196. številka.
Ljubljana, v sredo 28. avgusta 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Volilno gibanje.
Škofov pastirski list.
Z Dolenjskega, 26. avgusta. Kdor je prebral zadnji pastirski list našega škofa, temu se je morala nehote vsiliti misel, kako je tudi v naši državni polovici neobhodno potreben takoimeno-vani »Kanzel - Paragraph«. Za podporo dotičnega predloga v državnem zboru bi ne bilo treba navajati drugih razlogov, ko prebrati ta pastirski list. Lahko se reče, da od tistih časov, ko se je v srednjem veku bojeval ljut boj med papeži in cesarji za nadvlado v krščanskih državah, ni bilo pri nas toliko zlorabe cerkve v zgolj posvetne politične namene.
Ko bi se naša kranjska duhovščina, ozir. nje voditelja dr. Missia in dr. Jeglič, pač spomnila tudi žalostnih posledic teh bojev, ki so se pokazale za cerkev v reformaciji na Nemškem, Angležkem itd. in se pokazujejo še dandanašnji na Francoskem, Španskem in drugod. Žalibog. da se tako daleč ne misli !
Potreba je pa iz pastirskega lista nekoliko posebno pomembnih in značilnih misli trdno pribiti za zgled našim kranjskim in drugim Slovencem.
Ne volite mož, pravi pastirski list, ki trdijo, da se bore proti klerikalizmu. Ti hočejo izpodbiti oblast cerkve nad posamezniki, pa tudi celimi narodi in državami. Naš Prezvišeni nikakor noče verjeti, da naš boj ni proti cerkvi, ampak edino le proti politikujočim in po nadvladi hlepečim duhovnikom v posvetnih rečeh. Zakaj samo te imenujemo klerikalce. Ti sami, pa tudi vsi duhovniki skupaj še niso cerkev, ker Kristova cerkev smo vsi skupaj, ki smo krščeni na njegovo ime in imamo neizbrisno znamnje sv. krsta na sebi. Duhovniki pa so le služabniki cerkve, ki so postavljeni in plačani za to službo, kakor uradniki za druge javne službe. Zalibog, da si pa zdaj cerkveni služabniki laste sami vso oblast v cerkvi tako, da mi lajiki nimamo nič besede in smo brez vsakega vpliva, kakor ga imajo lajiki pri drugih krščanskih cerkvah, kjer vsled tega tudi klerikalizma ne poznajo. Pa naši klerikalci še niso zadovoljni z vso cerkveno oblastjo ; z vso močjo silijo tudi v posvetne reči in hočejo  nas  lajike  tudi  odtod izriniti.
Klasično je, kako izgovarja pastirski list pregrehe naših klerikalcev. Drugo je pravi, če človek kristijan, tudi duhovnik, v slabosti, hudi skušnjavi ali silni strasti greši, pa se drži pravih naukov, drugo je pa, krive nauke zagovarjati. Čeprav umemo te besede, pomenijo, da sme človek, ki je v klerikalnem taboru počenjati kar hoče, sme biti goljuf, lažnjik, nečistnik, pijanec, itd. pa je vsejedno dober katoliški mož; kdor pa ni v tem taboru, ta naj bo še tako pošten in pravičen, spreten in delaven, ta vsejedno ni nič — doli z njim ! Ne volite mož, pravi pastirski list dalje, ki govore o svobodni misli, o neodvisnosti stanov in ljudi. Ti so kakor Adam in napuhnjeni angelji. To je svoboda in neodvisnost od katoliške cerkve, po kateri edini moremo spoznati, kar je res in prav.
Torej o svobodi se niti govoriti ne sme. O kako lepi so bili pač tisti časi srednjega veka, ko so krivoverce in co-pernice na grmadah sežigali ; ko je bil Kopernikov uk,  da se suče zemlja okoli
solnca in ne solnce okoli zemlje, prepovedan in je moral Galilei zavolj tega v ječo; kako lepo je bilo takrat, ko je bil kmet škofom, samostanom, župnikom in drugim grajščakom ne samo s tlako in desetino, ampak tudi s svojim životom suženj.
Zato trdi pastirski list, da je liberalizem že sam na sebi greh. Potemtakem se samo po sebi razume, da so tudi dela, ki jih je izvršil liberalizem, greh. Torej je bilo greh odpraviti torturo, greh oprostiti kmeta životne sužnosti, potem pa še celo tlake in desetine. Posebni greh pa je bil zboljšati šolstvo in s tem razsvetliti srednjega veka temoto. Greh je bil pa tudi , odpraviti državni absolutizem in vpeljati ustavne pravice. In dosledno je slednjič tudi greh posluževati se ustavnih pravic. Zastran tega greha pa je saj to dobro, da ga z nami vred delajo tudi klerikalci, ko se pri nas s pravim fanatizmom poslužujejo zlasti volilne pravice za državni in deželni zbor. Tukaj smo torej enaki grešniki. Vendar nekaj razločka bo med nami in njimi. Mi smo namreč odkriti čestilci svobode in svobodomiselnih naprav, oni bi pa menda vse liberalne pridobitve z vsem človeškim napredkom vred najraji na gromadi sežgali in kazalec na svetovni uri vsaj za kakih 400 let nazaj obrnili.
Tako je. Zato mislimo mi liberalci, ki želimo svojemu narodu svobodo in napredek, da smo kakor sklepa pastirski list, tudi mi dobri kristijani in upamo blagoslova iz nebes.
Iz Leskovca pri Krškem.
Te dni leta in rogovili po naših krajih tisti že povsod znani dr. Žlindra. Prileze kakor tihotapec; nihče niti najmanje ne sluti in kakor bi strela udarila, že je v farovžu. Tako so je ta ožlindrani vandrovec priklatil pretočeno nedeljo tudi k nam. Bil je videti ves zbegan, ko se je pripeljal ravno iz Rake in se ni znal kar nič orientirati, povprašujoč po farovžu, dasiravno je bil že večkrat v farovžu. Kmalu potem pa smo zvedeli, kaj je bil vzrok njegovemu zbuganju. Na Raki se mu je namreč presneto slabo godilo.
To nedeljo napovedal je naš, tudi ves zviti in prefrigani fajmošter procesijo, s katerim namenom, to je sam dobro vedel. On je namreč vedel, da ga obišče dr. Susteršič. To je potem naznanil svojim takozvanim »cikmuštrom« in nekaterim podrepnikom v kleti pri kapljici ruj-nega vinca, katerega taki gospodje kaj s slastjo srkajo in ga včasih tudi drugim privoščijo, kakor se je to zgodilo nedavno na Ponikvah. Pravil je, da pride neki fajn gospod iz Ljubljane pripovedovat, kako in koga naj volijo za poslanca v deželni zbor v našem okraju. Ti »cikmuštri« so potem druge pripravljali in tako se je po končani procesiji zbralo teh kimovcev, mnogo otrok in drugih volilcev, ki pa nikdar ne bodo ž njim volili, v farovžu. Crez nekaj časa pa pride precejšnje število prav odločnih kmetov ter hoče iti tudi k shodu. Ko te fajmošter zagleda, ves bled in prestrašen prileti jim nasproti ter jim zabrani vhod, češ, da oni ne smejo k shodu, da nimajo pravice itd. Ko ga neki kmet vpraša, kaj delajo otroci pri shodu, mu odgovori ves v zadregi: »Ti se pripravljajo za sv. birmo.« Zakaj
se je neki tako ustrašil? To je pač lahko uganiti. Slabo vest je imel. Kmetje bi samo vprašali tistega gospoda dra. Žlindro, če ima čiste roke, in Bog ve, kaj bi se potem ž njim godilo.
Zborovali so potem pri zaprtih vratih brez predsednika, kjer je dr. Žlindra predstavil kandidata za deželnega poslanca, kar je bilo pa v resnici zelo potrebno, kajti poznal ga ni živ krst. Kakšen možicel je to, naj omenimo samo sledeče: Ko je govoril novi kandidat, mu je naenkrat sape zmanjkalo in na pomoč mu je priskočil Susteršič in rekel, da ga bo v dveh letih že naučil govoriti. Takšnega poslanca naj tedaj pošljemo v deželni zbor, da bo zastopal nas kmete, saj se mu bode vse smejalo. Mi imamo dosti boljših mož-kmetov, ki se ne skrivajo za dra. Šustersiča, in te bomo volili, naj se vsi Šusteršiči in fajmoštri na glavo postavijo, če se hočejo.
