Stev. 50.
V Mariboru 10. decembra 1891.
Tečaj XXV.
List ljudstvu ~v poduk.
izkela vsak četrtek in velja i poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom aa eelo leto it frld,. za pol leta 1 *ld 60 kr., za četrt leta "0 kr. — Naročnina ae pošilja upravnlitvn v tiskarni sv. Cirila, komike ulice. hit. 5. — Deležniki tiskovnetra društva dobivajo list brez posebne naročnine
Posamezni Usti dobe se v tiskarni In pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Bokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Tnje krtinje na slov. travišči.
Ali stori krt na travišči več škode ali pa koristi, o tem še pravda ni pri konci. Kar se tiče nas, držimo pase misli teh, katerim krt ni že le tolik škodljivec, izlasti pa še tedaj ne, ako pazi kmet na nj ter mu razmetava brez usmiljenja krtinje. Prav je, če stori to v jeseni, lahko pa opravi to delo tudi v pomladi ali najbolje, če v obeh časih. Dela ima človek tako res s krtom, ali njegovo delo mu ne ostane brez koristi, kajti s krtinjem pride dobre zemlje na vrh in če se ona lepo raztrese po travišči, postane le-to bolje in pripravno za travo.
Nekaj enacega se godi tudi na političnem travišči ali kakor se raje pravi, na političnem polji. Posebno v deželah, kjer prebiva slov. ljudstvo, nam ne manjka političnih krtov; naj se štej6 že v vrsto napetih Nemcev ali pa Lahov, vsi imajo eno delo — krtinje na slov. tra višči. Ker ne morejo slov. ljudstva pregnati in jim tudi ne kaže pustiti ga na miru, da se razvija po svoje in napreduje po moči: zato mu kopičijo overe, kjer in kakor jim je koli mogoče. Najhuji so sedaj krtovi iz gnjezd, ki se jim pravi „nemški šulverein", potem „Siid-mark" in pa „Lega nazionale". Prvo gnjezdo se nahaja na Dunaji, drugo v G-radci in tretje v Trstu.
Izpregovorimo pa dnes samo o (iraškem gnjezdu, o „Siidmarki!" To gnjezdo izgodnjava nam krtove prav nevarne vrste, sedaj že tretje leto, sem od'¿dne 21. novembra 1889. Nad njim visi sicer napis: v obrambo nemštva, ali kaj to pomeni, to vidimo iz naročila,* ki ga vzamejo krtovi tega gnjezda s seboj, kedar gred6 k nam, na slov. zemljo. Prvo naročilo se glasi: Nobeno posestvo, ki je doslej v rokah Nemca ali bolje nemškutarja, ne sme preiti v roke Slovenca, pač pa je dobro, če se iztrga kako posestvo Slovencu, najbolje, če na dražbi! Kaj ne, slov. kmet, to je lepo naročilo? Ko bi šlo vselej po volji siidmarkovcev, ne smelo bi pri nas
več biti slov. posestnikov; čem prej pride izmed njih kateri na bobenj, tem bolje je, ^saj pride na mesto njega siidmarkovec in ta potlej naj skrbi, da jih pride k malu še več za njim. Tako bode hitro nemška naselbina v slov. kraji, z njo pa bode ves kraj in že tudi njegovo ime nemško, slov. kmetje pa so v njej potlej le tujci na domači zemlji.
Drugo naročilo: Kupuj od Nemca (reci: nemškutarja), ako ti je česa treba in ne odreci mu pomoči, ako mu je je treba! Res zlata vredno naročilo, ali s tem jim doslej ne gre prav na prej, kajti kupec, tudi nemški, gleda na blago, če je dobro in vredno, ne pa na jezik prodajalca. To je še sreča, ali da je tako naročilo sploh mogoče in da vlada potrdi društvo, ki ga daje svojim udom, to je, kar boli človeka, ki ima srce za svojo domovino. Čudno, da je sicer veliko postav, ali zoper to društvo je država ne zmore.
Tretje naročilo: Jemlji le nemške posle, viničarje. .. naročuj si delo le pri nemških obrtnikih! Ne vemo, kako se jim kaj godi gledč na to naročilo, ali iz poročil, ki jih bere človek v časih v „M. Ztgi.", povzame si lahko, da nemški posli, viničarji itd. nič kaj ne ob-rajtajo tacih posestnikov, ki jih „Siidmark" priporoča, kajti po celo leto išče ena in ista „graščina" nemških hlapcev, dekel, viničarjev.
Vsa taka in enaka naročila jim pa še izdajo doslej premalo, zato čejo priti do lastne tiskarne in najbolja se jim vidi za to Rakusch-eva tiskarna v Celji. Iz nje bode jim potem mogoče pošiljati naročila na vse strani. Koder že njih krtovi rijejo v slov. zemlji,«tam je dobro; koder pa še ne, tje bode treba jih poslati ali če more*biti so tam, pa še spijo, treba jih bode vzbuditi. Oj to ti bode krtinja, slov. ljudstvo, krtinja na tvoji zemlji in kaj, češ-li ga pustiti, da ti izkazi polje, da ti vduši travo na senožeti? Ne, tega ne sme! „Siidmark" je društvo, ki preži namenoma na slov. posestva, naj jih spravi Nemcem v roke, nam pa ni treba
društva zoper njo, slov. ljudstvo samo bodi zoper njo! Vsaka slov. rodbina naj gleda in dela na to, da se vzdrži na posestvu svojem; vsaka slov. soseska pa naj pazi in dela ua to, da se ji ne vtihotapi tujec, tujec, ki prinese s seboj tuje šege, tujo besedo. V obče pa nam vselej bodi geslo, da ne trpimo krtinja, tem manj, ako je ptuje, na slov. travišči, na slov. zemlji!
Slovo od Slavonije.
