes, 24. maja, ob 17. uri, v šport-no-kulturni center v Zgoniku na prireditev VSI SMO PRIJATELJI. SLIKARJI IN KIPARJI V NARAVI: laboratorij Vulca-no prireja tečaj - seminar, artikuliran na dveh nivojih: najprej poglobljen študij človeškega telesa in prenos le-tega v risbo, nato pa razvoj le-te v sliko oz. kip. Tečaj bosta vodila, prila-gajujoč se individualnim ravneh maestro Vulcano in prof. Raffaella Busdon. Tečaj-seminar bo trajal 50 ur oziroma 3 vveekende od 13. do 28. junija. Vsi materiali in orodje potrebni za delo, bodo prosto na razpolago, vseh 50 ur bo prisotna modela. Informacije laboratorij Vulcano, Ul. Donota 20, tel. št. 369024/637396 do jutri, 25. maja. PEVSKO DRUŠTVO VE- SELA POMLAD vabi starše, vzgojitelje, pevske in glasbene pedagoge, besedne in likovne ustvarjalce, gledališke igralce, animatorje, izdelovalce ročnih del ter vse, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi zanimivimi, poučnimi in razvedrilnimi dejavnostmi in ki bi radi s svojim znanjem in sposobnostmi ponudili otrokom trenutek veselja ter tudi sami uživali ob druženju z mladimi, da sodelujejo na veselem nedeljskem popoldnevu, ki bo potekal v nedeljo, 7. junija na vrtu openskega Marijanišča pod geslom POJ, PLESI, IGRAJ IN SE KAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM. Prijave sprejemava na telefonskih številkah 211258 in 215367 Nadja Perini in Majda Da-nev v večernih urah do torka, 26. maja zvečer. TRŽAŠKA KNJIGARNA in KROŽEK KRUT v sodelovanju z založbo Lipa Vas vabijo na predstavitev novega romana, Jd nas bo v vrtoglavi pustolovščini popeljal v daljne kraje Nepala in Tibeta ter v dimenzijo mističnega miru - Dušan Jelinčič -BUDOVO OKO. Zadnji avtorjev trud bo predstavila literarna leritičarka prof. Ma-tejka Grgič ob prisotnosti avtorja in založnika. V Tržaški knjigarni v sredo, 27. maja ob 18.30. KNJIŽNICA PINKO TO-JMAZIC IN TOVARIŠI - Prosvetni dom - Ob 200-letnici šolstva na Opčinah bo v petek, 29. maja ’98 ob 20.30 odprtje razstave fotografij 1. razredov od šolskega leta 1945/46 do šolskega leta 1997/98. Častni gostje bodo učenci I. razreda v šolskem letu 1945/46. SK DEVIN priredi 30. t.m., ob 20. uri, v društvenih prostorih v Cerovljah, družabni večer. Potekalo bo tudi nagrajevanje mlajših tekmovalcev. Sledi zakuska. Zaradi tehničnih razlogov je zaželjena potrditev prisotnosti do 29. t.m., v tajništ- vu, tel. 2916004. ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO iz Trsta vabi v soboto, 30. maja, na BINKOSTNO BEDENJE, ki bo v cerkvi Santa Maria del-le Grazie v Ul. Rossetti, ob 20.30. Binkoštno bedenje organizira italijanska mladina tržaške škofije s petjem in branjem pa ga oblikujejo tudi slovenske mladinske skupine. Za Slovence bo zbirališče pred cerkvijo ob 20.15. Udeležbo toplo priporočamo. FINŽGARJEV DOM in ŽUPNIJA SV. JERNEJA vabita na ogled razstave ikon ikonopiske Silve Bogateč: IKONA - PODOBA NEVIDE-NEGA. Razstava je odprta do 31. maja, vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, v Župnijskem domu Andrej Zink tik ob openski župnijski cerkvi. KD F. VENTURINI vabi člane in prijatelje, da priskočijo na pomoč pri urejanju prostora za šagro. Dobimo se vsako soboto od 9. ure dalje na Krmenki. Zagotovljeno naporno delo v veseli družbi in še kaj za pod zob. OSNOVNA SOLA 1. MAJ 1945 iz Zgonika obvešča, da bo v prihodnjem šolskem letu potekal tečaj priprave tipičnih kraških jedi, ki ga bo vodila gospa Vesna Guštin. Za informacije klicati na tel št. 200136 (Didaktično ravnateljstvo Nabrežina). ZSKD in KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z avtonomno deželo Tridentinsko - Gornje Poadižje in Evropsko unijo vabita na ogled razstave DRUGI V ALPAH, v pokrajinskem muzeju v Repnu. Razstava bo odprta do 7. junija, z urnikom: ob petkih in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Za šole bo možen voden ogled v soboto, 6. junija (za dogovor se zglasite v uradu ZSKD, tel. 040/635626. KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca priredi v nedeljo, 21. junija, v okviru vaške šagre, II. Lov na zaklad. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu kultura, šport in zabava. Za informacije telefonirati Magdi Švara na št. 228266 v večernih urah. J PRIREDITVE ŽUPNIJSKA GLASBENA SOLA v Mačkoljah vabi na zaključno prireditev v torek, 26. t. m. Ob 18. uri bodo gojenci sodelovali s petjem in igranjem pri sv. maši, nato bodo imeli kratek koncert. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in KD KRAŠKI DOM v okviru razstave Drugi v Alpah vabita v četrtek, 28. t. m. ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na predstavo Rusa riga črjez uograde - nastopa dramska skupina SKD Tabor; v soboto, 30. maja, ob 20.30 v Pokrajinski muzej: Istrski večer - Trio Kras iz Grožnjana. SD MLADINA - baletni odsek vabi v soboto, 30. maja ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križu na Zaključni baletni nastop. Sodeluje otroški zbor KD Vesna iz Križa in baletna skupina KUD 15. februar iz Komna. KD FRAN VENTURINI -Domjo vabi v nedeljo, 31. maja 1998 ob 18. uri v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na 15-LETNICO OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA. Dirigent: SUZANA ŽERJAL. Sodelujejo otroški zbor F. Venturini, čarodej Rompom- ska plesna skupina Flip. Vljudno vabljeni! pom, dekliška pevska skupi na F. Venturini in akrobat 24. 5. 1994 24. 5. 1998 Pavel Čok Papackotu v spomin Alenka in Maja Trst, 24. maja 1998 3 SPISKE VESTI UCENCI OSNOVNE SOLE FRANCE BEVK vabijo narodne noše v nedeljo, 31.5.1998 popoldne na trg Brdina, kjer bo proslava 200-letnice ustanovitve slovenske šole. Informacije: gospa Purič, tel. 212207 (po 20. uri). URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. t Na pragu svojega 90. leta je mirno v Gospodu zaspal naš dragi Just Lavrenčič Žalostno vest sporočajo hčerki Vera in Vojka, sin Milan z družinami, brat Nando, zet Drago, vnuki in pravnuki ter drugi sorodniki Dan in uro pogreba bomo sporočili. Katinara, 24. maja 1998 Ob smrti nonota Justa sočustvuje z Ivanom in družino Giuliana ZAHVALA Ob izgubi našega predragega Albina Hrovatina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. Posebna zahvala zdravniku Guštinu, pevskemu zboru, nosilcem krste in darovalcem cvetja. SVOJCI Briščiki, 24. maja 1998 ZAHVALA Valeria Daneu vd. Fabčič-Fabi Najlepša hvala vsem, ki so počastili njen spomin in nam bili na katerikoli način ob strani. Družine Fabčič Opčine, 24. maja 1998 24. 5. 1997 24. 5. 1998 Igor Križmančič Noč in dan sem s teboj, nepozabljen sin moj mama Bazovica, 24. maja 1998 ©LIEmai©! AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI V petek, 29. maja ob 20.30 v soboto, 30. maja ob 20.30 KR02EK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK vljudno vabi na okroglo mizo ob nedavnem izidu novega zvezka v zbirki naših »belih priročnikov«, in sicer knjige zgodovinarja dr. Egona Pelikana JOSIP VILFAN V PARLAMENTU DISCORSI PARAMENTARI DELUON. JOSIP VILFAN Srečanje bo 27. maja ob 18. uri v Vilfanovi dvorani na sedežu našega krožka Ul. Gallina 5 v Trstu O omenjenem delu, o liku Josipa Vilfana in njegovi dobi bodo spregovorili avtor dr. EGON PELIKAN in zgodovinarja dr. MILICA KACIN WOHINZiz Ljubljane ter dr. JOŽE PIRJEVEC iz Trsta. Uvodno misel bo podal predsednik krožka dr. RAFKO DOLHAR. Okroglo mizo bo vodil urednik knjižne zbirke IVO JEVNIKAR Vljudno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na srečanje z istrskim ljudskim umetnikom SLAVKOM BATISTO, NJEGOVO DRUŽINO IN SVOJEVRSTNO USTVARJALNOSTJO jutri, v ponedeljek, 25. maja ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 Na večem bodo predstavili tudi knjigo ISTRSKE PESMI pred 40 leti preminulegta Frruccia Jakomina Knjigo je izdala Mladika v Trstu TK v sodelovanju z založbo LIPA vas vabijo na predstavitev novega romana Dušana Jelinčiča MJBOFO OTO Knjigo bo predstavila literarna kritičarka prof. MATEJKA GRGIČ ob prisotnosti avtorja in predstavnika založbe V sredo, 27. maja ob 18.30 v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. s. Francesco 20 34. RAZSTAVA VIN IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV ZGONIK 29., 30. in 31. maja 1998 Kam u nedeljo 31. maja? Na Praznik češenj v Mačkolje ! KD ROVTE KOLONKOVEC Ul. Monte Sernio 27 priredi 17. PRAZNIK VINA danes, 24. maja z začetkom ob 17.30 SPOZNAŠ SVOJE VINO IN NAJBOLJŠe VINO Stari običaj srečanja med gojitelji vinske trte v tem kraju S ČESTITKE Jutri, 25. t. m. bo praznoval SANDI KLUN svoj okrogli 40. rojstni dan. Ob tem jubileju mu iz srca Čestitajo mama, brat Miran z družino in teta Valerija ter mu želijo Se veliko takih srečnih dni. Jutri bo slavil naš VALTER 40 let. Čestitajo mu Edvin in Renato z družinama. s______________IZLETI TABORNIKI RMV vabijo vse elane na pomladanski izlet v Piran, ki bo danes, 24. maja. Zbirališče je na Kompasu (mejni prehod Pesek-Kozina), ob 9. uri. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM in DRUŠTVO SLOVENSKIH UOKOJENCEV V TRSTU obveščajo udeležence enodnevnega izleta v Dražgoše, Kropo, Begunje in Bled, da je odhod avtobusa danes, v nedeljo, 24. t.m., ob 8. uri iz Trsta, Trg Oberdan (deželna pa- GeC t©urs POLETNA SEZONA '98 ZE V KRIZI TU JE TUDI NASVET BRAČ 570.000 lir do 14. 