551 Letnik 43 (2020), št. 2 pozna v anju pr et eklosti v lok alnem ok olju in mu pomag a pri podpori v sebin, ki jih lahk o usmeri v turistično pr omocijo kr aja. Bojana Arist o vnik France Bevk, književnik in politik (1890–1970) R azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici, 1. sept ember – 30. no v ember 2020 Let os mine v ata okr og li obletnici r ojstv a in smrti F r anceta Be v k a, pisat e - lja, politik a, pr e v ajalca, v elik eg a nar odnjak a in domoljuba t er nasploh v sestr an - sk eg a člo v ek a. V P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici smo njemu v spomin pri - pr a vili priložn ostno r azsta v o, ki je od 1. sept embr a dalj e na og led v pr edd v erju ar hi v a. Na d v anajstih panojih je r azsta v ljenih ok oli šest deset dok ument o v , ki se hr anijo v f ondih in zbir k ah ar hi v a (v osebnih f ondih, f ondih s podr očja upr a v e, izobr aže v alnih, k ulturnih in političnih or g anizacij t er v zbir ki f ot ogr afij). Gr e za ur adne dok ument e, pisma in f ot ogr afije, ki želijo obisk o v alce popeljati po Be v k o vi ži v ljenjski poti in g a prik azati v r azličnih v log ah, pri r azličnih delo vnih nalog ah. Na naslo vnem panoju je Be v k o v a podoba v lesor ezu, ki jo je leta 1939 ustv aril slik ar Jože Sr ebrnič, Be v k o v sodobnik in prijat elj. Sledijo dok umenti, nastali pr ed prv o s v et o vno v ojno, v Be v k o vih dijaških letih, k o je med leti 1908 in 1913 obisk o v al učit eljišče v K opru in Gorici t er za t em nek aj časa pouče v al v Or ehk u pri Cer knem. Z r azg lednice, ki jo je leta 1916 pisal prijat elju Alojziju R esu, je r azvid no, da je v Or ehk u ustv arjal no v elo Kajn in čak al na pozi v v v ojsk o. K onec prv e s v et o vne v ojne je dočak al na vzhodni fr onti in se od tam sr ečno vrnil domo v . Čas med obema v ojnama je od leta 1920 dalje pr eži v ljal na Primorsk em, kjer je bil, k ot v elik nar odnjak in neutrudlji v bor ec za os v obodit e v Primorsk e izpod f ašizma, nenehno pod policijskim nadzorstv om in v ečkr at tudi zaprt . V e - lik o se je ukv arjal z ur edniškim delom. Iz t eg a obdobja je r azsta v ljeno tudi za - 552 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions nimi v o Be v k o v o pismo g lasbenik u Sr ečk u K umarju, v k at er em Be v k, takr at ur e - dnik r e vije Ml adik a, spr ego v ori o spr ejemanju kritik e: »…opazujem že dolgo, da je tržaš ki kr og silno občutlj i v in da t ežk o pr enese kritik o. T o je nedostat ek. Od v sak eg a mnenja, četudi izvi r a iz osebnosti, se da izluščiti nek aj zdr a v eg a jedr a. Saj nismo sami Gr egor čiči. /…/ Ne, nismo nedotaklji vi, r a vno r adi t eg a ne, k er nismo br ez pr egr ešk a v si, od prv eg a do zadnjeg a. /…/ Mene je sr am, če me k do h v ali. E dino eno imamo, t eg a si ne smemo pustiti vzeti, t o je, da smo pridni in da delamo v dobri v olji in v eri. V se drugo je bežno, k omaj t emelj smo za sta v bo, k aj šele sta v ba sama!« (P ANG 892 K umar Sr ečk o, t . e. 1, a. e. 4). Naj v eč r azsta - v ljenih dok ument o v je iz obdobja druge s v et o vne v ojne in tak oj po njej, k o je Be v k igr al pomembno v logo v slo v ensk em političnem ži v ljenju. P o k apitulaciji Italije leta 1943 je odšel v partizane, bil je pr edsednik P okr ajinsk eg a nar odno os v obodilneg a odbor a za Sl o v ensk o primorje in T rst , po k oncu v ojne si je zelo prizade v al za priključit e v Primorsk e k Jugosla viji. Bil je go v ornik na št e vilnih ljudskih zbor o v anjih, udeležil se je zasedanja prv e po v ojne slo v ensk e v lade v Aj - do v ščini in tudi parišk e mir o vne k onf er ence. Iz r aznih kr aje v Slo v enije je takr at pr ejemal št e vilna pisma podpor e v boju za slo v ensk o nacionalno mejo. Zar adi kri vično posta v ljene meje in izgube r egijsk eg a sr edišča Gorišk e je doži v