Ker se leto že pomiče h kraju, spodobi se, da častite bralce, ki so me spremljali v duhu na Slavonsko zemljo, pripeljam še pred novim letom nazaj na slovenska tla. Vožnja bo sicer dolga, a nikakor ne dolgočasna. Da mi moj častiti gosp. tovariš na potu proti domu ni zmrznil, to že vejo, ne samo njegovi farani Vojniški, nego tudi njihovi sosedje, ker na god sv* Lenarta pridigoval je on s posebno pohvalo pri Novi cerkvi, na Šmartinsko nedeljo pa je preslavljal z navdušenjem našega farnega zavetnika sv. Martina. Ali da ga je gredoč tako grozno zeblo, temu bil je kriv neprijazen oger-šek, ki je začel briti v noči, katero sva na krasnem Mandičovaeu prav sladko prespavala v zali hišici pregostoljubnega gosp rektorja dra. Bujanoviča. Drugo jutro nameravala sva že zgodaj odriniti proti dragi nam domovini, a prišlo je vse drugače.
Predno je solnco vzrastlo z Ogrske ravnine, bila sva že na nogah. Prvo jutranjo uro posvetiva vsakdanji službi svojega Boga in Stvarnika. Na to si pri mladem svitu še enkrat ogledava rektorjev vinograd, „berače", „čabraše", in „gazača", potem pa se namah pripraviva na neizogiben odhod. A kaj, da nisva še na slovenskih tleh! Ura gre za uro ali iz Ojakova naročenega voznika le ni od nikoder! čuj! Tri ure po dogovorjenem času še le prifrči s svojima železnima sircema, kakor da bi ga bil veter prinesel. Ni se mu bilo opravičevati, ker drugi gostje, katere je seboj pripeljal, pričali so za nj, da je bil že pred solnčnim vsho-dom na železnični postaji v Strizivojna-Vrpolji. Ko ga vprašam, če ne bomo mi zamudili vlaka, ki nas ima vleči proti domu, odreže se kratko: „nočemo!" Na to odpreže svoja sirca, jima vsuje četrt vagana suhega ovsa v škrinjico, na ka-terej navadno voznik sedi, potem si pa nabaše ljulko pristnega turškega „duhana".
Hočešj nočeš, morala sva po akati, da sta konjička pozobala krvavo zasluženi „zob", in da si je najin voznik založil rebja za dalnjo vožnjo. Solnce vshajalo je vedno višje, a oger-šek ali zdolec postajal je vedno vle mrzlejši. Za najini dve suknji, ki naju na Stajarskem navadno še po zimi dovolj grejete, se ni slavonski veter ta dan še zmenil. Da ne bi „na ko-lah" (vozu) zmrznila, ogrnili so gospod rektor
magnifik meni svojo zimsko suknjo, a mojemu gospodu tovarišu „kabanico" (slavonski plašč) svojega zvestega upravitelja. Tako zavitima in dobro pogoščenima storilo se je nama res milo pri srcu, ko sva se poslavljala od preljubeznji-vega gospoda profesorja in vseučeliščnega rektorja. Bog ga ohrani dolgo let! Najino pot skoz Djakovo do železničnega kolodvora zmeril bi najboljši pešec komaj v šestih urah, a sirca najina preletela sta jo v poltretji uri. Pa tudi ni odložil naš kmečki voznik biča iz rok, razun kedar si je prav po gosposko zvijal kakšno smodčico ali cigareto. Ker nama nihčer ni vedel prav določno povedati, kedaj da najin vlak pride in kedaj da odide, bilo je treba se žu-riti, da ga ne zamudiva. Ko prismučirao na kolodvor, pa se nam je povedalo, da smo prišli — celo uro prehitro! Zato boš že tudi ti, dragi čitatelj, dobre volje počakal, če ne dalje, vsaj en tjeden, predno da ti povem, kaka se je nama godila na Vrhpolji in pa še tisti večer med — Turki.
Gospodarske stvari.
Človek dobrotnik ptičev, ptiči pa dobrotniki človeka.
(Konec.) .
Človek se ptičev rad spominja, dokler mu čistijo sadne vrtove, a ko pride mrzla zima, tedaj jih popolnoma pozabi; človek ne pozna hvaležnosti. In vendar bi bila njegova dolžnost v nesreči skazati se hvaležnega, ravno v tem opaznem času skrbeti za krilate nesrečnike in od njih odkloniti žalostni pogin.
Obrnemo se tukaj do vas, ki ljubite ptiče, do tebe, priden kmet in seljak, do vas, marljive žene in vesele deklice: skrbite po zimi za uboge ptiče, kažite za nje usmiljeno srce! — Osnujmo prikladne prostore in raztrosimo tam, kar nam je odpalo od žita ali ostalo v kuhinji. Tako ubožen pa ni nihče, da mu ne bi vsaj nekoliko drobtinic preostajalo od njegove mize za glad-nega ptiča. Vrzimo smeti iz sobe in kuhinje, v katerih se nahaja marsikateri mastni vgri-zek za ptiče, na travnike ali take prostore, kjer jih morejo najti. Skrbimo za nje, otmimo jih pogina, da si jih tudi za drugo leto ohranimo! Stokrat nam bodo povrnili, kar smo za nje po zimi storili; še bolj vztrajno bodo drugo leto ugonabljali škodljivi mrčes, s svojim krasnim, divnim glasom pa nam bodo vedrili meglene, tožne ure.