6. KORČULA 440.000 lir do 7. 6. SANTORIN! 950.000 lir do 12. 6. Let iz Ljub., en teden (polpenz.) v hotelih 3‘, vse takse! TO NI VSE! - tel. 0038666-549588 laca) in ob 8.15 z Opčin, pred Prosvetnim domom. PRIMOTOR KLUB vabi elane in prijatelje danes, 24. maja na motociklistični izlet Cez Slovenijo (Kras in Posočje) v Beneško Slovenijo. Odhod ob 8. uri iz Boljunca (na Gorici). PARTIZANSKI KLUB - Boljunec priredi v nedeljo, 14. junija izlet v FURLANIJO (Gonars, Fa-gagna, Martignacco). Na izletu nas bodo zabavali Veseli godci. Odhod ob 8. uri z G’rice v Boljuncu. Informacije in vpisovanje v klubu ali telefonsko na št. 228050 (Švara). MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI (Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846) opozarjamo na naslednje ponudbe za preživljanje poletnih počitnic: Mountain sum-mer camp - european cooperation (v organizaciji ZKS) od 19. do 26. 7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. Izola ’98 (v organizaciji ZKS)'- od 2. do 9. 8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu, skupna ležišča. Zabava in družabnost na plaži, predavanja in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno študentom in mladim v poklicu. Potovanja, namenjena mladim (v organizaciji Severni Sij) v New York in Wa-shington od 5. do 14. 8. (možnost za podaljšanje do 25. 8.), v Španijo in na Portugalsko 17. - 28. 8., na Sicilijo 16. - 23. 8. Informacije in prijave ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Te dni sta praznovala in KD KRAŠKI DOM zlato obletnico skupne- v okviru razstave Drugi v Alpah vabita ga življenja v Četrtek, 28. t. m. ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na predstavo Anton in Zmaga Racman Rusa riga črjez uograde nastopa dramska skupina SKD Tabor z Opčin v soboto, 30. t. m. ob 20.30 Svojemu bratu in stri- v Pokrajinski muzej v Repen na cu in njegovi ženi iskre- Istrski večer no čestitajo ter želijo se Trio Kras: Marino Kranjac, Ottavio Stokovac, Umberto veliko sreče in zdravja Pucer, Felice Macovaz sestri Ivanka in Urnik razstave (do 7. junija) ob petkih in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure; za Sole bo moZen voden ogled Marija ter Sonja, Oskar, Danila, Ivo, Emil in Aleksander z družinami v soboto, 6. junija (dogovor v uradu ZSKD, tel. St. 040-635626) KD FRAN VENTURINI - DOMJO Z Nidjo, Devonom in Simon.om se veselimo 15-LETNICO prihoda male OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Nike Dirigent: SUZANA ŽERJAL vsi MI V nedeljo, 31. maja 1998 ob 18. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu od Primorec-Tabor MOSP - vprašati po Alenki, od pon. do pet. od 9. do 17. ure. 40-LETNIKI Z OPČIN organiziramo 19. in 20. septembra izlet na Štajersko in v Prekmurje, da bi skupaj proslavili letnik s kontroliranim poreklom 1958. V ta namen vabimo, da se nam pridružijo tudi štiridesetletniki iz okoliških vasi in iz mesta. Število mest je omejeno. Informacije na tel. št. 211258 (Nadja) ob urah kosila in na 0038-7107142 (Igor) v popoldanskih in večernih urah. MALI OGLASI tel. 040-7796333 IŠČEMO ŠTUDENTKO ali dekle brez zaposlitve za pomoč v gospodinjstvu in pri negi dveh malih otrok v juliju v Gradežu. Interesentke naj pokličejo na tel. št. 0481/530295 ob delovnem Času. PIZZERIA TAM RAM” Daniela in ... Pluto vabita vsak večer, razen ob sredah v NABREŽINO 168 Tel. 040/200188 PRODAM A 112 XL bele barve, letnik ’84 v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 040-228891. FIAT TIPO 1600 DGT, letnik 1989, z opravljenim tehničnim pregledom, prodam za 5 milijonov lir. Tel. št. 220669 ali tel. tajnica 0335-6158792. OKULIST dr. Marjan Spetič, ginekologinja dr. Sonja Jazbec in dermatolog dr. Erika BrišCik spo- ročajo cenjenim strankam, da sprejemajo v prostorih poliambulato-rija na Opčinah, Proseška ulica 39, tel. St. 214161. PODJETJE takoj zaposli tajnico/ka za uradniška dela na področju uvozno/izvozne dejavnosti. Prošnje poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Vestna«. IZVOZNO PODJETJE isce prevajalko/ca italijanskih dokumentov ter korespondence v ruščino ter obratno. Prošnje poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Moskva«. ODPRTE KLETI - Can-tine aperte - Wine day open cellars 1998 - Kmetija Parovel iz Mačkolj vabi na degustacijo vin in extra deviškega olivnega olja jutri, v nedeljo, 24. maja ob priliki mednarodnega dneva vina »Odprte kleti - Wine day«. 27-LETNO DEKLE z odličnim znanjem slovenskega jezika, dobrim srbo-hrvaSCine, z zadostnim znanjem pri uporabi kompjuterja, isce zaposlitev kot varuška, prodajalka ali tajnica. Ne marketing ali od vrat do vrat. Tel.: 040/211941 od 13. do 14.30 in od 19. do 21. ure. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo malega psička. Tel. St. 327157. UPRAVA OBČINE DOLINA razpisuje javno selekcijo za dodelitev treh mest animatorke/ja v občinskem poletnem centru, od katerih bosta dva odgovorna za skupino, eden pa bo opravljal nalogo animatorja-asistenta. Zahtevana je višješolska izobrazba in znanje slovenskega jezika. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri dne 29. maja 1998. Za nadaljnje informacije je na razpolago tajništvo Občine od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka ter v ponedeljek in sredo popoldne od 14.30 do 17. ure -tel. St. 8329111. gg IH! BARI 81 70 58 44 21 CAGLIARI 41 4 6 87 51 FIRENCE 58 51 24 43 17 GENOVA 29 72 67 65 • 59 MILANO 58 37 20 7 60 NEAPELJ 7 39 51 74 12 PALERMO 12 39 21 43 35 RIM 24 15 49 81 16 TURIN 77 65 32 22 35 BENETKE 10 12 37 3 17 H BI umili mm Nagradni sklad Dobitnik s »5+1« 48 dobitnikov s 5 točkami 3.693 dobitnikov s 4 točkami 129.957 dobitnikov s 3 točkami 10.160.638.280 lir 6.925.219.200 lir 52.920.000 lir 687.800 lir 19.500 lir BREZPOSELNA samohranilka z majhnim otrokom, po poklicu agronomka iščem delo tudi part-time. Tel. 231405 (pri sestri) ali 231946 (starši) - Magda Sturman-NEREZIDENT isce v najem opremljeno stanovanje ali majhno hišo na Krasu. Tel. 040/2176907, ). do 17. ure. RODAM FIAT TIPO j 1100 bele barve, pet t, letnik ’89. Tel-/228971. IA NOVI CESTI nad Ivanom prodam dvo-rovanjsko hišo z vr-, približno 600 kv.m, 10 potrebno popravil. dov. DIPLOMIRANO DEKLE s post-univerzitetno specializacijo v prevajanju pravnih dokumentov, nudi lekcije iz francoščine, angleščine in italijanščine ter prevode iz in v iste jezike. Tel-040/417083 ail 040/225603 ob uri obedov. OSMICO je odprl Zoran v Ricmanjih St. 84. OSMICO so odprli p« Goljevih, v Samatorci S KMEČKI TURIZEM je odprl Lupine v Praprotu-Prodaja sortirano vino-Tel. 200848. -lukSM UMCSA * BAR * SLADOLED * POSLOVALNICA TOTOCALCIO TOTIP - ENALOTTO DIRKA IRIS PROSEK 140 - Tel. 225286 OSMICO je odpr1 )žko Skerk, Salež 61-OSMICO je odprl A ■edo Brajnik, Domjo el. 281244). Toti belo n mo vino. Vabljeni! , V PREBENEGU sta o rla osmico Boris m rijela. Vabljeni vsi 1] tisTOFs dprl Boris Laurica. elo in Črno vino. ,z OSMICO je odprl Ai nnte, Praprot št. l8'7e0-OSMICO ima v iku odprto Stanko OSMICO je odpr1 V ledje vasi Paolo Fe rti belo in črno vin0 rdi domaC prigrize • -j OSMICO je odprl n rric v Repnu St. 1 - v OSMICA je odprta DOBERDOB / PRAZNIK ZA VSO KRAJEVNO SKUPNOST 90 let Zadružne kreditne banke Ponosni na preteklost s pogledom naprej Devetdeset let poslovanja, ki jih je si-Jioei v Doberodbu proslavila tamkajšnja Zadružna kreditna banka, je zares lep in Pomemben jubilej, še posebno, Ce pomi-sbino na dve svetovni vojni in vrsto [migih težav, ki jih je banka tako kot vsa ^ajevna skupnost prebrodila v tem nemirnem stoletju. Hkrati pa pomeni ta ju-miej tudi osnovo in premoženje izkušenj, s katerimi stopa banka naproti iiovemu tisočletju in izzivom, ki jih prinašajo vrtoglave spremembe na finančnih trgih. . ,, Te misli predsednice Severine Peric, m Pa so se prepletale tudi v drugih poz-Oravnih nagovorih, ponazarjajo pomen mbileja doberdobske banke, ki je včeraj Privabil pod prostorni prireditveni šotor v občinskem parku številne ugledne go-stei domačine in seveda člane banke. Uvod v praznovanje jubileja je prispe-val novinar Marko Waltritsch, ki je ob Predstavitvi svoje najnovejše zgodovin-Ke knjige o treh zadružnih bankah v °berdobu, Sovodnjah in na Opčinah Vse so bile ustanovljene leta 1908 in Praznujejo letos 90-letnico) na kratko akazal pot, ki jo je v tem obdobju prehodila doberdobska banka. Njen na-aUek je uokviril v zgodovinsko ob-Poje ustanavljanja ljudskih posojilnic, Uovil je glavne zgodovinske etape z egunstvom v prvi in požigom arhiva ed drugo svetovno vojno vse do da-asnjih dni, »ko je banka od prvih kron krajcarjev prišla na milijardno pre-°ženje« in snuje nove razvojne načrte. Predsednica Peričeva je ob že navedenih mislih podčrtala pomen banke za gospodarski razvoj kraja, navedla načela zadružništva -kot so vzajemnost, solidarnost, dobrodelnost in krepitev splošnih interesov, zaradi katerih gre pravzaprav za etične banke. Odpravljanje meja, globalizacija, euro prinašajo nove izzive in bojazni, toda predsednica je prepričana, da bo banka s svojo zgodovino za sabo, s člani ob sebi in s strokovnostjo lahko zakorakala v