Kaj pa je tebe treba bilo
V nedeljo, dne 25. t. m. zjutraj je zdajci počila po Raki vest, da je posetil to znano liberalno vas in faro sam Susteršič. Oj, srečni kmetje, srečna vas! sem vskliknil, ko sem izvedel to novost. Noben krst ga ni videl prihajati, nikdo ni čutil, kdaj je zopet odšel. Uho ni slišalo, oko ni videlo itd. Kar se tiče prihoda, mi je razborit kmetic razložil stvar takole nekako: V Št. Jerneju je bil v soboto sejm. Slučaj je nanesel, da je bila istotam in istotakrat tudi birma. Naravno je, da je gospod doktor spremljal škofa pri tem svetem opravilu. Podjetni in dobičkaželjni Račanje so tisti dan peljali precejšno število repkov na sejm. Vračaje se s praznimi kurniki, imeli so najlepšo priliko, da je ta ali oni vzel neznanega gospoda v kurnik, pokril ga s slamo ter ga tako »bei Nacht und Nebel« transportiral na Rako. Dobro! sem si mislil, kurnik, slama, noč in Susteršič! Ko bi ne bili Račanje taki zaspanci, videli bi bili v noči od sobote na nedeljo svetel žar nad župniščem v znamenje, da prebiva v njem visoka oseba, ki ima le še malce stopinj do svetnika. — Zjutraj se je s prižnice oznanilo, da bode po maši v župnišču shod, katerega se naj farani vdeleže v kar največjem številu. Po maši se res napoti nekaj kimavcev proti žup nišču. Mladi kaplan je kaj pridno skupaj zganjal svoje verne ovčice; nalovil jih je sicer malo, a to ne do nič, v »Slovencu« bomo brali: »Shod je bil sijajno obiskan«, in to nam mora zadostovati. Pri vratih sta stražila oba kaplana, da ne bi kdo nepoklicanih posili všel na shod. — O čem se je razpravljalo in govorilo, to ve Bog sam in pa Susteršič s tisto peščico poslušalcev. Vse je zavito v tajinstveno meglo. Le posamne drobtine so se raztresle po Raki. Reklo se je med drugim tudi, da ko bi ne bili duhovni spravili Tavčarja na konja, bi ta (namreč Tavčar, ne pa konj) še danes kidal gnoj. Ubogi Tavčar! Pokojni tvoj stric bi bil takemu govorniku najbrže prisolil jedno po grešnih čeljustih. Pomnite vi vsi, liberalci, ki ste iz kmetskih hlač zlezli v gosposko suknjo, duhovnom se imate zahvaliti, sicer bi še danes kidali gnoj! Tako pa kidate klerikalni gnoj iz dežele. Govorilo se je seveda tudi o žlindri. Oj, ti nesrečna žlindra! Zakaj ne daš miru ljudem po svetu? Zakaj jih zalezuješ od Ljubljane do Dunaja, od Dunaja do — Rake ?! Govornik je zatrje-
val, da je hotel le pomagati kmetu, rekel je tudi, da je v to svrho daroval 1000 gl. Slišite li?! tisoč goldinarjev, t. j. dvatisoč kron, kakšna ogromna vsota! Pa še celo podarjena vsota! Ta je najlepši način, da se vlOvi kmeta v past. Reče se mu samo: »Jaz sem tvoj najboljši prijatelj, Tavčar je tvoj najzagrizenejši sovražnik«, in stava je dobljena. Saj so pa tudi verjeli govorniku kmetje! »Aha, to je tista ,žlindra', se je slišalo po Raki, ko so se razhajali ljudje, ta nam bo malo pomogel«. — Govornik se je dalje zaletaval v tista dva Tavčarjeva svaka na Raki. Trdil je, da sta samo radi Tavčarja liberalna. Kajpada! ravnate se pač po svojem kopitu; pri klerikalcih ne sme imeti nikdo svojega prepričanja, kmet, poslušaj le gospoda. Nehote pride človeku misel, da ta dva svaka Tavčar »gor drži«, saj tako je menda hotel reči Susteršič. Morebiti jima Tavčar pošilja vsakdanjega kruha, saj je krški kolodvor blizu in oba imata po jeden par konj s potrebnim hlapcem vred. Smilita se mi vidva, Tomažin in Varšek! ko pridem do vaji, vama plačam 1 liter tistega »od zidu«, saj sta taka reveža, da morata biti le radi Tavčarja liberalna, sicer se mu zamerita.
Gospoda doktorja je spremljal kmet »z naočniki«, doma tam nekje okoli Novega mesta. Vsiljeval seje našim kmetom kot kandidat za kmetske občine. Bi li ne bili bedaki Račanje, da bi hodili v Novo mesto po poslanca? Imajo ga itak pred nosom v Kostanjevici. — Koliko so klerikalni gospodje dosegli s tem shodom, videli bomo ob volitvi. Do takrat pa, vrli mi narodno-napredni Račanje, z Bogom! Pozdravlja vas vaš
_ Kmet.
V I Juhljtt lil. 28. avgusta.
Katoliški shodi.
Klerikalci po vseh avstrijskih deželah agitujejo za deželnozborske volitve tako strastno, kakor še menda nikdar doslej. Vsa sredstva so jim dobra ; agitujo pa vse od zadnjega cerkovnika do kardinalov. Spovednice, lece, pastirski listi, shodi in nadlegovanje volilcev na domu — vse je danes dobro za agitacijo. Katoliški shodi so sedaj na dnevnem redu zlasti na Češkem in med češkimi Nemci. Liberalizem, verski indi-ferentizem so tisti mlini, zoper katere vodijo klerikalni Don Ouixoti svoje armade. V Litomeficah in v Krom.'fižu sta bila dva velika katoliška shoda, katerih se je vdeležilo okoli 10.000 klerikalk in klerikalcev. Vodili so jih škofje, redovniki in bogoslovni profesorji. Zanimivo je, da sta pozdravili tak katoliški, odločno politični shod tudi dve avstrijski prince-sinji! Nivo govorov raznih govornikov pa je bil skrajno plitek; govorilo se v najobrabljenejših, najbanalnejših frazah o liberalizmu, socializmu, svobodni ljubezni i. dr., zlasti pa se je uplivalo na ženstvo, kateremu se je prigovarjalo, naj se loči od svojih mož, ako ostanejo liberalni. V Litomeficah in v KromeHžu pa sta se hkratu vršila tudi liberalna shoda. Seveda so imeli zategadelj policaji in orožniki poostreno službo, ker si upajo klerikalci vedno le v senci bajonetov razgrajati. Boj med klerikalci se poostruje po vseh avstrijskih deželah. — Klerikalci nastopajo povsod najsrditejše proti narodnim in naprednim strankam.
Sestanek nemškega cesarja s carjem
v Gdanskem, ki naj bi imel po prvih poročilih le etiketni pomen, postane menda vendarle politične važnosti. Pri sestanku vladarjev bodeta namreč prisotna tudi oba voditelja zunanjih ministrstev, grof Biilow in grof Lambsdorff. Francozom to sicer ni ljubo, ali tolažijo se, da bo prihod carja in carice na Francosko še večjega pomena. Pariz je naprosil carja, naj pride v franc. stolico.
Nemiri v Aleksandriji. 7. t. m. so se pripetili v Aleksandriji veliki poulični izgredi, pri katerih je bilo nad 30 kristijanov bolj ali manj opasno ranjenih. Neki arabski policist je bil ubit v svoji službi, ko je delal red, na kar se je zbralo okoli 8000 oboroženih Arabcev, ki so kričali: »Pobijmo krististijane!« ter napadali kristijane, pobijali okna ter delali škodo. Ljudje so bežali in zapirali hiše. Policijsti niso delali reda. Angleške čete so zasedle nekatere trge in ulice, na kar je kmalu nastal mir.
Vojna v Južni Afriki.