Kdor je videl te nesrečnike, kako v globokem snegu, gladni, na pol zmrznjeni, od drevesa do drevesa letavajo, iskajoč si ubožno svojo lirano, kako onemogli popadajo, v snegu obti-čavši, ali pa žalostno poginejo v krempljih sovražnikov, mačk, kur, dihurjev in drugih ro-

"sf.
paric, ta jim ne more več zapirati svojega srca, : ta jim ne more več biti trinog. Da bi vsi tako storili, bili bi naši gozdovi, naše livade, posebno pa naši sadni vrtovi prava domovina teh krilatih pevcev, povsod ljubljenih in čislanih. Saj i vendar vsak ljubi ptičje petje, vsak, bodi-si j bogat ali reven. Če se kmetič poleten dan na ! vse zgodaj na polje podaš, ne razveseljuje-li te 1 krasno petje ptičev? Iz vsakega grma pozdrav- i lja te tak pevec, z glavo kimajoč, kakor bi ho tel praviti: dobro došel. Da, nekako utolaže-nega, veselega se čuti človek v nekaki sreči in za dovolj nosti zatrepeče njegovo srce, ko sliši tako jutranje ptičje petje, budeče ga k delavnosti in vztrajnosti, vodeče njegove misli proti Stvarniku, v katerem ima vse svoj izvir, kateri za vsako stvarico očetovsko skrbi.
A ti da bi bil tako nehvaležen, da bi v zimskem času pozabil na vse veselje, katero si preživel, na vso korist, katero si prijel po letu? To je nemogoče! Skrbi tedaj po zimi za ptiče in hrani jih! In če bi ti že katera senica s kakim koruznim ali bučnim zrnom iz tvojih dilj odletela — no, naj ga ima, saj je potrebna. A nikdar ne dovoljujmo, da naši otroci ptiče lovijo v nastavljenih pastčh, v katerih skoraj vsakokrat žalostno poginejo — ne dovoljujmo, pravim, da si sami ne kratimo koristi in veselja, katero bi nam ptiči delali z zvonkim, divnim svojim glasom!
Sejmovi. Dne 13. decembra v Studenicah' Dne 14. decembra v Jurkloštru, pri sv. Križi na Murskem polji, pri sv. Petru pod sv. Gorami in v Žalci. Dne 15. decembra pri sv. Križi na Slatini in v Ljutomeru.
Dopisi.
Iz Slatine. (Cerkev — župan — obč. seja.) Letošnje leto si bo naš župan zapisal v črne bukve, ker mu ne prinaša nič kaj prijetnega; kamor prime, tam se osmoli. Pri volitvah za državni zbor je sijajno propal, obrtnij-ska zadruga ga ni hotela voliti za svojega presednika in mu je vzela „kaso", okrajno glavarstvo pa ga ni maralo več za načelnika kraj-nega šolskega sveta. Ali nesreče še ni konec; zopet se je opekel. Ko so se zbirali doneski za popravljanje farne cerkve, polastila se je naših liberalcev huda nevolja, češ, zakaj bi mi plačevali za reč, katere ne potrebujemo? In modra glava županova ve si hitro pomagati, skliče svoje čete, podkrižajo in podpišejo pa — reku-rirajo, toda o joj! Ne, da bi obveljala njih pritožba, morajo plačati še čez 20 gold. kazni; kajti župan je imel tako silo, da je pozabil prilepiti koleke na pritožbino polo. — Kmetje, ne praskajte se, kjer vas ne srbi! Naši libe- I ralci vas ne bodo rešili plačil, celo pokopavajo
vas va nje. Le poglejte v proračunsko obč. sejo od dne 18. novembra. Tam so vam zopet naložili kaj težko breme. Poleg drugih plačil, katerih vam ne naštevam, hočejo imeti 1900 gld. za šolski dolg od leta 1875. Ako bi imeli pravega župana in odbornike, nihče ne bi več pomenil tega dolga. 1160 gld. zahtevajo za šolske potrebe leta 1892. No, druga leta je zadostovalo po 460 gold., ne vem, zakaj potrebujejo letos 700 gld več; morebiti, ker je prestopno leto? G. Miglič pravi, da še imajo nek „ostanek" poravnati. Naši odborniki nič ne vejo za-nj, zato ga vprašajo za ta ostanek. Ali mesto odgovora psoval jih je z nespodobnimi besedami, katerih njemu na čast nočem objaviti. Se ve, odborniki županove stranke se niso, kakor navadno, nič brigali za to reč. Čemu se pa dajo voliti? Ali ne vejo, da so za vse to odgovorni pred večnim Bogom? Ali naj hodijo k sejam le kimat županu in pijančevat? Kmetje, tukaj se oglasite! Vsled računa od 5. febru-varija 1891 poravnani so vsi stroški za šolske potrebe in ostalo je še o gld. 40 kr. gotovine. Sicer, če je tudi kak dolg od prejšnjih let, zavezal se je župan sam poravnati ga; letos pa ni bilo mogoče narediti novega šolskega dolga pri 40°/o> oziroma 55% občinskih dokladah. — Cas je, kmetje, da se znebite takih zastopnikov, ki vam tako slabo gospodarijo z vašimi, s krvavimi žulji zasluženimi krajcarji! —-r— lz Slovensko-Bistriškega okraja. (Slabi časi.) „Slabi časi", vzdihuje vse — posebno pa naša narodna zaslomba, slovenski kmet. Da, res „gorje, vbogi kmet, gorjč". Ziyeža bo zmanjkalo, denarja ni. Kako bomo živeli, kako davke plačevali ? Res je, omagujemo pod težo davčnih bremen, pa dokler bodemo mogli, bodemo že plačevali, a če nas pa že davčni eksekutorji v naših verskih in narodnih svetinjah zasramu-jejo, tega pa nismo dolžni trpeti in tudi ne bomo trpeli. Imamo tukaj takega čudaka, „dolgega eksekutorja" po ljudskem in „Topolovca" po očetovem imenu, le ta, kar nam je drazega in svetega s svojim umazanim jezikom ogrdi. Posebno ga v oči bode naš narodni okrajni zastop. Raz-žalil ga je z grdo 'psovko, zaradi katere ga je naš velezasluženi okrajni načelnik pri tukajšnjem sodišču tožil. Obsojen je bil na 25 gold, denarne globe, ali pa na pet dni zapora. To pišemo, da nas slavno okrajno glavarstvo tega človeka, čem prej, tem bolje reši. Pričakujemo, da te vrste ne bodo glas vpijočega v puščavi. Če pa hoče slavno okrajno glavarstvo še kaj izvedeti, naj povpraša pa naše kmečke župane, ki se že sramujejo ž njim v uradnih rečeh, zaradi njegovega govorjenja poslovati.
