MMIS&MEH GLAS Leto XLV - št. 86 - CENA 40 SIT Kranj, torek, 3. novembra 1992 Živila Naklo premagala SCT Olimpijo - Takole so naklanski nogometaši zmagoslavno odhajali z ignsca po sobotni zasluženi zmagi nad ljubljansko SCT Olimpijo, vodilnim slovenskim nogometnim moštvom. Od leve proti desni Jeraj, Grašič, Miran Pavlin, Marušič, Križaj, Murnik in Vodan. Naklansko zmagoslavje je dopolnil v drugi ligi še kranjski Jelen Triglav z zmago v Turnišču. J- K., slika G. Šinik (več" kot plesna tofa) tudi v škofji Loki vpisuje nove člane Tel.: 064/620-268 v Škofji Loki skušajo presekati krizo vlade Demšar drugič mandatar? Da i 3 zb°ra škofjeloškega £ar,arnenta sta pred natanko P umi meseci z glasovanjem o ^upnici "izžvižgala" občinsko ado. p0 §e vedno veljavnem s.es Pa zastarelem) občinskem atutu in poslovniku je izvršni et dolžan odstopiti, župan Pari rne amentu predstaviti (razu-V,c se, da na predlog opozicije, Jajerih predtavniki so predla-ial' zamenjavo vlade) novega "\ndatarja. »Ne prvo ne drugo se do zdaj »J ni zgodilo. Kriza škofjeloška oblastvenega življenja, ki daJ bi bila praviloma kriza vla- e< se počasi spreminja v krizo gdr«amenta. Ta se je že dvakrat ^Plodno sestal, zdi se, kot a ni več sposoben ničesar sPrejetj. 1 5£Predsedstvo občinske skup-ne Je pred kratkim na dveh SeJah ( no zadnjič v četrtek, oploje- ja tiraJopredstavniki strank) deba debat' ^ko bi parlamentarno tye JJJ, vendarle pognali z mr- e tO^lr ----- Ku6""" - "■• je V|, 7^ ln presekali krizo svo-se nea ' H' s'cer n' v kr'z'< ker n°sti ^USt' morit' v svoJ' zagna- an^LVyra Je bilo o štirih vari-• £a prvo, po kateri naj bi ponovili glasovanje o zaupnici vladi, se ogreva zlasti ljudska stranka. Krščanski demokrati, katere prvi mož je tudi predsednik vlade, se obnašajo, kot da se negativna zaupnica ni zgodila, kot tretjo možnost omenjajo predčasne volitve, četrta, ki jo je pred četrtkom pod-pla tudi večina članov občinskega predsedstva, pa je, da skupščina potrdi za novega mandatarja Vincencija Demšarja, sedanjega izvršnika. Kolikor je nenavadna, je ta zadnja možnost morda tudi najbolj realna. Opozicijske stranke, katerih predstavniki so pred petimi meseci botrovali izglasovanju negativne zaupnice Vincenciju Demšarju in njegovi ekipi izvršne oblasti, vse doslej kljub napovedim niso uspeli najti drugega mandatar-Lahko bi jih označili za neresne, res pa je tudi, da imajo pri iskanju pravega človeka objektivne težave. Kdo, ki je pameten, sposoben, najbrž v sedanji službi tudi bolje plačan, bi se hotel postavljati proti "odstopljeni" vladi, ki noče odstopiti? Če bi bilo mesto res prazno, morda, v sedanjih raz- merah se nihče ni pripravljen mrcvariti v strankarskih mlinih. Očitno se tudi ne bo. Zavračanje Vincencija Demšarja in njegove stranke (približno enakega mnenja so bili v četrtek tudi zeleni), da bi večina videla novega mandatarja v njem, je razumljiva. Če bi pristal na to, bi hkrati priznal, da se je na junijski skupščini zgodila nezaupnica. Tega pa ne priznava. Vprašanje je tudi, kako bi se odborniki zdaj odločali o njem; bi ga potrdili ali pa bi bil še drugič, torej dokončno, izločen? Vsekakor bo potreben resen strankarski sporazum. Kakor kaže, ga za zdaj še ni. Na četrtkovem predsedstvu so se zato dogovorili, da za nekaj časa stvari še puste pri miru. • H. Jelovčan NARODNI DEMOKRATI V petek, 6. novembra, ob 19. uri bo v Hribarjevi hiši v Cerkljah sedma letošnja GLASOVA PREJA z naslovom VSE NJENE LJUBEZNI Viktor Žakelj bo tokrat gostil igralko MILENO ŽUPANČIČEVO Pokrovitelj /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj ZANESLJIVI IN POŠTENI Pouk ta mesec Kranj, 2. novembra - Republiško ministrstvo za šolstvo ia šport je prejšnji teden pozvalo k obveznemu vpisu šoloobveznih begunskih otrok k pouku po skrajša* nem programu. Pouk naj bi se začel Še ta mesec, odziv na vpis pa je bil po občinah različen. V jeseniški občini se je v Šolo prijavilo sekaj več kot 200 begunskih otrok, po evidenci Rdečega krila bi moralo biti vpisanih več. Očitno za vpis vsi niso vedeli, zato ga bodo podaljšali. Problem je tudi s šolskim prostorom. Jeseniške osnovne šole delajo v dveh izmenah, šola za begunske otroke pa bo imela najmanj devet oddelkov. Za nameček v zbirnem centru razsaja še zlatenica, ki se širi prek ograje, dokler ne bo nevarnost epidemije mimo, zdravniki ne priporočajo odprta šole. Kam s šolo, je osrednje vprašanje, s katerim se spopadajo tudi v kranjski obči« ni. Največ razmišljajo o preureditvi nekdanjega doma JLA v Kranju« vpis begunskih otrok v šolo pa so tadi v Kranju podaljšali, saj se je v dveh dneh vpisalo le okroglo sto otrok. V radovljiški občini predvidevajo pouk na treh lokacijah; v zbirnem centru v Stari Fužčini ter v blejski ia leski šoli. Doslej imajo blizu 60 prijav. Kaže, da bo najgladkeje steklo v škofji Loki, kjer šola v begunskem centru že dela. Vpisanih je okrog 220 otrok, prostore zanje še preurejajo, med drugim gre h kraju napeljevanje central« nega ogrevanja. V tržiški občini bodo glede na to, da so begunski otroci "razpršeni" po različnih begunskih centrah ia družinah, pouk zanje bržkone organizirali centralno v prostorih delavske univerze. • H.J. SALON VOZIL CIM0S - CITROEN Gregorčičeva 8, Kranj teleton: 064/211-380 PREIZKUSNA VOŽNJA Vsako sredo od 12. do 18. ure 2 v°ziN CITROEN AX m CITROEN ZX. V parlamentu trije zakoni za sanacijo slovenskih železarn Če kdo misli, da držimo fige pod mizo, se moti Jesenice, 31. oktobra - Ce bo parlament zakone sprejel, bomo na šele na pol poti, saj bo staro pospravljeno, začeti bomo morali znova, kar bo za nas strahotna obveza, izgovorov ne bo več. Obnašati se bitmo morali podjetniško, če kdo misli, da držimo fige pod mizo, se moti, je v pogovoru (na 9. strani) dejal BORIS BRE-GANT, direktor jeseniške Železarne. Slovenski parlament naj bi tri zakone za sanacijo slovenskih železarn začel obravnavati v četrtek, izid je zelo težko napovedati, saj je za oblikovanje javnega dolga, ki so mu poslanci doslej nasprotovali. Prvi zakon se nanaša na pokritje posojil in obresti, ki so oziroma bodo do konca letošnjega leta zapadli v plačilo, država naj bi zanje izdala obveznice v vrednosti 250 milijonov mark, ki bodo izplačljive v tridesetih letih po 8-odstotni obrestni meri. zanje pa bi jamčila država. Z drugim zakonom naj bi pokrdi izgube slovenskih železarn, kije v vseh podjetjih Slovenskih železarn narasla že na približno 200 milijonov mark. Država naj najprej bi izdala obveznice v višini 4 milijarde tolarjev, izplačljive v šestih mesecih po 8-odstotni letni obrestni meri. Razliko do 8 milijard tolarjev panaj bi država prihodnje leto pokrila iz proračuna, po dvanajstinah. S tretjim zakonom pa naj bi država jamčila za nova posojila železarnam v višini 72 milijonov mark. domača in tuja. • M. V. BORZNI POSREDNIKI tet; 0W217«3?1 tet 294 (taa 212-422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Ko smo na avgustovskem gorenjskem sejmu izvedli nagradno žrebanje, sta posebno nagrado prispevala Lidija in Marjan Drinovec iz Strahinja - Drinovčevi so bili nagrajenci lanskoletnega sejemskega žrebanja. Žreb je nagrado, ki so jo prispevali Drinovčevi, namenil Jožetu Sajovcu z Olševka; g. Sajovic pa se je odločil vrečo krompirja in karton domačih jajc podariti Ka-ritasu. Na sliki: Lidija ia Marjan Drinovec sta lastnoročno dostavila v kraajsko župnišče, kjer je sedež Karitasa, sejemsko nagrado. Foto: Damjan Gazvoda Zakaj v Škofji Loki mala šola ni zastonj? Starši spet "težnarijo" Odgovorni pa se bolj ali manj ogibajo konkretnemu odgovoru. Škof ja Loka, 2. novembra - Stvar je na pogled sicer malenkostna, a praksa kaže, da se spori najpogosteje vrtijo prav okrog malenkosti. Gre pa za tole: starši malih šolarjev iz škofjeloške občine so morali ob začetku letošnje male šole plačati za celoten program male šole plačati po 4.300 tolarjev. Glede na to, da vzgojiteljice in prostora ne plačujejo, da otroci s seboj nesejo zvezek in barvice (malico plačujejo posebej) in da je po njihovem razumevanju obvezna mala šola brezplačna, jih upravičeno zanima, zakaj še ta (za nekatere starše visok) izdatek. V drugih občinah starši male šole ne plačujejo. Zakaj takšna izjemnost prav v Škofji Loki? Na občinskem sekretariatu za družbeni razvoj jasnega odgovora nismo dobili, na območni enoti Zavoda RS za Šolstvo in šport v Kranju so dejali, da pregled nad financiranjem ni v njihovi pristojnosti, na republiškem sedežu Zavoda nam je podobno odgovorila tudi Jurka Lipičnik iz sektorja za predšolsko vzgojo, ki je dejala, da primera ne pozna in predlagala soočenje predstavnikov staršev, vrtcev, ki izvajajo malo šolo, in občine, na katerem je tudi sama pripravljena sodelovati. Ravnateljica WO Škofja Loka Olga Bandelj pa je dejala, da problem pozna, da so starše malih šolarjev o prispevku obvestili že na roditeljskih sestankih, kjer nihče ni oporekal, jim je pa tudi zdaj pripravljena podrobno razložiti, zakaj je prispevek potreben. »V škofjeloški občini ga starši plačujejo že več let, ker občina ne pokrije vseh stroškov male šole. Zastonj so le prostori in vzgojiteljice. Če naj bo mala šola za otroke prijetna, radostna, vedra, če naj imajo otroci v njej možnost za sproščeno učenje ob igri z igračami, knjigah, slikanicah, če naj bodo ustvarjalni ob različnih materialih in vzgojnih sredstvih, potem morajo poleg zvezka in barvic, ki jih prinesejo s seboj, imeti še različne druge vrste barvic, lepila, materiale za likovno dejavnost, pribor za šivanje, igrače in podobno. To ni zastonj, nekdo mora plačati. Ker občinski proračun ne, plačajo starši. Prispevek je bil opredeljen v sodelovanju s strokovnim aktivom pedagoških delavcev naše občine. Tudi obvezna osnovna šola, žal, ni zastonj.« • H. Jelovčan ca to ca > a> >o >o »— o CD a> Tel. 213-162 GORENJSKI GLAS + 2. STRAN PO SLOVENIJI Od vere do vojne Ob dnevu reformacije, novem slovenskem državnem prazniku, ki smo ga v soboto "praznovali" prvič, se je pokazalo, da mnogi državljani sploh ne vedo, za kaj pravzaprav gre. Za spomin na odmeve reformacije v slovenskih deželah, se pravi za Trubarja in njegovo dediščino, ali za tiste Slovence, ki se še danes prištevajo k evangeličanski cerkvi; ali za oboje ? Za pisca teh vrstic pa je to spraševanje priložnost za primerjavo med evropskimi razsežnostmi reformacije in protireformacije nekoč in danes. Reformacija se je zgodila v 16. stoletju. Takrat so v Rimu živeli na veliki nogi in za to trošili neverjetne vsote. Resnici na ljubo: tudi za visoko umetnost. Posebno velikih denarjev je bilo treba za novo Petrovo cerkev, katere gradnjo je 1517 prevzel znameniti Rafael. Eden od načinov zbiranja sredstev je bila prodaja odpustkov, nekakšnih bonov za odpuščanje grehov. Toda še istega leta se je našel človek, bosonogi avguštinec po imenu Martin Luter in se namenil javno oporekati megalomaniji, kakršni se je predajala Cerkev in v kateri je izginjala vera. 31. oktobra 1517 je na cerkvena vrata nabil plakat s 95 tezami, v katerih je pojasnil svoja stališča. Menil je, da je vera takšno razmerje med verujočim človekom in Bogom, ki pravzaprav ne potrebuje cerkvenega posredništva, kaj šele papirnatih odpustkov. Človek je v "poslednjih " rečeh odgovoren Bogu samemu neposredno, bolj kot drugim ljudem in njihovim združbam. Drugače rečeno: Luter je izpostavil razloček med vero in postavo, ki ga zasledimo že v Svetem pismu, v razločku med tistim, kar je na gori govoril Jezus sam (Mt 5,16-20) in tistim, kar je Pavel pisal Galačanom (Gal 3). Sicer pa je. kot že rečeno, za teološkimi razlikovanji tičal tudi ekonomski interes. Evropski zahod in sever sta se namenila otresti odvisnosti od Rima in v tem tudi uspela. Protestantska drža, ki od človeka zahteva manj postavnega izkazovanja vernosti in le-to prenese v njegovo notranjost, je bila kot ukrojena za porajajoči se kapitalizem. Vera je eno, posli so drugo. Reformirana cerkev se je osamosvojila od Rima in kot taka obstala v dobršnem delu severne in zahodne Evrope in pozneje še v novem svetu (luteranstvo, kalvinizem, anglikanstvo). Katoliška cerkev se je seveda kmalu postavila v obrambo svojih interesov -nalogo so prevzeli jezuiti - in nastala je protireformacija. V njej so bili pred reformo obranjene Francija in srednja Evropa (Bavarska, habsburške dežele, med njimi slovenske. Češka, Ogrska). Preden se je novo razmerje sil ustalilo, je bilo treba še tridesetletne vojne (1618-48), ene najstrašnejših v zgodovini Evrope. Začela se je kot verska vojna in se nato sprevrgla v pošastni izkaz človeškega pohlepa in krvoločnosti. Tisti, ki poznajo zgodovino in jo zato lahko primerjajo z današnjimi dogajanji, pravijo, da je mogoče nasilju, kakršnega je Evropa prestala v prvi polovici 17. st., najti vzporednico šele v tistem, kar se prav zdaj dogaja v Bosni. Le vzročno zaporedje je obratno: tridesetletna vojna se je začela kot verska, vojna v BiH lahko to. z vpletanjem islamskega sveta, prav kmalu postane. Katoliška in pravoslavna duhovščina te vojne, po lastnem zatrjevanju, ne spodbujata! Evropa, dedinja (ne)davno pomirjenih reform in revolucij, ki se ravna po sporazumu iz Maastrichta, se zdaj sooča s svojim obrobjem, ki ga ženejo nesporazumi iz Sarajeva. Miroljubno sobi-vanje različnih ras. nacij, jezikov, veroizpovedi in kultur, je za ono prvo Evropo nekaj samoumevnega. Toda: ali ni to bolj hotenje kot stvarnost? Kam naj sicer uvrstimo vedno hujše sovraštvo do tujcev in naraščajoči nacionalizem, ki za razliko od patrotizma. ljubezni do domovine, pomeni predvsem sovraštvo do drugih narodov? Povežimo tisto kar v senci Maastrichta zapovedujejo Le Pen v Franciji ali Haider v Avstriji (in ne nazadnje Zmago Jelinčič v Sloveniji) z divjanjem neonacistov v severni Nemčiji - in že smo na sledi, po kateri pridemo nazaj do Hitlerja in do tridesetletne vojne. In kaj ima z vsem tem dan reformacije, boste mogoče vprašali? Če nič drugega je priložnost, da se ob zlih skušnjah iz preteklosti sprašujemo po obetih v prihodnosti. Ob spoznanju, da "vera " ni daleč od vojne. SLOVENIJA IN SVET Kancler na obisku Ta teden nas bo obiskal avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vra- ■itzky. To bo prvi uradni kanclerjev obisk neodvisne Slovenije. Gost se bo sestal z najvišjimi predstavniki Slovenije in slovenskega parlamenta, s predstavniki nekaterih strank, obiskal pa bo enega od begunskih taborišč in napovedal konkretno avstrijsko pomoč. Svet Evrope preverja Slovenijo V začetku tega tedna je prišel na uradni obisk v Slovenijo predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Miguel Angel Martine/. Obisk je zelo pomemben, saj računa Slovenija februarja prihodnje leto na sprejem med članice Sveta Evrope. V svetu je sedaj 27 evropskih držav, njegova glavna naloga pa je bedenje nad spoštovanjem človekovih in državljanskih pravic. Svet Evrope preverja položaj v Sloveniji, zato se bo njegov predsednik pogovarjal z najvišjimi predstavniki naše države in predsednikom Ustavnega sodišča. Obisk makedonskih gospodarstvenikov Včeraj je prišla na obisk v Slovenijo delegacija makedonskih gospodarstvenikov. Makedonija, ki utegne biti končno le sprejeta v Organizacijo združenih narodov, je zainteresirana za sodelovanje s Slovenijo, interes za sodelovanje pa obstoja tudi v slovenskem gospodarstvu. Sporna meja z Italijo Čeprav uradna italijanska oblast trdi, da so meje med Slovenijo in Italijo dokončne in da je treba sporazume iz Osima le posodobiti in prilagoditi novim razmeram, so zahteve po reviziji meja v Italiji glasne. Mnogi politiki iz f urlanije in Julijske Krajine ter iz Trsta hodijo v Rim prepričevati stranke in politike, naj glede meje in premoženja Italijanov v Sloveniji kaj storijo Pravijo, da je Italija zamudila vlak. Priznanje Slovenije bi morala pogojevati I nekaterimi mejnimi zahtevami. • J. Košnjek Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Jutri se bo nadaljevala seja slovenske skupščine Slovenska vlada v boju s inflacijo Prerekanje 0 Vladi ^ene komunale še na vajetih tJF Skleni slovenske vlade konec preteklega tedna, da še nadalje c Zbori so že pretekli teden uvrstili na dnevni red tudi predloge nekaterih novih zakonov, tako da je že sprejeti dnevni red spet dolg. Ljubljana, 3. novembra - Na četrtkovem nadaljevanju sej zborov slovenskega parlamenta se ni zgodilo nič presenetljivega. Zbor združenega dela ni uvrstil na dnevni red dopolnjenega predloga zakona o varstvu okolia. Zbor občin je sprejel predlog zakona o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic letošnje suše. Po tem zakonu bo vlada lahko 400 milijonov tolarjev iz sklada solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč namenila za odpravo posledic suše, ki je bila naravna katastrofa. Vlada bo pripravila merila za razdelitev tega denarja. Zbor občin je ' sprejel predlog zakona o privatizaciji malib podjetij. Predlagatelj zakona, ki ga druga dva zbora nista sprejela na dnevni red, je Liberalna stranka. Kaj bo z usodo tega zakona, bo potrebno še usklajevanje. Predlog zakona o socialnem varstvu je pretekli teden sprejel na dnevni red tudi zbor združenega dela. Prejšnji predlog je zbor zavrnil, novi pa je boljši in ga je zato tudi ta zbor sprejel na dnevni red. Jutri in v četrtek utegne biti najbolj zanimiva razprava o zakonu o vladi. Skupina poslancev pod vodstvom predsednika skupščine dr. Franceta Bučarja je, nezadovoljna s prvotnim vladnim predlogom in po naročilu skupščine, pripravila svoj predlog zakona, ki predvideva majhno in operativno vlado s predsednikom in devetimi ministri, zadnji hip pa je vlada poslala v skupščino svoj dopolnjen predlog, ki se od poslanskega razlikuje po pristojnostih vlade. Poslanska inačica postavlja vlado pod komando parlamenta, vladni predlog pa daje vladi večjo samostojnost. Kako in kaj bodo poslanci sploh obravnavali, bo potrebno še usklajevanje. Zbor združenega dela je sprejel na dnevni red oba predloga, zbor občin se bo šele odločal, družbenopolitični zbor pa je uvrstitev poslanskega predloga na dnevni red zavrnil. • J. Košnjek Sklepi slovenske vlade konec preteklega tedna, da še nadalje obdržijo nadzor nad ceaami komunalnih storitev, pri stanovanjskih najemninah pa dovolijo le omejeno povečanje do povprečja, kaže, da so podatki o doseženi oktobrski inflaciji marsikoga zaskrbeli. Analize so namreč pokazale, da so poleg dražje hrane (delno naj bi bil to normalen sezonski pojav), k rasti cen prispevale tudi cene "lokalnih'1 storitev ter zlasti poviševanje stanovanjskih najemnin. Kar nekaj tiskovnih konferenc tudi vladnih predstavnikov je bilo v preteklem tednu namenjenih pojasnjevanju in razlaganju 3,5-odstotnega porasta cen v oktobru in največkrat je bilo slišati, da gre le za sezonske vplive. Če bi te namreč "odračunali", smo slišali skoraj neverjetno trditev, bi se cene v povprečju v oktobru celo znižale. K dvigu cen naj bi kar občuten delež prispevalo tudi povečevanje stanovanjskih najemnin, pri katerih je položaj od občine do občine po Sloveniji zelo različen. Da bi omilili vpliv na cene, je slovenska vlada sklenila, da se smejo najemnine do konca leta povečati le v tistih občinah, kjer zaostajajo za povprečjem, ki znaša 2,11 odstotka od vrednosti stanovanja (letna najemnina), pa še tam se lahko povečajo za največ 20 odstotkov-Sklenili so tudi, da obdržijo nadzor (ki v bistvu pomeni zamrznitev) nad cenami komunalnih storitev, saj podatki kažejo, da si v komunalnih podjetjih izplačujejo nadpovprečno visoke plače, prispevki staršev za otroke v vrtcih pa naj bi se lahko povečali z* največ 9,6 odstotka. • Š. Ž. Popravek Pri poročanju z javne predstavitve kandidatov Socialistične stranke Slovenije pred tednom dni se nam je zgodila neljuba napaka. Pri naštevanju gorenjskih kandidatov za državni zbor smo pomotoma izpustili Jožeta Smoleta iz Radovljice, za kar se bralcem in kandidatu vljudno opravičujemo. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Demokratska stranka Slovenije Cenejša država in delovna mesta Ker nezaposlenost, posebej med mladimi, gospodarsko, socialno in moralno načenja Slovenijo, je treba znižati davke in prispevke za tiste, ki bodo na novo zaposlovali. do preusmerile, ampak je za preusmeritev potreben denar. • J. K. Ljubljana, 29. oktobra - Vodilni možje Demokratske stranke Igor Bavčar, dr. Dimitrij Rupel, Igor Omerza in Andrej Verlič (k Demokratom je prestopil iz Liberalno-dcmo-kratske stranke) so na časnikar- 10.000 ljudi. Cenejša država je druga bistvena postavka in nanjo opozarja tudi Mednarodni denarni sklad, tretja pa izgradnja slovenske infrastrukture s posebnim poudarkom na cestah. Ceste so bistven slovenski da se pogovarjata s Cerkvijo neposredno, kar je nenačelfj3 trgovina. Takšen organ imajo vse evropske države. Zaščitit' bi bilo potrebno tudi ateiste-Sicer pa je po sodbi socialistov dan reformacije ne le verski, ampak tudi civilizacijski praz' nik • J. K. Prestop Andreja Verliča Poslanec Liberalno demokratske stranke in eden vodilnih članov LDS Andrej Verlič iz Maribora je prestopil k Demokratom in bo zanje v Mariboru tudi kandidiral. Zakaj izstop iz LDS. Verlič je povedal, da iz protesta, ker je bivša stranka načelno gradila na enakih možnostih za vse, tudi za ženske, pa sta med 88 kandidati za državni zbor le dve. Prav tako pa LDS še do danes ni jasno povedala, kakšen je njen odnos do krščanskih demokratov oziroma koalicije z njimi. To bi morala storiti zaradi volivcev, ki morajo vedeti, pri čem so. Socialdemokratska prenova Kranj Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Kranj, 3. novembra - Socialdemokratska prenova Slovenije Demokrati o pravicah Kranj vabi občane na pogovor , v ■« o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju z naslovom Ali res nepotreben strah?. Pogovor bo v četrtek, 5. novembra, ob 18. uri v dvorani 15 kranjske skupščine. Sodelovala bosta dr. Dušan Bavdek in dr. Drago Petrič. • J. K. ob ski konferenci napovedali, da se bo priljubljenost stranke do volitev še dvignila, saj Slovenci vedno bolj spoznavajo stvarnost slogana "Razlika je očitna", stranka pa se ob LDS, SDP in SKD uvršča med štiri najmočnejše slovenske stranke. Volilna konvencija stranke bo 6. novembra, na njej bodo predstavljeni samostojni kandidati za državni zbor, za volitve v državni svet pa je možno sodelovanje s strankami vladne koalicije. Demokrati so stabilna in ideološko neopredeljena stranka, čc z volitvami ne bomo stabilizirali razsute slovenske politične scene, potem bo gospodarski preboj Slovenije nemogoč, so dejali in dodali, da so za razvoj regionalnih centrov Ljubljane in Maribora ob policentričnem razvoju Slovenije, ki je bil v preteklosti dobro zastavljen. Bistvene postavke programa so zmanjševanje nezaposlenosti, kjer bi kratkoročno lahko problem reševali z zmanjševanjem davkov in prispevkov za tista podjetja in podjetnike, ki na novo zaposlujejo. V kratkem bi lahko na novo zaposlili nad državljanov Tržič, 3. novembra - Danes 15. uri in 30 minut bo v donju Petra Uzarja v Bistrici pri Trf* ču razgovor o pravicah drž« vljanov do socialnega in pokoj ninskega zavarovanja. SreC nje, na katerem bodo kot gO*V sodelovali dr. Dušan KetgJ Jože Zupančič in Aleksand^ Puškarevič, organizira Dem^ kratska stranka Tržič. Vodstvo te stranke zatrjuje, da de"10 kratom ni vseeno, kako bos država in občina poskrbel« t svoje državljane. • S. S. problem in tudi zaradi njega "Stajerc ne pozna Primorca". Demokrati so za denacionalizacijo, vendar naj bo razumna. V naravi naj se vrača tam in tisto, kar je mogoče in smotrno, drugje pa naj se rešuje z vrednostnimi papirji. Zakon daje velike pravice, denarja pa ni. • J. Košnjek Slovenski krščanski demokrati Kritika kmetijske politike Ljubljana, 30. oktobra - Slovenski krščanski demokrati menijo, da je vlada določila prenizko odkupno ceno mleka, zato obsojajo vladno cenovno politiko. Oktobra se je proizvodna cena litra mleka dvignila na 32,09 tolarja (izračun je narejen na kmetijah z 11 krava mi in 3800 litri letno oddanega mleka), takih kmetij pa je le tri odstotke, odkupna cena pa je le dobrih 22 tolarjev, kar pomeni komaj dvotretjinsko pokrivanje stroškov. Kmetijam zato grozi propad in revščina. Na tak način se kmetije ne bo- k<* Liberalno-demokratska stranka Predvolilne aktivnosti Ljubljana, 3. novembra - Izvršni odbor Liberalno-demokratske stranke meni, da mora skupščr na sprejeti zakon o varstvu okolja in zakon o gozdovih. Sicer pa stranka končuje oblikovanje list kandidatov za državni zbor in državni svet. Po terenu bodo javne prireditve, na katerih bodo sodelovali kandidati in ministri. Včeraj je stranka organizirala v Ljubljani pogovor z dr. Janezom Drnov škom in predsedniškim kandidatom dr. Ljubom Sircem, ki se je v soboto vrnil iz Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Na njegovo povabilo bo v četrtek obiskal Slovenijo podpredsednik ruske vlade in minister za privatizacijo Anato-lij Cubajs. Včeraj popoldne pa je obiskal grob dr. Črtomira Nagodeta. Dr. Sire je bil na njegovem procesu obsojen na smrt, kasneje pa mu je bila ka ekološkega gibanja /.en znižana. • J. K. , , .,, _ . „ v ČCn Ljubljana, 2. novembra - »fc .7 Slovenski krščanski demokrati Besnica Zdravstvo po novem Krajevni odbor Slovenskih čanskih demokratov Bes"' danes, v torek, 3- 0 J vembra, ob 19. uri 30 mir»ut šoli Besnica pretli,Vi naslovo* yA<0' Jan** združenega dela Skupščine Rf.l blike Slovenije. Vse, ki j'n ljc matika zanima, na predava in pogovor lepo vabijo. Volilna konvencija pnreja vembra osnovn nje in pogovor z Zdravstvo po novem in za vanje. Predaval bo dr. Remškar, poslanec Zbora Socialistična stranka Slovenije Nov zakon o verskih skupnostih Ljubljana, 3. novembra Socia- listična stranka se zavzema za ustanovitev vladnega telesa za stike z verskimi skupnostmi. Peterletova in Drnovškova vla tek, 5. novembra 1992, ob uri in 30 minut bo v ^vjjfi salonu hotela HOI M>AY l j na Miklošičevi 3 v UPjjJjj. volilna konvencija vseh nih enot Slovenskega ekolo y gagibania Kot napoveduj vodstvu, se s predstavi ^, programski h izhodišč m *<" i datov začenja skupna P° uspehu gibanja. • S. S- % GLAS UrHaMka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni polledmk s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem Protoeaalk Caaoaturga .»rta: Ivan Bujak Dlrrktor I. glav.1 lil talil Murko ^LjM Jiak, (veto Zanlolmk. Danica '-»^g fi£ Sinik / Tlak fa U«taiK>vttelj Ia Izdajatelj: časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Odgovorna uredaiea: Leopold ina Bogataj / NoviaarU Ia aredalkl: Helena Jelovčan. JoJe KoSnjek, l.ea Mencinger, Slojan Saje. Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. (veto Zanlolmk. uanica «<-j/-g, . Andrej Zalar, Štefan Zargi / Oblikovaaje: Igor Pokorn / Trtialčao uirJa.JV Ivo Seknc, Mirjana Draksler, Nada Prevc / l*k«oriraaJ*: Marjeta Vo/lič. lotograOJa: (,.,ia/tl Ninik Tlak: Podjetje Dl I <' ., „gl** ((»641 21V 366 / W»» časopisov in revij, Ljubljana / Ureaatfevo: MoSe Pijadeja I, telefon 211-860, 211-8.15, telefiu: 213-163 / Naročala*, uprava, proaagaada, oglaair Hleisveisova 16, telefon 218463, telefa* (064) 215 «66 I*" telefon: 217-960 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure vsak dan 1 I 7 00, Časopis i/haja oh torkih in petkih Natočnina trimcsri*"' " naročniki imajo 20V» popusta Za tujino: letna naročnina 140 DIM Oglasne stoiiivc po ceniku Promeini davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/2 ? s1.11 afi"1 Kje se prostovoljno zdravstveno zavarovati, za kateri paket? Državni zavarovalnici konkurira le Adriatic Kranj, 2. novembra - Participacije, ki jih do novega leta še plačujemo za določene zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke iz lastnega žepa, bodo po novem letu zamenjala doplačila. Površno gledano gre za eno in isto stvar v drugačni preobleki, v resnici pa ni tako. Medtem ko smo bili do zdaj vsi praviloma deležni enake kvalitete zdravljenja, bodo razlike med revnimi in bogatimi poslej očitnejše. Kdor bo imel denar, bo lahko plačal ne le razliko do polne cene storitev iz obveznega zavarovanja, ki ga že zdaj v primerjavi z razvitimi deželami krepko preplačujemo (tudi do trikrat), pač pa tudi višjo kakovost storitev in storitve, ki v obvezno zavarovanje ne sodijo. Res bo mogoče razlike v debelosti denarnic omiliti oziroma se doplačilom ogniti s sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, v tem primeru bo doplačila poravnala zavarovalnica. Vendar bo tudi to zavarovanje treba plačati. Solidarnosti za je večno konec. Primerjava med dosedanjo Participacijo in doplačili, ki vstopajo z novim letom, kaze, da smo, na primer, v zdravstvenem domu (razen zobozdravstva) doslej plačevali participacijo v višini 60 tolarjev, po novem bi tu do-plačevali 165 tolarjev. Zavarovalnice ponujajo različne pakete prostovoljnega zavarovanja. Najširšo ponudbo 'rna državna zavarovalnica, Za-v?d za zdravstveno zavarovale Slovenije, ki je pripravil Petnajst paketov prostovoljne- ga zavarovanja, v katerih ponuja zavarovanje za doplačila razlik od vrednosti storitev, zavarovanje za višji standard storitev, zavarovanje za pravice, ki ne sodijo v obvezno zavarovanje in zavarovanje za tujce. Tako kot sama vsebina paketov, je različna tudi njihova cena. Za vzorec primerjave vzemimo le paket, po katerem bodo zavarovanci zelo verjetno najbolj množično segali: za paket popolno zdravstveno zavarovanje, s katerim bo Zavod namesto zavarovancev plačeval razlike do polne cene storitev, zdravil in pripomočkov pri zdravljenju bolezni in poškodb izven dela, stane celoletna premija do konca tega leta 12.000 tolarjev, plačljivih tudi v štirih obrokih. Podoben paket pri poslovni zavarovalnici Adriatic Koper je malenkost cenejši kot pri državni zavarovalnici. Za januar prihodnje leto znaša premija 990 tolarjev, celoletna torej 11.880 tolarjev. Zanimivo je, da je zavarovalnica Adriatic doslej edina v Sloveniji, ki na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja resneje konkurira državni zavarovalnici. V Adriaticu so pripravili štiri pakete zavarovanja, poleg že omenjenega še zavarovanje doplačil zobnoprotetičnega zdravljenja (premija za januar 891 tolarjev), zavarovanje doplačil za primere poškodb izven dela (891 tolarjev) in zavarovanje doplačil za zdraviliško zdravljenje (792 tolarjev). Pripravljajo še dva paketa, in sicer zavarovanje za večji obseg in višji standard pravic (nadstan-dard) ter zavarovanje za dodatne pravice, ki niso zajete v obvezno zavarovanje. Pri zavarovalnici Triglav so pripravili dosti skromnejšo ponudbo, le dva paketa, in sicer zavarovanje za primer ležanja v bolnišnici zaradi bolezni ali poškodbe ter zavarovanje za zdravljenje v tujini. Cene premij bodo obelodanili sredi novembra. Kolikor smo uspeli zvedeti, je to tudi vse, kar nam trenutno ponujajo zavarovalnice na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Novo leto je blizu, če se bomo (potencialni) bolniki hoteli ogniti tveganjem pred doplačili zdrav- Pri zobozdravstveni protetiki smo do zdaj, na primer, pri parcialni protezi "participirali" 10.569.30 tolarja, po novem bi za isto storitev doplačali enako, če ne bi bili prostovoljno zavarovani. Celoletna premija za paket zobo-zdravstvo-protetika stane pri državni zavarovalnici 3.600 tolarjev, za Adriaticov paket zavarovanje doplačil zobnoprotetičnega zdravljenja bo treba odšteti januarja 891 tolarjev, za eno leto torej okroglo 10 tisočakov. Prve zavarovalnice police so v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Kranju podpisali prav ljudje, ki so izračunali, da je participacija za obnovo zobovja krepko višja od premije za ta paket. Participacijo jim bo namreč Zavod povrnil. stvenih storitev, zdravil in pripomočkov, bomo počasi morali izbrati "svojo" zavarovalnico. Kje se zavarovati, za kateri paket, na ti dve vprašanji si bo vsak moral odgovoriti sam. Adriatic je trenutno v rahli prednosti z nekaterimi cenami premij (ki se bodo med letom spreminjale glede na podražitve zdravstvenih storitev), državna zavarovalnica je zanesljivejša, ker za njo "stoji" država. Kot so povedali v obeh zavarovalnicah, je veliko zanimanja za skupinsko (kolektivno) prostovoljno zavarovanje, ki - glede na številčnost zavarovancev - prinaša tudi precejšnje popuste. Iz katerih sredstev bodo delodajalci (sindikati, društva idr.) plačevali premije, še ni določeno, ve se le, da ne iz materialnih. • H. Jelovčan ^rugi zbor tržiških razlaščencev Nezaupnica slovenski vladi Tr*ič, 31 slab Prime oktobra - Od prvega zbora razlaščencev v Tržiču pred "»a dvema letoma je bilo rešenih le malo denacionalizacijskih 'zrekJ/°V' Zat° S° "a s'no^nJem sre^anJu članov tržiškega združenja nezaupnieo vladi. Triurni zbor v polni skupščinski dvorani izkoristili tudi za podrobno predstavitev programa Slovenske gospodarske stranke. n ^c so na prvem zboru 22. Jml>ra 1990 člani tržiške ^aružnice Združenja lastni-razlaščenega premoženja štetii da bo vračanJe imetja drek|o, kot bi hruške padale z zb VCSa' so se žc pre0" drugim ncmv PrePričali ° nasprotna .c,ilto prizadevanj je bilo FOlrebnih že za to, da sta dva njihova člana dobila mesto v občinskih komisijah za denacionalizacijo, je med drugim poudaril predsednik podružnice Franc Globočnik. Tržiška podružnica je med 31 enotami ena najbolj delavnih, je ocenil predsednik slovenskega združenja Franc Iz-goršek. Nasploh pa se z rezul- Sredo bo zasedal kranjski parlament Tokrat predvsem o kadrih sk^L ^' novem',ra - V sredo bodo zasedali zbori kranjske občin-''Čni kf na sk»pni seji ter skupnem zasedanju, družbenopoli-nj(>n„ r Pa 00 '°krat že drugič zapored poskušal zaključiti prekine Predhodno sejo. Največ zanimanja bo zagotovo za izvolitev izvršnega sveta. tati denacionalizacije ni moč hvaliti, saj je v Sloveniji rešenih le okrog 15 odstotkov vlog. Obrazložil je tudi pet zahtev združenja za dopolnitev zakona o denacionalizaciji, pri katerih bodo vztrajali zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti. Nato je pojasnil namen sodelovanja s Slovensko gospodarsko stranko, katere kandidati bodo zastopali njihove interese v parlamentu, če bodo uspeli na volitvah. Program SGS je zbranim podrobneje predstavil predsednik te stranke dr. Edo Pirkma-jer. Objavil je tudi, da bosta kandidata SGS za državni zbor Stanislav Polak in Lojze Gor-janc, obenem pa napovedal podobna zborovanja v večjih slovenskih krajih. Spregovoril je še o slabostih sedanjega zako- na o denacionalizaciji; ob tem je kot največjo nujnost označil ustanovitev odškodninskega sklada s poroštvom slovenske države. Večina udeležencev v polni skupščinski dvorani je gotovo pričakovala, da bo več zvedela o reševanju konkretnih primerov. Že v uvodu je slišala kratki poročili predsednic občinskih komisij za denacionalizacijo o dosedanjem delu, o čemer smo že pisali v prejšnji številki. Čeprav je tržiški župan Peter Smuk pozval na strpnost in potrpežljivost pri vračanju premoženja ter boljše obete napovedal s spremembami po volitvah, so razlaščenci vendarle vztrajali po hitrejšem in bolj usklajenem delu občinskih ter zlasti republiških uradnikov. Zato so sklenili, da bodo od tržiškega izvršnega sveta zahtevali povečanje ekipe za reševanje primerov denacionalizacije, zaradi nezadovoljstva nad splošno problematiko pa so izglasovali nezaupnico sedanji slovenski vladi. • S. Saje GORENJSKI KOMENTAR CVETO ZAPLOTNIK Občutljivosti prostorskega urejanja Ker občine zaradi čedalje močnejšega centralizma lahko precej prostih rok odločajo pretežno samo še o svojem prostoru, je prostorsko urejanje v vsaki občini zelo zahtevno in občutljivo področje. Za radovljiško to velja še posebej. V občini se namreč razprostira del Triglavskega narodnega parka, za katerega veljajo pri prostorskem poseganju strožje omejitve kot drugod, prostor pa je tudi sicer zaradi Bohinjskega in Blejskega jezera ter drugih naravnih zanimivosti zelo privlačen za številne domače in tuje vlagatelje. Če se samo nekoliko ozremo v preteklost, ugotovimo, da je v radovljiški občini prav prostorsko urejanje tisto področje, na katerem največkrat prihaja do konfliktov in tudi do največjih kadrovskih sprememb. Izkušnje zadnjih let dokazujejo, da je sedenje na stolčku občinskega ministra za prostorsko urejanje in načelnika uprave za urbanizem vedno zelo "vroče", majavo in tvegano celo za tiste, ki močno prisegajo na predpise in red in se povrh vsega še znajo braniti raznovrstnih pritiskov in skušnjav. Ne bi se spuščali v razčiščevanje okoliščin in iskanje pravih vzrokov, vendar je dejstvo, da je za časa prejšnje občinske vlade moral oditi Andrej Golčman in da je občinska skupščina letos poleti razrešila načelnika uprave za urbanizem Janeza Vrbanca. Upravo za zdaj vodi kolektivni štiričlanski upravni organ; kdo bo nasledil razrešenega načelnika, pa tudi še ni jasno. Zanimivo