novo tisočletje naproti novim uspehom. V to smer gredo tudi prizadevanja upraviteljev za združitev s sorodno sovodenjsko banko. Zupan Mario Lavrenčič je počrtal pomen gospodarske osnove za vsako skupnost, tudi še tako majhno. V tem je bila izbira naših dedov dalekovidna, je dejal, potem pa se zahvalil banki za pozornost do kulturnih in družbenih potreb kraja. Pozdravili in želeli še dolga leta poslovnih uspehov so tudi podpredsednik Deželne zveze zadružnih bank Renzo Medeossi, podpredsednik Dežele Mi-chele Degrassi in predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin. Prisotni so bili še konzul Pelikan, predstavniki vseh drugih slovenskih bank in številnih zadružnih bank z Goriške in spodnje Furlanije, predstavniki SGZ in SDGZ, krajevni upravitelji in gospodarstveniki. Parlamentarca Volčič in Prestaburgo ter prefekt De Matteis so poslali pisni pozdrav. Praznik se je nadaljeval z jubilejnim koncertom pihalnega orkestra Kras in plesno zabavo. Več plina po nižji ceni Letni kontingent zemeljskega plina po znižani ceni bo znašal 7.309.800 kubičnih metrov. Vsako gospodinjstvo bo namesto dosedanjih 610 kubičnih metrov imelo na razpolago 811 kubičnih metrov plina. Prihranek se bo tako povečal za 83 tisoč lir, z lanskih 241 tisoč, na letošnjih 323 tisoč. Ekonomska računica je torej nadvse ugodna. Upoštevati pa je treba poleg tega tudi pozitiven vpliv kar zadeva manjšo obremenitev okolja. Lani se je na plinsko omrežje namreč priključilo okrog dva tisoč novih gospodinjstev, kar pomeni nedvomno velik prispevek za bolj čisto in zdravo okolje. Predlog za preureditev kontingentov trenutno preučujejo v Rimu. V roku šestdesetih dni naj bi pristojna ministrstva izdala zadevni dekret za odobritev novih tabel. Nove tabele bodo začele veljati 1. julija. Vsekakor je v postopku odobritve predvidena klavzola, po kateri se po preteku šestdesetih dni predlog smatra odobren, tudi če pristojna ministrstva formalno niso izdala novenega akta. Pri Trgovinski zbornici tačas iščejo tehnično rešitev, da bi lahko v celoti uporabili kontingent plina. Vprašanje zadeva gospodinjstva, ki zaradi takih ali drugačnih razlogov dejansko porabijo manjšo količino plina od tiste do katere imajo, oziroma bi imeli pravico. VOLITVE / KANDIDATI SSK ZA OBČINO IN DE2ELO Za odprtejšo upravo do naše manjšine Volilci naj s preferencami omogočijo izvolitev čim večjega število slovenskih predstavnikov Kandidati Slovenske skupnosti za deželne in občinske volitve na Goriškem so se včeraj predstavili tisku na srečanju v Palače hotelu, ki so ga uvedli predsednik stranke Stefan Bukovec ter deželni in pokrajinski tajnik Martin Brecelj in Aleš Fi-gelj. Predstavili so volilne opredelitve SSk, ki se zaradi manjšim strankam nenaklonjenih volilnih sistemov mora pač odločati za volilni nastop v okviru širših koalicij. Izbira je v skladu s tradicionalno usmeritvijo padla na sile, ki ob načelih pluralizma, demokracije in socialne pravičnosti poudarjajo tudi obrambo narodne identitete Slovencev v Italiji. Tako sodeluje SSk na deželnih volitvah, kjer žal ni bilo mogoče oblikovati koalicije Oljke, s svojimi kandidati - Ivo Jevnikar na Goriškem in v Trastu, Romina Cencig v vi dem--skem okrožju - na listi Ljudske sredine za reforme (»Centro popolare riformatore«) skupaj z LS in drugimi sredinskimi grupacijami. Na občinskih volitvah v Gorici se je Oljka združila (»Zal brez zelenih«, je ugotovil Fi-gelj) in SSk ima na skupni listi tri kandidate: Eriko Jazbar, Božidarja Tabaja in Miloša Čotarja. V Krminu nastopa kot neodvisna na listi dosedanjega župana Pasellija (»Progetto cormonese«) Elena Orzan, ki želi nastopati kot predstavnica vseh tam živečih Slovencev. Na predstavitvi so poudarili nizko povprečno starost kandidatov kot znak, da je stranka živa in zanimiva za mlade. Podčrtali so pomen uveljavitve slovenskih kandidatov na skupnih listah. Jevnikar je poudaril odprtost skupne liste do manjšinskih vprašanj in zavzetost vseh njenih grupacij za ohranitev deželne enotnosti in avtonomije ter za razvoj njene mednarodne vloge. Slovenske volilce je pozval, naj se kljub neki splošni mlačnosti, ki jo je zaznati v volilnem zboru, glasujejo in naj pri tem oddajo preference svojim kandidatom,»saj je glas brez preference samo polovičen glas«. Preference bodo zelo pomembne tudi za občin- ski svet. Tajnik Figelj je. menil, da imajo vsi trije kandidati v primem zmage županskega kandidata Oljke Aria Rupenija možnost izvolitve, v nasprotnem primeru pa bodo preferenčni glasovi prav tako bistvenega pomena za ohranitev ali povečanje slovenske prisotnosti v občinskem kakor tudi v posameznih rajonskih svetih. Tako kandidati kot voditelji stranke so se vsekakor zavzeli za zamenjavo na krmilu občinske uprave. Valenti je svoj pravi obraz pokazal z - na srečo spodletelim - zavzemanjem za financarsko vojašnico in z nasprotovanjem zaščitnemu osnutku Caveri. V prihodnjih letih, ki bodo z odpravljanjem meje odločilna za bodočnost Gorice, je zato potrebno, da se upravljanje mesta zaupa sposobnejšim in odpr-tejšim ljudem, brez predsodkov in miselnih pregrad: in prav s tem namenom nastopa na volitvah zavezništvo Oljke. Na sliki (foto Bumbaca) kandidati SSk za občini Gorica in Krmin ter za deželni svet VOLITVE / SREČANJE S KANDIDATI LEVIH DEMOKRATOV ZA DEŽELNI SVET »Nastopamo sami, delamo pa za Oljko na deželi« Levi demokrati računajo na izvolitev dveh predstavnikov na Goriškem - Goriški kandidat je Igor Komel , Levi demokrati se na ^[Inih volitvah predaj vljajo sami, delajo pa da °h]''v' na deželi prišlo do 0| 'kovanja koalicije a v®- V novi zakonodajni H , \ bo treba razrešiti 2aO Vozlov’ ki so ostali Plet j®11! Prav zaracb ' 6r*ega razmerja politič-tjpi sjL Deželna vlada potim Ti® stabilnost, ki pa je vai1 Utari) zakon o volit-Orn deželnega sveta ne j0 °8®Ca- Med prvimi na-spr'! nove uprave je zato tO^taba deželnega staliti ’ sPet pa se bo treba lo-T°blnega zakona. ^ uresničitev tako po- Potrebnah[0f0™ieSeVeda PleH na kvalificirana m T0 Vsern stabilna večina. rajs.0 Slavne misli z vče- staO®8® srečanja - pred- dem kandidatov Levih sv6j °kratov za deželni okrrJ. Uoriskem volilnem raj0 lu; Na listi kandidi- Niichele Degrassi, deželni tajnik LD Alessan- danjih izkušenj, navedel predstavnikov starih in dro Maran, Giuseppe Pun- reforme, ki jih bo treba iz- novih (nekdanja pet- tin, Igor Komel, Enrico vesti na Deželi ter posebej strankarska koalicija) Gherghetta, Marialuisa poudaril pomen, da se tu- strank. Pokrajinski sveto- Grech in Rosanna Terpin. di na tem nivoju oblikuje valeč Enrico Gherghetta je Srečanje je uvedel pok- široko levosredinsko za- izpostavil vprašanje pre- rajinski tajnik Stefano Piz- vezništvo. Alessandro Ma- velike moči, ki jo dejansko zin, nakar so spregovorili ran je opozoril na nevar- ima deželna birokracija ter kandidati. Michele De- nost, 4a se na deželi po- nujnost, da pride do dru- grassi je, izhajajoč iz dose- novno oblikuje uprava iz gačnega načina financi- ranja občin. LD si bo prizadevala za razpis referenduma za odpravo volilnega zakona .Namestnica župana v Krminu Maria Lui-sa Grech je svojo kandidaturo na listi utemeljila z ugotovitvijo, da je v politiki premalo žensk, kar ni dobro. Igor Komel, dosedanji občinski svetovalec v Gorici je naglasil, da je prav s kandidaturo mladih treba premostiti občutke pomanjkanja zaupanja, ki se je pojavilo med bazo. Za deželni svet kandidira predvsem zato, ker verjame da DL lahko uresničf pameten načrt sožitja. Giuseppe Puntin smatra, da ima Dežela ključ za uravnavanje številnih vprašanj gospodarskega in družbenega razvoja, Rosanna Terpin pa je prepričana, da je dežela pomanjkljiva na številnih področjih. VOLILNA KRONIKA Slovenski kandidati na listah Levih demokratov se predstavijo Na gradu bo jutri ob 14. uri predstavitev in srečanje vseb slovenskih kandidatov Levih demokratov, ki kandidirajo za občinski svet in rajonske svete pod znakom Oljke. Vseh kandidatov je 29. Predstavitve se bosta udeležila Nataša Paulin por. Pelerin, kandidatka za občinski svet in Igor Komel, ki kandidira za deželni svet. Bergamin zamrznil funkcijo tajnika Alberto Bergamin, pokrajinski tajnik Ljudske stranke (PPI), ki je kandidat za deželni svet, se je začasno odpovedal funkciji tajnika, da bi se še z večjo vnemo posvetil pripravam na vobtve. Stranko bo v tem času vodila skupina v kateri so poslanec Prestamburgo, deželni svetovalec Longo, predsednik stranke Bran-cati in tajnik mladinske sekcije Fabbro. Rupeni pojasnjuje skupni projekt Novi načrti, novi ljudje, novi pristopi so razpoznavni znaki levosredinske koalicije, ki jo vodi Ario Rupeni in ki je v petek zvečer v dvorani Luigi Fogar priredila prvo javno srečanje o programu in strategiji razvoja Gorice v prihodnjem štiriletju. Program je rezultat skupinskega dela in preverjanja in je seveda odprt novim predlogom in doprinosu skupin in občanov Gre za program, ki upošteva specifičnost Gorice, tako kar zadeva gospodarski in družbeni utrip, pa tudi kulturo, iz katere je treba črpati moč za nadalnjo skupno rast. Šolstvu - posebej razvoju univerze, pa tudi strokovnemu in poklicnemu usposabljanju - namenja program levosredinske