Iz Skomarij. (Priporočilo.) Pritožuje se večkrat, da altarne sveče le prerade kipijo. To bi človek verjel; zlasti, ako so sveče pisane, ali kakor pravijo: „malane ali šekaste", Takih
res ne kaže za altar kupovati, kakor so bile v neki farni cerkvi skoz več let v navadi. Zdaj so se pa tiste nadomestile z lepimi belimi sve čami g. Avgusta Güntherja v Slovenjemgradci in te izvanredno lepo gorijo. Po lastnem prepričanji smel bi veleč, cerkvenim predstojništ-vom gorko priporočati cerkvenih sveč, svečarja g. Avg. Güntherja, na cerkveno korist.
Jož. Muha, župnik. Iz Št. Petra na Medv. selu. (Sv. mis-joninnovi zvon.) Ko smo pospravili polj ske pridelke in tako zadovoljili telo, oskrbeli so nam naš č. g. župnik tudi obilne dušne hrane. Ne boječ se velicega truda in mnogih drugih žrtev, naprosili so čast. očete lacariste iz Celja, da so obhajali pri nas sv. misijon. Ves čas od 21. do 29. dne mmolega meseca so nas ti v resnici neutrudljivi služabniki božji vsak dan dvakrat raz pridižnico z živo, v srce segajočo besedo podurevali in nas spodbujali k pobož-• nemu življenju. Od zgodnja jutrne ure do pozno v noč 3edeli so ti vrli namestniki božji v potrpežljivo spovednicah, ter voljno poslušali in ljubeznjivo tolažili vernike, ki so se k njim zatekali, da si olajšajo svojo vest. Imeli so pa tudi ves čas obilno dela, kajti navzlic neugodnemu vremenu vdeleževalo se je ljudstvo s tako gorečnostjo teh duhovnih vaj, da je bila cerkev vsaki dan prenapolnjena in še nad 1200 oseb iz domače in sosednih far prejelo je v tem srečnem času v naši farui cerkvi sv. zakramente. Naša dolžnost je se č. očetom za njihovo neumorno delovanje prav prisrčno zahvaliti in skrbeti, da njihov poduk ne bo ostal glas vpijočega v puščavi, temveč, da bo obrodil obilo dobrega sadvi. Naš g. župnik razveselili so nas pa še tudi na drugi način. S prijaznim prigovarjanjem nabrali so od nekaterih dobrotljivih farmanov precejšnjo vsoto, za katero so omislili naši cerkvi novi, četrti zvon v namen, da se oglaša vernikom: „za srečno zadnjo uro". Ta zvon, vlit od Dencelnovih sinov v Mariboru, je tako lepo izdelan in ima tako mili glas, da smo farmani gg. zvonarjem jako hvaležni in jih tudi drugim cerkvam priporočamo. Srčna hvala pa našemu č. g. župniku, ki so si letošnjo jesen stekli tolikih zaslug za našo faro, kakor tudi vsem tistim, ki so jih v njihovem blagem početju podpirali.
Z Ribnice. (Resnici čast!) Jaz sem naprej vedel, da bo tako; brez „popravka" pri g. Rietschnigg u ni. Vendar škoda mu za trud, ker mora sam priznati, da so „soglasno" glasovali v občinski seji drugi gg. odborniki — nasproti njemu in njegovemu zvestemu tovaršu. Da sta pa v resnici ona dva nasproti predlogu glasovala, vedó vsi odborniki dobro, pa mora pričati tudi zapisnik dotične seje. Kolika razlika! Pred tremi leti so „soglasno" njega volili za župana, sedaj morajo „soglasno" delati proti
njemu v važni zadevi. Kje je vzrok, to vč g. Rietschnigg tudi sam, ali sam noče priznati in reči: mea culpa. Sploh naj se on izgovarja, kakor hoče, to si bomo Ribničani dobro zapomnili, da je posredno on precej kriv, če bomo v Ribnici morda dolga leta zopet brez zdravnika. Kako smo mu na tem in enakem delovanju hvaležni občani, upam bojo mu pokazali pri bližnji volitvi, kjer bo gotovo zopet voljen za „pirger-majstra", pa ne „soglasno", temuč enoglasno, namreč od svojega tovarša! H koncu še dostavimo, če hoče še kaj več hvale vrednega slišati od svojega županovanja, naj pride le zopet s kakim „popravkom", gradiva in korajže tudi nam ne manjka!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Trgovinska pogodba, dogovorjena med tripelalijanco t. j. Avstrijo, Nemčijo in Italijo, je od ponedeljka v rokah državnih poslancev in ni dvoma, dajo drž. zbor vzprejme tako, kakor so jo vlade dogovorile med seboj. Upamo, da je dobra tudi za našo državo. — V drž. zboru je sedaj v raz pravah proračun ministra za poljedelstvo. Posl. Robič je nasvetoval vladi, naj predloži načrt postave gledč na domovinsko pravico, ker je dosedanja postava na škodo občin na kmetih. — Izmed deželnih zborov sklicala je vlada le tega iz nižje Avstrije in posvetuje se le-ta o novi postavi gledč na oskrbovanje ubožcev. Ako se sklene v tem zboru dobra postava, mogoče je, da dobimo enako potem tudi v drugih deželah, nje pač tudi nismo manj potrebni, kakor so je na nižji Avstriji. — Drž. poslanec za Graško mesto, dr. pl. Derschatta, je odložil svoje poslanstvo; njemu daje pač obilo dela brž društvo „Siidmark"'; v njem nosi on, kakor se kaže, zvonec in škoda, če bi mu možic ne bil do cela kos! — Pri sv. Vidu na