Razmere postajajo za Angleže vedno slabše. Celo Angležem prijazni listi in dopisniki sodijo, da bi bilo najbolje, ako sklenejo mir, sicer bodo končno vendarle premagani. Buri se niso udali pozimi in se ne bodo udali sedaj, ko imajo pomlad. Vdrli so še bolj proti jugu v Kaplandiji, in oddelek Scheeperjev je nevaren Oudts-hoornu. Steyn in Dewet sta prav blizu vshodnega brega Fishriverja v Kaplandiji. Buri v središču so razcepljeni še v manjše oddelke kot so bili doslej ter hodijo okoli ponoči. Zato jih Angleži še težje preganjajo, dočim je za Bure iskanje živil ponoči vspešnejše. Buri dobivajo neprestano skrivaj konje. Dva velika oddelka, vsega skupaj 700 mož, sta hotela prekoračiti reko Oranje ter vdreti v Kaplandijo, a so ju Angleži zavrnili. Ali Buri so imeli tudi vspeh. Kitchener poroča, da se je 22. t. m. 65 mož s 3 častniki Elliotovega oddelka blizu Ladvbranda Burom udalo. Jeden sam mož je bil ubit in le štirje ranjeni, in vendar se je udalo takoj 68 Angležev! Buri so jih kmalu izpustili, ko so jim Angleži prisegli, da ne primejo več orožja, Kitchener pa je odredil preiskavo. Ta novi slučaj kaže zopet, da so Angleži malo-dušni, utrujeni in vsega naveličani. Vojaštvo je sito vsega in hrepeni po koncu vojne. Drugače Buri. Steyn, De\vet in Botha so pisali — vsak posebej — Kitche-nerju pisma, v katerih protestirajo proti zadnji proklamaciji in izjavljajo, da se bodo bojevali dalje. Delarev pa je izdal svojo proklamacijo, v kateri svari Bure, da se ne smejo ravnati po Kitchenerjevih zahtevah ter izjavlja, da se bo bojeval naprej. Potemtakem so vsi glavni voditelji Burov za nadaljevanje vojne!
Izpred sodišča.
(Tolovajstvo v Gočah.)
(Dalje.)
Katarina Žgur, županova hči, izjavi, da je gledala skozi okno in videla mimo iti Fr. Jamšeka in Antona Vovka na nasprotni strani ceste. Oba sta se pripogi-bala in eden je vrgel kamen, pa priča ne ve, kdo. Slišala sem, tako pripoveduje dalje, da je bil župnik hud na to, da se bo zvečer plesalo. Enkrat, še pred 28. oktobrom, je rekel pri pridigi, da bi liberalce in brezverce najraje ven vrgel in da naj ti gredo raji med živino v hlev, kakor pa v cerkev. Pri drugi priliki pa je rekel, da katoliški stariši ne smejo pustiti svojim otrokom občevati z otroci liberalnih in brezverskih starišev, ker se v tej družbi ne bodo nič dobrega naučili. Ravno tako je nekoč rekel: »će kdo govori kaj čez vero, ga lopnite po zobeh, kazen bom že jaz plačal.« Na ta način je umevno, da so bili ljudje vedno jezni, ko so šli domov iz cerkve. Tudi je enkrat rekel kurat, da so liberalci in brezverci ničvredneži. Na vse to je kurat vstal in slovesno izjavil, da se on nikakor ne spominja, da bi bil kdaj kaj takega govoril !!
Priča Janez Kavčič je sedel v Žgurjevi gostilni, ko je čul, da se ljudje zunaj zbirajo. Nato je rekel svojemu svaku, da naj gre proč od okna, kjer je dosedaj sedel. V tistem trenotku, ko je ta storil to, je priletel kamen skozi okno,
ki bi ga bil na vsak nafiin zadel, ako bi
se ne bil pravočasno umaknil. Napado-valci so s tako silo metali kamenje, da se je cela hiša tresla. Tudi ta priča je slišala kurata propovedovati, da je bolje, če liberalci ostanejo v hlevu pri živini, kakor da pridejo v cerkev. Dne 4. nov. je imel kurat propoved, v kateri je med drugim rekel: »Meni pravijo ljudje, da sem kurbir in f. k. r in me obkladajo še z drugimi psovkami, pa to vse ni nič res!«
Dr. Tavčar: Ali so bili takrat tudi otroci v cerkvi? Priča potrdi! Dr. Tavčar: No, lepo katoličanstvo imate tam v Gočah!
Kurat, vprašan od predsednika, kaj pravi k temu, se odreže duhovito: »Vse to, pa tudi samo to, kar sem zjutraj izpovedal, je res, drugo je vse laž. Vse, kar govorim, se mora vzeti v tem smislu, kakor jaz povem. Kakor iz sv. pisma, tako se tudi iz mojih pridig dokaže lahko vse, kar se hoče, če se jih trga!«
Tudi Aleksander Vidrih izpove, da je bil 4. novembra 1. 1. pri omenjeni pridigi navzoč, ko je kurat tako škandalozno propovedoval, pristavi pa še, da je kurat rekel, da »Slov. Narod« laže in, da je imel na leci papir v roki, kjer je imel prepisan dopis iz »Naroda«. Tudi on je čul iz ku-ratovih ust besede, da naj liberalci ostanejo raje doma pri živini v hlevu, in da katoliški stariši ne smejo pustiti svojim otrokom občevati z otroci liberalcev.
Ignacij Dolenc potrdi to, kar je prej izpovedala Katarina Žgur, da je kurat rekel: Kdor govori čez sv. vero, udari ga po zobeh, bom že jaz zanj odgovoren. Ravno tako omeni, da je kurat imenoval »Slov. Narod« umazan časopis. Pri pridigi dne 28. oktobra 1. L, tako se glasi dalje izpoved, je župnik govoril o ljubezni, da se moramo med seboj ljubiti, da on ljubi vse, samo slaba dela sovraži. Po pridigi je rekel, da bo danes nekje ples in tisti, ki niso za to pripravljeni, bodo morali imeti cilindre iz melone in počrnjene roke. Dejal je dalje, da smo premalo »nobel«, in da naj raje gremo ž njim na par besedij v Mavče. Zvečer sem bil tudi pred župniščem in sem slišal, kako je vprašal župnik z okna: »Kdo je v lužo padel, kdo ga je vrgel v njo, se bom že jaz zanj potegnil«. Janez Krešič je zavpil: »Kdo more kaj čez g. župnika reči«. Kurat pa je rekel: »Držite ga nazaj, molite in pojte spat. Bogu in Materi Božji se priporočite in vse bodemo premagali! Nekdo je zaklical: Bog živi »Nanos« in našega g. župnika, na kar je slednji še odvrnil: Bog živi »Nanos«. Potem pa je zaprl okno.
Predsednik je vprašal kurata, kaj on k temu pravi, ta pa izjavi, da ostane pri tem, kar je sam povedal.
Predsednik nato: »Potem pa priča laže, kar se mi ne zdi verojetno, ker vendar ne bo po krivem prisegal«.
Priča pravi nadalje, da je čul tudi kuratove besede, ko je enemu, ki je rigal, zaklical: »Kaj se boš rigal, saj vemo, da si osel.« Končno še pove, da je kurat mogoče govoril tudi še kaj druzega, česar on ni slišal.
Nato je prišla kot priča na vrsto sestra kuratova, Marija Štemberger. Ta je o pridigi dne 28. oktobra 1.1. povedala isto, kakor njen prednik. Rekla je dalje, da njen brat zato pridiga zoper liberalno časopisje, ker ga škof prepoveduje. O večernih dogodkih pred župniščem ni vedela nič povedati.
Marija Vidrih je bila tisti večer najprvo na plesišču, potem pa pri Žgurju, * kjer je slišala, kako leti kamenje v hišo. Kmalu potem, ko je župnik prišel v faro, je rekel nekoč na leci: »Kdor govori čez sv. vero, udari ga po zobeh, jaz bom za to odgovoren in plačevalec«, in drugič: »Bolje je za liberalca, da ostane v hlevu pri živini, kakor Boga za norca imeti«, in zopet: »Vi, katoliški stariši, ne pustite svojih otrok med liberalne otroke«, »Prekleta tista hiša, kjer berejo umazane časopise«. Pod tem je seveda mislil »Slov. Narod«, oziroma liberalne časopise, katere je večkrat imenoval umazane. Enkrat je rekel kurat: »Vi, krščanski stariši, kadar boste jemali krstne botre, jemljite botre na krščanski podlagi, ne pa liberalcev in brezvercev. Kako vzgojo bodo imeli vaši otroci, če vi umrjete, če ne bodo imeli krščanskih  botrov,  ampak  liberalne, ki
vedo za katoliško cerkev,  kakor pes na
cesti ne«.
S tem je bila končana popoldanska razprava dne 26. t. m.
V jutro 27. t. m. se je zopet začela obravnava.