koalicije posebno pozornost. NOVICE ŠTANDREŽ / V DOMU BUDAL Dr. Montagnari Kokelj odstopa Dr. Emanuela Montagnari Kokelj, ki je lani začasno prevzela dolžnosti ravnatelja pokrajinskih muzejev, napoveduje svoj odstop. V krajšem sporočilu navaja, da je pooblastila svojega odvetnika, da sproži postopek za preklic pogodbe, s katero ji je bila funkcija poverjena. Taka odločitev je, piše v sporočilu, posledica določenih dogodkov, ki zadevajo njo osebno in posledica stanja, ki se zaostruje in ki povsem paralizira dejavnost muzejev. Posvet SGZ o prijavi dohodkov Slovensko gospodarsko združenje in Goriška hranilnica prirejata jutri, ob 17. uri javno srečanje o novostih v prijavi dohodkov za leto 1997. Govoril bo dr. Sergio Mogoro-vich, ki bo predstavil tudi novosti v zvezi z uvajanjem deželnega davka 1RAP. Srečanje bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice. Medškofijsko romanje na Sveto Goro Na Sveti Gori bo danes tradicionalno medškofijsko romanje vernikov koprske in goriške škofije, ki ga bosta vodila škof Metod Pirih in goriški nadškof Antonio V. Bom-marco. Ob 16. uri bo slovesno bogoslužje s skupno molitvijo. Ob današnjem srečanju na Sveti Gori bodo predstavniki goriške nadškofije tudi izročili prispevek za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu v dolini Soče. Začasna služba za štiri delavce Deželna agencija za zaposlovanje obvešča, da bodo v torek, 26. t.m. opravili selekcijo za začasno zaposbtev (šest mesecev) štirih delavcev pri občini Gorica. Zaposlili bodo tri delavce, ki bodo skrbeli za zelenice in parke, imeti morajo vozniško dovoljenje B skupine, ter enega delavca v sektorju pogrebnih storitev. Interesenti morajo biti vpisani v seznam brezposelnih in izpolnjevati pogoje za zaposlovanje v javni upravi. Pevski koncert »na plaži« uvod v »beach volley« Prireditve od danes dalje Kulturno društvo Oton Zupančič prireja Koncert na plaži danes ob 19.30 v Kulturnem domu A. Budal v Standrežu. Jutri pa se začenja tudi 7. odbojkarski turnir na pesku - znani »beach volley«, ki ga društvo Oton Zupančič že tretje leto organizna v sodelovanju z OK Val. Medtem, ko bo 3-teden-ski turnir posvečen predvsem športnikom in njihovim simpatizerjem, bo današnji Koncert na plaži posvečen vsem ljubiteljem petja. Kulturni program bodo izoblikovali naslednji zbori: MePZ Oton Zupančič iz Standreža -zborovodja Miran Rustja, dekliški zbor Danica iz Vrha - zborovodja Andreja Rustja, Mopz iz Nove Gorice »Provox«T zborovodja Pavel Pahor, duet Martina Feri in Vesna Kranjec. Po prijetnem kulturnem programu bo sledila družabnost okoli vabljive in dobro založene Floridi-te, ki bo skrbno poskrbela za vse goste. Organizatorji zatorej toplo vabijo na današnji koncert ter na»bea-ch volley«, ki se bo nadaljeval vsak večer po 18. uri do 13. junija. Športnike in amaterje, ki se želijo vpisati, obveščajo, da je na razpolago še nekaj mest. Pokličite čimprej v Kulturni dom v Gorici (tel. 33288) med 17.30 in 19.30 ali v urad ZSSDI (tel. 33029) med delovnim urnikom. KULTURNI DOM GORICA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo na predstavitev knjig Sergij Vere: SKRIVNOST TURKIZNE MEDUZE Marij Cuk: PENA MAJSKEGA VALA Kulturni dom Gorica četrtek, 28. maja 1998 ob 18.30 Slovenska skupnost Gorica in Klub Briške mladine vljudno vabita na KOMEMORACIJO OB 10. OBLETNICI SMRTI GRADIMIRJA GRADNIKA dolgoletnega predsednika Slovenske skupnosti Gorica Petek, 29. maja ob 20.30 v Gradnikovi kleti na Plešivem Nastopila bosta mladinski pevski zbor iz Plesivega in nonet Brda - O liku pokjnega bo spregovoril Marjan Terpin - Priložnostne govore bodo imeli Ivo Jevnikar, Elena Orzan in Edi Keber PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ V ŽUPNIJSKEM PARKU MED LIPAMI VSTANDREŽU Praznik Špargljev Sobota, 30. maja ob 17. uri SLIKARSKI EX-TEMPORE ob 20.30 PLESNA ZABAVA Nedelja, 31. maja ob 19. uri Zbor O.S. F. Erjavec iz Standreža Otroški zbor Stmaver, ritmična skupina šole M. Štrukelj iz Nove Gorice SLEDI PLESNA ZABAVA Sobota, 6. junija ob 20.30 PLESNA ZABAVA Nedelja, 7. junija ob 17. uri SREČANJE PRITRKOVALCEV ob 19. uri Zbor Mirko Filej, Nagrajevanja Veseloigra štandreške skupine Jaz sem Berto PLESNA ZABAVA Igrajo ansambli FANTAST, KVINTET MI, SOUVENIR in ZAMEJSKI KVINTET Na voljo odlični Sparglji, domača jedaCa in pijaCa BOGATSRECOLOV FOTOGRAFSKI NATEČAJ PEVMA / SLOVO PREKOMORCA Odšel je Nini Roset Tiho in skoraj neopazno, kot je zadnja leta živel, je v 76. letu starosti za vselej odšel Ivan Roset, ki so ga v domači Pevmi in na Oslavju poznali pod imenom Nini. Od minulega tedna počiva na pokopališču v Pevmi, kjer se je rodil 3.4.1922 in tam preživel mlada leta. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil vpoklican in poslan s tankovsko enoto na afriško bojišče, kjer pa so ga zajeli Angleži in je precej mesecev preživel v nekem ujetniškem taborišču v Egiptu. Konec leta 1943 je izvedel, da posebne misije med ujetniki slovenske in hrvaške narodnosti iščejo ljudi za prestop v enote NOVJ. Skupaj z mnogimi tovariši se je tudi Nini takoj odločil za vstop v partizanske vrste. To se je zgodilo 15.1.1944. Najprej je bil poslan v južno Italijo, kjer so se formirale Prekomorske brigade, nato pa na otok Vis, ki je postal osrednja baza in eno glavnih prehodnih in razporeditvenih središč Prekomorcev. Nini Roset je bil vključen v nastajajočo partizansko mornarico, ki je kljub skromnim bojnim sredstvom, z uspehom delovala v raznih spopadih okrog dalmatinskih otokov ter skrbela za prevoz raznih enot iz Italije in njihovo izkrcavanje v Dalmaciji. V enem teh spopadov je bil februarja 1945 hudo ranjen nedaleč od Splita ter se za posledicami ran več mesecev zdravil v vojaški bolnici glavnega dalmatinskega mesta. Za zasluge v boju proti okupatorju je Nini Roset prejel dve jugoslovanski odlikovanji: Red za zasluge za narod s srebrno zvezdo in pa Red za hrabrost. Domov se je vrnil novembra 1945 ter se čez kako leto oženil z domačinko Milico Figelj. V družini se je najprej rodil sin Vojko, nekaj let kasneje pa dvojčka Lilijana in Marino. Najprej je družina živela v Pevmi, nato pa se je preselila na Klanec nedaleč od oslavske kostnice. Veliko let se je Nini kot obrtnik ukvarjal z inštalatersko in električarsko dejavnostjo, kasneje pa s priložnostnimi storitvami. Pred štirinajstimi leti je v tragičnih okoliščinah preminil sin Marino. Smrt sina je Nini ja hudo prizadela in načela njegovo zdravje, tako da smo ga vedno bolj poredkoma videvali v javnosti. Spominjali pa se ga bomo zaradi vedrega in živahnega značaja. (VIP) CADAJACO RUOTE GORICA TRG SAN ROCCO 7, Tel. 0481-536651 PRODAJA IN POPRAVILA KOLES - DODATKI TRŽIČ Blagajno so hoteli razstreliti z eksplozivom V Coop Cons. v ulici Colombo Roparji so včeraj ponoči skušali vdreti v neprekinjeno blagajno blagovnice Coop v ul. C. A. Colombo v Tržiču. Domnevati je mogoče, da so med nameščanjem eksplozivnega naboja sprožili alarmni sistem in poseg zapriseženih čuvajev. Informacij iz uradnih virov ni - menda zato ker preiskava še ni zaključena. Eksplozivni naboj so neznanci pustili kar na kraju samem in so ga včeraj zgodaj zjubaj odstranili izvedenci. Neznanci so se za vlom pripravili temeljito. Prostor kamor so namestili eksplozivno telo so zaprli in zapečatili s silikonom. Efekt bi bil ob eksploziji zagotovo rušilen. Prav najdba eksploziva dokazuje, da so se morali podvigu v naglici odpovedati. Vlomilci so iskali rabljene koleke Preiskovalci, ki se ukvarjajo z vlomoma v županstvi v Tržiču in Ronkah menijo, da so tatovi iskali koleke in to že uporabljene in ne izkaznice ali druge listine, ki bi jih bilo mogoče ponarediti. V obeh primerih so izginile listine (v Ronkah okrog osem tisoč osebnih kartončkov), ki so bile opremljene s ko-leki, čeprav že razveljavljenimi. V zabojnikih na območju Ronk in Tržiča so namreč našli večjo količino listin, ki so si jih tatovi prisvojili. Listine so bile v glavnem brez kolekov in prav to je preiskovalce prepričalo, da so tatove zanimali predvsem koleki, čeprav že uporabljeni. Odtis žigov je namreč razmeroma lahko odstraniti. Neznanci so si prisvojili za okrog 150 milijonov lir kolekov. Od te vrednosti bi utegnili iztržiti betjino. Zbor Hrast osvojil prvo mesto v V. Venetu Na 30. vsedržavnem tekmovanju zborov v Vit-toriu Venetu je mešani pevski zbor "Hrast” iz Doberdoba včeraj popoldne osvojil prvo mesto v polifoniji. Sinoči so bili na vrsti še nastopi v kategoriji folklornega petja. Pred 25 leti sta stopila na skupno življenjsko pot Darinka m Ivan Iskrene Čestitke z najboljšimi željami za naslednjih 25 let izrekata sin Robert in hči Peba KD OTON ZUPANČIČ vabi na Koncert na plaži Danes, 24. maja, ob 19.30 v Budalovem domu v Standrežu KINO GORICA VTITORIA 1 16.00-18.00-20.15-22.30 »Blues brothers, il mite continua«. Dan Ayk-royd in John Goodman. VTITORIA 3 17.00-18.45-20.30-22.15 »Tempesta di fuoco«. Hovve lang. CORSO 15.30-17.30-19.45-22.00 »Deep impact«. Robert Duvall in Vanessa Redgrave. S PRIREDITVE SZ DOM vabi v petek, 29. maja, ob 15.30 na zaključni prikaz dela Sekcije športnega vrtca. 