ljal v e - lik o bolečino in upal, da se bodo r azmer e spr emenile. Ob pr osla vi priključitv e dela Pr imorsk e k Jugosla viji leta 1947 je na shodu v Šempetru pri Gorici izr e - k el znameniti sta v ek: » Zgr adili bomo No v o Gorico, t oda stari se kljub t emu ne bomo nik dar odr ekli,« ki je dobil mest o tudi na naslo vnici prv e št e vilk e g lasila No v a Gorica, izdanem no v embr a 1947 ob začetk u gr adnje no v eg a sr edišča. Da - nes v emo, da se pričak o v anja F r anceta Be v k a in št e vilnih drugih ljudi, da se bo meja spr emenila, niso ur esničila. R azsta v ljeni dok umenti k ažejo tudi, da so se na F r anceta Be v k a k ot politik a, knjiže vnik a in ja vno osebnost nasploh znanci in prijat elji t er tu di ljudje, ki g a osebno niso poznali, pogost o obr ačali s pr ošnjami za pomoč v r azličnih ži v ljenjskih situacijah. Iz njego vih odgo v or o v je zaznati posluh za t eža v e ljudi, a hkr ati za v ezanost pr a vičnosti. Leta 1954 se je na primer na pr ošnjo d v eh žensk, ki sta mu zaupali s v ojo stano v anjsk o stisk o, obrnil na Občinski ljudski odbor Br anik z besedami: »…pripor očam, da bi imeli v e videnci njun primer in g a čimpr ej vzeli v pr etr es, k olik or niso drugi bolj potr ebni in upr a vičeni, da bi se jim pr ed njima ugodilo.« (P ANG 87 Občinski ljudski odbor Br anik, t . e. 3, a. e. 27). F r ance Be v k, eden izmed vidnejših ustv arjalce v slo v en - sk e mla dinsk e knjiže vnosti, je bil tudi v elik prijat elj mla dih. V želji, da bi jih čim v eč na v dušil za br anje, je sk upaj z drugimi knjiže vniki pogost o obisk o v al šole, se sr eče v al z učenci in jim br al s v oja dela. Njego v obisk je bil za šole pomemben dogodek, ki so g a običajno zabeležile v šolskih kr onik ah, k ar je r azvidno tudi na r azsta vi. Pr a v tak o je Be v k pogost o nast opal k ot go v ornik na ja vnih prir editv ah, k amor so g a k ot v sestr ansk eg a k ulturneg a dela v ca v abile št e vilne or g anizacije in ustano v e iz r aznih kr aje v . R azsta v a se zaključuje z dok umenti, nastalimi po Be v k o vi smrti . Umr l je 17. sept embr a leta 1970, pr a v na s v oj 80. r ojstni dan, v ljubljansk em kliničnem centru. Odbor k ulturnik o v in politik o v je poskr bel za drža vni pogr eb. P o žalni k omemor aciji in slo v esu v Ljubljani so krst o pripeljali v No v o Gorico , kjer so tudi or g anizir ali žalne slo v esnos ti. Iz občinsk e sta v be je množica ljudi pospr emila Be v k a k zadnjemu počitk u na solk ansk o pok opališče. R azsta v ljenih je v eč f ot ogr afij pogr ebne slo v esnosti t er tudi dok umenti o poi - meno v anju gorišk e knjižnice po F r ancetu Be v k u in posta vitvi spomenik a njemu v spomin v No vi Gorici. F r ance Be v k je imel r ad Gorišk o. Ob s v ojem bi v anju v R ožni Dolini, kjer sta si z ženo zgr adila hišo, je r ad zahajal pr ek o meje v »star o« Gorico in obujal spomine na s v oje dolgoletno ustv arjanje v t em mestu, sk or aj dne vno je prihajal tudi v No v o Gorico. R edno je obisk o v al knjižnico, podpir al njen r azv oj in ji poklanjal s v oja dela. Delo vna sk upnost knjižnice je zat o že dan po njego vi smrti pr edlag ala poimeno v anje knjižnice po pok ojnem pisat elju, k ar je Sk upščina občine No v a Gorica nemudoma st orila. Že mar ca 1971 je bil ime - no v an tudi odbor za posta vit e v spomenik a F r ancetu Be v k u, ki je pr etr esal v eč 553 Letnik 43 (2020), št. 2 možnih lok acij spomenik a. K ot neprimerno je ocenil posta vit e v ob Be v k o vi hiši v R ožni Dolini in ponudil štiri možnosti: pr ed tr go v skim sr ediščem na v og alu med Kidriče v o in takr atno Lenino v o ulico (danes Be v k o v tr g), pr ed gimnazijo in osno vno šolo, v par k u ob a vt obusni postaji in ob magistr ali. Gorišk a knjižni - ca je pr edlag ala, da se namest o spomenik a Be v k u v spomin zgr adi sta v ba