Priča Alojzij Ferjančič, ki je bil kot prvi zaslišan, je podal sledečo izjavo: Odkar je Ferjančič prišel za župnika na Goče, se je začelo nasprotstvo mej obema strankama v Gočah vedno bolj ostriti. Od prihoda pa do 28. oktobra so bile vse njegove pridige naperjene proti liberalcem, tako, da je moralo vsak dan počiti. Samo kake tri niso bile hujskajoče, v ostalih je pa govoril samo o liberalcih, o liberalnem časopisju, proklinjal tiste hiše, kjer bero liberalne časopise, in one, ki podpirajo liberalne družbe. Že na veliki ponedeljek je imel pridigo, v kateri je napeljal na me govor. Jaz sem namreč razdelil kakih 10 iztisov knjige »Izgubljeni^Bog«. Tisti večer je napadel potem v gostilni Janeza Jamšeka mojega hlapca Riharda Ferjančiča, da je ravno tak, kakor jaz, in rekel, da je tista pridiga bila zaradi mene, da trosim umazane knjige in da bodo tiste hiše razpadle, kjer bero take knjige. En večer sem tudi slišal, da se jih je kakih 20 zmenilo, da me bodo napadli.
Priča Fran Mohorčič je šel z drugimi večerjat k Žgurju in slišal vpitje: »Zdaj gredo boksarji doli.« Pangerc je upihnil luč Matiji Vidrihu. Na to so se zagnali vsi proti farovžu. Videl sem Pan-gerca, Štembergerja in Debevca skupaj, pa ne vem, ali je Pangerc napadel Štembergerja. Slednjega sem slišal, kako je zaklical; »Sakramenske duše, pustite me, da grem naprej!« in v tistem trenutku je padel Debevc v lužo. V župnišču se je odprlo okno in kurat je vprašal: »Kdo je padel v lužo?« Debevc seje oglasil: »Jaz sem padel.« Župnik; »Od katere stranke?« Štemberger pa: »Od hudičeve stranke!« Kurat je na to zavpil: »Razženite te hudobneže!« Naprej pa nisem nič več čul, ker sem šel naprej.
Tudi tu se je kurat pokazal moža slabega spomina in rekel, da se besed »Razženite hudobneže« ne strinjajo z njegovim namenom, ljudi miriti.
Nadalje je priča povedala, da je tudi ona čula kuratove besede: »Če kdo govori zoper sv. vero, udari ga po zobeh, stroške bom že jaz plačal.«
Priča Marija Štemberger je tudi videla, kako je Pangerc Vidrihu ugasnil luč. Pangerc in Debevc sta kričala: »Boksarji, greste večerjat!« Oba sta potem planila za Štembergerjem in pri farovžu so se zgrabili. Štemberger se je branil in vrgel Debevca v lužo. Iz okna župnišča sem začula glas župnikov: »Kdo je padel v lužo? Kdo ga je vrgel?« Štemberger je odvrnil: »Jaz sem ga vrgel« Na to je zaklical župnik: »Po njih!« ali »Po njem!« — tega ne vem natanko. To je večkrat ponovil. Drugega nisem slišala.
Kurat je enkrat pri pridigi rekel, da mu pravijo liberalci, da je prasec, f...r, kurbir. On je dejal tudi, da imajo liberalci umazane časopise.
Tudi priča Fran Štemberger je videl, da je Pangerc upihnil luč Vidrihu in slišal iz ust Debevca in Pangerca klice: »Boksarji, boksarji«. Zavrnil jih je: »Vi ne veste, kaj govorite«. Pri farovžu sta me pa dva napadla, jaz sem se pa branil in zakričal: »Sakramenske duše, meni dajte mir« in takrat sem pahnil Debevca v lužo. Na vprašanje župnikovo, kdo ga je vrgel, sem odgovoril: »Jaz sem ga vrgel, ti prekleti far, če češ vedeti«. »Od katere stranke« se je glasilo daljno kuratovo vprašanje. »Od hudičeve«, dejal sem jaz. Potem je pa zaklical župnik: »Po njem!« Vendar pa nisem vsega slišal, kar je župnik govoril skozi okno, ker sem šel naprej.
Nato so bile zaslišane tri priče: Marija Ferjančič, Ivana Vovk, Alojzija Vovk, ki niso nič važnega in bistvenega izpovedale.
Priča Matija Vidrih je izpovedal, da je slišal župnika kričati: »Razpodite brezbožneže!«
Priča Ivana Kodrelj, ki je bila v župnišču, je slišala klic kuratov: »Kdo ga je vrgel?« in pa tudi: »Živio Nanos, Bog je z nami, kdo bo zoper nas?« Ta priča je pod prisego potrdila, da ni nič drugega župnik govoril, dasiravno so druge priče tudi pod prisego potrdile, da je župnik govoril še druge stvari.
Državni pravdnik vpraša kurata,
Če je rekel: »Bog živi Nanos«, kurat pa pravi, da se ne spominja.
Priča Rozalija Dolenc potrdi, da je župnik zaklical z okna: »Kdo ga je vrgel v lužo«. Štemberger je na to odvrnil: »Jaz sem ga vrgel«. Tudi je slišala poziv kuratov: »Držite ga nazaj«, namreč Janeza Krečiča. Na cesti so upili: »Bog živi gospoda župnika in ,Nanos'«. Nato je župnik odvrnil: »Bog živi ,Nanos', Bog bodi z nami, in vse bo dobro, vse bomo zmagali!« Jaz sem bila, nadaljuje, ves čas pod oknom in župnik ni rekel nobene druge besede, kakor to, kar sem jaz navedla. To potrdim pod prisego.
Dr. Tavčar: Vsaka ženska drugače govori, kar jih je tu, in na koncu bo prišlo na dan, da je župnik imel z okna celo pridigo na spodaj stoječe.
Nato se je prebrala izjava Regine Vrtovec, ki priča, da je pri večernicah 29. oktobra 1. 1. župnik strogo obsojal vse one, ki so se udeležili napada pred Žgur-jevo hišo.
Priča France F e r 1 a n izpove, da je župnik najprvo zaklical: »Kdo je tukaj doli?« Nato je padel Debevc v vodo in kurat je poprašal: »Kdo je padel v vodo in kdo ga je vrgel? Jaz grem dotičnega tožit. Od katere stranke je? Nič se jih ne bojte, teh surovežev, mirni bodite, Bogu in Materi Božji se priporočite«. To je govoril župnik. Potem sem še čul, ko je eden tam rigal i a-klic: »Če rigaš ali ne, saj vemo, da si osel«. Ta klic je pa prihajal iz množice, ne iz župnije. Tam je bil hud vrišč in mogoče, da sem kaj preslišal. Slišal sem med drugimi Debevca kričati: »Bog živi Nanos!« iz župnikovih ust pa tega nisem čul.
Priča Franc Jež je slišal župnikovo vprašanje: »Kdo je padel v jamo« in De-bevčev odgovor: »Jaz sem padel«. Dalje potrdi tudi, da je župnik zaklical: »Kdo ga je vrgel notri, se bom že jaz potegnil zanj« in pa nadaljni župnikov vsklik: »Če ne bo miru, bom streljal«. Drugega priča ni slišal.
Priča Janez Jež izjavi, da je župnik rekel: »Pojte spat, če ste pijani, če ne bo miru, bom streljal.« On je videl, kdaj se je okno odprlo in zaprlo. Tudi to je čul: »Kdo je padel v vodo«, in pa: »Jaz sem padel«, kar sta govorila kurat in Debevc. »Se bom že jaz zanj potegnil«, je dejal še kurat na to. Priča pravi, da je popolnoma lahko mogoče, da je kaj preslišal.
Na vse to je kurat Ferjančič zopet izjavil, da se ne spominja, da pa je mogoče kaj takega rekel.
Priča Janez Mohorčič je slišal župnika klicati tako: »Pri miru bodite, da bodo ljudje spali, če ne bo miru, bom streljal«. Poleg tega je župnik vprašal tudi še: »Kdo je padel v jamo ?« Drugega priča ne more izpovedati, mogoče je pa, da je kaj preslišal. Vendar ni mislil, da bi bil župnik kaj hujskal.
Priča Andrej Vidrih je izpovedal takole: Župnik je odprl okno in zavpil: »Kdo je padel v lužo? Kdo ga je vrgel vanjo? Jaz se bom zanj potegnil«. Župnik je še nekaj govoril, pa ne vem kaj. Takrat, ko sem bil zaslišan, sem čisto resnico govoril. Vsako nedeljo hodim k masi in pridigi, vendar se ne spominjam, da bi bil naš župnik kdaj kaj hujskal.