5. junija pa bo zaključna aleademija sekcije SG SRG ter skupine »Show dance«. KONCERT NA BORJACU bo v soboto, 30. maja ob 21. uri v Gabrjah. Na prireditev vabita moški pevski zbor "Skala” in KD Gabrje. Nastopila bosta MoPZ "Skala” in folklorna skupina iz mesta Sinnai na Sardiniji. Prireditev bo na dvorišču Pavletiče-ve domačije, v slučaju slabega vremena pa v občinski telovadnici v Šovodnjah. OBVESTILA SPDG obvešča člane in smučarje tekmovalce, da lahko pod zelo ugodnimi pogoji nabavijo kombinezone in tekmovalne drese znane znamke in vseh mer. Interesenti naj se zglasijo na sedežu v ponedeljek in četrtek od 19. do 21. ure. 2e jutri! PRIPRAVLJALNI ODBOR »PREZIHOVCEV« se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspešni uresničitvi 20. srečanja Prežihovih šol v Doberdobu. Posebna zahvala naj gre Kraškim krtom za razpoložljivost in sodelovanje. KD OTON ZUPANČIČ in OK VAL vabita na odbojkarski turnir »Beach Volley« na pesku Budalovega doma v Standrežu od ponedeljka, 25. maja, vsak večer po 18. uri do 13. junija. Prijave: goriški Kulturni dom (33288) med 17.30 in 19.30 ali v urad ZSSDI (33029) med delovnim umikom. Pohitite! SD SOVODNJE in RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA vabita na veselo praznovanje 31. maja v Šovodnjah. Začelo se bo v jutranjih urah z lovom na postrv v Romansu. Prijave v gostilni Rubijski grad. KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča odvisne delavce, upokojence in kmetijske podjetnike, da se za izpolnitev davčnih prijav v mesecu juniju (nekdanji obrazec št. 740, zdaj enotni obrazec) lahko poslužijo njenih uradov v Gorici. Urad (v ulici Malta 2) je odprt vsak delavnik od 8.30 do 12.30, tel. 531644. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo 6. junija sedmi redni občni zbor v Kulturnem domu v Gorici. SLOVENSKI ODSEK OBČINSKE KNJIŽNICE V RONKAH je v poletnem času (do 25. septembra) odprt v torek in četrtek od 16. do 19.30 in v sredo od 9. do 12. ure. B_____________IZLETI SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI-CGIL prireja tridnevni izlet od 19. do 21. junija v Sanremo, na Ažurno obalo in Montecarlo. Za informacije in vpisovanje: trgovina pri Mili v Doberdobu (tel. 78398). H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA ESSO-U1. Apuileia MONTESHELL - Trg Mu-nicipio AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birši TRZIC AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco IP - Ul. IV. novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO-Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Repubbbca KRMIN AGIP - Drev. V. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN-SREDIPOLJE IP - Ul. IH Armata 58 KONCERTI KD OTON ZUPANČIČ vabi na Koncert na plaži, danes ob 19.30 v Budalovem domu v Standrežu. Nastopali bodo MePZ Oton Zupančič iz Standreža, dekliški zbor Danica z Vrba, MoPZ »Provox« iz Nove Gorice in duet Martina Feri in Vesna Kranjec. prispevki Namesto cvetja na grob Jožefa Primožiča, daruje nečak Boris Pintar z družino 200 tisoč lir za PSD Naš prapor. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 16. u° 22. maja 1998 RODILI STA SE: Lara Carli in Jessica Ferro. UMRLI SO: 89-letni Naž-zareno Aglitti, 75-letni Mi chele Caldarola, 78-letna Giorgia Martellossi, 87-letna Stefanja Bukovec, 71-letI|1 Ferruccio Beacovich, 64-le na Idelma Andriolo, 91-letnj Ernesto Scremin, 76-letn1 Giovanni Giustizieri, 72-le ni Giuseppe Tioni, 67-letna Angela Marzullo, 56-letna Nidia Derosa, 83-letna AU gelina Gobbetto, 75-letni Valter Gon, 48-letni Giusep pe Assirelb, 84-letna Coi0® ba Salvador, 71-letna Lini Grion, 87-letna Dolores P® ^ tarin, 80-letna Maria Visu1 tin, 77-letna Antonia GrezaL 73-letni Jožef (Milan) IpaveC' POROKE: uradnik Mauro Dammarco in uradni® Alessandra Duca, delav® Stefano Donati in prodajaj Marianna Ferrara, elektrik" Luciano Borsi in obrtni Micaela Devescovi. . OKLICI: delavec Giai paolo Bertotti in n13^11^ Barbara Cantarutti, trgov potnik Marko CubrU0 podjetnica Roberta Pl® ’ ‘v lot Tullio Bressan l3._ pričakovanju zaposlitve sa Del Franco, delavec vio Millia in točajka loj Accettulli, uradnik Gm Marchiol in turistična lavka Federica Fasano- M DEŽURNA LEKABNA V GORICI j uq' BASSI RITA, UL don TRŽIČU Toti RISMONDO, Ul- n-52, tel. 410701. Kontingentne težave, ki sta jih povzročila bega voditelja razpuščene fr amazonske lože P2 Licia Gellija in mafijskega bossa Pasqualeja Cuntrere, so bile presežene, ko je v četrtek pravosodni minister Giovanni Maria Ffick umaknil odstopno pismo. Problem reforme pravosodja pa ostaja in postaja vse bolj zahteven in trd oreh, ki bo v prihodnjih tednih in mesecih povod za številna soočanja in merjenje moči. Beg mafijskega bossa Pasqualeja Cuntrere, ki je eden od največjih prekupčevalcev mamil, je izbil sodu dno. Potem ko so se dva tedna stopnjevale polemike zaradi bega Licia GeUija (kaže, da si je nekdanji vodja lože P2 privoščil večerjo za rojstni dan skupaj s sorodniki, nato pa jo pobrisal, preden bi z sklepom kasacijske-ga sodišča postala polnomo-Cna obsodba na 8 let zaporne kazni), je bil beg mafijskega veljaka (v istih dneh so izginih tudi sardinska ugrabitelja in skesanec Martino SicUiano, ki je nekaj let sodeloval s sodstvom v razkrivanju strategije napetosti) resnična klofuta za itabjansko javno mnenje, večinsko zavezništvo in vlado Romana Prodija pa je izpostavil ostrim napadom. Preiskave bodo pokazale, kaj se je dejansko zgodilo, čigave so resnične odgovornosti. Nedvomno je bilo tako v primeru Gelli kot v primeru Cuntrera veliko malomarnosti in nepozornosti (faks, ki je naznanjal izpustitev na prostost mafijskega veljaka, je ostal neprebran pet dni na mizi pristojnega člana palermskega glavnega tožilstva), očitno pa je, da so v italijanskih zakonih tudi luknje, ki beg olajšajo. Na to so PO BEGU GELLIJA IN CUNTRERE Ustavna reforma zavira reševanje gordijskega vozla pravosodja Vojmir Tavčar dneh opozorib številni pravniki, na to kaže tudi profr-slovno ukrepanje kasacij-skega sodišča, ki je pred 15 dnevi najprej odredbo izpustitev Cuntrere na prostost, v teh dneh pa potrdilo, da je obsodba na 21 let zaporne kazni polnomočna. Svoje pa je prispevalo še dejstvo, da je pretok komunikacij med sodstvom in organi pregona težaven, še težji pa med sodstvom in vlado, saj je pravosodni minister zvedel iz časopisov - in to šest dni po begu - da jo je Pasquale Cuntrera pobrisal. Težave, s katerimi se spoprijema stroj itabjanske pravice, so prišle do izraza že večkrat, nanje so opozorib sodniki in pravniki, nanje opozarjajo vsakoletna poročila glavnih tožilcev ob odprtju sodnega leta. Procesi, ki trajajo osem do deset let (v civilnem pravu pa je zaostanek že tolikšen, da ga bo težko kdaj nadoknaditi), pomanjkanje sodnikov in njihova obremenitev, možnega osebja, prenatrpanost zaporov in še bi lahko naštevali. To je bbo stanje, ki ga je podedovala vlada Oljke, ko je prevzela krmilo oblasti in tega stanja ni mogoče rešiti v nekaj mesecih ali nekaj letih. Pravosodni minister Fbck pa je bti tisti, ki je skušal s svojimi predlogi del teh problemov rešiti, čeprav najbrž ni pokazal dovolj odločnosti pri vodenju tako zahtevnega ministrstva. Ko je izbruhnil primer Cuntrera in ko je ugotovil, da je gla- odgovomost za beg pri sodstvu (pa tudi zaradi plaza kritik, ki se je usul nanj iz vrst večine) Fbck ni pomišljal. Najprej je odredil inšpekcijo na glavnem tožilstvu v Palermu, nato pa vzel pero in napisal odstopno pismo,. Ta odločitev (čeprav z morda nekajurno zamudo) je bba odraz njegove demokratične občutljivosti, sprejemanja politične odgovornosti za napake sodstva. Fbck je umaknil odstopno pismo, potem ko mu je večina potr-dba zaupanje (pa čeprav delno tudi zato, ker bi more- pravosodnega mini-težave) in potem ko krat poudarb, da v bega Cuntrere tičih odgovornosti. Obstajajo pa odgovornosti tistih, ki bega niso preprečiti. Krivce je treba odkriti in kaznovati, je dejal Oscar Luigi Scalfaro. S tem so bile kontingentne težave presežene, bitka o reformi pravosodja pa se je takoj vnela. SUvio Berlusconi je takoj začel obstreljevati s težkim topništvom predlog, da bi obsodba postala polnomočna že po raz-sodbi vne- g a sodi- predsednik Forza It ali a takoj očital, da »sploh ne razume za kaj se gre, predvsem pa ne upošteva občutkov tistih, ki so izpostavljeni krivičnim napadom pristranskih sodnikov«. Rezko je dodal tudi, da bo v Kartelu svoboščin potrebno razči-ščenje prav o problemih pravosodja. Spopad se nadaljuje in se bo nadaljeval tudi v prihodnjih tednih in mesecih. Tako o ukrepih, ki naj bi omejevati možnost bega, kot tudi o širši reformi, od kateri je dolgo razpravljala dvodomna komisija za ustavne reforme in o kateri se sedaj lomijo kopja v poslanski zbornici. Berlusconi je večkrat zelo odločno poudaril, da ne bo pristal na nobeno ustavno reformo, ki ne bo korenito spremenila sedanjega ustroja, predvsem pa omejila pristojnosti in pooblastila državnih tožilcev. To je glavni vozel, ki ga bodo morale razrešiti pohti-čne sile. Dokler to vprašanje ne bo razvozlano, bo težko načeti resnejšo reformo pravosodja, predvsem pa bo težko začeti z zdravljenjem vseh bolezni italijanskega sodnega ustroja. Pravosodni minister Giovanni Maria Flick bo lahko nekoliko učinkovitejši in odločnejši v vodenju ministrstva, sprejeti bodo lahko ukrepi, ki bodo zamašili najhujše vrzeli in nekoliko otežili nove pobege, toda vozel pravosodja bo ostal, dokler ne bo razrešen problem ustavne reforme. Pri trem pa je pravosodni minister nemočen, problem morajo razplesti politične sile, predvsem pa Massimo D’Alema kot predsednik dvodomne komisije. Dokler ne bo razvozlan ta gordijski vozel, vsi ostali ukrepi ne bodo nič več kot obliži na rane, ki bi potrebovale drugačno zdravilo. __V SOBOTO, 30. MAJA, V CELODNEVNI OSNOVNI SOLI RINKA TOMAŽIČA_ V Trebčah 1 SNetnica šole in 20-letnica poimenovanja Bilo je leto 1868, ko sta takratni župnik Pahor, še posebno župan - občinski delegat Valentin Kralj - Županov, vlagala prošnje, da bi Občina ustanovila šolo. Ohranil se je lastnoročni zapis, v katerem pravi: »Sem bil že v Trst zastran nekega vprašanja od šole, kolko otrok bi se moglo v farovžu učiti in koliko je banko ah klopi.