je, da se vsaka občinska vlada ukvarja s problemom črnih gradenj; še bolj pa to, da nobena ne upa in ne zmore kaj dosti ukreniti. Znano je, kako so v občini pripravili načrt za rušenje vseh na črno zgrajenih počitniških hišic, kako so načrt kasneje močno oklestili in kako nazadnje iz vsega ni bilo nič. Ostalo je le pri načrtu, vse na črno zgrajene stavbe še vedno stojijo in upamo si trditi, da bodo tudi obstale. Nekako nerazumljivo je, da občina doslej ni zavzela stališča do "dediščine", ki se ji kot kamen mota med nogami, ne more pa ga preprosto brcniti proč, in da so v občini tudi ob vsaki novi črni gradnji v velikih dvomih, kaj storiti: jo pustiti kot črno gradnjo ali jo legalizirati. Najlepše bi sicer bilo predpisati dan D, vse dotlej na črno zgrajene stavbe in objekte legalizirati, odtlej pa ukrepati, kot se za urejeno pravno državo spodobi. A to preprosto ni mogoče, ker ni ustrezne zakonodaje niti ne potrebnih prostorskih dokumentov, ki bi ob vseh omejitvah omogočali tudi življenje in razvoj. In zakaj vse to pišemo? Ko so na zadnjem zasedanju radovljiške občinske skupščine obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev tistega dela družbenega načrta občine, ki bi občanom, podjetjem in drugim omogočil gradnjo, je izvršni svet tudi predlagal, da občina ne bi sprejemala novih pobud za spremembo načrta vse dotlej, dokler ne bo po novi zakonodaji, ki pa je še ni, pripravila novega prostorskega načrta. Predlog, o katerem poslanci niso hoteli glasovati, je namreč "nevaren" vsaj iz dveh razlogov: prvič zato, ker ni jasno, kdaj bo parlament sprejel novo zakonodajo; drugič pa zaradi tega, ker življenja in razvoja preprosto ni mogoče ustaviti. Občina, na primer, lahko celo sklene, da pobud za spremembo družbenega načrta ne bo sprejemala pet let, vendar je zanesljivo, da bodo nekateri gradili. Ljudje bi na omejitve reagirali po svoje: gradili bi na črno, brez dovoljenj, pa tudi tam, kjer sicer ne bi smeli. Seje zborov skupščine občine Jesenice Jesenice, 2. novembra - Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar sklicuje za četrtek, S. novembra, ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Jesenice skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Obravnavali bodo predloge o določitvi kandidata skupščine občine za volitve predstavnikov lokalnih interesov v Dražvni svet Republike Slovenije. Predlog možnega kandidata je že posredovala krajevna skupnost Žirovnica. • D. S. skupneCd'*ĆU po/ornosti tokratne seje bo prav gotovo izvo-nove - natančneje rečeno s člani obnovljene Predi..7 ,vladt'' kl r* s smrtjo ^scdn.ka Vladimira Mohoriča šest m 1Zgub,la mandat in torej • ecev opravljala nekakšno ntev &H -»vi. "»njske Itevu« 0 ki na; K°sl manjka tudi kandidat, Mrant, gU predlaK«la liberalna ■ m prav omenjeno zase- TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp Besnica 81 PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA? Pokličite ® 064/403-871 danje naj bi pokazalo, \ saj tako so nam zatrdili predlagatelji na javni predstavitvi, ali bo ta stranka pri icm sodelovala ali ne. Na skupnem zasedanju pa je tudi sicer še šest točk dnevnega reda namenjeno kadrovskim vprašanjem, s katerimi sicer, kot je znano, (a skupščina nima posebne sreče oz uspeha: uskladili naj bi razrešitev in imenovanje komandirja Postaje policije Kranj, sprejeli predlog za podelitev velikih Prešernovih plaket, razrešili in Imenovali naj bi novega direktorja skupne geodetske uprave občin Kranj in Tržič, imenovali ravnatelja (Gorenjskega muzeja v Kranju ter izvolili sodnika za prekrške v občini Kranj. Pripravljen je tudi nov predlog /a imenovanje upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč občine Kranj, torej točka, ob k.uci i n.i pieiekhh dveh zaseda njih ni bilo soglasij, ugotovitev družbenopolitičnega /bora na zadnji seji, da ta sklad dela že nekaj mesecev nelegalno, pa je dvignil;! k,n iK-k.ii prahu. Idina točk, i, ki no zadavi kadrovski v prašanja, pa |c obras nava noro čila o raievanju problematiki beguncev v občini Kranj, kar n hi i" i>i.i\ iako tahtevsno na zadnji icji DPZ • S. 1. STRANKARSKE NOVICE N0va - velika koalicija v Kranju in njena vlada V vašem cenjenem časniku sva zasledila zapis »Obnova vlade po predlogih strank«. Članek se nama je zdel zanimiv, motilo naju je le nekaj zapisov v zvezi z Liberalno stranko (LS). Osnova nesoglasja med Liberalno stranko in ostalimi strankami nekdanjega Demosa izvirajo od predstavitve nove koalicije v Kranju, na kateri so po izjavi g. Oreharja ing. ustanovili koalicijo, LS pa ni bila povabljena. Ugotavljava, da so iz koordinacije prijateljskih strank bivšega Demosa v Kranju izstopile vse stranke, razen Liberalne stranke. Cenjenim bralcem morava pojasniti, da je Liberalna stranka že pred zadnjimi volitvami sprejela sklep, da ne bo vstopila v nobeno koalicijo, v kateri bi bile stranke nekdanjega režima. Zato je Liberalna stranka odslej v kranjski skupščini opozicijska stranka in sicer na desni strani. Nova velika koalicija in njen mandatar g. Orehar ing. sta s tem stališčem Liberalne stranke natančno seznanjena in je zatorej vsako »čakanje na Liberalno stranko nesmiselno in govorjenje o čakanju javnost zavaja«. Torej ni res, da naj bi bil v vladi en član LS. Se posebej pa naju čudi izjava, da naj bi LS predlagala člana vlade za področje družbenega razvoja, ker tega resorja doslej ni bilo in ga LS nikoli ni zahtevala. Seveda je dodatna zanimivost, da si nova - velika koalicija oziroma njen mandatar dovolijo ocenjevati enotnost pogledov v LS, kar je prav smešno. Splošno je namreč znano, da LS ni dogmatska in prisilna in da so njeni člani svobodne, odgovorne in razumevajoče osebe. Ker pa LS v celoti ni zadovoljna z delom kranjske vlade, sploh pa z nekaterimi člani, je prišlo do nesoglasij. Zato je LS predlagala zamenjavo dveh članov, česar pa g. Orehar ing. ni hotel upoštevati. Predsednik Predsednik poslanskega kluba LS kranjskega odbora Janez Hafner Alojz Grmek Volilna konvencija Združene liste Gorenjske Marsikaj je odvisno tudi od samozavesti Kranj, 2. novembra - V dvorani kranjske občinske skupščine je bila konec preteklega tedna volilna konvencija Združene liste, za katero so se sporazumele Delavska stranka, Demokratska stranka upokojencev. Socialdemokratska unija in SDP Slovenije. Zelo zgovorna je bila že udeležba: od skupno 88 elektrojev izvoljenih na občinskih konvencijah se jih je udeležilo kar 85, konvencijo pa so pozdravili najvišji predstavniki vseh sodelujočh strank. Po formalnostih, ki jih tako zasedanje pač potrebuje, se je v osrednjem delu konvencije s kratkimi programskimi oz. predvolilnimi nastopi predstavilo vseh (natančneje: enega obolelega kandidata je zastopal s pismenim poročilom njegov namestnik) enajst kandidatov: Rina Klinar z Jesenic, Franc Bajt iz Bohinjske Bistrice, Bernard Tonejc iz I .vse, Jožica Puhar, dr. Dušan Baudek in Borut Petrič, vsi iz Kranja, Janez Piškur iz Tržiča, Sandi Bartol iz Medvod, Miljam Jan Blažič iz Skorje I .oke, dr. Branko Božič iz Kamnika ter Samo Bevk iz Idrije, ki so bili nato s tajnim glasovanjem kot kandidati tudi potrjeni. V splošni razpravi pa tudi ni manjkalo nekaterih stališč in pogledov na današnje zaskrbljujoče stanje v naši družbi, zlasti nad obotavljanjem in vprašljivimi kompromisi ob sprejemu lastninske zakonodaje. Najbolje pa je zagotovo izrazil vzdušje konvencije predsednik kranjske SDP, ki je poudaril, da je za uspeh na volitvah potrebna samozavest, da so se vrste nekdanje ZKS (ki se je ne bi smeli sramovati) do te mere očistile karieristov in okoriščevalcev, da mirno lahko pogledajo volivcem v oči. Ostali so, je dejal, tisti, ki verjamejo v delo in odgovornost, prizadevanja za ponovno uveljavitev teh vrednot pa bodo volivci znali ceniti. • Š. Z. PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Pohvale Uresničevanje tako imenovanega komunalnega dela programov krajevnih skupnosti se za letos končuje. Za ocene je sicer še vedno prezgodaj, vendar drži, da je skoraj ni krajevne skupnosti na Gorenjskem, kjer ne bi uresničili vsaj ene od pomembnih nalog, ki so sijih zastavili na začetku leta. Načrti so bili sicer marsikje bolj optimistični, a vseeno se vse pogosteje v pogovorih z vodstvi KS sliši ocena, da so krajani ob pomoči občine oziroma na podlagi meril za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna potem še veliko sami primaknili z delom in denarjem. Praviloma se pohvalne ocene za uresničevanje programov v krajih slišijo v vodstvih oziroma od predsednikov krajevnih skupnosti. Čeprav je po svoje razumljivo, da bi predsednik ali vodstvo težko grajalo krajane kar počez, saj nenazadnje ne gre za zadnje leto in uresničitev vsega, kar so si zastavili, je hkrati res, da še vedno velja, da bi bili v krajevnih skupnostih s sredstvi, ki jih dobijo iz občinskega proračuna, največkrat zelo skromno uspešni. Tam. ker tudi taksne KS so, kjer so računali samo na občinska sredstva, niso veliko naredili in zato tudi nimajo danes veliko pokazati. Ob pohvalah, kijih je večkrat slišati v posameznih krajih po občinah , pa je skoraj nenavadna pohvala, kakršno je minuli teden v pogovoru izrekel Jure Klančnik, delavec uprave za urbanizem, ki skrbi za tako imenovano gospodarsko infrastrukturo v radovljiški občini. Poudaril je. da so letos v nekaterih krajevnih skupnostih ob skromnih sredstvih zares veliko naredili; seveda največkrat tudi po zaslugi posameznikov, ki so najrazličnejše akcije v gradbenih odborih vodili. In nekaj podobnega velja tudi za škofjeloško občino, kjer predsednik izvršnega sveta pogosto poudarja, da občina pravzaprav kar težko sledi pripravljenosti in volji krajanov v krajih oziroma krajevnih skupnostih. Takšna ocena pa je nedvomno že neke vrste spodbuda tudi za načrtovanje za prihodnje leto. % A. Zalar Popravilo mostu v Mojstrani Mojstrana, 2. novembra - Most čez Bistrico v Mojstrani je nujno potreben popravila. Tako so se dogovorili predstavniki Gozdnega gospodarstva Bled, Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana in sekretariata za urejanje prostora. Dogovorili so se, da Podjetje za urejanje hudournikov izdela predračun sanacije. Vrednost sanacijskih del je bila ocenjena na 700 tisoč tolarjev. Občina naj bi zagotovila sredstva v višini 350 tisoč tolarjev, ostale stroške pa naj bi krilo Podjetje za urejanje hudournikov iz rednega vzdrževanja. Prav tako pa bo 100 tisoč tolarjev prispevalo Gozdarstvo Jesenice. Zmanjkalo je torej še 250 tisoč tolarjev in ker gre za preprečitev večje gospodarske škode, so se manjkajoča sredstva zagotovila iz sredstev za vzdrževanje nekategoriziranih površin. Večer pesmi pri S>. Tilnu Besnica - Pevcem moškega pevskega zbora KUD Jože Papler iz Besnice so v soboto vrnili obisk pevci, s katerimi so se Besničani srečali spomladi. Sobotno srečanje so besniški pevci imenovali Večer pesmi pri sv. Tilnu in je potekalo v farni cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici. Najprej so pri popoldanski maši pela dekleta iz Bukovice, orglal pa je prof. Tone Potočnik. Po maši so nastopili še Plazniška dekleta iz St. Lipša na avstrijskem Koroškem in moški Nonet Brda iz Goriških Brd pod vodstvom Radovana Kokošarja. Seveda pa je na zelo uspelem in obiskanem koncertu nastopil tudi moški pevski zbor iz Besnice pod vodstvom prof. Škrjanca. Srečanja med pevci, ki so v soboto nastopili v Besnici, bodo poslej tradicionalna in vsakokrat v drugem kraju. • A. Z. Priprave na Teden upokojencev - Radovljica - Sezona izletov, ki jih je sekcija za izlete in pohodništvo v radovljiškem Društvu upokojencev pripravila letos osem, zadnji pa je bil 24. oktobra v Podčetrtek, je mimo. Zdaj pa se že pripravljajo na Teden upokojencev, ki bo od 22. do 29. novembra v Radovljici. Takrat bodo na programu tekmovanja v šahu, balinanju, kegljanju, priredili pa bodo tudi razstavo ročnih del članic sekcije za tovrstno dejavnost in zanimiva poljudna predavanja o zdravstvu, zeliščih, sadjarstvu, vrtnarstvu in drugih opravilih. Sklepna slovesnost bo 28. novembra v Radovljici v avli osnovne šole A. T. Linharta, ko bo nastopil tudi pevski zbor Lipa. • (JO Begunjski gasilci v Berlin - Begunje Gasilsko društvo Begunje v radovljiški občini, ki ima 270 članov in med njimi kar 55 čl.-nic ter mladincev vseh starosti, letos praznuje 110-letnico. Ta mesec, v mesecu požarne varnosti, pa so se v društvu poleg ostalih rednih dejavnosti že začeli pripravljati tudi na evropsko gasilsko tekmovanje, ki bo prihodnjo pomlad v Berlinu. Na tekmovanje bosta odšli dve desetini in sicer eno žensko in eno moško. Že na dosedanjih domačih in tujih tekmovanjih so begunjski gasilci osvajali najboljša mesta in morda jim bo uspelo prihodnjo pomlad tudi v Berlinu. • (ip) Vedno Živahno - Škof ja Loka - V Kinološkem društvu v Škofji Loki, ki skrbi za organiziranost in strokovno usposabljanje svojih članov, je vedno živahno. Dvakrat na leto prirejajo tečaje za vodnike in pse, pa tudi malo šolo, osnovno šolo in nada ljevalne tečaje. Nedavno tega so imeli v Hrastnici zaključek letošnje sezone. Izpite A, B in višjega je opravilo 17 udeležencev. Da pa je škofjeloško društvo med boljšimi, med drugim potrjuje, da je na primer v B programu nemški ovčar Lump z vodnikom Markom Ruparjcm med najboljšimi v državi. Načrti društva so še večja povezanost teritorialno obrambo in dograditev društvenega prostora ter povezava rejcev Selški in Poljanski dolini. Sicer pa jim pripravljenosti za delo ne manjka. Začetno šolo vodita Ludvik Bernik in Ivo Pirnar, nadaljevalno pa Igor Stanovnik in Rado Pokom. Zapoznela trofeja Kranj - Pravzaprav smo tole gobo in srečnega najditelja dobili v uredništvo kmalu po znani razstavi gob v Kranju, "a je bila tako velika", da je vedno primanjkovalo prostora. No, srečnež je Roman Bratun iz Bobovka, ki je jurčka našel nekje, seveda v gozdu, med Trstenikom in Za-bljami. Takšnega jurčka, tehtal je 1,40 kilograma, Roman še ni našel, čeprav gobe nabira že več kot pet let. Sicer pa Roman ne nabira samo jurčkov, poda se tudi za štorovkami, šampinjoni, bisernicami in golobicami. Gospodarska infrastruktura v radovljiški občini Več kot 70 pogodbenih del Kljub bližajoči se zimi vsa dela na komunalni oziroma gospodarski infrastrukturi v radovljiški občini še niso končana, vendar pa ta trenutek drži ocena, da je bilo leto na tem področju v občini živahno, s sodelovanjem krajevnih skupnosti oziroma krajanov v njih pa tudi uspešno. Radovljica, 2. novembra - Gospodarska infrastruktura v radovljiški občini pokriva tisti del, kjer so občani najbolj zainteresirani za uresničitev svojih potreb, želja in interesov. Zato je ne glede na to, da je bil program za letos sprejet pogojno, ker ni bilo moč zagotoviti potrebnih sredstev, bilo leto živahno. Od predvidenih oziroma načrtovanih 90 milijonov del pa je bilo do konca oktobra realiziranih več kot 60 milijonov. in zimsko vzdrževanje pa tudi precej mostov in Jure Klančnik, iz uprave za urbanizem, ki pokriva gospodarsko infrastrukturo v radovljiški občini, ocenjuje desetmesečno obdobje pri uresničevanju letošnjega programa kot zelo uspešno. "Da smo do konca oktobra uspeli realizirati program v vrednosti 60 milijonov tolarjev, so bili potrebni napori občinskega izvršnega sveta in republike (sredstva Republiške uprave za ceste in ministrstva za planiranje za demografsko ogrožena področja). Nemajhna pa je tudi zasluga krajevnih skupnosti, kjer so občani z delom, materialom ali prispevkom v denarju uresničili s posebno zavzetostjo odgovornih posameznikov, ki so vodili dela, uspeli uresničiti vsaj eno nalogo, ki so jih načrtovali za letos. Smo pa na primer dve krajevni skupnosti tudi kreditirali (Begunje - mrliške vežice. Kamna Gorica - zid okrog pokopališča in stopnišče do poko- pališča na račun njihovega samoprispevka). " so v Imamo letos smo namenili denar za most Kr-njavec v Stari Fužini, za most v Logu, Zlatorog, za most Vošar v KS Brezje in za most v Selu, kjer je bila občina soinvestitor, akcijo pa je vodila pašna skupnost. Nemajhen strošek je bila tudi tako imenovana varnost v Tako so v občini doslej že prometu, saj smo pri vseh šolah uresničili več kot 70 pogodbe- y občini namestili opozorilne ranih del in pri tem ugotavljajo, ble. Stalna skrb v občini, ki tudi da tudi pri izvajalcih vedno letos ni izostala, pa je akcija bolj deluje trg. Izvajalske orga- Očistimo okolje. Letos je v njej nizacije so si s ponudbami pre- sodelovalo več kot 2300 učencev, cej konkurirale pri posameznih pa ribiči, lovci, hišni sveti in delih in akcijah. Se poseben krajani v krajevnih skupnostih, poudarek je bil letos v občini Še posebej pa je treba pohvaliti na obnovi vaških vodovodov, pripadnike Društva Raftina, ki za katere pa je predvideno, da so očistili Savo Bohinjko in bodo po končanih delih prene- obrežja do sotočja obeh Sav." s"eni v upravljanje Javnega Med večjimi investicijsko-podjetja Komunala. To so na vzdrževalnimi deli na lokalnih primer vodovodi Podjetje, cestah so tudi ureditev pločni-Srednja vas, Kupljenik, Bitnje ka skozi podvoz v Radovljici, in Grabče v Gorjah. sanacija propusta v vasi Brod, "V naši oziroma občinski pri- asfaltiranje avtobusnega posta-stojnosti je skoraj 100 kilome- jališča Lesce in ureditev mostu trov lokalnih cest. In prav ceste Brod. Kar pa zadeva most v so v tako imenovani skupni rabi velika postavka. Izhajamo iz tega, da je najdražje vzdrževanje makadamskih cest. Poleg cestne signalizacije pa so precejšnja sredstva potrebna prav za letno Večja dela v KS: Stara Fužina - asfaltiranje krajevnih cest v vasi; Lesce - polovica ceste Hlebce - Hraše; Begunje • vežice, cesta Zapuže - Dvorska vas; Bohinjska Bela - cesta na Slamnike v makadamu; Srednja vas - vodovod, cesta Kranjska vas Horvat -Erlah; Radovljica - Žagarjeva ulica. Poljska ulica; Ljubno - cesta v novo naselje; Koprivnik - asfalt Grabnar, Anžič; Gorje -opredelitev v KS na podlagi 800.000 namenjenih sredstev; Rib-no - urejevanje cest v vasi in most Selo; Lancovo - tretja faza asfaltiranja ceste na Ravnico; Bled - Ulica narodnih herojev; Kamna Gorica - cesta pod cerkvijo; Mošnje - sanacija ceste v Graben in asfaltiranje dela odseka Graben - Dobro polje; Brezje - most Vošar. urejanje cest v kraju in prometne signalizacije ter cestne kanalizacije: Bohinjska Bistrica - vodovod Bitnje, asfalt Nomenj, v programu avtobusno postajališče Polje; Dobrava -urejanje cest