Ko mu predsednik prebere zapisnik njegovega zaslišanja pri preiskovalnem sodniku, pritrdi priča, da je župnik tudi zakričal: »Če ne bo miru, bom streljal«, in: »Ali je kaj naših tukaj?« Na to vprašanje so nekateri fanti rekli, da so Mav-čani in Gočani tu. Župnik jim je svetoval: »Imejte pamet in pojte domov, če ste pijani«. Potem je Vidrih šel k Jamšku, ko je župnik zaprl okno.
Priča Franc Jamšek je šel 28. ali 29. decembra 1. 1. — tega ne ve natanko, kateri dan je bil — mimo hiše Matije Vi-driha in slišal v hiši pogovor. Prislonil se je k oknu in prisluškoval. Matija Vidrih je rekel k ženi: »Jaz ne odjenjam od tega. Precej jutri grem v Ricmanje, da zvem kaj in kako«. Žena mu je prigovarjala: »Tu ostani«, on je pa dejal: »Pravoslavna vera je prava vera, naša vera je svinjska vera«. Žena ga je pa pokarala: »Tiho bodi«. Šel sem naprej, ker se je razgovor končal s temi besedami.
Matija Vidrih, konfrontiran s Jam-šekom, je pač potrdil, da je enkrat rekel v šali: »Bom pa šel v Ricmanje«, da pa nikdar ni  imenoval naše vere svinjsko
Dejal je, da Jamšek vse to govori samo zaradi stranke.
Potem je predsednik konfrontiral Katarino Žgur z Jani nikom. Prva je izpovedala, da sta šla Jamšek in Anton Vovk mimo hiše njenega očeta in sta kamenje pobirala, vrgel ga le samo eden, pa ne ve, kdo. Jamšek izjavi, da on ni nič metal, za Vovka pa ne more niti priseči, da je kaj vrgel, niti da ni nič zalučal v hišo, ker je ta šel pred njim. Vovk taji.
Obtoženec Anton Vovk je potem bil zaslišan glede Fr. Štembergerja, če je ta res rekel: »Saj se kuratu ne bo nič zgodilo, samo prestavljen bo, kar je pa zanikal ravno tako, kakor naslednja priča Jože Vovk.
Priča Jože Ferjančič je podal sledečo izjavo: Župnik je vprašal z okna: »Kaj je dol V« in pristavil: »Ako se ne spravite, bom streljal!« Tudi besede: »Kdo je padel v lužo ? Se bom že jaz zanj potegnil,« sem čul izgovoriti župnika. Dalje je ta zaklical: »Pustite v miru te suro-veže, z Bogom in Materjo Božjo bomo vse zmagali!« Tudi vprašanje župnikovo: »Od katere stranke ste jo slišali?« Med drugim je župnik zakričal: »Osli neumni, kaj se tle lovite?« Na to je eden začel rigati »i-a, i-a«, kurat pa je zarohnel: »Saj vem, da si osel, če rigaš ali ne!« Jaz sem bil tam pred župniščem toliko časa, da je župnik okno zaprl. Sicer pa odločno izjavljam, da naš fajmošter nikakor ni hujskal.
Predsednik je ukazal vse priče glede dogodka pred župnijo poklicati v dvorano in jih postavil nasproti. Štemberger je zaklical onim, da lažejo in to so potrdile njegove sopriče. Klerikalne priče, pred vsem pa pozneje aretovana Dolenc, so pa zagovarjale kurata Ferjančiča. Ko je predsednik vse natanko izprašal, je priče odpustil in zaključil dopoludansko razpravo. (Konec prih.)
Izlet »Idrijskega Sokola" v Logateo.
Lepa sokolska slavnost v manjšem okviru se je razvila minolo nedeljo ob izletu čilega »Idrijskega Sokola«, najmlajšega, a krepkega izmej slovenskih sokolskih društev. Pridružila sta se najstarejši brat, rekel bi oče, »Ljubljanski Sokol« in pa postojinski, da je bilo v Logatcu zbranih okolu 90 članov treh sokolskih društev, ki so nastopili v prostih vajah, v telovadbi na orodjih z najlepšim uspehom v resnem sokolskem delovanju, ob jed-nem pa tudi pri poznejši veselici pokazali, da Sokol zna vedno oživljati družabno življenje in je še vedno važen faktor v socijalnom življenju našega naroda. Kjer je »Sokol«, tam je živahnost, tam se hitro razvije tudi narodna navdušenost. In tako je bilo tudi v nedeljo v prijaznem Logatcu. Zjutraj odpeljal se je »Idrijski Sokol« na vozeh iz oddaljene Idrije na pot, kakih 35 članov v društveni obleki in blizo toliko število drugih prijateljev Sokola in narodnih dam, ki se niso strašile daljnega pota, da pokažejo svoje simpatije vrlim Sokolom. Iz Gorenjega Logatca korakali so Sokoli peš z rudarsko godbo na čelu do dolnjega Logatca, kjer je bil na Brodu slavnostni pozdrav. Ob slavoloku so logaške gospodične in ognjegasci čakali mile goste in jih obsipale s cvetlicami, podžupan g. Smole z občinskim za-stopom pa je z navdušenimi besedami pozdravil Sokola. Navzoča so bila pri vsprejemu tudi odposlanstva narodnih akademičnih društev »Slovenija«, »Triglav« in »Sava«, z raznih hiš so vihrale troboj niče. Skupni obed je bil pri Kramerju, kjer se je spregovorila marsikatera krepka zdravica in je hitro minul čas do dohoda postojinskih in ljubljanskih gostov, ki so bili slovesno sprejeti na kolodvoru in so skupno odkorakali z idrijsko rudarsko godbo na čelu na slavnostni prostor, kjer je množica naroda živahno pozdravljala vse zbrane Sokole ter željno pričakovala začetek javne telovadbe, ki se je začela ob 4. uri popoludne. V prostih vajah je nastopilo s spremljevanjem godbe 16 članov »Idrijskega Sokola ter izvajalo de loma prav težke vaje s presenetljivo točnostjo, ki je vzbujala glasno odobravanje mnogobrojnoga občinstva domačinov in mnogih v Logatcu bivajočih letoviščarjev iz raznih krajev. V vzornih prostih vajah brez spremljevanja godbe in brez komande
je nastopilo 16 članov ljubljanskega »Sokola«. Perfektna preciznost in znana ele-ganoa pri izvijanju teh vzornih vaj je vzbujala v krogih idrijskih sobratov in vsega občinstva hrupno priznavanje. Na dveh bradljah in na drogu so potem vrsteč se telovadile dve vrsti idrijskega Sokola, 1 postojinska vrsta in v Pragi z 2. darilom odlikovana vzorna vrsta ljubljan. Sokola. Vse posamezne vaje so kazale, da se telovadba goji resno v zastopanih društvih posebno pa je mladi »Idrijski Sokol« z živim zadoščenj em bil pozdravljen ob strani svojega vzora »ljubljanskega Sokola«. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo vsem točkam javne telovadbe in svojo zadovoljnost izražalo opetovano.
(Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. avgusta.
— Osebna vest. Komi zapoved-nik fcm. vitez Succovatv pride danes v Ljubljano in pojde od tod k vojaškim vajam na Notranjsko.
— Goska afera. Razprava o tej aferi utegne biti danes končana. Včeraj in danes je bilo zaslišanje prič. Kurata Ferjančiča pričo Rozalijo Dolenc je sodišče dalo iz sodne dvorane odpeljati v zapor, ker se je izkazalo, da je pod prisego krivo pričala. Danes opoldne je bilo končano zaslišanje prič. Kurata Ferjančiča zagovornik dr. Brejc je predlagal, naj se še ljubljanski škof zasliši kot priča, češ, da bo izpovedal, kako miren, blag človek je obtoženi kurat. Sodišče je to zahtevo odklonilo.