« Sedanje šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1874. Občinski svet je še isto leto odobril eno-razrednico in poveril vzgojo 37-letne-mu učitelju Ivanu Slundru. V začetku je bilo vpisanih nad 80 otrok. Da je bila vzgoja res potrebna, priča listina o nakupu zvonov (1884): od 112 podpisnikov jih je kar 80 podpisalo s križcem. Za prvim učiteljem so prihajali v vas tudi taki, ki so vaščane učili sadjarstva, čebelarstva. Vaščane so osveščali s kulturo in gospodarstvom. Učencev je bilo vsako leto več. V šolskem letu 1913 je bilo vpisanih 133 otrok - tak- rat so štele družine po več otrok. Priletni vaščani se bo- • do morda še spomnili učiteljev Požarja, Trobca, Bra-toša, Rodeta, učiteljico Brano, ki je v času 1. svetovne vojne hodila peš čez Drašco, pa še učitelje Jereba, Kodriča, Miklavčiča, ki je zadnje učil v slovenskem jeziku, kajti leta 1927 je bila uveljavljena Gen-tilejeva reforma, ki je prepovedala rabo slovenščine v šolah. Med drugo svetovno vojno so šolsko poslopje zasedli Nemci. Takratni župnik Bele je na lastno pobudo s pomočjo vaščanov ponovno učil otroke v slovenskem jeziku. Po vojni so dobili na šoli dve učiteljici, ki sta ostali vsem v živem spominu: učiteljici Slavica in Milena sta razvili res živahno kulturno dejavnost. Število otrok se je pričelo manjšati ob ustanovitvi nižje srednje šole na Opčinah, saj so do takrat obiskovali osnovno šolo otroci do 14. leta starosti. 24. septembra 1978 je bila šola slavnostno poimenovana po antifašistu Pinku Tomažiču. Vaščani so s prostovoljnim delom uredili šolski vrt in postavili doprsni kip Pinka Tomažiča. Načrte je izdelal domačin Atilij Kralj. Spomenik je na prireditvi odkrila Pinkova mama, gospa Ema Tomažič. Ob koncu šolskega leta 1983/84 je prvič izšlo šolsko glasilo Veseli Živ Zav. V časopisu vsako leto učenci poročajo o šolskih izletih in ekskurzijah, o šolskih dejavnostih in prireditvah, objavljajo raziskave, leposlovne spise in ilustracije ter razne igre in križanke. V šolskem letu 1989/90 je šolo obiskovalo le 5 učencev. V naslednjem šolskem letu je bil uveden podaljšan pouk. Od takrat je število učencev iz leta v leto naraščalo. Pred štirimi leti je šola prejela uradni status in naziv celodnevne osnovne šole. Letos obiskuje šolo 33 učencev, ki prihajajo iz Trebč in iz okoliških vasi. Delujejo štirje razredi, 4. in 5. sta združena. Pouk poteka od ponedeljka do petka, od 8.15 do 16.15. Na šoli poučuje osem učiteljic, učiteljica angleškega jezika in dve ve-roučiteljici. Učenci hodijo na šolske izlete in ekskurzije, sodelujejo z vaškimi organizacijami, srečujejo se z otroki trebenskega vrtca, obiskujejo plavalni tečaj; učenci 4. in 5. razreda gredo na zimovanje, tekmujejo za bralno značko, sodelujejo na otroških slovenskih in televizijskih oddajah, obiskujejo knjižnico P. Tomažiča in tovarišev na Opčinah. Celodnevna osnovna šola Pinka Tomažiča, Trebče gi/n/uV v v,v Vt/u.VV.v <- . m U \.J U \J iJ l) U iJ U O U tJuVl Spet v slovenski šoli 1946 - bil je mrzel zimski dan. Burja je razsajala in pihala tako močno..., da učenci, bilo nas je okrog 45-50, smo bili spet v slovenski šoli. V velikih razredih, ogrevanih z železnimi in lončenimi pečmi, kamor smo vsi nalagali drva, da je bilo prijetno toplo in smo se počutili sproščeni in veseli kot doma. Poučevali sta nas učiteljici - tovarišici, kot smo ju takrat imenovali, Slavica Maver in Milena Žigon, Primorki po rodu, a sta prišli k nam iz Ljubljane. V naši šoli, ki se je meni zdela tako mogočna in največja zgradba poleg cerkve v vasi, katere zunanjost se ni še do danes spremenila, je bila notranjost drugačna. V pritličju sta bili dve veliki učilnici s higienskimi prostori, v zgornjem nadstropju ena velika in ena mala učilnica s predsobo ter hišnikovim stanovanjem, ki smo mu rekli kar »pri Gizeli«. Gizela je bila dolgoletna hišnica, a ne samo, opravljala je tudi vsa druga, nešteta dela, tako da si nismo mogli predstavljati šole brez nje. ...Tistega dne smo se po odmoru vsi zbrali v zgornjem velikem razredu. Ko smo se posedli po trije ali štirje k dvosedežnim le- senim nepremičnim mizicam in se umirili, smo začeli s skupno pevsko-dramsko vajo. Za to dejavnost je skrbela učiteljica-tovarišica Slavica. Spominjam se, da smo najprej zapeli nekaj pesmi, med katerimi nam je bila posebno všeč Lepa naša domovina, ki se nam je zdela, da v besedilu zaobjema vso lepoto naše domovine in tudi zgodovino naših prednikov. Po zelo nazorni in slikoviti obrazložitvi besedila pesmi o burji, ki je tisti dan tako razsajala, smo se nato tudi pesem s skoraj igralsko tehniko naučili na pamet. Je bila mar to prva Prešernova proslava? Ne vem, a bilo je lepo in slavnostno. Anica Kralj Malalan Starši se spominjajo na šolska leta Pozimi smo nosili drva na podstrešje, kjer je bila peč. V šoli smo govorili in se učili po italijansko, ker sem hodil v šolo pod fašizmom. Mario Kralj Imeli smo stroge učitelje. Mi se nismo igrali na vrtu, kakor se otroci danes. V razredu smo bili v petnajstih. Pred šolo se je včasih ustavil majhen avtobus, v katerem so učencem pregledovali in zdravili zobe. Paolo Carli Prvi razred sem obiskoval leta 1963 v Trebčah. Takrat nas je bilo v razredu, ki je bil združen z drugim razredom, 13. Učila nas je učiteljica Katja. Najlepši trenutki so bili, ko je prišel enkrat na mesec gospod Bonifacio predvajati filme: črno-bel dokumentarec in barvne risanke. Prišel je ob osmih zjutraj in končal ob desetih. Že zjutraj smo bili veseli, ko smo videli pred šolo njegov avto - »topolino giardinetta«. Seveda smo bili razočarani, če ga ni bilo. Giuliano Milkovič Ko sem šla v prvi razred, nismo še znali pisati. Delali smo kroglice in črtice. V drugem razredu smo praznovali 100-letnico šole. Na proslavi je bilo dosti ljudi. V šoli sem imela učitelja. Takrat smo že v drugem razredu imeli izpite. Giuliana Ciuch IM 1(3 §©[ia Jeseni leta 1955 sem dobila imenovanje za začasno učiteljico na osnovni Soli s slovenskim jezikom v Trebčah. Se nikoli poprej nisem bila v trebenski Soli. Zato sem se odpravila pred začetkom pouka v Trebče na ogled. Takrat je vozil avtobus le po avtocesti. Sla sem s kolesom. Na cesti nisem srečala žive duše. Trebče! Na hišnih zidovih so bili Se vidni napisi parole Osvobodilne fronte. Kolesarila sem kar naprej do vaškega spomenika padlim v NOB-Pred Solo sem srečala vaščanko, ki me je pospremila v Solo in mi predstavila šolsko slu-ginjo, gospo Gizelo Čuk. Gospa Gizela me je sprejela zelo prijazno in vljudno. Z njo sem prvič stopila v razrede trebenske šole, ki so bili tedaj veliki in pravokotni. Preprosta oprema je bila lesena. dve dolgi vrsti vezanih klopi, kateder, omara, na belih stenah križ in dolgo obešalo. J vsakem razredu sta bih lončeni peči. . zgornjem nadstropje sem si ogledala se zbornico za učitelje m jedilnico. Zraven le imela gospa Gizela stanovanje. Vse je bilo prl' pravljeno za novo šolsko leto 1955-1956. Ko sem se vračala domov, nisem misM0’ da bom v Trebčah poučevala celih 27 let- Aleksandra Gon' Sasa. Trebensld učenci včeraj in danes Učenci trebenske osnovne šole pred šolskim poslopjem v šolskem letu 1922/23 z učiteljico Angelo Valentič Učenci, učiteljice in sluginja trebenske osnovne šole Pinka Tomažiča v skem letu 1997/98 PROSLAVA VISOKEGA JUBILEJA BO V NEDELJO, 31. MAJA Častitljiva 200-letnica openske osnovne šole Duhovnik Matija de Jurco je leta 1798 postavil na noge opensko župnijsko šolo V začetku 19. stoletja je bil v openski župniji eden najzaslužnejših duhovnikov Matija de Jurco (1797-1823), rojen v Trstu, kjer je tudi umrl kot kanonik leto po odhodu z Opčin, star 64 let. Za župnika je prišel k nam v zelo razgibanih in razburljivih Časih Po francoski revoluciji, ko so Napoleonovi vojaki prodirali prek naših krajev v osrčje Evrope ter obenem širili nove ideje o svobodi, bratstvu in enakosti, ki so v temelju načele stari fevdalni red ter prinesle nove Poglede tudi na narodnost. V slovenskih deželah pod Avstrijo se je tedaj pojavilo narodno prerodno gibanje, ki go je nakazal že redovnik Marko Pohlin, ko je v svoji slovenski slovnici v uvodu pouda-vil važnost in lepoto slvoenskega jezika. Nekaj let kasneje je to praktično izvedel v Ljubljani prvi