Koroškem so imeli rokodelci v nedeljo velik shod ali žal, da so tudi na njem imeli liberalci prvo besedo. Njih sklepi bodo zato težko kaj prida za rokodelce same. — Koliko škodž da napravi nemškutarija, izlasti pri volitvah, vidi se jasno na drž. poslanci Ghonu. Le-ta se baha, da je poslanec slov. Korošcev ter pobija v drž. zboru vse, kar se od naših poslancev za nje tirja. — Po novi postavi nastavi se na Kranjskem 37 okrožnih zdravnikov, ali doslej je le 27 tacih; drugod pa jih še manjka, ker zdravniki nič kaj radi ne gredö iz mesta. — V Ljubljano je prišel fzm. baron Rheinländer ter je nadzoroval tamošnje vojaštvo. — Na P r i-morji se širi laška „lega nazionale" t. j. laški šulverein, v novem času ima tudi v Ločniku pri Gorici svoje podružnico; v njej pa so blizo sami slov. izdajice. — VTrstuje umrl župan dr. Bazzoni; bil je skoz in skoz Lah, toda
zadnja leta ne več tolik nasprotnik slov. ljudstvu, kakor je bil prva leta. — Slov, veljaki so v Trstu osnovali slov. posojilnico; take je bilo v resnici že potreba; slov. okoličan dobi sedaj denarja pri njej, ni mu treba se klanjati več laškim signorom. — V Istri so Lahi sedaj kar besni in znesejo se kaj radi nad hrv. duhovščino, češ, da je ona kriva njih propada pri volitvi poslanca v drž. zbor. Oj, oj! — Drž. finančni minister pl. Kallay biva sedaj v B o s n i ter si ogleduje gorsko železnico iz Konjice v Serajevo. — Iz hrv. sabora, ali po našem: de želnega z"bora, v Zagrebu čuje se le malo in še to malo jezi rodoljuba, kajti v vseh rečžh obvelja le to, kar hoče ban t. j. ogerska vlada.
—	Ogerski državni zbor je dognal svoje posvetovanje o številu vojaških novincev, brez hrupa pa se to ni godilo, izlasti pa je poslanec Ugron tolkel na madjarskem bobnji.
Vunanje države. Izredni poslanec ruskega cara pri sv. očetu Leonu XIII. je prinesel lastnoročno pismo carjevo do sv. očeta. Kakor se kaže, bode k malu srečen konec pogajanj med sv. očetom in čarom glede na katol. cerkev v Rusiji. — V Rimu je bila v drž. zboru huda bitka zavoljo govora, ki ga je naš minister grof Kalnoky imel v delegaciji glede na Rimsko vprašanje. Celo Crispi je napadel se danje ministerstvo, toda brez uspeha. — Po Italiji se ne pije veliko piva, a poslej ga bodo ljudje pili še manj, ker je vlada visok dac naložila na pivo, kar ga pride iz drugih držav.
—	Iz ječe je prišel v drž. zbor Lafarque, voljen v mestu Lille. Kaj tacega je brž mogoče le v republiki in tudi francoska ni zadnja vtem i oziru. Mož je najbrž pogodu framasonom in vlada pleše kaj rada za piščaljo teh „prijateljev ljudstva". — Na Belgijskem spoznavajo de-lalci čemdalje bolj, da je „strike" ali odpoved dela, najbolj delalcem na škodo, zato niso več tako hitro k redu, ako jim hujskači priporočajo kak „strike". Se ve, da živč od „strike" le hujskači, na stroške delalcev. — Angleški škofje so sklenili oskrbeti za katoliške učitelje pokojnino, kajti tam doslej ne dobi učitelj pokojnine, če je tudi dolgo služil na kaki ljudski šoli. — Nemški cesar Viljem II. ni hotel vzprejeti ruskega princa Vladimira, ko se je ta vračal iz Pariza. To se tolmači sedaj na različne načine. Najbrž pa ni nič resnice na celem poročilu. — Knez Bismarck spisuje svoje „spomine" ali na svetlo pridejo ti spomini še le po njegovi smrti, to se pravi, če v to privoli cesar, ali ta težko, če stori kedaj. — Ruski carje daroval 60 milj. iz drž, kase za one kmete, ki jih tare lakota. To je sicer veliko denarja, pa ga bode še premalo, ker je strada-jočih sila veliko. — Rumunska kraljica je bila nevarno bolna, ali sedaj je neki jej že veliko bolje. — Pri srbskih ženah in dekletih
se podpisuje prošnja za to, naj pokliče vlada kraljico Natalijo nazaj v deželo. — V Mace-doniji, deželi pod turško oblastjo, biva veliko pravoslavnih Srbov ali starovercev in staro-verski višji škof v Carjem gradu imenuje jim sedaj posebej škofa, doslej ga še niso imeli. — V Afriki Italija ni srečna in v Masavi bi najraji ljudje videli, ko bi zadnji laški vojak iz nje izginil. — Nekdanji cesar v Braziliji, Dom Pedro II. je v noči na soboto umrl v Parizu in to bode tej najnovejši republiki v južni Ameriki, brž ko ne pomagalo, da se vzdrži vsaj za nekaj časa. — V Aziji je Kitajsko cesarstvo največje, ali v njem še živi primeroma le malo kristjanov, toda še ti so v vedni nevarnosti za svoje življenje. Ravno sedaj so se ajdje vzdignili zoper nje ter šo jih več, kakor 500 pomorili. Sedaj pa se poroča, da so cesarski vojaki ustajne ajde potolkli in tako utegne zopet za nekaj časa biti mirno, ali nevarno še bode vselej za kristjane, kajti* tudi na vlado se jim ni zanesti.