in asfaltiranje; Kropa - asfaltiranje in odvodnjavanje pri pokopališču. pa Globokem se pripravlja tehnična dokumentacija. Občina Radovljica pa je tudi ena tistih, ki se je letos odločila, da bo direktno iz proračuna in pogodbeno z Elektro Gorenjske - PE Žirovnica in PE Kranj krila stroške javne razsvetljave. S prenosom iz KS na proračun so zadovoljni. "Precejšnje delo je bilo opra* vljeno tudi na področju telefoni* je in sicer z aktivnostmi Izvršnega sveta, Zavarovalnice Triglav« PTT podjetja, naročnikov telefonov, s sodelovanjem ministrstva za obrambo in s sredstvi za demografsko ogrožene kraje« Tako so letos potekale akcije na območju Bohinjske Bele (Slamniki, Kupljenik), h kraju gredo telefonska dela v Mlinu in delu Bleda, letos je načrtovana vključitev ATC Radovljica in vključitev Predtrga, za naprej pa na tem področju ostajata še Lesce in Radovljica - sever. Kar pa zadeva regionalne ceste smo si v občini zelo prizadevali, da se vendarle začne urejati cesta T Lipniški dolini, za ureditev križišča v Podvinu in Lescah (nasproti letališča) ter za tako imenovani pospeševalni pas za zavijanje proti Ljubljani na cesti i Bleda. Pri slednjih akcijah moram še posebej poudariti, da so si zelo prizadevali poleg izvršnega sveta oziroma predsednika tudi posamezniki kot na primer Janko Jan pri Lipniški cesti i" Pavle Zirovnik pri telefoniji." In kako kaže za prihodnje lc' to? Programi v KS so že povečini pripravljeni. Spet bo veljalo pravilo, da bodo neuresničene oziroma začete akcije iz lf' tošnjega leta imele prihodnji leto prednost. Sicer pa se Že zdaj kažejo spet predvsem cC' ste in mostovi. • A. Zalar Naj pridelki Slovenije 92 Zanimanje narašča, vstopnice že v prodaji Cerklje, 2. novembra - Za prireditev Naj pridelki Slovenije 92, k' jo bo v soboto, 7. novembra, ob 19. uri pod pokroviteljstvom G°" renjskega glasa letos že četrtič in prvič v vseslovenskem obsegu * Kinodvorani Zadružnega doma v Cerkljah pripravilo Turistično društvo Cerklje, je vse večje zanimanje; trenutno še posebej na SW jerskem in Primorskem. In tudi vstopnice so od danes že v prodaji* pisarni Turističnega društva v Cerkljah. Krajevna skupnost Preddvor Usmeritev v turizem Preddvor, oktobra - Čeprav je bilo med nedavnim obiskom v krajevni skupnosti Preddvor v kranjski občini s predsednikom sveta KS Urošem Premrujem in predsednikom gospodarske komisije ter članom sveta KS Jožetom Zormanom največ govora o prenavljanju doma in gradnji prizidka, kjer po nekaj letih zdaj program z več kot 16 tisoč prostovoljnimi delovnimi urami končujejo, se v krajevni skupnosti lotevajo uresničevanja tudi nekaterih drugih načrtov. Glavna usmeritev, kot sta povedala sogovornika, pa je vsekakor turizem. V krajevni skupnosti že nekaj časa zelo dobro in uspešno delujejo komisije, kot so gospodarska, socialna, poravnalni svet in še nekateri organi. "Na kulturnem področju je zelo živahno. Tu je najbolj delavna dramska skupina s svojimi na-študiranimi predstavami in organiziranimi gostovanji drugih kulturnih oziroma dramskih skupin. Zdaj imamo v domu že skoraj normalne pogoje za njihovo delo. Zelo delavni pa so tudi gasilci, člani turističnega društva in športniki," je poudaril predsednik Uroš Premru. Obsežen in tudi zahteven program pa imajo še vedno tudi na drugih področjih. Tako kot že doslej, bo tudi v prihodnje imela pri uresničevanju programa največ dela gospo- darska komisija, ki jo vodi Jože Zorman. "Dokončna ureditev prizidka seveda sodi med glavne naloge, povezana pa je z ureditvijo okolice, čaka pa nas še tudi ureditev parkirišč. Medtem ko so vaščani Mač že obnovili streho cerkve, načrtujemo prihodnje leto podobno akcijo tudi na Možjanci. Da bi za začetek uredili vsaj temelje in odvodnjavanje pri cerkvici. V turistični usmeritvi naše krajevne skupnosti pa je seveda ena glavnih nalog prometna ureditev. Po eni strani gre pri tem za cestno oziroma prometno ureditev skozi Preddvor, nič manj pa ni nujna tudi ureditev oziroma izgradnja pločnika proti šoli, saj je zdaj pot v šolo, ker je tudi sicer cesta zelo prometna, zelo nevarna." • A. Zalar Na prireditvi, kjer bodo izbrali najtežje med sedmimi vrstami različnih pridelkov in podelili tudi nagrade pridelovalcem, pa ne bo šlo samo za težo. "Upam, da bo obiskovalcem, ki jim svetujem, da si pravočasno preskrbijo vstopnice, tudi sicer program prireditve všeč. Nastopil bo namreč narodnozabavni ansambel AS iz Cerkelj, dobitnik zlatega Orfeja in najboljši kvintet na festivalu v Steverja-nu. Na citre bo igrala Nataša Meglic s Kokrice pri Kranju, na harmoniko pa Janez Kepic iz Dvorij. Zapel bo še Mladinski pevski zbor sv. Simona in Juda iz Sp. Brnika, zaplesala pa folklorna skupina Penzion Jagodic iz Vopovelj. Seveda bomo žrebali tudi vstopnice in razglasili tri najboljše spise učencev Osnovne šole v Cerkljah. Pa tudi Janezom Mušičem kmetom iz Spodnjega Brnika, ki je lani tako točno napovedal zimo, se bo pogovarjal voditelj prireditve Jože Jerič." Do zaključka redakcije A prireditev, ki bo v soboto, novembra, ob 19. uri v &r' kljah, že podprli Agromehf tuka Kranj. Kmečki turistk Florjan Slat nar Ambrož p0" Krvavcem. Mesarija Kep>c Cerklje. Andrej Ropret M Cerkelj. Cvetličarna Orhideja Cerklje. Agropromet kije. Izdelovanje in nalivan)e sveč Peter Narobe Cerklje Živila Kranj in Zavaroval*1' ca Adriatic enota Kranj. krovitelj prireditve pa je G°" renjski glas. Tako nam je prireditev prC stavil vodja organizacijsk^ odbora Janez Kuhar. Mi P* j dodajmo, da bo na prired« sklenjena tudi naša akcija- (f nam v Gorenjski glas P0*1^;. napovedi, koliko bo tehtal *J več posamezni pridelek. Sk ka, dolgčas na prireditvi ne • A. £ Nevarna pot (brez pločnika) v šolo. Domača kuhinja - domača pekarna Preddvor - Novembri se v Hotemažah pri Preddvoru pri Krišlj4>v^ ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, začenjajo tečaji peke dom* ga kruha, božičnega peciva, potic, krofov, gibanic. ^ V sodelovanju s kranjsko Ljud- e" *<*"*™ -«»••-*» * sko univerzo in njenim Centrom za izobraževanje in kulturo, bosta Milan in Alenka Kri šelj pripravila enodnevne popoldanske tečaje za približno petnajst tečajnikov in tečajnic, ki jih zanima peka najrazličnejših vrst kruha in peciva in to od izbire moke, mešanja testa, vzlujanja, peke in seveda po-kušinc. Cas do trenutka, ko je kruh pečen, je namenjen predvajanju diapozitivov z lepotami slovenske pokrajine. Za za-kliuček pa gostitelja postrežeta še z večerjo pripravljeno v "ta črnih" loncih v "ta črni" kuhi nji, za popotnico pa vsak odne- il>< se domov zajetne kose pečenega kruhu. Preko zime pa bodo v mažah prirejali tudi tečaj«-' hanja domaČih že maki" ?0 bljenih jedi, kot so žlikro'". ( grač in druge posebnosti*^! slovenske kuhinje, ki °"' j,, lahko zadišijo tudi iz najso" nejšega štedilnika. . V Knšljevi hiši v Hotcm»*J; l>a stojijo tudi ročne sla,v.f'tljJi to bodo preko zime uvedli p učenje tkanja n.i statva"1 )(V vse te tečaje so na voljo ^jj) formacije in prijave na -J? foC univerzi Kranj, tc 217-481.• L. M. PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR V kranjskem dijaškem domu zamaka Z dežniki na kosilo Kranj, 30. oktobra - Dež, ki je nezadržno padal pretekli teden, je skozi ravno streho na Dijaškem domu v Kranju pricurljal tudi v tamkajšnjo jedilnico. 240 dijakov in od 60 do 80 študentov se je z mizami vred umikalo neprijetni moči. Vsako uro so iz jedilnice odnesli polno vedro vode. Jasno je, da so dijaki in osebje dijaškega doma na vso moč slabe volje, ker so se kar naenkrat začele kazati napake, ki izvirajo iz »neustreznosti« projekta, po katerem je Gradbinec pred poldrugim desetletjem gradil Dijaški dom na Kidričevi 53. Napako naj bi sicer odpravili z izgradnjo dvokapne strehe nad objektom, ki povezuje dijaški in študentski dom (v katerem sta tudi kuhinja in jedilnica). Imeli so lep namen, Pa ga jim je prekrižal splet okoliščin, zdaj pa se je nadnje zgrnilo še slabo vreme. »Dom je že močno potreben sanacije, zato smo na javnem natečaju pri Ministrstvu za šolstvo in šport kandidirali za sredstva,« je skušal pojasniti okoliščine direktor doma Franci Kržan. »Dobili smo •3.761.317. tolarjev, s čimer smo izvedli že večji del sanacije (pločevinasto streho na do-mu, obnova drugega nadstropja in 4 sanitarnih blokov, ter- moizolacija montažnih sten), s preostankom sredstev pa urejamo še vhodni podest. Zaradi sočasnosti gradnje prizidka k študentskemu domu, pri čemer se zavedamo pomena možnosti povečanja nastanitve študentov v študijskem letu 1992/93, pa je zastala zadeva pri dokončanju sanacije ravne strehe nad kuhinjo in jedilnico v vrednosti 3.654.000 tolarjev.« Ker ravne strehe niso najbolj primerne za alpsko podnebje, bo prihodnja streha nad jedilnico dvokapna, izdelalo pa jo bo podjetje Monter iz Ljubljane. Pogodba z izvajalcem je bila podpisana 21. avgusta, zato so se dela zavlekla v pozno jesen. Ovira tudi gradbeni oder za študentski stolpič, ki ga zdaj ne bodo podirali, saj se tudi s to gradnjo mudi do zime. Z Ministrstva za šolstvo in šport so v kranjskem dijaškem domu dobili za sanacijo doma dobili zajeten delež sredstev. 17 dijaških domov v Sloveniji (od 46) je dobilo denar za sanacijo. Kranjski je dobil polovico vse vsote, ki jo je ministrstvo dalo v ta namen. To kaže, da so bile razmere v kranjskem domu že zelo kritične. Sicer pa se je o tem moč prepričati na mestu samem, zato je bil za ta denar že skrajni čas. Seveda na streho dvokapni-co ne čakajo prekrižanih rok in tudi zamakanja ne rešujejo le z vedri. Najeli so zasebnega vo-doinštalaterja, ki jim bo za silo uredil odtoke, da voda s strehe ne bo tekla dijakom pri kosilu za vrat. Dokončno pa bodo streho popravili spomladi. Zime jih je manj strah kot nalo-vov, kakršnih so bili deležni pri kosilih v preteklem mesecu. Tudi nesolidne gradnje, slabega projekta in preteklosti in pomanjkljivega nadzora, ki so krivi današnjih zagat v sorazmerno »mladem« dijaškem domu, ne mislijo mirno gledati. V zvezi s temi problemi so podali tožbeni zahtevek proti Gradbincu in Domplanu. • D. Z. Žlebir Nova delovna mesta v invalidskih delavnicah esenice, 2. novembra - Končno bodo tudi na Jesenicah odprli ne-kaJ novih delovnih mest, na katerih ne bodo zaposleni le invalidi, ampak tudi drugi delavci. Zdaj se šele vidi, kako nespametno so na Jesenicah »spustili« iz rok projekt karavanške vode. mest, na katerih bi bili zaposle- V jeseniški Železarni je okoli 300 delovnih invalidov, zato s? se pri Centru za prestruktu-franje odločili ustanoviti podaje, ki bo imelo status invalidskih delavnic. Za ustanovitev fakega podjetja si že nekaj časa jntenzivno prizadeva Edo Kav-ki pravi: »Na ministrstvo za delo smo j* posredovali elaborat, ki vsebuje vrsto programov, ki omogočajo ustanovitev takih delovnih ni invalidi. Zdaj gre za štiri poslovne načrte, med drugim za pakiranje žice v manjše kalute, VAC program, ki je zanimiv tudi za kupca v Združenih državah Amerike. Odločili smo se tako, da bi v tistih obratih, kjer so za to možnosti, na posameznih delovnih mestih zaposlovali tudi invalide; imamo pripravljen program centralnih delavnic v hali na Javor- ^ala anketa Hribi - naložba za zdravie "y»njski upokojenci imajo svoje planinske vodnike, vsako leto se-I v,l° zanimiv program hoje v hribe, od najlažjih do kar težkih tur. *l0s je bilo 22 pohodov, med težjimi je bil Špik, kamor so vodniki, du<*v'.'' ce'o invalidko brez roke. To ni samo navadna hoja, so nav-hrih P'ai,mc'* to so tudi družabna srečanja, spoznavanje gora, ^Bovških vasi in ljudi, tudi nekakšna šola v naravi, spoznavanje in *V zelišč, rastlin, predvsem pa nabiranje moči, je najboljša Bijcenejša naložba v zdravje. Ida Rožič: "Spominjam se prvega izleta pred tremi leti: 9 nas je bilo na avtobusu proti Ratečam. Cez štirinajst dni nas je bilo že 15. Udeležba se je vsa leta višala in zdaj nas je bilo za špik že 63. Seveda vsi nismo mogli na vrh, le 37, ena skupina je šla na Vršič, druga pa pod Križke pode. Človek mora vedeti sam, koliko zmore. Jaz se za vrhove nad 2000 m ne odločam več, ker ne bi rada drugih zadrževala." Slava Pelko: "Za vsako pot so dana pisna navodila z oceno poti, tako da človek vnaprej ve, če jo bo zmogel. Najbolj nevarno je precenjevanje. Vedno pa so pohodi pripravljeni tako, da tisti, ki ne zmorejo celotne poti, lahko ostanejo na vmesnih točkah. Jože in Meta Sparovec, Miro in Dušan Feldin, Igor Kloar in Srečo Mesaric, ki sicer vodi kolesarsko sekcijo, a vedno priskoči na pomoč tudi v hribih, če je treba, so odlični vodniki. In prav zato, ker je sekcija tako er~je tako odlično vodena, je število članov vedno Gordana Rekar: "Včasih sem šla v hribe redko, le kdaj pa kdaj na Kališče, Jošta. Odkar pa sem letos včlanjena tu, hodim v hribe vse poletje in jesen. Čudovito se počutim, v odlični kondiciji sem. 7. maja sem šla z njimi na prvi pohod in sem bila 3. septembra sposobna doseči vrh Špika. Počutim se kot prerojena. Silno sem vesela, da sem našla to skupino." Nadja Markun: "Najbolj me je impresionirala skrb vodnikov za skupino; vse poti si gredo namreč vnaprej ogledat, da bi ne naleteli na kakšno nevarno točko, da ugotovijo, katera pot na vrh bo primernejša za dopoldne, da bo suha. sončna, in katera bo najbolj primerna za vračanje. Hvaležni smo za to skrb vodnikov, njihovo požrtvovalnost in odgovornost. Tako varno se v hribih še nisem počutila." • D. Dolenc niku, kjer naj bi razvijali bolj proizvodne programe. Naslednji prostor, kjer so take možnosti, je zgradba nekdanjih gradbenih delavnic, kjer že dela nekaj delavcev pri proizvodnji armaturnih lestencev. Zdaj je to še dode-lavni posel, postopoma pa naj bi sami pošiljali na trg kompletni izdelek. Računamo, da bo prav na tem programu v kratkem zaposlenih 15 ljudi. V teh proizvodnih in drugih programih naj ne bi zaposlovali le invalidov, ki jih je v Železarni okoli 8 odstotkov vseh zaposlenih, ampak tudi druge delavce, saj bomo le tako lahko pridobili zahtevnejša dela. Pri tem nam Železarna zelo pomaga - tudi upravni odbor se je pred nedavnim strinjal z ustanovitvijo invalidskih delavnic -za ustanovitveni zagon pa pričakujemo nekaj državnih sredstev. Sodeluje Zavod za rehabilitacijo invalidov, zdravstvena služba Železarne, ki je med drugim ugotovila, da je v Železarni okoli 70 invalidov, ki ne morejo dobiti dela nikjer drugje kot v invalidskih delavnicah. Ustanavljamo tudi že skupine posameznih kvalificiranih delavcev, ki opravljajo občasna komunalna dela...« Tako se na Jesenicah končno le nekaj premika in končno se bodo le odprla nova delovna mesta. S takim rompom in pompom se je »odpirala« voda Julijami, za katero je dala država denar za kar 90 novih delovnih mest, pa še danes ni nič -na drugi strani pa se je le vztrajnemu in vsestranskemu prizadevanju Eda Kavčiča zahvaliti, da bo tudi za Jeseničane kaj dela. In ob tem se pravzaprav nazorno vidi, kako nespametno so Jeseničani ravnali ob takih projektih, kot je karavanška voda, ki bi zagotavljala 90 delavcem in njihovim družinam delo in kruh!# D. Sedej Življenjski stroški družin Cena preživetja Ljubljana, oktobra - Naše resnično življenje že zdavnaj ni več merljivo s košaricami življenjskih stroškov, kakršne so za tri ali štiričlansko družino napolnili pred desetletjem. Pa vendar si poglejmo, kako so na podlagi statističnih podatkov naše oktobrske potrebe izračunali pri strokovni službi Zveze sindikatov Slovenije. cje." Ocenjeni povprečni življenjski stroški tričlanske delavske družine so oktobra znašali 113.979 tolarjev, minimalni 65.775 tolarjev in minimalni mesečni stroški, kjer nad polovico proračuna pogoltne hrana, 40.775 tolarjev. Pri štiričlanski delavski družini pa je bilo takole: povprečna košarica jo je stala 137.847 tolarjev, minimalna 79.553 in minimalna mesečna 48.608 tolarjev. Oktobra so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi s prejšnjim mesecem povečale za 3,9 odstotka. Najbolj so se povečali stroški za stanovanje, za 8,4 odstotka, in sicer v največji meri zaradi obratovalnih stroškov. Obutev in obleka sta dražja za 6,1 odstotka, promet za 4,5 odstotka in hrana za 3,9 odstotka. Najbolj se podražitve poznajo minimalni košarici, ki sta v primerjavi s septembrskimi stroški dražji za 4,2 odstotka. Povprečni košarici sta dražji za 4 odstotke, minimalni mesečni pa za 3,9 odstotka, zahvaljujoč dejstvu, da se hrana v tem mesecu ni tako drastično podražila kot poprej. Najnovejši statistični podatki o plačah (avgustovski) nam omogočajo zanimivo primerjavo. Povprečni neto osebni dohodek je bil avgusta v Sloveniji 34.191 tolarjev. Z dvema povprečnima plačama bi tričlanska družina nekako zmogla minimalno potrošno košarico, štiričlanska pa nič več. Da o delavcih z zajamčenimi plačami in brezposelnih s skromnimi nadomestili niti ne govorimo. • D. Z. Žlebir Prva koncesija zobozdravniku Skofja Ix)ka, 2. novembra - v občinskem sekretariatu za družbeni razvoj so podelili prvo koncesijo za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti na področju splošne stomatologije v Škofji I,o-ki. Koncesijo je dobil dr. Jože Miroslav Oblak, specialist za ustne in zobne bolezni, ki bo dejavnost začel opravljati marca prihodnje leto Pod Plevno v .