slvoenski pesnik, pisatelj, Časnikar in narodni buditelj ter šolnik in pisec učnih knjig, duhovnik Valentin Vodnik. Razgibal je tedaj še redke slovenske izobražence, zlasti duhovnike, da so poleg verskega življenja prebujali naše ljudi v navadni zavesti. Tako so postopoma nastajale prve župnijske šole na podeželju. V tej dobi je prišel na Opčine za župnika 37-letni duhovnik Matija, ki je s svojim 26-letnim delovanjem z veliko požrtvovalnostjo in sposobnostjo postavil v naši župniji trdne temelje verski in splošni družbeni pobudi za rast tukajšnje skupnosti. Med drugim se je lotil zidave sedanje župnijske cerkve, premestil je pokopališče ob cerkvi na Lokvico, kjer je še sedaj, pospeševal je cerkveno petje ter pred 200 leti (1798) pričel z organiziranjem župnijske šole, ki je bila med prvimi na tržaškem Krasu. Osnovno šolo je v Avstriji uvedla že cesarica Marija Terezija, ko je država z njenim odlokom leta 1774 prevzela jezuitsko šolstvo. Uredba je določala, naj v večjih krajih na podeželju uvedejo obvezne ljudske šole, znane kot trivialke, v katerih naj bi poučevali v deželnih jezikih, torej tudi v slovenščini, dorašCajoCo mladino, verouk, branje, pisanje, računanje in nekaj pojmov gospodarstva. Okoli leta 1790 je bilo na področju, kjer so prebivali Slovenci, že ve C kot 8.000 uCencev. Opčine so na prehodu v 19. stoletje štele nad 600 oseb (327 moških in 289 žensk), vseh hiš je bilo 72, v njih pa je prebivalo kakih 78 družin. Ko je župnik Matija se- stavljals eznam šoloobveznih otrok v vasi, je leta 1804 poslal svojim cerkvenim oblastem v Trstu imenik otrok, starih od 6 do 11 let, ki obsega 50 imen (24 dečkov in 26 deklic). Koliko od teh otrok je v resnici oblikovalo župnijsko šolo, si lahko samo mislimo, saj so openski kmetje večinoma zaposlili mlado delovno silo za opravila na polju in za pašo. Ugibamo lahko tudi, koliko dni in ur v tednu je bilo namenjeno dejanskemu pouku. Seznam otrok je zanimiv tudi iz splošnega družbenega pomena. Iz njega igoto-vimo priimke in imena vaščanov. NajveC Opencev je imelo priimek Sosič (v012 družinah), sledijo Daneu (7), Hrovatin (6), Vremec (4) ter Skerlavaj, Vidau in Malalan (po 3 družine). Med moškimi imeni so bila priljubljena: Anton, Luka, Matej, Franc, Jožef, Just itd. Zenska imena so bila: Marija, Katarina, Ana, Uršula itd. Vsi priimki in imena neizbrisno dokazujejo, da so tedaj na Opčinah živeli le Slovenci. Tujerodci so se zaceli naseljevati šele dobrih sto let kasneje, ko je pripeljal na Kras prvi tramvaj (1902). Glede uCnih predmetov se lahko opiramo na predmetnik, ki ga je določal zakon za trivialke (triletne šole), gotovo pa je, da so se mladi uCenci spoznavali z osnovnim znanjem iz verouka, pisanja, branja in računstva. Pouk je bil izključno v slovenščini. V trivialkah je bil začetek šolskega leta 1. novembra, ko se je delo na polju, v vinogradih in na paši končalo, trajalo pa je do prvih poletnih dni v juliju. Težo poučevanja so prevzeli kaplani. Ker je openska fara obsegala vasi od Trebe do Sv. Križa (ne pa Proseka), sta bila na Opčinah dva kaplana. Openska župnija je poleg oddelka pri fari zajemala tudi šoloobvezne otroke iz Trebe (36 uCencev) od Banov (8 uCencev), s Kontovela (31 uCencev), iz Sv. Križa (78 uCencev) ter iz zgornjega zaselka v Rojanu, ki je tedaj spadal pod opensko župnijo (8 uCencev). Skupno torej 211 uCencev. UCni prostori za openske otroke so bili v nekdanjem župnišču in deloma v cerkvi. Pozneje so prostore preuredili tudi na Pro-seški ulici, kjer je danes Krajevna zdravstvena enota. Najstarejši Openci so še vedeli povedati, da je na tamkajšnjem dvorišču bil nekoč šolski vrt. Župnijska šola je delovala 71 let, do leta 1869, ko je njeno delo upravno in didaktično prevzela tržaška občina. Kaplani so morali za poučevanje opraviti poseben usposobljenostni izpit. Župnika, ki sta nastopila službo po De Jurcu, Jakob Černe in Martin Pašic, sta bila tudi nadzornika vseh župnijskih šol na zgornjem krasu. Zadnji učitelj na openski župnijski šoli je bil kaplan Matija Sila. Ivan ArtaC Učenci, učiteljice, ravnateljica in neučno osebje v jubilejnem šolskem letu 1997/98 Razvoj openske šole Velik organizacijski napor ^ m Kanonik 1 omaž Malalž q Ce Dominkov, ki se je rodil le Pciriah in umrl leta 1854, ter Irc ai'0Sme vsi pismeni. Dne b 40 f9 ?e uc^e^j Franc Miklič prej jprintov za dobro poučevanje i Pnijska šola, imenovana t q a Ustanovljena leta 1798; d iRi n Pa župmk Martin P; je -P do 1869. Sola ni bila ob' jj Jjp seveda ni bila slovenšč: t^^ina. 2e tedanji duhovi jjP so doumeli svojo narodi •) niso menili za predpise a . '-to. inuiaiu j °žno, v nemščini. JspFi 1862 je slovenščina leta 1869. tedaj je ži Qd kZS^a °^c^na Trst kot ei iti Uied madni jezik italijanščina. Italijanščino so poučevali dve ali tri ure tedensko. Te šole so imenovali »ljudske šole«. Sola je bila leta 1879 razširjena v tri-razrednico; leta 1893 pa v štirirazredni-co. Leta 1903 je bila razširjena v petraz-rednico in leta 1906 v šestrazrednico. Angel Vremec, Ivan Sosič, Viktor Sosič, dopolnil Samo Pahor Iz mnogih virov je razvidno, da sega začetek šolanja na Opčinah verjetno že v leto 1784, prvi zgodovinski zapis pa je iz leta 1798, ko je duhovnik Matija de Jurco začel poučevati doraščajočo mladino. Od takrat je minilo natančno dvesto let in ta pomembni jubilej nameravajo openski učitelji Šolsko poslopje na Opčinah, v katerem deluje osnovna šola Franceta Bevka primerno proslaviti. Zgodaj so predstavili zametke svoje zamisli, na začetku novega šolskega leta pa so že začrtali okvirni program. Ta predvideva številne in raznolike pobude, ki bodo zajele najrazličnejša področja. Ob proslavi s posebno prireditvijo in številnimi nastopajočimi bodo organizirali še nekaj razstav in izdali posebno priložnostno brošuro. Na šoli se sedaj redno sestaja konstituirani organizacijski odbor, ki ga sestavljajo učitelji, izvoljeni predstavniki staršev iz vseh razredov, še nekateri starši, ki so prostovoljno pristopili in didaktična ravnateljica. 2e na začetku se je odbor odločil, da bo povabil k sodelovanju še vse openske organizacije, da bi obogatili in bolje speljali celotno manifestacijo. Takoj se je pokazalo, da bo potreben velik skupen napor za to, da bi dostojno proslavili to pomembno obletnico. Največ energije zahteva zase organizacija prireditve ob sami proslavi, ki bo prihodnjo nedeljo na Brdini. Kulturni program bodo sooblikovali osnovnošolski otroci, malčki iz vrtca in dijaki nižje srednje šole in že to je razlog za številčnost nastopajočih in potrebo po organizacijski dodelanosti. Poleg njih pa se bodo na odru zvrstili še vsi zbori, ki delujejo na Opčinah ter Godba proseškega glasbenega društva. Častni gost bo Mladinski zbor iz Trebnjega, ki se je že zelo zgodaj odzval vabilu naše šole. Pri oblikovanju sporeda pa bodo sodelovali še nekateri nekdanji učenci osnovne šole, ki se sedaj ukvarjajo z glasbo. Seveda je po mnenju organizacijskega odbora, ki ima za sabo že vrsto delovnih sestankov, dobrodošlo sodelovanje sleghernega posameznika. Tudi zato, ker bodo na dveh predvidenih razstavah prikazovali ročna dela iz preteklosti in stare šolske potrebščine, učila, učbenike, zvezke, revije ali stare dokumente (spričevala in drugo). Med organizatorji je ena od učiteljic zadolžena, da vse posojene predmete skrbno popiše in natančno navede ime njihovega lastnika, da se po razstavi ne bo nič izgubilo in bo vsakdo dobil svoje predmete nepoškodovane nezaj. Tudi za brošuro je delo že nared. Osrednji del brošure bo namenjen zapisom sedanjih osnovnošolcev, objavljeni pa bodo tudi spomini na pretekle dni šolanja na openski osnovni šoli ali drugi zanimivi prispevki. Stanka Čuk NASI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Nedelja, 24. maja 1998 NEDELJSKE TEME NEDELJSKE TEME Nedelja, 24. maja 1998 soboto sem bil pek Ko smo prišli v soboto v šolo, smo komaj čakali, da začne pouk. Učitelj nam je namreč obljubil, da bomo spekli kruh.. Končno je vstopil učitelj. S seboj je imel plastično torbo, v kateri je bilo vse potrebno za izdelavo testa: kvas, sladkor, olje, sol .Gospod Romano je pripravil mizo in mi smo se porazdelili naokoli. Vsak od nas je imel dovolj prostora okoli sebe Najprej smo zamešali kvas s sladkorjem in vodo. Potem vlili kvas v moko. Seveda smo počakali, da kvas vstane. 33331 IS LUyru.Uv .....i iJ •¥.WJay č urJ ■-./ mu>uF!ni; 'u at iti ..... /|xo Muh /uiOaj ' 'S iF- / V cr . jicr ..