Za poduk in kratek čas.
Smrtna ura.
Iz poljščine za Slovence priredil J. Sattler.
Sredi neke pustinje stal je samostan Kar-tuzijanski, ali kakor bi mi Slovenci rekli: zajčki. Bila je to prava samota meniška; toda ne brez vse miline. Šumljanje starodavnega smerečja, žvrgolenje nebrojnih ptic, vzduli poln vonjave: vse to je vabilo v samoten ta kraj. Menihi so bili uljudni in gostoljubni; kajti njih vera je slonela na ljubezni, ki trpinom celi rane in odpira vrata lačnim popotnikom.
Tako si vsaj mislimo družbo sivih teh starčkov in mladih bratov, katere so okoličani ljubili in spoštovali, kakor sorodnike svoje. Ubogi starčki! Slednji izmed vas je mislil, da položi glavo svojo pod tem svodom, kjer je že toliko spavalo bratov. Toda druge ste učakali usode! Nekega dne je neprijatelj zašel tudi v vaš kraj, ugrabil zaklad, požrl živino, razdejal altarje, vam pa ukazal razkropiti se po drugih samostanih in umreti v tujini, žalujoč za domovino svojo.
To opustošeno in otožno stanovališče vrabcev in sov, z razbitimi okni, z uhodom brez podbojev, vsprejelo je sedaj bratsko vojsko, ki je prišla taborit na sam ta kraj, kjer je še nedavno divjal sovražnik. Nihče ni pozdravil vojakov s hlebom in soljo; predstojnik jih ni po-kropil in poblagoslovil; samo ptice, uplašene zbok novih gostov, odletavale so v gozd s pre-dirajočim vreščem. Dasi je bila ta razvalina tako nova, vendar so že tu pa tam koprive in zajedalke zatikale zelene svoje prapore, in ste-
žice, nepohojene od pobožnih župljanov, so porasle z gosto travo.
Posvečeno to zidovje bilo je golo in opa-ljeno; samo na velikem altarju ostal je ogromen križ lesen s Kristom razpetim. Dozdevalo se je, da zre Odrešnik Božji s krvavečimi očmi na nove krivde, katere je sovražnik storil vernemu njegovemu ljudstvu.
Oddelek ulancev, v katerem je služil poročnik Vladislav, razšotoril se je po dvorišču samostanskem. Vojaki so se ulegli pri konjih; njemu se pa postlali otep slame v veži cerkveni.
Do čista vse je bilo opustošeno. Ni bilo dobiti nobenega živeža; izmaknili so komaj kakih dvajset poresel sena za konje. Zategadel so brž pogasili ogenj po šotoru, in vsak se je hitro ulegel, da bi sanjajoč o obilni večerji prekanil nadležni želodec.
Že je tudi nastala noč; bila je vetrovita in hladna: Na nebu so migljale zvezde in gledale, kakor materine oči na to tolpico spečih otrok; mesec pa je premetaval glavo z oblačka na oblaček, kakor bolnik na postelji, ki ne more zaspati, ker mti je povsodi pretrdo.
Ko je bil Vladislav razstavil straže in potrebno ukazal, ulegel se je tudi on na postelj vojaško, položivši sabljo poleg sebe in zagr-nivši se do oči v široki plašč. V kratkem se je globoka tišina spustila na ležeče. Ni bilo dru gega slišati, nego šumljanje starodavnega gozda, kakor bi vzdihovali mrliči iz grobov; včasi je tudi zažvenketala uzda in zakihal konj; v daljini so si pa podajale geslo menjajoče se straže.	(Dalje prih.)
Smešnica 50. Več gimnazijalcev stoji pred novim gimnazijem v Mariboru ter si ga ogleduje umetniško. „Poslopje", opazi pa na to eden izmed njih, „poslopje je lepo in tem v semenišči mora biti pač ljubo, da stoji ravno nasproti semenišču". „Ljubo", odvrne semeniščan, „ljubo, toda stavi nas v senco".
Razne stvari.
(Najvišje darilo.) Nj. veličanstvo svitli cesar je daroval za tiste prebivalce v Trebiži na Koroškem, katerim je bila povodenj po leti največ škode storila, 1000 gld.
(Čas ti te v.) Učiteljsko društvo za Ptujski okraj je v svojem glavnem zboru dne 3. t. m. jednoglasno sklenilo, brzojavno pozdraviti bivšega nadučitelja v Cirkovicah, zdaj v Mariboru v pokoju živečega g. Janeza Weingerl-a, povodom svojega življenja SOletnice, katero dne 11. t. m. obhaja. Čestitamo! Weingerl je bil ob času svojega službovanja v Cirkovicah vnet član Ptujskega učiteljskega društva in ga tudi prištevamo k ustanovnikom tega društva. — ! Slava mu!
(Čitalnica v Mariboru) imela bo svoj letošnji občni zbor v nedeljo dne 20. decembra ob 8. uri zvečer s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4 Poročilo preglcdo-valcev računov za leto 1890. 5. Volitev pre-gledovalcev računov za leto 1891. 6. Volitev novega odbora. 7. Posamezni predlogi.
(Veselo naznanilo.) Včeraj je bila seja okr. zastopa v Cel ji. V njej se je sklenilo, da ni treba za okr. potrebe več 25% priklade, ampak še samo 21%. To pomeni pri vsacem goldinarji davka manj 4 krajcarje. G. Stiger, prejšnji načelnik in njegov dotlej nemški okr. zastop naj sodi, kdo bolje gospodari, ali nem-škutarji ali pa slov. rodoljubi.