Škofji loki. • H J. Prostovoljno zdravstveno zavarovanJe Krvodajalci imajo popust na premije Danes objavljamo zadnji "paket" odgovorov na vprašanja bralcev v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Odgovarjala je Nataša Kus z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Kranju. Koncut, Kranj: Hčerki je potekel status študentke, stara je 27 let, starši je ne moremo več zavarovati. Bo po novem letu oproščena doplačil za obvezno zdravstveno zavarovanje? Odgovor: Hčerka je lahko obvezno zdravstveno zavarovana kot družinski član le po možu oziroma izvenzakonskem partnerju, sicer pa jo mora v obvezno zavarovanje prijaviti občina in zanjo tudi vsak mesec plačati določen prispevek. Če se bo po novem letu hotela izogniti doplačevanju k zdravstvenim storitvam, bo morala biti tudi prostovoljno zdravstveno zavarovana. Toporiš, Kranj: Kri sem darovala 35-krat, bom zaradi tega imela kakšne popuste pri doplačilih? Kje dobim brošuro o zdravstvenem zavarovanju, zakaj naj upokojenci ne hite? Odgovor: Krvodajalci, ki so več kot 25-krat darovali kri, imajo pri sklenitvi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za razliko do polne vrednosti storitev 10 odstotkov popusta na premijo, ki je določena za paket, za katerega se zavarujejo. Tisti, ki se ne bodo prostovoljno zavarovali, ne bodo imeli popustov pri doplačilih za zdravstvene storitve. Brošuro o zdravstvenem zavarovanju (obveznem in prostovoljnem) dobite na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lahko pa vam jo pošljemo tudi po pošti. Upokojencem smo svetovali, naj ne hitijo s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, ker se skušamo z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dogovoriti za skupinsko zavarovanje upokojencev. Lojze G., Radovljica: Imam amputirano nogo, sem invalidsko upokojen zaradi nezgode pri delu, sem 50-odstotni invalid. Bom oproščen doplačil? Odgovor: Za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke iz obveznega zavarovanja, ki so povezani z zdravljenem in rehabilitacijo poškodbe pri delu, boste tudi po uvedbi prostovoljnega zavarovanja oproščeni doplačil. Za vse ostale zdravstvene storitve pa boste morali, ne glede na svojo invalidnost, do-plačevati. Vika R.: Sorodnica mora vsaka dva dni na dializo v Ljubljano. Kdo bo po novem kril stroške? Odgovor: Dializni bolniki, ki ne bodo prostovoljno zdravstveno zavarovani, bodo morali po novem doplačati za vsako dializo en odstotek njene cene. Zavarovanje za te razlike je vključeno v paket veliko tveganje (celoletna premija 4.200 tolarjev), ki poleg vseh vrst dializ vključuje tudi vse druge najzahtevnejše zdravstvene storitve in posege, ne pa tudi vzporednih storitev (prevoz na dializo, za katerega bo treba doplačati 40 odstotkov). Zato dializnim bolnikom svetujemo, naj se zavarujejo za paket popolno zdravstveno zavarovanje (premija 12.000 tolarjev), ki velja tudi za reševalne prevoze, ki niso nujni. Darja B., Kranj: Se bodo premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje štele kot olajšava pri plačilu dohodnine? Odgovor: Zaenkrat imamo samo neuradno pritrdilno stališče pristojnega ministrstva. Jožica F., Kranj: Na čakanju sem dve leti, se moram sama zavarovati ali me bo tovarna? Moža bo ERO poslal na Zavod, kdo bo zavaroval njega? Odgovor: Tudi zavarovanci, ki so "na čakanju", in tisti, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, bodo po novem morali biti prostovoljno zdravstveno zavarovani ali pa doplačeva-ti določene odstotke za vse zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke iz obveznega zavarovanja. Verjetno se bosta morala z možem prostovoljno zavarovati sama, saj na naše pobude zavezancem za plačilo prispevka za osebe z nizkimi prejemki oziroma brez njih, naj bi le-te prostovoljno zdravstveno zavarovali, za zdaj še ni želenega odziva. M. K., Kranj: S katerim paketom prostovoljnega zavarovanja se bo mogoče izogniti doplačilom za zdravljenje neplodnosti? Odgovor: S sklenitvijo zavarovanja za paket popolno zdravstveno zavarovanje si v celoti zagotovite tudi uveljavljanje storitev v zvezi z zdravljenjem neplodnosti brez doplačil. Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem je pokritih 95 odstotkov stroškov zdravstvenih storitev. Matjaž B.: Čakam na zahtevnejšo operacijo. Če se prostovoljno zavarujem za paket nadstandard, bom deležen boljših storitev (enoposteljna soba s TV)? Ali so naše bolnišnice že tako opremljene, da bodo bolnikom omogočale boljši standard? Odgovor: S pravicami, ki jih zavarovancem daje zavarovanje za paket nadstandard, so seznanjeni tudi zdravstveni zavodi, ki jim omogočanje nadstandardnih storitev bolnikom pomeni večji zaslužek. V nekaterih zavodih je bolnikom že zdaj omogočeno bivanje v enoposteljni sobi s TV, uvedba prostovoljnega zavarovanja pa bo k temu spodbudila tudi večino drugih zavodov. • H. J. CENTER ZA SOCIALNO DELO SKOFJA LOKA Novi svet 22 Svet centra razpisuje na podlagi 3. odstavka 32. člena in 34. člena zakona o zavodih (Uradni list RS štev. 12/91) prosto delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo socialne, pravne, sociološke, psihološke ali pedagoške smeri, z najmanj tri oz. pet let delovnih izkušenj na področju socialnega dela — da ima strokovni izpit za delo na področju socialnega dela — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti — da je državljan Republike Slovenije Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Center za socialno delo Skofja Loka, Novi svet 22, Skofja Loka. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh, potem ko bo k izbranemu kandidatu podala soglasje Občina Skofja Loka. ZMAGO JELINČIČ, predsednik Slovenske nacionalne stranke, odgovarjal na vprašanja novinarke Ljerke Bizilj in številnega občinstva v hotelu Creina Mi povemo naglas tisto, kar Slovenci potihem razmišljajo "Pristaše imamo povsod tam, kjer so problemi Slovencev veliki in na Gorenjskem so med najhujšimi v republiki. Ne mislite, da bom, potem ko bom v parlamentu, kaj manj oster. Se bolj bom, ker bodo možnosti pri vodenju republike dosti večji," je v uvodu javnega intervjuja z novinarko Televizije Slovenije Ljerko Bizilj povedal Zmago Jelinčič. Po očetu Primorec in po materi Štajerc s sicer primorskim obrazilom "čič" na koncu priimka ima zelo slovenske korenine, tako kot srce in dušo. Iz njegovega rodu so bili "tigrov-ci" in borci za slovenstvo, obsojeni na desetletja ječe in tudi konec druge vojne so pričakali na pravi strani. Zmago Jelinčič je v življenju počel že marsikaj. Plesal je balet, bil v tujski legiji, ukvarjal se je z zeliščarstvom in parapsihologijo, poštnimi znamkami, denarništvom in orožjem ter napisal s teh področij kar nekaj knjig, tiska pa se njegov tretji katalog o Partizanskih potrdilih. Poklicni farmacevt Zmago Jelinčič je bil zanimiv za policijo starega režima, prav tako pa so ga že lovili in prijeli Bavčarjevi možje. "Leta 1969 in 1970 sem v vojski vizionarsko razlagal, da se mora Slovenija odcepiti, da je JLA skupek ljudi, ki niso nič naredili in nič ne znajo in da bi se sesula še dosti prej kot staro-jugoslovanska armada. Povedal sem nekaj resnic o bivšem predsedniku Titu in funkcionarjih, ki so že takrat nakazovali velike denarje v tuje banke, vendar manj kot nekateri danes, pa so me dali na vojno sodišče. Ker pa so bili ti ljudje dosti pametni in so poznali srbski pregovor "Ko če koga ako ne svog svoga" in so vedeli, da smo Slovenci bolj papeški kot papež, so me dali slovenski ud bi, ki je skonstruirala neko zadevo, pri kateri nisem bil zraven, in sedel sem tri leta in pol, od tega 9 mesecev v samici," je povedal Zmago Jelinčič, ki je novo oblast že trikrat zaprosil za orožni list, pa ga še nima, saj se je v policijskem resorju Jelinčič o... Slovenskih politikih "Presnelo žalostno je bilo videti vse skupaj. V vojni je največjo vlogo odigral slovenski narod. Zgodilo se je nekaj fantastičnega. Na mejah je bilo polno Slovencev, ki so hoteli domov braniti domovino. Omalovaževanje boja pri nekaterih politikih nikakor ni bilo lepo. Ne vem, kaj vidijo zjutraj, ko se brijejo pred ogledalom. Mislim, da vidijo organ ženskega spola..." Nošnji orožja "Pravica do nošnje orožja je enako močna kot pravica do zavračanja orožja. Slovencem je treba pustiti izbiro in sprejeti sodobno orožno pravo. Pri nas še vedno velja zakonodaja iz preteklosti, da so smeli imeti orožje komunisti in južnjaki, najraje pa oboji. Nevarnost z juga še vedno preti in Slovenija potrebuje močno in profesionalno vojsko." Sodelovanju z Grosom "Ne, na volitvah ne bova skupaj. Slovenska nacionalna stranka gre samostojno na volitve z 48 kandidati za državni zbor. Naši kandidati niso zaznamovani ne s sedanjostjo ne preteklostjo." Jelinčičevi banki 'To je Kranjska hranilnica in posojilnica Ljubljana delniška družba. To ni Jelinčičeva banka. Hranilnica še zdaleč ni propadla, gre pa za mojo diskreditacijo." Kontroverznih levih politikih "Niso kontroverzni, ampak prozorni, njihova ideologoja je jasna, saj so Marx, Engels, Lenin in podobni napisali veliko knjig." Ženskah v stranki "Slovenske ženske sodijo v sam vrh žensk na svetu. Res je. da so včasih tečne in zoprne, vendar imajo marsikaj, kar kakšnemu moškemu manjka. Slovenci izviramo iz Venetov, iz Karantanije, in tam so bile ženske enakopravne." Kučanu, Školču, Šetincu, Zlobcih "Gospod Kučan je izredno dober politik, je pa še vedno komunist, kije svojo izkaznico zamrznil, ni pa izstopil. S prvo izvolitvijo pa si je začel graditi svoj kult. Za Slovenijo in Slovence bi bilo dosti bolje, če bi Školč ostal v Kobaridu in s fajmoštrom igral pingpong. Šetinc naj si izbere drug kraj za jokanje nad ju-goslovanstvom. Mogoče kje na Baščaršiji ali Donjem Prnjavoru. Jaša Zlobec me spominja na reklamo na A kanalu Odcejevalnik Jaša. za starejšega Zlobca pa je latinski pregovor: nomen est omen ali ime pove, kaj v človeku je." Agentih in vojaških pokojninah "JLA je pustila v Sloveniji okrog 500 agentov, med katerimi so nekateri speči in se vrinjajo na položaje v vladi in pomembnih ustanovah. Ti ljudje imajo veliko denarja, kije na Kitajskem in v Švici. Za pokojnine bivših oficirjev armade pa dajemo več kot za vse udeležence NOB skupaj." Strankarskih ovaduhih "Ovaduhe imamo, vendar naj druge stranke ne mislijo, da jih nimajo. Vse stranke imajo ovaduhe. Tiste stranke, ki so najboljše, tako kot naša. jih imajo toliko več." Sošolcu Cirilu Ribičiču in partiji "Ribičič je bil v gimnaziji moj sošolec in to je bila edina moja povezava s Komunistično partijo. Jaz sem pripravljen za vsak dan partijskega članstva pojesti kompleten Marxov kapital Da bi bil podaljšana roka partije, to je smešno." Cerkev naj se briga za duše "Razkrižje je eden od madežev slovenske Cerkve, ki se je podrejala, kar se je videlo v primeru škofa Grmiča, jugoslovanskim razmeram, čeprav je drugi vatikanski koncil odločil, da mora biti bogoslužje v jeziku naroda. Cerkev se zelo zaganja, da bi dobila nazaj gozdove, ne zaganja se pa, da bi dobila duše. Kolikor jaz vem, je naloga Cerkve skrbeti za duše, za gozdove pa bomo že sami." zamenjalo le pet, šest ljudi, ostali so pa isti. "Nocoj v Kranju sem brez strelnega orožja, saj nas je tukaj toliko ta pravih in poštenih Slovencev, da se nimam česa bati!" Bavčar me stalno zapira Veliko vprašanj Ljerke Bizilj in občinstva je posegalo na področje dela policije, ki po besedah Jelinčiča še vedno dela "po učbenikih udbe, ki jih imajo policaji še v predalih", in poskuse, da bi ga spravili za rešetke. Zmago Jelinčič je med drugim povedal: "Bavčar oziroma Lovrenčič sta me dala zapreti po 4. dnevu vojne, kjer je šlo za zaroto pro-jugoslovanskih in prosrbskih sil v slovenski policiji, katerih večina je še v slovenski policiji. Najprej so me poskušali ubiti na dvorišču na Prešernovi. Hoteli so me zadržati najprej za 14, nato pa za 21 dni, vendar je Bavčar ukazal izpustitev in se žavah protiustaven. To je policija nad policijo oziroma privatna policija. Ljudje se bojijo, kot so se bali pred samostojnostjo. Vendar se je takrat vedelo, kdo je Indijanec in kdo kavboje, danes pa se lahko Indijanci čez dve uri razglasijo za kavbojce. Ljudje se bojijo policije, tiste, ki ji pravijo na samem Bavčaritate." "Avgusta letos je policija opravila 18 preiskav in aretacij. Vsi so bili kmalu izpuščeni, razen mene, ki me je policija pred sodno palačo v Ljubljani ponovno aretirala in me peljala v Maribor, da bi me tam uspeli zapreti. Ker to ni uspelo, sta me odvetnika odpeljala v Ljubljano tako, da sem ležal v avtu. Če bi me policaji opazili, bi me spet zgrabili in peljali v Novo mesto in poskušali, da bi me tam zaprli..." Sramota nad parlamentom Slovenska nacionalna stranka je pripravljena na vstop v parlament in ima zelo natančno razdelan program, je odgovarjal Jelinčič in očital medijem, da objavijo komaj 3 odstotke v objavo poslanih sestavkov. Ko bo nacionalna stranka v parlamentu, se ne bo dogajalo, da bo 100.000 brezposelnih Slovencev, hkrati pa je 35.000 Neslovencev dobilo dosmrtne delovne vizume. V šoli ne bo več okupatorskega srbohrvaškega jezika, ampak se bodo otroci učili jezike, ki v Evropi in v svetu kaj pomenijo in pomagajo. Dobri odnosi s sosedi bodo šele takrat, ko bo urejeno vprašanje slovenskih meja. trka Bizilj je s mi je opravičil, da policija ni mogla vedeti, kaj se dogaja v tajnih enotah mestnega štaba teritorialne obrambe. V moji hiši je bilo skladišče orožja in opreme, ker ga v Šiški na štabu zaradi nevarnosti zračnih napadov niso upali imeti. Borštnar mi je rekel, naj odpeljem orožje domov. Dva inšpektorja policije sta se zelo izkazala pri blatenju in pljuvanju, da sem orožje ukradel. Bavčar me res stalno zapira, vendar mislim, da mu načini, kako to počne in kako pripravlja te zadeve, niso v čast. Izgleda, da se še vedno učijo iz starih udbovskih učbenikov, ko je imela policija komando nad sodstvom... Jaz ne streljam po ulicah. V Tržiču je šlo za dobro pripravljen napad name. Kasneje smo zvedeli, da sta bili organizirani dve skupini štirih Neslovencev, ki sta čakali, po kateri poti bom šel do avtomobila. Slo je za fizični napad name. Policija je preiskala mene in moje sodelavce in smo bili skoraj do jutra na policiji, oni pa so šli po kratkem razgovoru domov." "Bavčarjev štab za posebne zadeve, o katerem sam govori, bi bil v vseh demokratičnih dr "Da je v Sloveniji 12.000 Slovencev, ki nimajo državljanstva (t. i. "zradirani Slovenci" -op.p.), je navadna državna svinjarija. To si lahko dovoli samo trenutna slovenska oblast, ki je nagnjena proti jugu in ji več pomeni begunec iz Bosne, ki je med napadom na Slovenijo v Sarajevu plesal kolo in vpil, da ste Slovenci sedaj dobili tisto, kar ste iskali, kot pa Slovenec. To bomo zrihtali mi, ko pridemo v parlament. Poklonjena državljanstva so bila ena največjih izdaj v zgodovini slovenskega naroda v njegovi zgodovini. Parlament in poslance, ki so izglasovali za Slovence genocidni zakon o državljanstvu, bosta slovenski narod in zgodovina preklela na veke. Za Slovensko nacionalno stranko je revizija zakona o državljanstvu prva naloga. Ne rečem, da bo kakšen Neslovenec ost.d v Sloveniji, vendar bomo vse za nazaj pretehtali. Najprej bomo vsa poklonjena drža-vljanstava odvzeli. Meja za pridobitev bo 6. april 1941, dan napada na staro Jugoslavijo. Kdor je bil takrat v Sloveniji, bo državljan So ljudje, ki so 45 let tukaj, pa nočejo govoriti mm* ~ymmmmmi3&mmmmmmmmmmmmmmW£s Ker je sedežev zmanjkalo, so nekateri poslušali Zmaga stoje. slovensko. Morda je olajševalna okoliščina, da so tako butasti... Skrajni čas je, da se parlament zamenja in da Slovenci odločajo o svoji usodi." čuna plačuje begunce in slovenske devizne rezerve so hudo načete. Vlada je ukradla poštenim in delovnim Slovencem dva dnevna zaslužka in jih str- Razprodaja slovenske zemlje Zmago Jelinčič je nekajkrat ozmerjal slovenske politike zaradi radodarnosti pri urejevanju slovenskih meja. Uporabil je izraz "razprodaja" in opisal zgodovinske razsežnosti slovenskega ozemlja na osnovi Kozlarjevega zemljevida iz leta 1853, zaradi katerega so ga Avstrijci za poldrugi dan zaprli. Slovenska dežela je segala visoko na Koroško, globoko v Furlanijo in Julijsko Krajino in v Istro. Koroško smo zgubili dvakrat, leta 1920 zaradi srbskih žolnirjev (vojakov) in drugič zaradi Titove kupčije za 300.000 ubežnikov, ki smo jih potem pobili. Enako je bilo s Trstom. Benečijo smo zgubili leta 1868, ko so slovenski liberalci prepričevali Slovence, naj bodo za Italijo in ne za Avstrijo. Istra je bila podgrofija Vojvodine Kranjske, zgubili pa smo jo. ker so naši politiki pokleknili in jo dali Hrvatom, ki so zgubili del ozemlja na račun Srbije in nove republike Bosne in Hercegovine. Med drugim je še dejal: "Naši politiki raje hodijo v Singapur in se masirajo na Tajskem, kot da bi se ukvarjali z vprašanjem slovenske meje. Naša stranka bo izdala knjigo o naših mejah, ne toliko zaradi hrvaške kot pa slovenske politike. Od Madžarske pa do morja nas hočejo prodati. Štrigovo je verjetno Tomšičeva poklonila kakšnemu svojemu ljubimcu, vemo za Razkrižje, za ozemlje pri Brežicah, v Žumberku je bilo okradenih okrog 240 kvadratnih kilometrov slovenske zemlje, v srezu Radakoviči s 14 vasmi je slovenska zemlja in tod ljudje hočejo k Sloveniji. Trdinov vrh naj bi bil hrvaški, čeprav je poldrug kilometer na slovenskem ozemlju. Mojega članka z zemljevidom pa v Delu nočejo objaviti." Nacionalizem je najbolj čisto narodovo čustvo Na ugotovitev Jožeta Dež-mana iz Lesc, da Jelinčič snubi volivce z nacionalističnim ekstremizmom in da gre pri njegovi stranki za strankarskega dojenčka, ki se spogleduje s totalitarnimi trendi, je Jelinčič svetoval, da v vsakem malo boljšem slovarju piše, kaj je nacizem in kaj nacionalizem. Nacizem ima močno zvezo s komunizmom zaradi enopartijske diktature, nacionalizem pa je narodovo zavedanje samega sebe, je najbolj čisto čustvo vsakega naroda. "Nacionalizem se je pri Slovencih nekajkrat zbudil, pa so ga z denarjem, obljubami in puškinimi kopiti zatrli. Naši filozofi pa so še vedno interna-cionalisti in še vedno pridigajo o bratstvu in enotnosti z jugoslovanskimi narodi. Oprostite, ampak jaz. z. Bosancem nisem bil nikoli brat, pa jih imam čisto rad, če so tam doli." Na vprašanje, ali je možno sožitje s tistimi, ki so se vklopili v naše okolje in živijo povsem kulturno, je Jelinčič odgovoril: "Rad bi spoznal nekoga, ki se je vklopil. Zakaj pa ne sožitje. Lahko, samo naj bodo doma. Jaz ne hodim v tuje stanovanje brskat po loncih, zato ne dovolim, da bi kdo hodil v mojega." Begunci v Sloveniji nimajo kaj početi "Smili se mi ?