— Škofova pisarna in — slovenščina. Piše se nam: Kakšna je tista hvalisana narodnost naših klerikalcev, katero isti vedno povdarjajo in ob vsaki priliki zatrjejo, je razvidno iz sledečega vzgleda. Pred kratkim sem dobil v roke prošnjo nekega abiturijenta za vstop v ljubljansko semenišče. Prošnja je bila seveda pisana v slovenščini. A sedaj čujte! Prosilcu je bila prošnja čez nekoliko časa vrnjena. Na zadnji strani je bil škofijski odlok, v katerem je bilo prosilcu naznanjeno, da je sprejet v semenišče, in ta odlok je bil pisan v — nemščini. Pod odlokom je tudi škofov podpis. To dejstvo, mislim, kaže dovolj, kako veljavo ima v škofijski pisarni slovenščina. Na slovensko prošnjo, nemški odgovor. Ali ne govori to dovolj ? In to v Ljubljani, v središču Slovenije! In sedaj naj pridejo naši klerikalci s svojimi obljubami, da se hočejo povsod potegovati, da priborijo slovenščini istoveljavno mesto z drugimi jeziki. A sami ravnajo čisto drugače! Ali ne zasluži zgoraj omenjeni slučaj, da se ga pošteno ožigosa v javnem glasilu?
— Župnik dr. Mauring z lgaf pred kaz. sodnikom že jako znana oseba, je nepoboljšljiv. Služkinja nekega jako premožnega liberalnega trgovca M. na Igu je imela nezakonskega otroka z nekim Tržačanom, katerega otroka je dr. Mauring dne 6. avgusta 1. L pokopal. Ker je pa dotični liberalni trgovec župniku dr. Mauringu trn v pefi, hotel mu je zopet kratiti čast in razdreti rodbinski mir. Radi tega poiskal je prvo priliko, da je dobil neko stranko, katera stanuje pri trgovcu M. ter ji je natvezil, da je ta otrok nezakonsko dete trgovca M. z besedami : »Ich habe dau uneheliche Kind der Magd des M. begraben. Wissen Sie, von wem das Kind ist? Das ist sein Kind, des M., darum der Streit im Hause. Na-tiirlich! Wenn Sie ihn in Verlegenheit bringen vvollen, so sagen Sie ihm das«. Dr. Mauring je seveda po Iiguorijanski morali tajil in zavijal. Ali sodišče je verjelo zapriseženi izpovedbi priče več, nego dr. Mauringu, in ker slednji ni niti nastopil dokaza resnice, da je dotični otrok M-ev, bil je župnik dr. Mauring zaradi časti-kraje obsojen na 300 K globe in povračilo stroškov.
— „Le krščanski nauk". V Novem mestu se je 27. avgusta vršila proti 5 fantom porotna obravnava. Ti fanti so 18. maja v Ragovem brez vsacega povoda ubili necega posestnika iz Mniške vasi pri Toplicah, očeta treh otrok. V Ragovem je bilo ta dan svatovanje. Pet fantov, ki so prišli od procesije v proslavo »svetega leta« domu, se je zbralo v krčmi na levem bregu Krke, kjer so pili
pivo namešano z žganjem. Ko nastopi noč, se prepeljejo v čolnu na desno stran. Mej potjo se v Smoletovem kozolcu oborožijo z ročicami. Jeden svatov, ki je ženina pripeljal, je šel o polunoči z dvema drugima svatoma konje napajat. Hlev je od hiše svatovanja nekaj oddaljen. Jeden teh treh svatov nosil je svetilnico. Rečena pobožna petorica napade te tri svate. Svetilnico zbi-jejo iz rok in potem udarijo z ročicami po teh treh svatih. Vsi trije dobijo poškodbe, navedeni oče treh otrok težko na glavi, vsled katere je vzlic izborni kirurgični pomoči v bolnici usmiljenih bratov v Kan-diji umrl. — Torej najskrajnejša surovost! Fantje se zaradi deklet stepejo in pobijajo; to storijo, če se skregajo, ali če se iz raznih vasi kje snidejo. Pri obravnavi tega slučaja se pa je pokazala skrajna, uprav zverinska surovost. Drugi pretepači tudi žganje pijejo. — Rožni venec v žepu, kol v roki, to je znamenje teh katoličanov! — Obsojeni fanti so analfabeti in niso šole obiskali. »L e krščanski nauk«, so dejali na dotično vprašanje, da so se učili. Take surovosti se množijo v ubogem življenju naših kmetskih fantov. — »Le krščanski nauk« pač ne zadostuje v našem svetu. Šola, dobra moderna ljudska šola — naprej; opravljaj v šmihelski župniji blagotvorno svoje delo; — tam te je krvavo treba!
— Avstrijsko državljanstvo je zadobil zobotehnik pri dr. R. Frlanu g. Oton S e y d 1.
— Ferijalni tečaj za ljudske in meščanske učitelje. Dne 23. t. m. se je končal v "VVolfsbergu, prijaznem mestecu v Labodski dolini na Koroškem, tritedenski visokošolski ferijalni tečaj za ljudske in meščanske učitelje. Tega tečaja se je udeležilo 225 učiteljev in učiteljic iz skoro vseh dežel širne Avstrije. Največ zastopnikov je imela Severna češka (74), Nižja Avstrijska (28) in Šlezija (19). Učiteljem iz češke in Šlezije sta dovolila deželna zastopa podpore po 100 K. Kranjsko so zastopali g. Ivan Kruleč Ljubljana, gdč. Albina Golob Semič, gdč. Marija Kavčič Idrija, gdč. Vita Zupančič Metlika. Iz Spodnjega Štajerskega sta se udeležila g. Anton Kosi Središče, in gdč. Olga S it ti g Teharje. Iz Istre g. Teodor Č a m p a Pulj.
— Hmeljarstvo na Notranjskem. Piše se nam iz Starega trga pri Ložu: Ker Čitamo o hmelju na ljubljanskem polju, moramo tudi mi javnosti po vedati o našem hmelju. Pred 2 letoma je notar g. Kolšek v Ložu sklenil poskušati hmeljerejo v naši dolini. Njemu sta se pridružila g. Franjo Žagar v Marsovcu in g. Ivan Bencina v Starem trgu. Prvi nasadil je sicer malo zemlje, a to tik ceste, da lahko mimo idoči kmetje opazujejo obdelovanje, rast itd. hmeljske rastline. Sedaj v drugem letu se pokaže, da tukaj dozoruje zgodnji hmelj, golding in pozni hmelj, ki glede vsebine na lupulinu ne zaostaja savinjskemu hmelju. Franjo Žagar bo sedaj nasadil deset oralov hmelja in si pripravil sušilnico na par pri svoji parni žagi v Markovcu. Kmetovalci, na noge! Pojasnila dobite pri Franju Žagarju v Markovcu brezplačno, kjer se tudi nasadi lahko ogledajo.
— Utopljenca so včeraj popoludne potegnili iz Save in ga prepeljali v mrtvašnico k sv. Agati pri Dolskem. Sodi se po zaponkah pri hlačah, da je identičen z onim biciklistom, ki je padel raz črnuški most v Savo Obleka je sivkasta, telovnik pa zeleno-žametast. Pri sebi ni imel ničesar razven robca in molka.
— Žalsko slovensko pevsko društvo „Edinost" priredilo je dne 25. t. m. koncert, pri katerem so iz prijaznosti tudi ondotni diletantje sodelovali. Pod vodstvom vrlega pevovodje g. učitelja Rajkota Vrečarja so se pesmi jako lepo in eksaktno pele. Diletantje so vpri-zorili veseloigro »Visoki C«, v kateri je g. Franjo Lipold težavno ulogo »Volnika« izvrstno igral. Tudi vsi drugi igralci in pevci so se tako potrudili, da se je koncert jako sijajno obnesel. Živeli vrli so-trudniki!
—Policijski svetnik Bernhard Bacher iz Trsta, katerega so že nekaj dni sem pogrešali in o katerem so mislili, da si je v svoji bolezni kaj zalega storil, se je včeraj sam zglasil pri oblastvu v Litiji. Mož je vsled svoje naporne službe na živcih bolan, in se mu je menda zmešalo.
— Divjak. Okoli D. M. v Polju se klati že teden dnij moški, ki se je pripravil v ondotnem logu ležišče iz mrve, kamor hodi spat, podnevi pa si preganja čas s tem, da leta za šolsko deco, zahteva kruha in jedil, češ, da se mu pravi Sala-mon Ftkemet. Ta človek je znani, že večkrat kaznovani postopač in tat Val. Vičič vulgo Biček, ki je pred kratkim odsedel svoj zadnji zapor 6 mesecev v Gradiški, in ki skuša sedaj simulirati blaznost, da bi na ta način prišel v blaznico ter se na deželne stroške zastonj redil. Čudno je le to, da vzlic temu, da je županstvo ukrenilo vse, da se občina osvobodi tega vlačugarja, in vzlic temu, da ga je proglasilo več psihiatrov in sod. zdravnikov simulantom, orožništvo ne poseže vmes in vlačugarja ne izroči oblastvu, ki je znan kot imetku in osebni varnosti v največji  meri nevaren človek.