(Mestni zastop) v Mariboru je sklenil prositi dež zbor v Gradci, naj mu dovoli, da naloži 4 kr. daca na vsako stopinjo in vsak hektoliter žganja. Dac pa velja, se ve, da le za žganje, ki se izpije v mestu.
(Prihodnje leto) je prestopno leto in ima torej mesec februvarij 29 dni in pust je letos ravno ta dan. Tako je bilo zadnjokrat leta 1808 in bode še le zopet leta 1960.
(Odbor) slov. čitalnice v Celji je tale: g. dr. Jož. Srnec, predsednik, dr. L. Filipič, namestnik njegov, dr. K. Treo, tajnik in dr. Jurij Krašovec, blagajnik; v odboru pa so še gg.: dr. Ivan Dečko, vikar Fr. Irgel, B. Kre-gar, dr. J. Vrečko in prof. Mih. Zavadlal.
(Porotne sodbe.) V Celji se vrše prihodnje leto porotne sodoe v dnevih 18. janu-varija, 14. marcija, 16. maja, 11. julija, 26. septembra in 21. novembra. Naj bi le ne dobile veliko dela!
(N ep ob o 1 j š 1 j i vos t.) Nek delalec, ki sliši na ime: Franc Gutdeutsch, doma iz Pa-renske vasi, je sedel že tretjokrat zavoljo tatvine pod ključem na Dunaji, ali brž, ko je prišel sedaj iz ječe, vlomil je v neko kočo pri Dunaji ter je v dveh hišah domače vasi še tisti dan ukradel nekaj oblačila. Mladenič še ima le 21 let, utegne še torej biti umetnik v svoji stroki!
(Osem mesecev) obstoji slov. posojilnica v Gornjem Gradu in je v tem malem času vz-prejela in izdala že lepo svoto 120.000 gld.
(Obsodba.) Pri porotni sodbi v Celji je bil Martin Lah, posestnik v Jurovcah v Majš-perški župniji, obsojen k smrti na vislicah. Nesrečni mož je ubil dne 25. oktobra svojega tasta, Št Šalamuna, iz jeze, ker ga je le-ta tožil za 824 gld. Sploh pa so bile žalostne razmere v njegovi domači hiši. Ne zna se, če še dobi najvišje pomiloščenje.
(Otroka) je razgrizel pes pri nečem oštirji blizo Wiirzburga. Petletno otroče ni dalo psu ' žreti, na to pa se je pes zaletel v otroka in ga je tako razčesal, da je dete k malu umrlo.
(Ljudska šola.) Na Humu pri Ormoži je dvorazredna šola vsled razsajajočih blekov med tamošnjimi šolarji do 20. decembra t. 1. zaprta
(Vinorejsko društvo) za Ormoški okraj imelo je 7. decembra svoj I. občni zbor ter so se pri mnogobrojni udeležitvi ugodno rešile vse točke vsporeda. Natančneje poročilo sledi.
(Judovsko.) Kdor še ne zna, da je dr. Foregger in njegovo glasilo v Celji, „D. W.", v službi Dunajskih judov, ta si naj prebere zadnjo številko „vahtarice". Ce ga ne prepriča to, potem bode pa raznim judovskim baran-tačem pri njem lahko delo.
(Hripa) prikazuje se še na novo in pravi se, da je v Gradci že mnogo bolnih. Sama zase influenca ali hripa ni nevarna, ali pridruži se ji rado pljučno vnetje.
(Poroka.) V Atlantu, glavnem mestu države Georgija v Ameriki, je bila one dni že-nitev, pri kateri je štel ženin H. Lester 124 in nevesta M. Morseleg 81 let. Spoznala sta se v prisilni delavnici.
(Obesil) se je T. Janžekovič, kmet pri sv. Tomaži nad Veli.ko nedeljo, 3. decembra med božjo službo. Napisal je bil dva lističa, prvega sosedu, drugega ženi. Govori se, da se mu je zmedlo zaradi slabih razmer v domači hiši.
(Tatvina.) -Y noči med 26. in 27. novembrom je nepoznani tat vlomil pri Francu Baumanu, krčmarju na Lešnici pri Ormoži, in potegnil 70 fl denarja, žepno uro z verižico in nekaj mesa.
(Utonil) je uno soboto Anton Plohel v Lešnici nad Ormožem. Siromaka napadala je božjast in ga je bržčas ta vrgla v potok, kakor se je sklepalo, in ker ni bilo človeka, da bi ga rešil o pravem času, zato je reva utonil.
(Za dijaško kuhinjo) v Mariboru so darovali: Veleč, kanonik gospod dr. Ivan Kri-žanič 20 gid., župljani sv. Križa pri Slatini po g. kaplanu J. Cerjaku ¡2 gld., rodoljubni j kmetje v Cvenu na Murskem polji po g. uči- | telji J. Pušenjaku 5 gld. in več vreč živeža ter I župnik č. g. Franc Jug. župnik pri sv. Barbari i v Halozah, 20 gld. Bog plati!
(Za družbo duhovnikov) so meseca ' novembra vplačali čč. gg.: Arzenšek Alojzij i 30 gld., Jurkovič 11 gld., (ustn. dopl. — letn. pl. do 1. 1892), Stoklas Mat., starj. 4 gld. (letn. pl. do 1. 1^04), Toman 2 gld. (letn. pl. do 1. 1892).
(Duhovniške spremembe.) C. g. Ign. Rom, proviaor v Dramljah, pride za kaplana v Slov. Bistrico in č. g. R Raktelj, kaplan v j Slov. Bistrici, gre na kaplanijo v Mozirje.