() ()()<) resničnih beguncev, ne maram pa 120, 130.000 ekonomskih mignil tov," je pojasnil svoje stališče do beguncev /mago Jelinčič. "Slovenska vlada s tistimi 70.000 beRunci laže. Iz prora- pala v malhe beguncev, ki pUu' vajo po Sloveniji, verjetno Pa tudi kaj v zasebne žepe. Slovenija bi morala ravnati kot lt*j*j ja z Albanci. Naši hlapci med oblastjo pa so spustili v Slovenijo svoje brate, sestre, sestrične, bratiče, ljubimce in lju- bimke, da se počutijo, kot so sc 45 let v bivši Jugoslaviji. Bcj gunci v Sloveniji nimajo početi. Tujci v Sloveniji še vedno dobivajo podporo, stanov* nja in vse ostalo. Danes serfl bral v novicah, da begunci P* Jesenicah nočejo jesti, med P0; tjo domov pa je novinar vid ženičko, ki je po smetnja* iskala hrano. Kaj ob tem di vlada. Krade in si debej svoje žepe. Tega ne bomo d volili ..." Bojkot srbohrvaščine Jemanje neslovenskih cev v slovenske šole je po m . nju Jelinčiča nezakonito, v sn| slu reka: ubožčck, pa ga VZ«gj mo. Vendar bodo ti U**X\J kar na lepem /rasli in zgodi' • . bo Knin, kjer so Hrvati ^ srbske otroke, sedaj pa je Kjjj jina srbska, čeprav so se rojevali hrvaški kralji. t(. "Tako se bo dogajalo na > senicah, kjer ubožčki go*o0U\ kako bodo klali Slovence ^ smo v Ljubljani ovadili te U ^ Te zadeve podpira ministe f šolstvo in šport gospod V'aje-iz srčne navezanosti, ker je .0 n.i i/ južnih krajev in »>n ' st-pleše kot ona igra. Ja/ sCll,>rir naučil, da moški vodi ples ^ vilno je, da otroci ne gi"c pouku srbohrvaščine. V P1^-državi je možen institut Al vljanske nepokorščine. J r (. bljal na je gospod Bavcaft^ daj pa bi ga radi isti ljudje (;, ..kinih O I Košnjek, fo'0' Sinik KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 2. premiera na Mali sceni jeseniškega gledališča »Tone Čufar« HRVAŠKA DRAMA 0 AMERIŠKEM PREDSEDNIKU V salonu Kosove graščine na Jesenicah je gledališče »Tone Čufar« kot svojo drugo premiera na Mali sceni pripravilo slovensko krstno uprizoritev kratke drame Ljubezni Georga VVashingtona, katere avtor je mladi in uspešni zagrebški dramatik Miro Gavran. Besedilo je prevedla in lektorsko delo opravila Alenka Bole Vrabec, ki je z letošnjo sezono prevzela tudi vodenje gledališča. Komorne predstave na Mali sceni so novost jeseniškega gledališča, ki nam po dobrem začetku obeta še marsikateri domiseln in neobičajen gledališki dogodek. ; Nastanek Gavranove drame je nenavaden in bo zanimal vse, ki verjamejo sanjam, podzavesti in fantaziji. Nastala je, »ot razloži avtor v predgovoru a drami, na osnovi sanj, ki jih Je dramatik sanjal neke noči v •etu 1988. Kot pove naslov, je drama posvečena znani zgodovinski osebi, a Gavrana je pri oblikovanju dramske snovi za-nimala le intimna, zasebna stran življenja Georgea VVashingtona. V predstavi nastopata dve osebi, lahko pa bi rekli, ^a so junaki pravzaprav trije: Predsednikova vdova Martha, Predsednikova prijateljica in domnevna ljubica Silvia ter Predsednik, o katerem se obe Junakinji pogovarjata v času hk po njegovi smrti. Iz njunega Pogovora zvemo o VVashingto-JJU ravno toliko kot o njiju dveh samih. In če smo po prvih ^avkih njunega dialoga pričakovali, da bomo poslušali ma-'odramatsko zgodbo običajnega ljubezenskega trikotnika, Srno bili kasneje prijetno presenečeni, saj smo spoznali, da je to drama o človeških stiskah, o °,samljenosti, o neizpolnjeni ^uhezni, nenazadnje je to tudi £rama o drobnih človeških krutostih, ki navzven morda ni- so vidne, a nas vseeno lahko usodno zaznamujejo. Vsi trije junaki so bili v življenju prizadeti : žena Martha zato, ker je verjela, da ji mož ni bil zvest, VVashington zato, ker je pri ženi pogrešal toplino in solidarnost, Silvia pa zato, ker je sprejela nespametno VVashingtono-vo zamisel, da se skupaj pretvarjata v vlogi ljubimcev, s čimer si je predsednik želel ponovno pridobiti naklonjenost svoje čedalje bolj odtujene žene. V besedilu sta zanimiva še dva momenta: najprej dejstvo, da obe ženski o Georgeu VVas-hingtonu govorita zelo lepo in naklonjeno, ga opisujeta kot milega in mirnega človeka, kljub temu pa se nam, gledalcem, vsili dvom o tako idealni podobi tega slavnega moža, kajti s svojo nenavadno ljubezensko spletko je prizadel obe ženski in močno ogrozil njun družbeni ugled. Drugi zanimivi moment besedila pa je spoznanje, ki nam ga ponudi zaključek drame, spoznanje namreč, da je bil VVashington na Silvio navezan bolj, kot se je tega sam zavedal, da se je ujel v lastno past in svoje doživete neizpolnjene ljubezni s tem le še podvojil. Režiser in dramaturg Marjan Bevk je predstavo gradil na čustvenem valovanju besedila. To niha med sovražnostjo in naklonjenostjo, nedostopnostjo in zaupljivostjo, med ponižanjem in ponosom. Pomembnejše momente dialoga je poudaril ravno toliko, da so v nas zbudili pomisli in občutke, ni- Otvoritev dvajsete razstave fotografov treh dežel ^FOTOGRAFIJA BREZ MEJA Celovec - Kar štirje slovenski fotografi so na mednarodni regionalni prireditvi Fotografija treh dežel prejeli visoka Priznanja: Vinko Skale za črno belo fotografijo, Mojmir Maraž za barvno fotografijo ter Boštjan Gunčar in Radivoj ____ Klinovov za kolekciji fotografij. c Na dvajsetem jubilejnem srečanju ljubiteljskih fotogra-, v konec minulega tedna je bilo med stotimi udeleženci kar ""'deset Slovencev. Kot je na sobotni otvoritvi razstave dejal I eiovški župan Leopold Guggenberger, je pričujoča razstava ;.. larr|cnček v mozaiku sodelovanja med Koroško, Slovenijo ln Benečijo. ia h >>.^azstave tekmovalnega značaja prisilijo človeka, da de-olje, več in kvalitetneje. So pa takšne razstave seveda tudi estižne narave, saj lahko z njimi doživiš javno potrditev j^jega pogleda na svet,« je dejal Kranjčan Boštjan Gunčar, S| Je s svojo kolekcijo slik pod naslovom Tina priboril prvo . sto. Sicer pa je pobuda za vsakoletno srečevanje fotogra- Ve .tcr sosednjih dežel pred dvajsetimi leti prišla prav iz Slo-s,n Takrat je fotograf Vlastja Simončič v ljubljanski Me-vel'it or8an'z'ral prvo takšno razstavo, ki je bila deležna njih h P°zornosti >n obiska tako iz Slovenije kot tudi iz sosed-C I držav. Naslednje leto je bila prireditev v Gorici, potem v 0ycu in od takrat naprej vsaka tri leta v Ljubljani, dite VaJscta razstava je dokaz, da je bila ideja dobra. Prire-t0 VJ.C vsako leto boljša, vedno več ljudi se je udeležuje - fo tvi RjjSjj* Je postala fenomen, ki ne pozna meja,« je na otvori-Ju°ilejne razstave povedal Vlastja Simončič. • M. Ahačlč TORKOVI VEČERI °h Ijjhi^tev in lic« Iconoerl s kitaro v petek, 6. novembra, zerja j. klasiko, ročk in jaz/ na kitari in ob spremljavi sintesi-sta predstavila Uroš in Domen Rakovec iz Škofje Loke. 'slednji t l tn'b med i! v veCer v novembru je namenjen temi o množi-^<>šir 'J J h. Organizatorji pa so povabili na srečanje dr. Manco '•eistko • vateljico na Fakulteti /a novinarstvo, novinarko, pu-j^vil gral"Sc kaj. Tretji torek v novembru bo Ivan Jenko pred-• s« Sod 1,0 V (,"mi in in njeno zgodovino. Novembrski VI *načii V vključili s predavanjem dr. Marijane Grm 0 bole/. Uln,n za starost koli pa ni zašel v patos ali sentimentalnost. Mali salon Kosove graščine je bil spremenjen v podeželsko sprejemnico predsednikove žene. Ob lepem starinskem pohištvu smo bili na sceni Jožeta Bediča posebej pozorni na dva bela doprsna kipa Georga VVashingtona. Oba kažeta le polovco doprsja, kar lahko simbolizira dvojnost junakovega življenja, lahko pa ponazarja tudi dejstvo, da sta ga tako žena kot prijateljica Silvia poznali in vodeli le z ene strani. In šele v trenutku, ko po odkritem in temeljitem pogovoru protagonistk pred nami zaživi celovita podoba moža in predsednika, obe ženski s kipov odstranita belo tkanino, ki ju je pred tem prekrivala. Vdovo Martho je zaigrala Tatjana Košir. Prikazala je vsa tista čustva in razpoloženja, ki bi jih pri ogorčeni ženi tudi zares pričakovali: bila je napadalna in vzvišena pa tudi negotova in spravljiva. Poglavitni problem njenega lika je v tem, da je zaradi samozaverovanosti in pretirane usmerjenosti v zunanji blišč svojega družbenega položaja izgubila občutek in smisel za preprostost in neposrednost človeških odnosov. Prav zato ji je Silvia, ki je v tem smislu njeno pravo nasprotje, lahko pove marsikaj novega, lahko jo osvesti in ji pomaga, da pokojnega moža, sebe in svojo okolje vidi v drugačni luči. To rahločutno in svetlo junakinjo, VVashingtonovo prijateljico Silvio, je s prepričljivo, natančno in uravnoteženo igro predstavila Manca Ogorevc. Omeniti je potrebno tudi oba imenitna, do tal segajoča črna kostuma, izdelana po zamisli kostumografinje Darje Vidic, ki z mnogimi čipkami in naborki poudarjata ženskost, s premišljeno izbiro materiala in krojev pa se tudi prilegata ženskima karakterjema. Svetleč saten tako poudarja blišč Marthi-nega družbenega podjetja, povsem zaprt kroj njene obleke z visokim ovratnikom kaže na dostojanstvo pa tudi na določeno togost iti nedostopnost njenega lika. Zamet Silviinega kostuma deluje nekoliko skromneje, a hkrati zelo mehko in toplo, ljubko okrašen izrez njene obleke pa poudarja mladosten in sproščen videz. Mirjam Novak TOMŠIČEVA 36, KRANJ RADIESTEZIJSKI PREGLEDI OB SREDAH od 17. do 19. ure tal.: 221 -238 IDRIART 93 Bled - Prireditev s celo vrsto zanimivih predavanj in odličnimi koncerti glasbenikov iz vseh koncev sveta se je na Bledu po skoraj desetih letih tako ukoreninila, da je že skoraj nepogrešljiva. Te dni je violonist in predsednik Idriarta že lahko predstavil osnutek programa za naslednje leto. > Osnovne značilnosti idriatrovskega dogajanja ostajajo sicer nespremenjene. Tudi prihodnje leto bo prireditev, potekala bo od 23. do 30. julija, ponudila celo vrsto zanimivih predavanj od ekologije, ekonomije, medicine, waldorfske pedagogike, biodina-mičnega kmetijstva in čebelarstva in umetniških tečajev (euritmi-ja, slikanje, petje) in še kaj. Tako kot se z nenehnimi dodatki ohranja posebnost ostalih idriartovskih prireditev po svetu, se tudi blejski festival spreminja. Zadnja leta se festivalsko dogajanje seli po slovenski pokrajini, za zdaj le po Gorenjski, lani tudi že na avstrijskem Koroškem, ni pa izključeno, da bodo posebno festivalsko dogajanje spoznali še na kakem drugem koncu Slovenije. Drugačna bo prihodnje leto že otvoritvena slovesnost, ki pa ne bo na Bledu, pač pa v Ljubljani s predavanji na več prizoriščih in s koncertom v ljubljanski Stolni cerkvi, z Bachovimi sonatami bo nastopil Miha Pogačnik. Vse dni se bodo potem tečaji odvijali v osnovni šoli Bled, udeleženci se bodo srečevali pri že znanem poslušanju glasbe v Festivalni dvorani, trije dnevi festivala pa so, tako kot letos, namenjeni popotovanju po pokrajini. Za Idriart je škofjeloški konec očitno še vedno izredno zanimiv, le da se tokrat kulturna karavana podaja k sv. Volbenku, v Volče in na Goro, kjer bo slišati tudi del iz Škofjeloškega pasijona, Akademski orkester iz Hamburga pa bo v tamkajšnji cerkvi igral Mozarta. Drugi popotovalni dan se usmerja z muzejskim vlakom na Primorsko do Mosta na Soči z ogloedom, koncertom Kodaly kvarteta v in pred Dantejevo jamo, nato do Anhovega, Nove Gorice vse do Svete Gore, kjer bodo peli Ljubljanski madrigalisti. Tretji izlet v kulturno pokrajino se načrtuje za Kamnik do sv. Primoža, nato na Veliko planino in nazadnje na Gornji grad, kjer bo imeniten koncert s hamburškimi glasbeniki in violonistom Mihom Pogačnikom.• L. M. ZBORNIK ŽENSKE V SLOVENIJI Ljubljana - Prihaja čas drobnih, življenjskih tem je na predstavitvi zbornika Ko odgrneš 7 tančic dejala direktorica Urada za žensko politiko Vika Potočnik. Minuli teden so namreč v novoustanovljenem Uradu predstavili zbornik Ženske v Sloveniji, v katerem piše štirinajst avtoric o svojih pogledih na položaj žensk v Sloveniji. Se do pred kratkim tako imenovane ženske študije pri nas niso imele domovinske pravice, je v uvodu zapisala recen-zentka zbornika dr. Mirjana Ule - in to ne v vsakdanjem govoru ne v znanosti; v zadnjih letih pa se je vsaj v strokovnem tisku pojavilo nekaj besedil s tega področja kot na primer tematska številka Časopisa za kritiko znanosti in druge. Zbornik Ženske v Sloveniji prinaša najrazličnejše teme od obravnav žensk kot političnega bitja, do ženske kot podjetnice, ženske in religije, ženske kmetice in drugo. Med avtoricami najdemo imena, kot so Maca Jogan, Marija Cigale, Ana Barbič, Jerca Mrzel, Marta Turk in druge. KULTURNI KOLEDAR RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava slikarskih del sedmih slikarjev nastalih v likovni koloniji Velika narava. V galeriji Časa Brigita v Lancovem je odprta prodajna razstava jesenskega ciklusa oljnih slik akad. slikarke Brigite Požegar. SKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Vozovi in sledovi, ki jo je pripravil Goriški muzej. V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Igor Pustovrh. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Mohorjevih koledarjev. V Paviljonu NOB razstavlja slike Bernarda Smid. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled kiparska dela kamniškega kiparja Mihe Kača. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v torek, ob 19.30 uprizorili komedijo Raya Cooneva ZBEŽI OD ŽENE za izven in konto. Predstava (za izven in konto) je že razprodana. Jutri, v sredo, bodo predstavo ponovili za abonma rumeni, konto in izven, v četrtek, 5. novembra, pa za abonma modri, konto in izven. JESENICE: PREDSTAVITEV RAČUNALNIŠKE OPREME - Danes v torek, in jutri, v sredo, vsakič ob 13. uri bo podjetje Monitor predstavilo v razstavnem salonu Dolik računalniško opremo. RADOVLJICA: GLEDALIŠČE V GOSTEH - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 gostovalo Gledališče Tone Čufar z Jesenic z dramo M. Gavrana Ljubezni Georgea NVashingtona. Režija Marjan Bevk, igrata Tatjana Košir in Manca Ogorevc. / BOH. BISTRICA - Knjižnica v Boh. Bistrici je zaradi selitve do 9. novembra zaprta. SKOFJA LOKA: EMIGRANTSKA PROZA - V knjižnici Ivana Tavčarja bodo danes, v torek, ob 19. uri na literarnem večeru predstavili Antologijo emigrantske proze 1945 - 1991 z naslovom Pod južnim križem, ki jo je pripravila tržaška pisateljica in publicistka prof. Zora Tavčar ob sodelovanju dr. Helge Glušič in prof. Martina Jevnikarja. Knjiga je pred kratkim izšla pri Mohorjevi družbi iz Celja. Poleg avtoricebosta na predstavitvi sodelovala tudi Drago Jančar, pisatelj in tajnik Slovenske matice ter Janko Jeromen, ravnatelj celjske Mohorjeve družbe. SKOFJA LOKA: PEVSKI KONCERT - Na Osnovni šoli I. Groharja v Podlubniku bo v petek, 6. novembra, ob 20. uri koncert pevskega zbora Lubnik pod vodstvom Tomaža Tozo-na. Poleg domačega zbora bo nastopil še mešani pevski zbor iz Vrtojbe pod vodstvom Zdravka Lebana. Vstopnice so na voljo v Alpetouru, Potovalni agenciji Skofja Loka in uro pred koncertom v šoli. JESENICE: GRASSIJEVE SLIKE - V petek, 6. novembra ob 18.45 bo v jeseniški župnijski cerkvi predaval prof. Ferdo Ser-bel o nekdanjem utripu Stare Save. Ob 20. uri pa bodo v Kosovi graščini odprli razstavo oltarnih slik beneškega slikarja Ni-cole Grassija iz cerkve Marijinega vnebovzetja na Stari Savi. Po razstavi bo vodil prof. Ferdo Serbelj. SKOFJA LOKA: ŠKOFJELOŠKI PASIJON V kapeli Loškega gradu bo v četrtek, 5. novembra, ob 18. uri predstavitev radijske priredbe Škofjeloškega pasijona. Po predstavitvi bo pogovor o možnostih izvedbe Pasijona v Škofji Loki. Skofja Loka - V galeriji Loškega muzeja je te dni na ogled zanimiva etnografska razstava, ki jo je pripravil Goriški muzej. Že na grajskem dvorišču pred galerijo se "vzpenja" v klanec osem parov konj vpreženih v voz z zvonom, galerija pa je polna vozov, ki so nekdaj vozili po naših cestah, zdaj pa jih praktično ni več. Vozovi so v muzejskih zbirkah nekako zapostavljen fond, zato je tem bolj zanimivo, da se je Goriški muzej prav ob svojem jubileju želel predstaviti prav z razstavo o vozovih, ki jo spremlja tudi obsežen katalog. Razstava je plod sodelovanja Goriškega muzeja in nekaterih prizadevnih zbiralcev iz l.okavca. Foto: L.M. POSVET O ARHITEKTU _VURNIKU_ Radovljica - V četrtek, 5. in v petek, 6. novembra, vsakič ob 10. uri bo v dvoranici radovljiške knjižnice A. T. Linharta potekal strokovni posvet o življenju in delu arhitekta Ivana Vurnika. Namen posveta je vsestransko osvetliti pionirski prispevek arhitekta Vurnika, radovljiškega rojaka, k sodobni slovenski arhitekturi. Referate na temo življenja in dela Ivana Vurnika, ki je ob Plečniku in Fabianiju vsekakor najvidnejši arhitekt tega stoletja, so pripravili: Cene Avguštin, Stane Bernik, Dušan Blagajne ml., Tomaž Brate, Damir Globočnik, Pavel Gosti, Peter Krečič, Boris Leskovec, Breda Mihelič, Matjaž Pangerc, Marko Pozzctto, Janko Rožič, Marko Smrekar, Nace Sumi. GORENJSKI GLAS ♦ 8. STRAN OGLASI, OBVESTILA Torek, 3. novembra 1992 Vse svoje poslovne partnerje škofjeloškega območja obveščamo, da INTEREUROPA KOPER, FILIALA KRANJ, obenem, ko RCU odpira svoj carinski referat, odpira svojo izpostavo, ki bo locirana v prostorih GORENJSKE PREDILNICE, Skofja Loka. Izpostava bo začela poslovati 3.11.1992, strokovni team pa z dolgoletnimi izkušnjami jamči, da bo delo potekalo dobro in hitro. V začetku bodo komitentom na voljo telefonske številke hc GORENJSKE PREDILNICE (632-461), kasnejše spremembe pa bomo pravočasno sporočili. Priporočamo se in pričakujemo dobro nadaljevanje sodelovanja na novi lokaciji in v novih razmerah. INTEREUROPA D.D. KOPER Filiala špedicije KRANJ SIGMA ELEKTRONIC d..... POOBLAŠČENA PRODAJALNA GORENJE MALOPRODAJA Predilniška 16, 64290 TRŽIČ tel./fax: 064/53-345 Z ZAKUPOM DO: GOSPODINJSKIH APARATOV, KUHINJ, KOPALNIC, BTV SPREJEMNIKOV, STAVBNEGA POHIŠTVA IN SATELITSKIH ANTEN • 25 obrokov • osnova za izračun posameznega obroka je cena v DEM, plačljiva v tolarski protivrednosti na dan plačila po uradnem srednjem tečaju BS • proizvod dobite takoj po podpisu pogodbe oz. dogovoru. ZAGOTOVLJENA CENA, STALNI OBROK, LASTNIŠTVO OB IZPOLNJEVANJU POGODBENIH POGOJEV! UGODNI PRODAJNI POGOJI - PRODAJA NA ČEKE - KREDIT SIGMA ELEKTRONIC POOBLAŠČENA PRODAJALNA GORENJE MALOPRODAJA JE VAŠA PRODAJALNA CENJENI KUPCI, če se bo letošnja zima po poletju ravnala, potem je zadnji čas, da nas obiščete v prodajalni KURIVO, Mestni trg 39 v Škofji Loki, telefon 064/620-445. V zalogi imamo: • drva • velenjski premog • ruski premog • avstralske brikete • nemške brikete Nudimo vam ugodne kreditne pogoje. Možnost plačila s čeki. SE PRIPOROČAMO! UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP V JELOVICI VAN ZMOIOTRAMO . mom omm .. V NAJkRAjSEM ČASU VAM pRipRAvSlMO CeIoTEN pROJf llT, doSTAVIMO \H NAROCE** objtltf ZMONTillAMO ( NA pRipRAvljENO TEMeIJNO ploŠČO ) NE qW£ NA IeTNI C** UPOŠTEVAMO VASE ŽEUE IN POTREBE,PREDVSEM PA: /ARAcIi dobRF TOpiOTNE IZoUciJF boSTE pRlhRANlli ENERQJJ0, kl R boSTE PROSTORE ZAČEli TAkoj UpORAblJATJ pA ČAS iN dtNARl M JELOVICA Lesna industrij škof|a Loka, Kidričeva 58, 04220 škof|a Loka tel. (064)631-241, telefax (064) 632-261 ___X GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V parlamentu trije zakoni za sanacijo slovenskih železarn v Ce kdo misli, da držimo fige pod mizo, se moti Ko bodo zakoni pod streho, bodo pogajalske pozicije jeseniške Železarne s tujimi kupci veliko boljše. Jesenice, 31. oktobra - Slovenska vlada je po neuspelem razpisu hitro reagirala, za sanacijo slovenskih železarn je v parlament poslala tri zakone, prvi predvideva izdajo obveznic za pokritje starih železarskih dolgov, drugi naj bi pokril izgube, tretji pa dal državno garancijo za najem novih posojil, paket tehta 522 milijonov mark. j*red razpravo v parlamentu smo se pogovarjali z BORISOM BREGANTOM, direktorjem jeseniške Železarne. "Vlada je po neuspelem razpisu hitro reagirala?" Že dve leti se pogovarjamo o sanaciji, pišemo sanacijske Programe, ki so v bistvu enaki, res pa so stvari jasnejše. Slovenske železarne v pogojih zadnjih dveh, treh let ne morejo zdržati, problemi so se nakopičili, že nekaj časa ne moremo odplačevati dolgov..." "Odplačujejo jih banke?" "Ker so dale garancije, vendar nam v bilanci dolgovi strmo naraščajo. Prvi od treh zakonov, ki jih je pripravila vlada, se nanaša prav na pokritje starih dolgov, obresti in glavnice, do konca letošnjega leta, s Prihodnjim letom pa bi jih morali odplačevati sami. Ker žele-2arji posojil nismo odplačevali, smo napravili velike probleme kranjski, slovenjegraški in celjski banki, saj smo jim izprazni- * kreditne potenciale in tudi drugi niso dobili posojil. Zato ne gre samo za sanacijo črne metalurgije, temveč tudi za sanacijo bank, zakon bo koristen 2a slovensko gospodarstvo." "Stara posojila bi pokrili z dr-Zavninti obveznicami?" . "Ki zapadejo v tridesetih le-l,h, država pa jamči zanje, se Pravi, vsako leto iz proračuna Pokrije obresti, v bistvu gre to-reJ za 250 milijonov mark jav-nega dolga. Ker je razpote-gnjen na trideset let, da bo Slo-venija lažje prenesla, je pa tu ,n se mu ne da izogniti." "rt unigt zakon se nanaša na po-kfuje izgub?" * V zadnjem letu in pol nam y razpadel jugoslovanski trg, jeseniška Železarna je izgubila J* odstotkov trga, simbolično podajamo le še na Hrvaško. »ega ne moremo nadomestiti cz noč, saj nas na svetovnih tr- W prav nič ne čakajo, branijo * nas. Tako premalo naredi-■"°\ Premalo prodamo, trgamo Proizvodne verige, ker slabo Pacujcmo so s,ro§|ti za mate- a,e »n energcnte toliko večji, posledica vsega je izguba, ki je *, 1 lr> letos v vseh podjetjih wVcr,skih železarn narasla na ^.milijonov mark. Zakon go odn o 12 milijardah tolarjev, t tega naj bi bile 4 milijarde arjev v kratkem operativne, Ln°Sta,° pa, ko bo poseben stan m or8an ugotovil pravo sredst '" naCmc izkoriščanja »v bojite?" Vo V*1* nimam proti njej. S pr-Oenarno injekcijo v višini 4 Pr,v-frd! tolancv bi zagnali f u,*vodni cikel, v drugem de Pa prek multilateralne kom-"zacije pokrili velike obvez-Ve !