— Zaprli so bivšega poslovodjo M. G. Dragotin Hribarjeve tovarne na Tržaški cesti zaradi nepoštenosti. Prodajal je nogavice strankam in denar obdržal zase.
— Žepna tatvina. Danes dopo-ludne sta dva fanta ukradla neki dami v Šolskem drevoredu iz Žepa za 20 kron drobiža.
— Dva zlata prstana je našel danes zjutraj na Pogačarjevem trgu branjevec I. C.
— Promenadni koncert priredi ljubljanska »Meščanska godba« jutri četrtek od polu 8. do polu 9. ure zvečer na Mestnem trgu.
' Nevihta na Reki. 26. t. m. je
bila na Reki strašna nevihta. Trajala je le pol ure, a je napravila veliko škode. Nekega moža je vrgla pod kolesa vagona, ki ga je popolnoma zmečkal. Odnesla je v morje streho skladišča ogrsko hrvatske družbe. Uničila je vse nasade pred kavarnami ter razbila ploče mramornatih mizic. Izruvala je tudi mnogo dreves. V luki sta se potopili vsled nevihte dve barki, vendar ni nihče utonil. Tudi naprava električnega tramvaja je zelo poškodovana.
' Za butaricojsuhljadi. Gozdaar kneza Liechtensteina je zalotil v Koriče-vem na Moravskem 351etnega delavca Schlampo, ko je nabiral po gozdu suhljad. Delavec je zbežal in gozdnar ga je ustrelil. Delavec je bil velik siromak in ima ženo s 5 otroci!
* Bivši minister — samomorilec. Nvssens, bivši minister javnih del v Belgiji, se je ustrelil. Nvssens je bil klerikalec, a je imel mnogo smisla za socialno in specialno za delavsko vprašanje. Radi svojih načrtov pa se je lastnim pristašem zameril, zato so ga vrgli ter ga niso volili niti za poslanca več. Nvssens je vsled tega obolel na živcih in se končno ustrelil. Minister je bil od leta 1895. do 1897.
* Ali je poskus samomora
kažnjiv? Na to vprašanje je odgovorilo najvišje sodišče zanikalno. Neki M. Alfons je bil v Brnu pri okrajnem sodišču obsojen po § 431 kaz. zak. na 12 urni strogi zapor, ker je izpil v samomornem namenu strupeno tekočino. Obsojenec je že kazen prestal, toda generalna prokuratura je temu ugovarjala, pritožila se je pri najvišjem sodišču, katero je razsodilo, da je obsojenec postal žrtva pravne pomote. Omenjeni paragraf zabranjuje le poškodovanje tujega telesa, z lastnim pa sme vsakdo storiti, kar mu ljubo. V srednjeveški dobi pa je samomor kaznovala le cerkev, ne država. Poškodbe na lastnem telesu so le takrat kažnjive, ako je ž njimi združeno kršenje drugih pravic, kakor n. pr. če bi kdo pohabil roko, da ga potem ne vzamejo k vojakom.
* Strasna tragedija. V Sal-tuchu (Corn\vall) je 23. t. m. ponoči dav-kar Mortimer ustrelil svojo ženo, svoje 4 otroke in sebe. Mortimer je poneveril nekaj denarja in se je bal kazni. Ljudje so našli mrtvece šele naslednjega dne zvečer.
' Ženska — pridigarica. V mestu Kalamazzov v državi Michigan (severna Amerika) izvršuje že nekaj mesecev duhovniška opravila neka dama z imenom Caroline Bertlett Crane, ki dela moškim duhovnikom veliko konkurenco. Njena cerkev je vedno nabito polna in zakonov je sklenila sama več kot vsi drugi duhovniki skupaj. Stara je 31 let ter je bila žur-nalistinja in druga urednica lista »Minnea-
polis-Tribuno« ter prva urednica lista »Times« v Oshkushu. Pred dvema letoma je stopila v bogoslovnico in jo letos dovršila.
* Strahovita vožnja. Na progi Hinvveil-Effretikon znorel je mej vožnjo strojevodja osebnega vlaka. Drezumnik izpustil je polno paro in vlak je tekmoval z viharjem. Strojevodja se ni ustavil na predpisanih postajah, tudi ni maral za svarilna znamenja. V vlaku je nastala divja gonja. Železniško osobje je sicer skušalo zavreti vlak, toda to je malo izdalo, slednjič pa je prisilil kurjač, da je zblazneli ustavil vlak na neki postaji; ko so hoteli železniški uradniki obnore-lega strojevodjo šiloma odpelati z lokomotive, se je ta branil ter je hotel vlak spustiti v dir. Končno pa so norca vendar zvezali in odpeljali, in tako se je preprečila grozna nesreča.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 28. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da so se kompromisna pogajanja Mladočehov s Staročehi in agrarci razbila, ker so bile diference prevelike.
Pariz 28. avgusta. Poslanik Constans je odpotoval iz Carigrada, ker Turčija ni ugodila vsem zahtevam Francije v znanem konfliktu. Na kolodvor sta prišla dva sultanova odposlanca nagovarjat Constansa, naj ostane v Carigradu, a ker nista imela nobenega uradnega dokumenta, da se ugodi francoskim zahtevam, nista ničesar opravila.
Pariz 28. avgusta. Pri odhodu iz Montelimarja je prezident Loubet sprejel župana in prefekta ter glede potovanja ruskega carja na Francosko rekel, da to potovanje kaže, kako trdna je v svrho miru sklenjena francosko-ruska alijanca.
Base I 28. avgusta. Iz kroga kitajskega odposlanstva se čuje, da sploh ni gotovo, če pojde odposlanstvo v Be-rolin. Telegrafična pogajanja se nadaljujejo.
London 28. avgusta. Vodjo afri-kanderjev v kapskem parlamentu, Merrimana, je dala angleška vlada zapreti.
London 28. avgusta Guverner Millner se je vrnil včeraj v Kaptown. Millner je pri sprejemu rekel, da se je na ADgleškem prepričal, da hoče vlada za vsako ceno nadaljevati sedanjo politiko.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-Jjenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (2—12)
Darila.
Upravntttvu nalaga lista so poslali: Za družbo sv. Otrlta In Metoda. Gospod Fran Papler, nadnčitelj v Borovnici, IS K 60 vin., nabral povodom zborovanja kmet. podružnice od savednih 6 odbornikov v spomin svojih prvobori-teljev župana Hribarja in dr. Tavčarja; darovali eo: g. Ivan Majaron 10 K, ostalo pa dragi odborniki. — Gospod prof. A. Jurtela, Stavropolj (sedaj na Dunaji), 20 K. — Gg. M. Novak in P. Regallv v Kamniku 10 K mesto venca na krsto pokojnemu g. Fischerju. — Gospod Vekoalav Kranjc, kaz. zagovornik v Kamniku, 40 K, koje je plačal Janez Grunthal st. is Kapljevaai vsled kazensko-pravdne poravnave Ivana Pintarja, des. dacarja v Mengša, proti Gninthalu. — Ces. svetnik gosp. Ivan M urnik v Ljubljani 40 K mesto vencev na krste gospe Ane Zarnikove, gospe Podrekarjeve in g. Fischerja. — Gospića Antonija Kadivec v Ljubljani 6 K mesto venca na krsto g. Ani Zar-nikovi. — Skupaj 120 K 60 vin. — Srčna hvala vsem darovalcem!
Za Prešernov spomenik. Gospod Peter Brelih, realec v Cirknem, 6 K prispevka. — Srčna hvala!
Za podporno društvo visokošolcev v Gradcu: Gosp. prof. A. Jurtela, Stavropolj (sedaj na Dunaji), 10 K. — Srčna hvala!
Za podporno društvo visokošolcev na Dunaji: Gosp. prof. A. Jurtela, Stavropolj (sedaj na Dunaji), 10 K. — Srčna hvala!
Meteorologično poročilo.
VUina nad morjem S06-S m. Srednji sreonl tlak 786 o mm
Stanje Čas opa- baro-
zovanja
metra v mm.
9 ^ cu >
£ i
Vetrovi
Nebo
27
28
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7361    112 sr.svzhod del. jasno,
7365! 91 si. sever megla !a 734 O!   18 8 i si. jug del.obiaC.«
i I i"
Srednja včerajšnja temperatura 129°, nor-male: 1760.