- ^ (TJ7 P ' ' '*QA*e*XA:.Jtrt, y\r-s>vX\, AjiTicr /trV. ;/yfetV- 'i'CU N* ■a« ^ • / •< T\. .c. r> . o 'rz>^cttv.WjL Zrcalo tedna |2jU| Poročila, vreme, šport Napovedniki Tedenski izbor: Ljudje in zemlja - Oddaja TV Maribor, 13.50 Janez Bitenc -Simfonija za mamke, 14.50 Zoom Dober dan, Koroška Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Otroški program: Radovedni TaCek: Skrinja Dok. nanizanka: Narava in človek (VB) Recept za zdfavo življenje Risanka Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, Šport Nad.: Savannah (20. del) Oglasi, Dobro je vedetti Dok. odd.: Odstiranja Odmevi 22.25 22.30 22.50 0.50 1.35 Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Odstiranja (pogovor) Recept za zdravo življenje Napovedniki TV PRIMORKA 13.00 Videostrani Vipavski muzej soške 19.25, 22.40, 1.10 Dnev- fronte nik FS Ivan Navratil Časa , amore e fantasia ihBS Danes na Primorskem ujm Nanizanka Glasbeni labirint Aktualno: Soldi soldi |HW Film: Izobčenec IrTffl Film: Nessuno resta solo HjjS Pr. ža otroke: V mojem (dram., ZDA ’54) košku je pa mavrica Variete: Tappeto volante Videostrani Variete: Zap zap Dnevnik TV Primorka Film: Delitto in Formula Športni ponedeljek 1 (kom., ’83, i. T. Milian) Nogomet: Hit Gorica - Aktualno: 11 caffe della Potrošnik domenica Dnevnik TV Primorka 9.50 10.01 11.01 11.01 12.00 12.40 13.10 14.30 16.00 16.30 18.00 18.05 19.00 19.30 19.55 20.00 20.55 21.00 ,21.50 21.55 23.00 0.125 1.20 1.25 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor. Nan.. VVildbach (Nemčija, i. Siegfried Rauch, Horst Kummeth, Alexa Wie-gandt, 11. epizoda) Šport v nedeljo Dok. serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja Film: Salzburške zgodbe (Avstrija 1956, r. Kurt Hofmann, i. Marianne Koch, Paul Hubschmid, Peter Mosbacher) Euronevvs TV prodaja Film: Zgodba o fantih in dekletih (It.) Oglasi Nadaljevanka: Izpolnjene obljube (Brazilija, 4. del) TV igrica: Lingo Videoring: Nikolajeve vi- deoakrobacije Oglasi Studio City Oglasi Oddaja o modi in vizualni pop kulturi: Trend Oglasi Pomp Brane Rončel izza odra Studio City (ponovitev) Napovedniki B Koper Euronevvs Tečaj italijanskega jezika Nan.: Harry O Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchecci-manca Alpe Jadran Kulturna oddaja: Čudni dnevi Nan.: Police News Dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel - Odd. o zamejskem športu in športnikih Športna mreža A Radio Trst A 7.00.13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vrnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj, nato Soft ^usic; 9.15 Odprta knjiga: Spopad s pom-lQdjo (B. Pahor, r. M. Prepeluh, 3,); 9.40 Pravna posvetovalnica (M. Ozbič); 10.10 koncert simfonične glasbe; 11.10 Pogovor z Vlasto Bernard; 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje: 2PZ Glasb, matice; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kro-Oika; 14.10 Na otroškem valu (pripr. B. Ru-%0; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 kulkturna kronika, nato Mi in glasba: Simfo-Oični orkester RTV Slovenija(vodi A. Nanut); Trio Evropa; 18.00 Znanstveno raziskovanje: hodnik skozi zgodovino harmonike; 18,35 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine S'30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15;10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-Peia; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6'3°. 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-r°Ci|a; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Primor-jjka poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7,30 \oč: in dan; 8.00 Pregled tiska .vreme; 8.15 Herpelje-Kozina; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Pregled športnih dogodkov; 13.00 Daj, pove, vmes avtomobilska odd.; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jin-gle; 19.30 Primorska poje; 21.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti scrivo; 11.15 Dialogi; 11,45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18.45 Ruoli femmi-nili; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Clintonove ljubezenske prigode; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport, promet; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnofo-nija; 23.05 Literarni nokturno; 0,00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, Drobtinice; 14.45 Zagon; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 18.50 Pregled sporeda; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 V soju ža-rometov-Rončel; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 17.15 ko-nomska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba, napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratek stik; ORF 2 3.15. > Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL -A.. sredisce TOPLA HLADNA SREDISCE ANT1- ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Šibko območje visokega zračnega pritiska nad zahodno Evropo počasi slabi. Z zahodnimi vetrovi v višinah k nam priteka vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39. Dolžina dneva 15.14. PLIMOVANJE Danes: ob 3.31 najnižje -59 cm, ob 9.46 najvisje 33 cm, ob 15.15 najnižje -30 cm, ob 21.22 najvisje 59 cm. Jutri: ob 4.06 najnižje -64 cm, ob 10.26 najvisje 36 cm, ob 15.53 najnižje -27 cm, ob 21.54 najvisje 58 cm. i : J L J L \ / \ L rl Jh Umrl ameriški igralec in režiser John Derek LOS ANGELES - V kalifornijskem mestu Santa Maria je v starosti 71 let v petek umrl ameriški režiser in igralec John Derek. Po poročilih ameriških medijev je Derek umrl zaradi težav s srcem, potem ko je omedlel v svoji hiši na kalifornijski obali in bil v Četrtek operiran na srcu. V Hollywoodu rojeni filmar je v mladih letih delal kot igralec, kasneje pa je postal tudi fotograf, producent, scenarist in režiser. Njegovi najbolj znani filmi so Tarzan, gospodar pragozda, Bolero in Ekstaza. John Derek je bil znan predvsem zaradi svojih stikov s slavnimi ženskami, saj se je kar trikrat poročil s svetlolasimi igralkami, ki so veljale za seksualni simbol svojega Časa: Bondovim dekletom Uršulo Andress, priljubljeno Lindo Evans iz serije Dinastija in »sanjsko žensko« Bo Derek (oba na arhivskem posnetku iz leta 1981). S slednjo se je poročil leta 1977 in z njo preživel zadnjih 20 let svojega življenja. Sončni mrk bo najbolj viden v Romuniji BUKAREŠTA - V Romuniji se že veselijo zadnjega sončnega mrka v tem tisočletju. Mrk, ki bo nastopil 11. avgusta 1999-, naj bi v Romunijo privabil veC kot 500.000 radovednežev oziroma trikrat veC, kot je to državo turistov obiskalo lani. Takrat bo luna za dve minuti in 23 sekund popolnoma prekrila sonce. Bukarešta bo po besedah predstavnice ministrstva za turizem edina evropska prestolnica, kjer si bo sonCni mrk mogoCe najbolje ogledati. Tudi revije Sky, Telescope in L‘Astronomie so objavile, da bo Romunija najprimernejša država za opazovanje sončnega mrka. Mrk bo delno viden v Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Jugoslaviji in Bolgariji. Romunska vlada se je odločila, da bo za oglaševalsko kampanjo prihajajočega se dogodka namenila 1, 5 milijona dolarjev. (STA/AP) L ................................J Michael Jackson za lačne v Severni Koreji BEVERLY HILLS - Michael Jackson, ki se je že leta 1980 udeleževal dobrodelnih akcij za pomoč laCnim v Etiopiji, je pred kratkim razgrnil svoj načrt, da bo priredil koncert za pomoč družinam v Severni Koreji. Koncert naj bi potekal 11. oktobra v Seulu, na njem pa naj bi med drugim natopil tudi slavni tenorist Luciane Pavarotti. Zbrani denar bodo prejele družine v Severni Koreji, ki jo je zaradi poplav in tajfunov prizadela huda lakota. Jackson načrtuje v naslednjih dveh do treh letih vrsto tovrstnih koncertov za pomoč ljudem po vsem svetu. Kralj popa je ob tem povedal, da so mu pri prireditvi tega koncerta pomagale izkušnje iz leta 1985, ko je skupina ameriških glasbenikov posnela pesem We Are the VVorld za laCne v Etiopiji. Slavni pevec je še dodal, da se mu bo pri tem projektu pridružila tudi ameriška igralka Elisabeth Taylor. (STA/AP) Število mrtvih narašča LA PAZ - V potresu z moCjo 6, 8 stopnje po Richterjevi lestvici in dveh kasnejših sunkih, ki so v petek prizadeli Bolivijo, je po zadnjih uradnih podatkih umrlo j najmanj 52 ljudi, približno 200 pa i jih še pogrešajo. Na prizadeto ob- j moeje na jugu j države je že odpotoval predsednik Hugo Banzer, ki je ukazal, da v reševalni akciji sodelujejo tudi pripadniki oboroženih sil. Piloti bodo letkka v trenutku ugotovili, kakšno bo vreme CAPE CANACERAL - V letalskih kabinah bodočih ameriških letal bodo že kmalu namestili posebne naprave Nase, ki bodo pilotom omogočile, da v trenutku ugotovijo, kakšno vreme jih Čaka na njihovi poti in seveda ustrezno ukrepajo. Kako bo potekalo ugotavljanje vremena, pa je inženir NASA Charhe Scanlon podrobno obrazložil tudi odgovornemu za varnost v ameriškem transportnem ministrstvu. Filipini predstavili "orjaški" bankovec MANILA - Filipinski predsednik Fidel Ra-mos je predstavil nov priložnostni "orjaški" bankovec za 100.000 pezov. Bankovec ima mere 22, 5x35, 6 cm, natisnili pa so ga ob 100-letnici neodvisnosti države. Ramos je ob tej priložnosti izjavil, da upa, da bankovca nihče ne bo povezoval z inflacijo. Hkrati je poudaril, da je vlada pri oblikovanju bankovca sicer imela v mislih zanimanje s strani zbiralcev, vendar pa naj bi tako velik bvankovec v prvi vrsti ljudem preprečeval, da "bi ga zapravili po pomoti-Natisnili bodo 1® 10Q0 primerkov omenjenega bankovca, da bi tako pritegnili zanimanje zbiralcev denarja, vlada pa namerava bankovec predstaviti tudi avtorjem Ginessove knjige rekordov. Kot je povedal elan centralne banke na) bi bila s cena bankov cev, ki imajo sicer vrednost 100.000 Pe zov (2, 5 dolar) a J dvakrat višja, dobi®6 ^ pa bodo namenili s a^ du za pripravo slove snosti ob stoletn1®^ neodvisnosti, ki J bodo Filipinci obeležili 12. junija let05-(STA/AP)