° cl«*trikc, plina, držane' P/*ojuinskcga in zdravstve-Posl Zavarovanja. V tekočem Spr^VanJu bi tako likvidnost uParn na norma'no raven, dehi I da nam bo tako uspelo °kirati račun. Žn'i ^ *° tudi nam drugi dol več i a uri ran i vrednosti celo je, m' drugim, vprašanje 0r»rest SC ^odo uPoStcva,e rnarsji!: pri katerih se dogaja vSetn .aj,.Pri tem nimamo počistili obračunov obr« n Zato je kar prav, da pride kontrolni organ in pove, kaj so prave obresti." "Tretji zakon pa govori o posojilih za obratna sredstva?" "V povezavi je s prvim, ki naj bi poskrbel za našo kreditno sposobnost. Ker smo zelo bolna stranka, bi težko našli ži-rante, zato naj bi bila država garant novih posojil. Pri tem država ne bo imela stroškov, razen minimalnih, ki so povezani z garancijo, gre predvsem za zaupanje, da bo sistem Slovenskih železarn živel." "Paket torej ne tehta 522 milijonov mark, temveč moramo 72 milijonov mark odšteti in tako dobimo 450 milijonov mark?" "72 milijonov mark je samo garancija za posojila, ki jih bodo železarne z obrestmi vred vrnile. Brez posojil normalnega življenja v črni metalurgiji ni." "Strah Slovenije je velik, izražajo ga mnogi. Zmago Jelinčič pa je pred kratkim v Kranju dejal, da je to le predvolilna poteza vlade, ki si s tem skuša zagotoviti volivce?" "Vlada tega ni storila zaradi volitev, temveč zato, ker smo prišli do točke, ko drugače ne gre. Mesečno moramo dobiti 7 do 10 milijonov mark, da sploh lahko obstajamo. Vlada je rekla, tako nc gre več, bolje je, da breme pokažemo in nato naprej normalno delamo. Ne komentiram, zakaj do tega ni prišlo že prej, vsaka stvar potrebuje svoj čas, svoje pogoje, od same odločitve do ljudi, ki so v tem krogu zajeti. Z eno besedo, stvar je dozorela." "Slovenija se boji železarskega bremena?" "Tako majhni spet nismo. Ponavljam, teh 450 milijonov mark ni nekaj, kar bi morali takoj vzeti iz žepov, če bi morali, bi to prišlo 225 mark na prebivalca. Breme je z obveznicami razdeljeno na 30 let, izgube bodo deloma kompenzirane, nova posojila pa bomo vrnili, strahovi so zato odveč. Spomnimo se lahko dveh podobnih stvari i/, preteklosti. Karting ni bil dosti manjši, pa je bil kar Rigelnikov, drugi pa je bil IM V, ki je bil Lcvičnikov, prav je, da smo ju takrat rešili, saj bi sicer breme naraslo prek vseh meja. Navajam ju kot primera, da je Slovenija v zadnjih letih rešila nekaj velikih problemov, ker so bile to panoge, ki smo jih želeli imeti. Zdaj naj reši že železarskega, saj brc/jekla tudi ne gre. Dolgo lahko dokazujem smiselnost obstoja črne metalurgije, naštel bom samo tri, najbolj glasne argumente. Elektrika bi bila za gospodinjstva dražja, če metalurgije nc bi bilo, saj porabimo milijon kilovatnih ur v času, ko bi sicer odtekale. Podobno je pri plinu, ki se kupuje polno za prazno, železnica bi imela bistveno manj tovora. Vsi ti sistemi pa stanejo, naj polno obratujejo ali ne." "Kolikšen je jeseniški delež v tem paketu?" "Približno polovičen. Tudi pri realizaciji imamo polovičnega, le pri zaposlenosti je manjši." "Če bo parlament zakone sprejel, kaj potem?" "Bomo na pol poti, saj bo staro pospravljeno, začeti bomo morali znova, kar bo za nas strahotna obveza, izgovorov ne bo več. Obnašati se bomo morali podjetniško, če kdo misli, da držimo fige pod mizo, se moti." "Koliko izvozite?" "Približno polovico, priti moramo na 70 odstotkov izvoza. Problem je v tem, da se je Evropa naježila proti vdoru tujega jekla, zaradi češkega, poljskega, romunskega, ruskega, kazahstanskega, ukrajinskega se je dokončno razjezila in pripravlja odločne ukrepe, kar bo udarec tudi za nas. Prihodnji teden bo na obisku g. AArs iz Bruslja, eden vodilnih mož Evropske skupnosti za jeklo, gostilo ga bo naše zunanje ministrstvo. Večkrat nam je že odkrito povedal, da se bo Evropa uprla dampinškim cenam, poln je opozoril, vendar je že njegov prihod znak, da se je pripravljen z nami pogovarjati in verjeti, da smo drugačni. Zdaj mu moramo to dokazati. Dva velika argumenta imamo. Slovenija je pred vojno porabila 600 tisoč ton jekla, zdaj 450 tisoč ton, polovico ga uvozi iz Evrope, torej pričakujemo recipročno razumevanje, saj gre za delitev dela in trga. Drugi pa je, da Slovenija praktično ne proizvaja masovnih jekel, ki prihajajo z Vzhoda, mi smo se jim odrekli, pripravljeni smo Evropi reči, da tega ne bomo delali, kar že dokazujemo z zmanjšanjem zmogljivosti, z večjo produktivnostjo, rešili smo ekološke probleme." "Kolikšna je zdaj proizvodnja?" "18.500 ton v vrednosti I milijarde tolarjev, skupaj s storitvami 1,1 milijarde tolarjev. Prodati bi morali za vsaj 30 odstotkov več, kar pa seveda ne pomeni, da mora biti tudi količina 30 odstotkov večja. Seveda bi morali v normalne okvire spraviti cene osnovnih surovin, predrago kupujemo tudi zato, ker nimamo likvidnega denarja, večje stroške pa povzroča tudi trganje proizvodnje." "Nitje kot v Evropi pa so plače?" "Naš delavec je plačan štiri krat manj, bruto pa le 2,5-krat manj, saj so pri nas dajatve več kot 100 odstotne, v Evropi pa 30- do 40-odstotne. Pri nas gre za plače 15 odstotkov vrednosti prodanega blaga, v Evropi 22 do 28 odstotkov, plače bi torej morali povečati za 60 odstotkov. Naš delavec zdaj v povprečju zasluži 479 mark, potem bi jih 752 mark, samo eno leto bi bil s tem zadovoljen. Najprej je zato potrebno poceniti državo in povečati produktivnost oziroma še naprej zmanjšati zaposlenost." "Koliko jih je še preveč?" "V letu in pol smo zaposlenost s 6.300 zmanjšali na 3.900, konec letošnjega leta nas bo 3.800. Nekaj smo torej naredili, čeprav se s tem ničkaj rad ne hvalim." "Tudi v primerjavi z drugimi Železarnami?" "V Štorah je bilo zmanjšanje podobno, na Ravnah pa so izpeljali le upokojitve, zato danes naša železarna na zaposlenega ustvari več kot ravenska." "Koliko jih je torej še preveč?" "Pravilnejše bi bilo vprašanje, kako bomo ta problem naprej reševali. Zmanjševanje bo potrebno, dokler ne bomo plače izravnali z evropskimi pogoji, to igro bomo igrali še nekaj let, od splošnih razmer pa bo odvisno, kako hitro. Če bi prišli tujci, ki jim je bistven dobiček, bi šlo zelo hitro, brezposelni pa bi bili državni problem. Ker smo državno podjetje, ne moremo tako, dokler je poudarjena socialna nota, jo moramo spoštovati." "Glede na številke, ki ste jih povedali, lahko sklepam, da je tretjina, zanesljivo pa četrtina delavcev še vedno preveč?" "V metalurgiji bo krčenje prišlo na tretjino ali celo več, glavni problem pa bodo vzporedne dejavnosti, saj imamo še vedno zelo razvejan servis, lažje bo šlo, ko bo tudi država cenejša. V strojegradnji pa na zmanjšanje ne računamo, tam bo treba intenzivneje tržiti." "Boste speljali predvideno reo-granizacijo?" "Računamo, da bo še letos dokončno oblikovana, imeli naj bi tri glavne dejavnosti. Ploščati in dolgi program, kamor spadajo žice, profili, elektrode, žeblji, naj bi se samostojno združevala v metalugijo, strojegradnja pa v strojegradnjo Slovenskih železarn. Zunaj tega je 15 manjših podjetij, večino naj bi čimprej sprivatizira-li, saj nima smisla, da se z njimi ukvarja država." , "Nedvomno vam je godilo, ker so se pri razpisu tujci zanimali le za jeseniško železarno?" "Ker smo dobra železarna. Znani italijanski metalurški lastnik Pettini je dejal, da je dragulj, večkrat smo že slišali oceno, da smo v ploščatem programu dobra evropska tovarna, v posameznih delih zelo dobra. Zato sem zadovoljen, da se stvari odvijajo tako, kot se, če spravimo pod streho te tri zakone, bo naša pogajalska pozicija bistveno boljša. Prepričan sem, da tujci ne bodo odnehali, mi pa ne bomo sužnji nekomu, ki ima nekaj v žepu, ne bomo več ponujali svoje bede in brezupnega položaja, temveč znanje in tehnološko opremljenost. Poslovni svet je trd, toda ni pokvarjen do te mere, da tega ne bi priznal." "Koliko imate delavcev z juga, I Jelinčič trdi, da 15 odstotkov?" "100 naših delavcev nima slovenskega državljanstva, na Jesenicah jih je 2.000. V Žele zarni so večinoma že druga generacija, rojeni na Jesenicah, govorijo slovensko. Ko sem leta 1982 prevzel vodstvo Železarne, jih je bilo v samskem domu 750, zdaj jih ni več, zaposlitvena vrata so že pet let odprta le za izobražene, z vsaj srednjo šolo. Nikoli pa jih ni bilo več kot tretjina, saj so približno tretjino predstavljali Jeseničani in okoličani, drugo tretjino pa iz drugih koncev Slovenije, predvsem iz Prek-murja, Dolenjske in Primorske." • M. Volčjak Zbornica podprla sanacijo železarn Kranj, 2. novembra - Območna zbornica Kranj bo poslala pismo gorenjskim poslancem, ki naj bi v četrtek v parlamentu odločali o treh zakonih za sanacijo slovenskih železarn. Jeseniška Železarna je nedvomno slovenski problem, seveda pa ima velik vpliv na slabe gospodarske razmere na Gorenjskem, kje se lahko pohvalijo le z izvozom. Osrednji problem gorenjskega gospodarstva je Železarna, ki ima največji delež v izgubah, ki so v letošnjem prvem polletju na Gorenjskem znašale kar 9 milijard tolarjev, od tega je bilo 4 milijarde tolarjev nepokrite iz preteklih let, letošnja pa je znašala dobrih 5 milijard tolarjev. Delež gorenjskih izgub v celotni slovenski je bil 7,3- odstoten, po ustvarjenem prihodku je bil gorenjski delež 9,8-odstoten, po akumulaciji 4,4-odsto-ten. Nedvomno bi torej gorenjsko gospodarstvo, ne le Gorenjska banka, veliko lažje zadihalo, če bo problematika železarn rešena. Ne upam napovedati, kakšen bo izid parlamentarne razprave, saj gre za generacijsko potezo, razporejeno na trideset let, za oblikovanje javnega dolga, v katerega so se poslanci doslej zaletavali, je dejal direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič in predlagal, naj Odbor območne zbornice Kranj svoje stališče sporoči poslancem, naj jim gospodarstveniki povedo, da je sanacija slovenskih železarn dobra styar za gorenjsko gospodarstvo. Pri ponudbah, ki so prispele na razpis za prodajo in dokapi-talizacijo slovenskih železarn, je bilo jasno, da nihče ni pripravljen pokriti dosedanjih izgub, torej bi jih morali v vsakem primeru, je dejal Jakob Piskernik, predsednik Odbora območne zbornice. Železarne bi lahko naredile več, če se jim ne bi skrčil slovenski trg, saj je bilo v Slovenijo po 50. členu (uvoz zaradi izvoza) pripeljanega veliko blaga. Sesul pa se jim je jugoslovanski trg, kamor so neposredno prodale 30 odstotkov izdelkov, posredno pa 20 odstotkov. S sanacijo železarn bodo v Gorenjski banki padle obrestne mere, saj je gorenjsko gospodarstvo zdaj problematiko železarna občutila prav v dragih posojilih, ki ga dobesedno izčrpavajo in pehajo v izgube. Direktor Zlatko Kavčič je povedal, da imajo v neto obrestih skoraj 60-odstotni delež dvomljive in sporne terjatve, slab 40-odstotni delež revalorizacije in 3- odstotnega bančni stroški. Za reševanje problematike jeseniške Železarne je banka doslej dala kar 40 milijonov mark, za izplačila zamrznjenih deviz varčevalcem pa kar 71 milijonov mark, česar ji država še ni nadomestila, odgovor pa je seveda v javnem dolgu. Kljub tem velikim problemom pa je Gorenjska banka poslovala bolje kot druge, po zadnjih podatkih se zaupanje v banko spet vrača, saj je bilančna vsota letos realno porasla za 1,5 odstotka, sredstva občanov pa za 5,2 odstotka. Gospodarstvo drugače kot v visokih obrestih teh dveh velikih problemov ni občutilo, problemi se niso zaostrili tako kot ponekod drugod v Sloveniji, kjer cela območja zaradi nelikvidnosti banke tudi po tri niso niso mogla razpolagati s sredstvi na svojih računih. • M. Volčjak Slovenska zbornica obrti in podjetništva Kranj nudi zainteresiranim podjetnikom generalno zastopstvo firme COMMODORE (vključno z AMIGO) za prodajo računalniške opreme na slovenskem tržišču kakor tudi firme PE-CAD za prodajo grafične hard ware in soft ware opreme na slovenskem in hrvaškem tržišču. Hkrati nudimo kooperacijo za izdelavo vtičnih kartic za računalnike (tiskanega vezja) po predloženih izdelavnih načrtih. Nudimo tudi tiskanje tuje oglasne revije v zelo visoki nakladi. Prijave do 10. novembra pošljite na naslov: Slovenska zbornica obrti in podjetništva, Koroška 3, 64000 Kranj. Prijavam priložite fotokopijo registracij in reference. Peko devet od deset parov čevljev izvozi (STA) Tržiški Peko je v zadnjih dveh letih izgubil tretjino svojih trgov, zato so se še bolj usmerili v izvoz na zahodne trge. Trenutno na tuje prodajo devet od desetih parov izdelane obutve. Toda s tem so si nakopali nove probleme, kar je velja posebej za čas od sredine letošnjega marca, ko se je začela nevarno poglabljati razlika med tolarsko vrednostjo deviznega priliva in stroški, čemur je botroval nerealen tečaj, prevelike obrestne mere in dokaj visoke dajatve. Po besedah direktorja Franca Grašiča se je ta razlika nenehno povečevala vse do polovice letošnjega leta, nakar je bil tečaj za izvoznike ugodnejši, žal pa se je septembra razlika spet začela povečevati. Na to kažejo poslovni rezultati Peka v letošnjih devetih mesecih, saj so se prihodki glede na lanski december povečali le za 40,8 odstotka (inflacija je bila 79,5-odstotna), prihodki od izvoza v ZDA in Italijo pa so bili zaradi padca dolarja in lire občutno manjši. Celotni stroški so v tem času porasli za 78,5 odstotka, zlasti zaradi dragih posojil (dražja so bila za 89,6 odstotka), denarna masa za osebne dohodke se je povečala za 88,1 odstotka, prispevki za 111,8 odstotka, uvoz repromateriala za 50,5 odstotkov, če bi želeli ostati na ravni stroškov iz lanskega decembra, potem bi jih morali septembra zmanjšati za 21,1 odstotka, pravi Grašič. Ker tovarna še vedno plačuje mali r 26,3-odstotno, čeprav je vlada plafonirala obrestno mero na 12-odstotno stopnjo, zato bo manjšanje fežko doseči in upravičeno pričakujejo, da bo del pokrila vlada. Od njenih ukrepov doslej niso imeli kakšnih posebnih koristi, omenjena obrestna mera v naši banki še ne velja, pravi Grašič. HRANILNICA LON ODSLEJ VARČUJEM V HRANILNICI "LON" d.d. Kranj Koroška 27 tel. 064/223-777 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Tavria 1102 4.000 prevoženih kilometrov S testnim vozilom tavria 1102, ki so nam ga za 30.000 kilometrsko preizkušnjo namenili pri generalnem zastopniku za Slovenijo, ljubljanskem podjetju C ommerce smo v slabem mesecu prevozili več kot 4.000 kilometrov, kar pomeni, da bomo naš cilj najbrž uresničili. Ker je naše, s propagandnimi nalepkami lepo okrašeno vozilo v minulem mesecu na cesti zbujalo precej pozornosti, na kratko ponovimo nekaj osnovnih podatkov: tavria 1102 je izdelek ukrajinske tovarne ZAZ. 3,70 metra dolgo vozilo je kombilimuzina s tremi vrati, na oko precej podobno ladi samari ali škodi favorit, sicer pa precej manjše. Karoserija je zasnovana v sodelovanju s Peugeotovimi designerji, kar pomeni dokaj sodobne oblikovne rešitve in precej prostorno notranjost. Pod motornim pokrovom se skriva 1096 kubični prečno postavljen štirivaljnHc z blokom iz lahke litine, ki zmore največ 53 konjskih moči in po podatkih tovarne največjo hitrost 145 kilometrov na uro. Motor se spogleduje z volkswa-gnovim 1,1 litrskim štirivaljni-kom iz modela polo. Razdeli-lec in vplinjač so si sposodili pri ladi samari, vse ostalo pa je delo strokovnjakov tovarne ZAZ. Za prenos moči skrbi petstopenjski menjalnik. Vozilo ima pet sedežev, tudi za zadnje so nameščeni varnostni pasovi, prtljažni prostor pa je mogoče povečati s prevrnitvijo zadnje klopi. S testnim avtomobilom smo v pičlem tednu prevozili 1.300 kilometrov, potem pa smo ga odpeljali na prvi garancijski servis, ki so ga opravili v Avto-servisu Pižem v Domžalah, že nekaj dni prej pa smo se ustavili tudi v servisu Tobo v Žireh, kjer so nam zaradi tresenja na novo scentrirali vse štiri pnevmatike. Pri prvem garancijskem servisu ni bilo večjih težav: mehaniki so nekoliko privih stikalo kontrolne luči za motorno olje, odzračili hladilni sistem, zamenjali oljni filter, nastavili vžig in preverili zate-gnjenost kolesnih vijakov. Po servisu se je poraba goriva v povprečju zmanjšala kar za dobrega pol