za knjižnico, a se t o takr at ni zgodilo. Leta 1973 je bil v par k u ob Kidriče vi ulici (magistr ali) Be v k u posta v ljen kip, ki g a je izdelal domačin Boris Kalin. Kalino v o delo je tudi Be v k o v doprsni kip, ki kr asi njego v gr ob na pok opališču v Solk anu. Na zadnjem r azsta vnem panoju so prik azani dok umenti, nastali sept embr a leta 1990, k o je bila v Be v k o vi r ojstni v asi Zak ojca osr ednja prir edit e v v počastit e v st oletnice pisat elje v eg a r ojstv a. T a dan je bila Be v k o v a obno v ljena domačija k ot k ulturni spomenik odprta ja vnosti. V njej je pr edsta v ljeno značilno bi v alno ok o - lje bajta rsk e družine na začetk u 20. st oletja t er pr ek knjig, f ot ogr afij in pr edme - t o v orisana pisat elje v a ži v ljenjsk a pot . R azsta v a bo na og led pr ed vidoma do k onca no v embr a 2020. Alek sandr a P a v šič Milost Slovenci, za zmiraj gre! R azsta v a ob 100. obletnici k or ošk eg a plebiscita, Nar odni muzej Slo v enije, 10. okt ober 2020–11. april 2021 R azsta v a in spr emljajoča monogr afija (v slednji so poleg v seh r azsta v lje - nih dok ument o v obja v ljeni tudi prispe v ki, ki opisujejo dog ajanje v obr a vna v a - nih obdobjih) sta zasta v ljeni na ta način, da se ne osr edot očata samo na izv edbo plebiscita 10. okt obr a 1920 . Os v etljujeta tudi dogodk e, dejanja in vzr ok e, ki so pri v edli do t eg a usodneg a mejnik a v slo v enski zgodo vini. K or oški plebiscit je namr eč v marsičem pokv aril k oncept Zedinjene Slo v enije, ki je bil t emelj slo v en - sk e nacionalne politik e 19. in dobršneg a dela 20. st oletja – posledica plebisci - tneg a izida je bila izguba 11 % ozemlja in 10 % pr ebi v alstv a. Na r azsta vi je pr edsta v ljenih 243 ar hi v skih dok ument o v in f ot ogr afij t er 29 muzejskih pr edmet o v . V elik a v ečina gr adi v a je ja vnosti pr edsta v ljena prvič. Če v zv ezi z dok umenti po vzamemo naj v ečje sklope gr adi v a, ki je pr ed - sta v ljeno na r azsta vi, lahk o ugot o vimo, da prihaja ar hi v sk o gr adi v o v ečinoma iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije, pri čemer g la vnina izvir a iz d v eh f ondo v – F onda Inštituta za nar odnostna vpr ašanja SI A S (1164) in osebneg a f onda Lojzeta Ude - ta (SI A S 1193 ). T a d v a f onda sta odr az sist ematičneg a pridobi v anja ar hi v sk eg a gr adi v a in r azisk o v anja k or ošk eg a vpr ašanja v obdobju po r azpadu monar hije – ta k o Inštitut a za nar odnos tna vpr ašanja k ot Lojzeta Udeta osebno. Ude je bil k ot dolgoletni dir ekt or omenjeneg a inštituta in k ot udeleženec boje v ozir oma agitacijskih plebiscitnih napor o v tudi osebno izr azit o moti vir an in ang ažir an pri k asnejšem pridobi v anju ar hi v sk eg a gr adi v a ozir oma spomino v takr at še ži v ečih udeležence v pr elomnih k or oških dogodk o v . Gr adi v o, ki je za r azsta v o izbr ano iz njego v eg a osebneg a f onda, se nanaša pr et ežno na obdobje boje v in kr hk eg a pr emirja na južnem K or ošk em od pr e vr ata leta 1918 do sr ede leta 1919. V e - čina do k ument o v , izbr anih iz f onda Inštituta za nar od nostna vpr ašanja, priča o obdobju jugoslo v ansk e upr a v e od julija 1919 do julija 1920 in obdobju nad - zor a Mednar odne plebiscitne k omisije v coni A (21. julij–18. no v ember 1920). Pr opag andno gr adi v o v zv ezi s k or oškim plebiscit om (tak o a v strijsk eg a k ot ju - goslo v ansk eg a tabor a) je v Slo v eniji najcelo vit ejše ohr anjeno v Zbir ki K or oški plebiscit (SI P AM 1760) iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor t er je t emu primerno obsežno in izčrpno na r azsta vi tudi pr edsta v ljeno. F ot ogr afije, ki učink o vit o slik o vit o dopolnjujejo ar hi v sk o gr adi v o, so v g la vnem iz d v eh vir o v – iz Muzeja no v ejše zgodo vine Slo v enije (f ond Sr ečk o