Loterijne številke:
Gradec 5. decembra 1891 51, 81, 58, 80, 68 Dunaj „ „	73, 27, 57, 62, 59
Blagorodni gospod
Ig-. Mcller, Dunaj
II. Praterstrasse 78.
Arhoie pri sv. Lenartu v Slov. gor., 19. nov. 1891. Za mi poslano slamoreznico štev. 15o po novi obliki Vam izrekam posebno zahvalo, ker je dobro izdelana in ker se lahko goni. Priporočam jo vsakemu; priprava, da se lahko reže v dolžinah 5—6", je zelo praktična.
M. Šuman, župan in posestnik.
Iiuršenci štv. 14 pri Mali nedelji via Radgona dne 25. oktobra 1891.
S čistilnico štv. 4 sem jako zadovoljen, ker se z njo žito tako izvrstno čisti. Za nizko ceno izrekam Vam najtoplejšo zahvalo ter želim, da bi vsakemu tako dobro vstregli.
Hinko Stuhec.
Kis-Tabor pri Rogatcu, 17. okt. 1891.
Mlin za sadje OMF, katerega ste mi pretekli mesec polsali je po moji zadovoljnosti, ker se ne rabi le za sadje, temveč tudi za grozdje.
Josip Šrimpf.
Sv. Andraž pri Velenji, 25. sept. 1891.
Naznanim Vam, da je Trijer štev. II. z ventilacijo prav močno izdelan in sposoben v | vsakem obziru.
Županstvo Sv. Andraž,
F. Vaši, župan.
Sv. Peter pri Celji, 24. nov. 1891.
Dve slamoreznici OFS z 130 cm. velikim zamošnjakom, sprejeli smo v najboljšem stanu. Zahvaljujemo se Vam za dobro postrežbo.
Vincenc Uschen in Mih. Rojnik.-
Sv. Andraž v Leskovci, 25. nov. 1891.
S slamoreznico OFS sem povsem zadovoljen. Hvala Vam!
An dr. V o dušek, župnik.
Sv, Martin v Rožni dolini pri Celji, 25. nov. 1891.
Slamoreznica štev. I5a z verižico, katero ste poslali Francu Šlaus u v Brezovi, je zares non plus ultra-rezalnica in gotovo najboljša v celem okraji.
Jernej Voli, župnik.
Buchonschlag p. Štor6 pri Celji, 27. nov. 1891.
Naznanim Vam hvaležno, da sem s slamoreznico štv. 15^1 z verižico popolnoma zadovoljen; stroj je lep. močen, se lahko goni, zato ga vsakemu priporočam.
Zalivala
slavnemu glavnemu zastopu zavarovalnice
„Franco-hongroise" v Gradci.
Akoravno sem le kratek čas zavarovan pri Vaši zavarovalnici, ste mi vendar škodo' na moji hišni opravi po ognji povzročeno v zne- j sku 294 gld. zelo točno izplačevali. Zato izre- \ kam slavni zavarovalnici „Franco hongroise" najtoplejšo zahvalo.
Stari trg pri Slov. Gradci, 3. dec. 1891. __Josip in Jožefa Tretjak.
Dva potovalna zastopnika
za stroko požarnega zavarovanja sprejme vzajemna zavarovalna banka	1-3
„SLAV1JA«.
Zahteva se znanje slovenskega jezika v govoru in pisavi ter neomadeževana preteklost.
Ponudbe pošiljajo naj se genei'alnemu zastopniku banke „Slavije" v Ljubljani.
se cerkovnik za župnijsko cerkev Sv. Miklavža pri O r-možu. Več se izvé pri cerkvenem predstojništvu.
2-3	A.. Švinger, dekan.
M^Wmm	/M* popolnoma dober, se
9 proda pod ceno zarad pomanjkanja prostora. Več çové Jože Riliter, oivši organist pri sv. Venceslju.	2-3
Oznanilo.
Hiša se proda polek več rudokopov v Zabukovci, obstoječa iz treh sob, klet in kuhinja, nove svinjske štale, sadunosni vrt, in s pol orala njive z izabelo v brajdah nasajeno. Pripravna je za rokodelce, posebno za čevljarje, krojače, pa tudi za mizarje, ker enakih roko- ! delcev tukaj pomanjkuje. Pogoji vgodni. Več se zvč pri lastniku Franju Jugu v-Zabukovci, pošta Griže (Greis.)	1-3
jPoMtni urad
na spodnjem Stajarskem, išče se s hišo kupiti ali v najem vzeti. Naslov se izve pri uredništvu „Slov. Gosp." v Mariboru.	2-3

t t» I el s S
"I «
ost- Zelo
¿L™
ceni!
Papir
pisan na eni in dveh straneh, Svilnat papir
za umetalne cvetlice v-krasnih barvah,
Podobe za jaslice, zlate in srebrne pene, angeljski lasi, šumečo zlato.
Vsakovrstni koledarji za 1. 1892 in molitveniki priporoča
A. PLATZER,
poprej El». FEKIilftC, zaloga papirja, galanterijskega blaga in šolskih reči v IVIai-ifooi-u. ot> Dravi j?o«poftke ulice itev. S. 2-4
ffOM|>OBUe ulice itv. 3.
k
Janez Bregar,
klobučar v Mariboru gosposke ulice,
priporoča 2. g. duhovnikom in slavnemu občinstvo svojo veliko zalogo vsakovrstnih klo-bukov in po vsem svetu znane najlepše in trpežnejše Ita-klobuke, razno volneno in tudi fino z usnjem obšito otmtje itd. S spoštovanjem
Ji. Bregar.
Velita žpjarija H. f ieser-ja
v Hočah (Kfttsch)
prideluje in razpošilja najboljšo in najcenejšo žganico.	21