Dunajska borza
dne 28. avgusta 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 98 85
Skupni državni dolg v srebru .... 98 75
Avstrijska zlata renta....... 11885
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 95 70
Ogrska zlata renta 4°/0....... 118*50
Ogrska kronska renta 4'/0 ..... 92 80
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1665'—
Kreditne delnice   ......... 630 50
London vista.......... 23940
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117-12'/,
30 mark   ............ 2344
20 frankov........... 19 02
Italijanski bankovci ........ 9120
C. kr. cekini........... 11 26
samec, vešč stroke, govori hrvaški, slovenski in nemški, išče službo v kaki večji gostilni.
Ponudbe in naznanila naj se pošiljajo pod naslovom „Franjo Marš, Zagreb, Mesnička ulica k. br. 11." (1815—2)
Enonadstropna hiša
v Krakovskem predmestji, v kateri se nahaja prodajalna, in k njej spadajoči vrt, ki donaša dobre obresti, se pod ugodnimi pogoji proda. (1716—6) Natančneje pove iz prijaznosti Ivana Brenčič. Rimska cesta št. 8, v Ljubljani.
Domači izdelki.
Zalogo vsake vrste solidno izdelanih
VOZOV
bodisi
koleselnov a« najmodernejših kočij
priporočam najtopleje. — Cenike pošiljam na zahtevo.
FRANC VISJAN, izdelovalec vozov
Ljubljana, Rimska cesta st. II. (1684—4)
i
?
u >
U
"H
S
99 O
I¥aqradjcna twr«lka f
ZE^-^-ILT BABIC
^^^J~ na Bulu xr Dalmaciji
proizvaja naJholjMa, teena in okrepridora
vsakovrstna vina
vsebujoča naravnega alkokola od 9 do 14 stopinj, kakor tudi
(1789—3)
Kdor se želi o tem preveriti, naj poskusi to najbolj okrepčujoče sredstvo, nabav^ajoC izključno fn neposredno pri tvrdki, koja ga proizvaja. — NaroCbe od 50 litrov in veC izvršujejo se takoj in toCno. — Uzorce, cenike in izjave stalnih odjemalcev pošiljam na za-htevanje franko. — Podam lahko na stotine spričeval iz Banovine.
Ako si pomagamo sami. ne potrebujemo tujcev!
M
•a
©
O N
N
<
Zahtevajte
Brinovec
Frana Cvek-a v Kamniku.
(1680-10)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod ls LJubljane j„t. kol. Prog;a oei Trblft. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franaenufeate, Inomost, Monakovo, Ljubno; čes Selitbal v Auaaee, Solnograd, tet KJein-Beifling v Stevr, v Line, na Dunaj cea Amatetten. — Ob 7. ari 5 m ajntraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Franaenafeate, Ljubno, Dunaj; ees Šelathal v Solnograd, Inomost, eea Klein - Keifling v Lino, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Beb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; ces Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, SelzthaL Dunaj. — Ob 4. ari 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zenafeste, Monakovo, Ljubno; ees Selsthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariš; ces Klein-Beifling v Stevr, Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj cez Amatetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franženafeste, Inomost, Monakovo. — Proga t Novomeito In v Kodevjei Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto-Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoludne is to tako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lm Trbiža. Ob 3. ari 25 m ajntraj osobni vlak a Dunaja čez Amatetten, iz Monakova, Inomosta, Franženafeste, boliiograda, Linca, Sterra, Auaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak ■ Dunaja čez Amatetten, iz Lipska, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta, ZeUa ob jezera, Lend-Oasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih  ob.  8 uri 38
m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. ari 51 m
zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Fran co vi h varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla.! Proga ls Novega mesta ln Kočevja, Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 48 m zvečer, istotako. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 98 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 60 m in ob 10 ari 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoladne, ob 6. ari 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
O.
■ Mllllllllllllllli
Malim sirilu
lekarnarja Piccolija
61
IvLJnbljanl
se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nepresežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—42)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine posije se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju z K 5*30.
Gospodična
ki je zmožna samostojno opravljati zaloga tobaka, se i&če. (1824—2>
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«..
Dva dijaka
se sprejmeta s prihodnjim šolskim letom v stanovanje in hrano blizu realke. Posebna soba. (1804—2) Naslov v upravnistvu »Slov. Nar.«-.
Išče se
trgovski pomočnik
izurjen v špecerijski stroki, slovenščine in nemščine zmožen ter vojaščine prost. —-Vstop 1. septembra t. 1. (1837—1)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Jedna ali dve
mesečni sobi
s popolno opravo, v hiši si. 4 v Židovski stezi, II. nadstropje, se takoj
oddasta. — Natančneje istotam. 1838-J.
Naravni, iz alkohola napravljeni, zavreti kis, brez primesi nevarne in neprijeten okns imejoče očetove kisline, se dobiva prx
J. J. 3(antz-u (iB79-io>
v Ljubljani, Rimska cesta štev. 16.
Proda so iz proste roke
enonadstropna hiša
pri kolodvoru južne železnice v okrožju Ljubljana s 7 sobami, z dvema obokanima kletima, vrtom, 1 malo njivo, z žgalnico za žganje m s pristno vodo. V hiši jo čez 40 let gostilna s prodajo žganja in tobaka. Obširni prostori so pripravni za večjo obrt. — Natančneje pove upravništvo »Slov. Naroda«. (1819—2;
Specijalna trgovina za im
Kdmund Kavčič
7 LJubljani, Prešernove ulice, nasproti poste
priporoča
kavo NantoN dobrega ukusa po gld. 1— kilo Xeiljrherr? aromatično-
krepkega okusa.....„   140 „
}j    IMrald j najfinejega okusa   „   160 „ PoStne poslat ve po 5 kil franko. Vsakovrstno HpeeerlJ*4l*o nla*ro v najboljši kakovosti. (12-157) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Triglava**..
Zdr. št. S. 12 1 1.
(1829 - 2)
Čez premoženje gospoda Frana Vilarja* trgovca v Pildobll. sodni okraj Lož, na Kranjskem, se je dne 93. avgusta 190I otvoril konkurs.
Konkurzni komisar: c. kr. dež. sod. svetnik Alcks. Ravnikar  V LLoŽll
Začasni upravitelj mase: c. kr. notar Vlllitid Horbar v l.o/ii.
Volilni narok je dne «3. septembra lOOl zjutraj ob 9. uri, pri c. kr. okr. sodišču v Ložu, pri konkurznem komisarju.
Oglasilni termin: do dne 1. oktobra fOOfl.
Likvidačni in poravnalni narok: dne flO. oktobra 1901 zjutraj ob 9 uri pri c. kr. sodišču pri konkurznem komisarju.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani
oadelek III., dne 23. avgusta 1901.
Graška trgovska akademija.
Javni, neposredno vis*,  urnemu minlNtrstvu  »odrejeni, državno podpirani urni zavod v vrati vlr*Je »rednje Mole, katerega abrnolventi vživajo pravleo, da vtotopljo za Jednoletne prostovoljce.
Dne 17. septembra t. 1. se začne 39. Šolsko leto. Vsprejemajo se absolventi spodnjih srednjih Sol in tem enako postavljenih učnih zavodov, kakor tudi meščanskih Sol (ti morajo prebiti vsprejemni izpit). Dosedanji ter 1. 1901. v prvi letnik vstopivSi učenci lahko absolvirajo zavod v treh letih. Pripravljalni razred se vzdržuje posebaj za manj vsposobljene prosilce za vsprejem kakor tudi za učence, ki niso dovelj zmožni nemškega jezika. Ta se pa združuje že od leta 1901 02. z novo Stirirazredno organizacijo, katera se vpelje, da vživajo učenci in stariSi vse prednosti, katere bodo pripadale Stirirazrednicam.
Z zavodom je združen Jednoleten aolturljentalti teeaj (začetek 6. oktobra) za absolvente višjih srednjih šol ter enakih učnih zavodov, ki se hočejo posvetiti trgovskim in in induBtrijelnim podjetjem ali pa hote kot velikoSolci (iuristi) svoje vednosti razširiti času primerno.
Tudi se vzdržujejo prosti poluletnl teeajl za gospode in posebej za dame, (začetek 17. septembra in 15. februvarja).
Prospekte razpošilja in daljna pojasnila, tudi radi oskrbljenja učencev, daje ravna-teljNlta pisarna v Ciradeu, Kaiserfeldgasse St. 25.
(1368-6) Ravnatelj: J. Berger.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.