litra, tako da je testno povprečje znašalo 6,6 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov. Obremenitve smo postopoma stopnjevali, tako da avtomobilu po 1500 prevože- nih kilometrih nismo več prizanašali. Pogonski agregat se je tudi nekoliko utekel, tako da je zdaj hrup v kabini nekoliko manjši. Zdaj bomo testno tavrio vozili še slabih tisoč kilometrov, potem pa jo ponovno čaka garancijski servis. Sicer pa so se minuli teden v Sloveniji mudili strokovnjaki tovarne ZAZ, ki so pooblaščene serviserje podrobno usposobili za servisiranje in popravila vozil Tavria. Stroški vzdrževanja 1. garancijski servis po 4.000 prevoženih kilometrih: - motorno olje: 1.400,00 - delo: 1.827,00 - olje menjalnik: 720,00 - oljni filter: 600,00 - stroški brez goriva: 4.547,00 - stroški na prevožen kilometer: 1.13 • M. Gregorič Sejem "Denar in vrednost" Celovec, 29. oktobra - V mednarodnem tednu varčevanja je Celovški sejem pripravil novost, prvič so organizirali specializirani sejem "Denar in vrednost", ki je bil namenjen starinam, umetnosti in naložbam kapitala. Na sejmu je imela paviljon tudi celovška Zveza bank, kjer so nam povedali, da so naši tolarji res lepi, večjih poslov z njimi pa še ni. Več kot sto razstavljalcev je napolnilo razstavno dvorano, že ob vstopu smo začutili vonj po starinah, ki so zasedle pomemben del sejma, podobno tudi slikarska dela. Dosti je bilo tudi zlatarskih izdelkov in ličnega lovskega orožja, najbolj razkošna je bila seveda stojnica najbolj znane boroveljske pu-škarne. Vrednost pri naših severnih sosedih že zdaleč torej ne predstavlja le denar, čeprav tudi tam ne velja več staro pravilo za vrednostne naložbe: tretjina v zemlji, tretjina v zlatu in tretjina v vrednostnih papirjih. Danes obstaja tako širok spekter možnosti za finančne investicije, da to ne drži več, saj so vrednostni papirji veliko bolj . . • najcenejši avto v C7*\/ri7\ Sloveniji ^ • servis in rezervni deli posebna ponudba ANTIFRIZ, VITREX VVorld Holiday Investments Živite v Kranju? Želite dodaten dohodek? če sta oba odgovora pozitivna, bi radi govorili z Vami! NUJNO RABIMO: full-time in part-time svetovalce pri prodaji prevajalce (angleško-slovenske) V ZAMENO NUDIMO: nadpovprečne dohodke prožen delovni urnik sistem bonusov po učinkovitosti pri delu možnost potovanj Za dodatne informacije pokličite takoj Alexa po telefonu 066 38-358 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Tokrat objavljamo koristni predlog našega bralca z Jesenic. V Železnini Jesenice - industrijska prodajalna sem 8. oktobra kupil 512 kilogramov črne pločevine po 54,10 tolarjev, račun je znašal 27.699 tolarjev. Ker mi je pločevine zmanjkalo, sem jo 60 kilogramov kupil še v Merkurjevi prodajalni na Jesenicah, tam pa je cena znašala 73,50 tolarjev. Pri pločevini, ki sem jo porabil za izdelavo oljne cisterne, je torej razlika v ceni kar 19.400 tolarjev. Cene sem 20. oktobra še enkrat preveril, bile so enake. Zato predlagam trgovskim podjetjem, da vsaj dvakrat mesečno izdajo informator in v njem objavljajo svoje cene, dobro pa bi bilo, da bi jih objavljali tudi v Gorenjskem glasu. Kupci bi bili tako dobro obveščeni, prihranjeni bi jim bili glavoboli in želodčni krči. # Marjan Kodrič, Kranj Gorenjski sedež SKB v Škofji Loki Kranj, 30. oktobra - SKB banka d.d. Ljubljana je spremenila svojo organiziranost in "pokritost" Gorenjske, kjer je vse bolj navzoča. Priključila se ji je namreč nekdanja interna banka Alpetour Skofja Loka in gorenjski sedež SKB banke je tako zdaj v Škofji Loki, obsega pa ekspozituro Kranj, agencijo Radovljica in agencijo Skofja Loka. S koncem junija je nekdanja Alpetourova interna banka morala svojo organiziranost spremeniti zaradi novega zakona o bankah, zanimivo pa je, da se je odločila za priključitev k SKB banki. Poslovno enoto SKB banke v Škofji Loki vodi Bogomila Mitič, ki pravi, da je njihova navzočnost na Gorenjskem na začetku sorazmerno skromna. Pri poslovanju z občani je pri zbiranju sredstev njihov delež 5- odstoten, pri kreditiranju pa samo 2-odsto-ten. Zanimiv pa je podatek, da imajo 15-odstotni delež pri depozitih, saj so konkurenčni s ponudbo za občane in za pravne osebe. Pospeševanje razvoja tržiškega turizma Ni navdušenja za profesionalizem Tržič, 3. novembra - Tržiški izvršni svet se je na seji pred tednom "Bi seznanil z letošnjimi dejavnostmi uprave na področju turizma. Do predloga izhodišč za delo v prihodnjem letu se ni opredelil, saj ni jasno, kdo naj bi plačeval profesionalnega delavca. Tudi od tega je odvisno, ali bo ustanovljen promocijsko-razvojni center za tu-izem. Iz poročila oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti je razvidno, da so iz trži- škega proračuna letos namenili za pospeševanje turizma namesto predvidenih 2,5 milijona SIT le 500 tisočakov. Ker so iz tega denarja financirali tudi delo koordinatorke za turizem pred njenim pripravništvom pa njeno strokovno izpopolnjevanje, so sredstva zadostovala le za manjše promocijske, pospeševalne in izobraževalne dejavnosti. Med slednjimi je zlasti pomemben tečaj za turistične vodiče, ki ga je končalo 18 kandidatov. Neuresničeni pa ostajajo načrti za postavitev dveh turističnih tabel, pripravo razvoja turizma v Podljubelju in vključitev Tržiča v Delovno skupnost alpskih mest. Poročevalka je v gradivu predstavila probleme, ki zavirajo razvoj turizma. Poleg pomanjkanja denarja je naštela neorganiziranost in nepovezanost turizma, zaradi česar je po njeni oceni nujno profesionalno ukvarjanje s turistično dejavnostjo. Zato je predlagala ustanovitev informacijsko-pro-• mocijskega centra po zgledu avstrijskih birojev in podobnih centrov v nekaterih slovenskih krajih; deloval naj bi v okviru občinske uprave in povezoval parcialne interese na občinski ravni. Razhajanje v mnenjih članov izvršnega sveta o učinkovitosti dosedanjega dela in smotrnosti prizadevanj po povezavi nosilcev tržiškega turizma je odložilo obravnavo vsebine gradiva. Odločitve o tem, ali bo tržiška občina le imela promocijsko-razvojni center, so preložili na poznejši čas tudi zaradi ponovne ugotovitve, da najprej potrebujejo strategijo celotnega razvoja občine. Skoda le, da je s tem zamujena možnost sodelovanja v razpisu za sofinanciranje pospeševalno - razvojnih projektov za malo gospodarstvo! • S. Saje Kr a"j. 2. novembra - LB Gorenjska banka iz Kranja je pripravila Presenečenje za novorojenčke, ki so se rodili 31. oktobra, na dan *r^evanja, s čestitko so jim izročili bon za 5.000 tolarjev. Minulo noto so v kranjski porodnišnici na svet prijokale štiri deklice in va dečka, prvi ob 0,10 Tilen, ki ob našem obisku ni bil pri mamici ^etki Markun (na sliki). Foto: D. Gazvoda ŽIVILA KRANJ, trgovina in gostinstvo, Naklo, po., Naklo, Cesta na Okroglo 3 OBJAVLJA ODDAJO V NAJEM 2 zbiranjem pisnih ponudb OPREMLJENEGA BIFEJA v Drulovki, NC Drulovka, * mesečno najemnino najmanj 2000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS na dan plačila. Davek in druge funkcionalne stroške najema plača najemnik Posebej. Prednost ima tisti najemnik, ki zagotavlja vključitev ,0kala v poslovni sistem najemodajalca. pisne ponudbe bomo zbirali 15 dni po objavi tega oglasa. °odatne informacije lahko dobite po telefonu (064) 47-122, JJ; 240, ali osebno na sedežu podjetja v Naklem, Cesta na kroglo 3, splošno področje Kranj d.d. Savska loka 24 telefon 222-691 fax 222-159 Tržič 52-026 Skofja Loka 631-081 Jesenice 81-152 Idrija 065/71-698 Najnižje diskontne prodajne cene za: - toaletni papir in papirnate brisače - betonsko železo od 0 6 do 0 12 mm - hladno valjano pločevino debeline 1,5 do 3 mm imamo v skladiščih Dinos Kranj d.d. v Kranju, Savska loka 24, tel.: 222-691 v Škofji Loki, Tavčarjeva 11, tel.: 631-081 na Jesenicah, Kurilniška 18, tel.: 81-152 Pokličite nas in se prepričajte! Odkupujemo vse vrste koristnih odpadkov po najvišjih dnevnih cenah. Zagotavljamo takojšnje plačilo! Koliko je vreden tolar menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 60,40 613 8,48 8,63 14/20 Aval Bled 60,60 61,20 835 8,68 — COPIA Kranj — — — — — CRED1TANSTALT N. banka Lj. 60,50 6130 830 8,75 — D-D Publikum Kranj 60,55 61,29 830 8,65 16/21 EROS (Stari Mayr), Kranj 60,50 61,15 830 8,65 17/20 Geoss Medvode 60,80 61,20 835 8,70 15/20 Hranilnica LON, d. d. Kranj 60,50 61,20 830 8,70 — HIDA - tržnica Ljubljana 60,55 61,10 835 8,67 15/20 Hipotekama banka, Jesenice 6035 61,70 835 8,70 15/22 INVEST Skofja Loka 60,50 61^0 831 8,75 14/21 LB — Gorenjska banka Kranj 59,50 61,65 8,29 8,76 — Lorema Bled — — — — — Merkur — Partner Kranj 60,60 6039 8,61 8,65 — MIKELStražišče 60,75 6130 835 8,68 19/20 Otok Bled 60,70 6130 835 8,70 13/20 Poštna banka, d. d. (na poštah) 60,10 60,99 830 8,69 — SHP — Slov. pos. in hran. Kranj 60,45 61,20 830 8,65 — SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 60,60 60,89 8,61 8,65 12/21 Sloga Kranj 60,50 6130 832 8,67 — Slovenijaturist (Jes„ Boh. Bistrica) 60,45 61,20 830 8,60 15/23 VVILFAN Kranj 6030 6130 837 8,70 - Pri nakupu in prodaji SKB in Merkur Partner zaračunata 1 % provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 23 %• 0 O R Z N POSREDNIŠKA H I Š A d.d. INVESTMENT VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 Obrtniki bodo mali podjetniki Najpomembnejša novost osnutka zakona o gospodarskih družbah je zagotovo opustitev prvotno posebej poudarjenega načela ločitve podjetnika od obrtnika. V osnutku se pojavlja nova kategorija organizacije gospodarske dejavnosti imenovana mali podjetnik oz. v nadaljevanju družba malih podjetnikov, ki naj bi bila oblika, v kateri naj bi delali dosedanji obrtniki. Kot omejitev je zapisan letni prihodek do 1 milijona ECU tolarske protivrednosti in do 25 zaposlenih oz. 2 milijona ECU in do 50 zaposlenih za majhno družbo. Posebna olajšava za tovrstno gospodarsko dejavnost naj bi bila možnost, da se registrira, po varianti celo le priglasi dejavnost le pri pristojnem upravnem organu, pa tudi vodenje poslovnih knjig naj bi bilo po posebnih predpisih poenostavljeno. Pri tem kaže poudariti, da se v tem zakonu rešujejo le statusne oblike in pogoji, medtem ko bi dejavnost še naprej urejali posamezni področni zakoni. Zmanjšani nominalni najnižji zneski delnic od prvotnih 25 ECU na 10 ECU oz. najvišji od 50 ECU na 20 ECU tolarske protivrednosti, javna trgovinska družba pa je preimenovana v družbo z neomejeno odgovornostjo. Zakon naj bi veljal za vse gospodarske subjekte v mešani, zadružni ali zasebni lastnini ter tiste v družbeni lastnini, ki so se preoblikovali v družbe po zakonu o podjetjih. Ostale "delovne organizacije" v družbeni lastnini naj bi se prilagodile novim statusnim oblikam po procesu lastninjenja. Prilagoditveni rok naj bi bil do konca leta 1993 oz. 1994, odvisno od tega, kdaj bo zakon sprejet in uveljavljen, za obrtnike pa naj bi bil rok prilagoditve celo 3 leta. • S. Z. IZREDNA PRILOŽNOST V NOVEMBRU model '93 53.520.- SIT posebni 5 % popust s tem oglasom 50.840,- SIT TV - HIFI - VIDEO od ponedeljka do petka 9 do 12 ure in od 15. do 19. ure C Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) tel : 212-367 V zalogi tudi Samsung 51 cm s teletekstom za samo 30.680 • SIT Za ves program SAMSUNG možnost nakupa na 3 obroke. 3^ ^ V Merkurjevih prodajalnah smo znižali cene več kot 100 izdelkom od 10 do 25%. Z Merkurjevo kartico zaupanja pa so cene še za 5 % nižje. Mešalniki, rezalni stroji, varilec vrečk, kavni mlinček, budilki.. GORENJE MGA; zamrzovalne skrinje LTH, električno ročno orod|e ISKRA ERO in BLACK & DECKER; mešalci LIV In ALKO; vsi izdelki HELIOS; konice, sekači, sidra, Vijaki... TRIFIOX; vrtno orodje ADLUS motorna kosa ALPINA; motorna škropilnica STIHL, izdelki LAMA, UKO, TOVARNA MERIL, KEMIKAL... Do 14. novembra za takojšnja plačila nad 1.000,00 SIT. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK ' KMETIJSKI KOMENTAR Nevarnosti stihijskega razvoja Ko smo kmeta iz okolice Kranja mimogrede vprašali, ali kaj ve za to, da je kmetijsko ministrstvo pripravilo Strategijo razvoja kmetijstva v Sloveniji (takšen naslov ima namreč "knjiga"), nas je precej začudeno pogledal in vprašal: "Kaj pa je to - strategija? Je to kakšen nov regres?" Nimamo namena, da bi se iz koga, ki še ni slišal za tako učeno besedo, kot je strategija, norčevali; hočemo povedati predvsem to, da kmete bolj kot nekaj dolgoročnega in močno odmaknjenega zanima, do kdaj bo plačilo za mleko krilo samo 68 odstotkov pridelovalnih stroškov, kako bo država reševala presežke mleka, koliko bo še pomoči zaradi posledic suše, kako bo vlada zaščitila domačo pridelavo pred uvozom cenejše, a močno subvencionirane hrane... Da kmete bolj zanima sedanjost kot prihodnost, potrjuje tudi izjava Slavka Glihe, direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije. "Morda je strategija bolj pisana za nekmetijski del prebivalstva, ki gleda na probleme bolj dolgoročno in manj obremenjeno. Kmetje pa so preobremenjeni s sprotnimi problemi in samo čakajo na kratkoročne ukrepe." O strategiji se je že začela javna razprava. Doslej so jo obravnavali na Gospodarski zbornici Slovenije, v republiškem sindikatu kmetijstva in živilstva, na Zadružni zvezi Slovenije, veterinarji na letni konferenci Zveze društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije... Opozicijske stranke, predvsem tiste, ki imajo v svojih vrstah največ kmetov, za zdaj o strategiji - začuda - še molčijo, čeprav je bilo pričakovati, da jo bodo izrabile tudi za nabiranje volilnih točk in za omalovaževanje vladanje koalicije (še zlasti liberalno demokratske stranke, iz katere je tudi kmetijski minister mag. Jože Protner). Da stranke molčijo, je verjetno razlog v tem, da so preveč zaposlene s predvolilnimi opravili, ki so zdaj vsekakor pomembnejša od vsega drugega. Čeprav je bilo o strategiji doslej izrečenega več slabega kot dobrega in čeprav je v nadaljevanju "javne (strokovne) razprave" pričakovati še številne kritične pripombe, pa je nedvomno potrebno, da se slovenska država (parlament) že enkrat odloči, kakšno kmetijstvo hoče razvijati in imeti. Odločitev je pomembna tudi zato, ker je od koncepta odvisno marsikaj, med drugim tudi to, ali bo cena hrane pri nas nizka ali visoka. Da si vsi želimo poceni hrano, smo si enotni bolj kot o čem drugem; veliko manj pa je razumevanja o tem. da hrana, pridelana v težjih obdelovalnih razmerah, cenovno ne more konkurirati tisti z nizozemskih ravnic ali oni, ki, denimo, "vsebuje" tudi do polovice državnih intervencij. Pa ne gre samo za to, problemi so veliko globlji, kot se morda zdijo površnim opazovalcem. Čeprav je kmetijsko ministrstvo v strategiji predstavilo tri različice dolgoročnega razvoja kmetijstva v Sloveniji, pa obstaja še najmanj ena varianta - namreč stihijski razvoj, ki vsebuje nevarnosti o opuščanju kmetijske pridelave v območjih s težjimi obdelovalnimi razmerami, o preveliki intenzivnosti in enostranskosti pridelave, o ekoloških problemih ter o začaranem krogu državnega intervencionizma. Največja je prva nevarnost - nevarnost opuščanja kmetijske pridelave, kije sicer temelj poseljenosti, kulturnega izgleda pokrajine in razvoja drugih dejavnosti v odročnih predelih. Parlament se bo moral odločiti MEŠETAR Zmeda z odkupno ceno mlekae V mlekarnah za zdaj še ne vedo. kako bodo plačali oktobra odkupljeno mleko - po 20,40 tolarjev za liter, kolikor je zadnja v Uradnem listu Slovenije objavljena odkupna cena, ali po 22,10 tolarjev, za kolikor so se dogovorili predstavniki mlekarjev in republiškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot so nam povedali v kranjski Mlekarni, se bodo mlekarji v Sloveniji o tem najprej medsebojno dogovorili. In kako bo z odkupno ceno za november? čeprav mlekarne v petek, ko smo to pisali, še niso prejele uradnega sporočila z republiškega kmetijskega ministrstva, pa je že mogoče sklepati, da se cena tudi novembra ne bo spremenila. Vladni odbor za gospodarstvo namreč ocenjuje, da popravki cene niso upravičeni, saj mlekarne tudi po sedanji odkupni ceni ne morejo prodati vsega mleka, ne da bi pri tem imele izgubo. pitano govedo extra kakovostnega razreda po 148,40 tolarjev za kilogram žive teže (meso po 265,00 tolarjev). Kmetijska zadruga Idrija od 14. oktobra dalje po 151,20 tolarjev za kilogram (meso po 270,00 tolarjev), mesna industrija Pomurka že od 20. julija naprej po 145,00 tolarjev za kilogram (meso po 260,00 tolarjev), MIP Nova Gorica pa od 10. oktobra dalje po 147,60 tolarjev meso po 263,20 tolarjev). SOBOTA, 7. novembra, ob 19. uri: »NAJ PRIDELKI SLOVENIJE 92« CERKLJE - kmodvorana: Ansambel AS, folklorna skupina Penziona Jagodic, citraiica Nataša Megkc, harmonikar Janez Kepic 7 X najtežji pridelki I Kakšno kmetijstvo hočemo Trije možni scenariji: dva ekstremna, eden sprejemljiv. Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo obsežno, na 85 straneh natipkano, strategijo razvoja kmetijstva v Sloveniji, ki zelo podrobno, s kopico podatkov in primerjav, prikazuje sedanji položaj slovenskega kmetijstva in živilske industrije, razmere v kmetijstvu evropskih držav, predvsem pa razvojne možnosti našega kmetijstva in cilje kmetijske politike. Odločitev, da ministrstvo pripravi tak dokument, je sprejela že Peterletova vlada, Drnovškova pa je delo le nadaljevala. Zanimivo je, da je Slovenija podatek, da so države Evrop- Po koliko je zemlja? V katastrskem okraju Studor ponujajo travnik 7. razreda (6. kategorija, 2. območje) po ceni 250 tolarjev za kvadratni meter. Radovijičanka prodaja na območju Peračice gozd po 52 tolarjev za kvadratni meter, Ljubljančan je v prodajno ponudbo zapisal, da za travnik 6. oz. 8. kategorije v k.o. Bohinjska Bistrica zahteva 90 tolarjev za kvadratni meter. V katastrskem okraju Bohinjska Češnjica je njiva 7. razreda naprodaj po 400 tolarjev za kvadratni meter. Gorenjske klavnice v "zlati sredini" Ko pregledujemo odkupne cene goveje živine v slovenskih klavnicah, ugotavljamo, da so gorenjske nekako v "zlati sredini", škofjeloška, radovljiška in jeseniška klavnica odkupujejo mlado zadnji načrt dolgoročnega razvoja kmetijstva in živilske industrije sprejela 1970. leta in da potlej ni bilo pomembnejših poskusov, da bi pripravili nov načrt. Vse, kar je nastalo v sedemdesetih in osemdesetih letih, pa je bilo podobno kot tudi dolgoročni načrt obremenjeno s Kardeljevimi "Problemi socialistične politike na vasi", ki so uzakonjali temelje kmetijskega razvoja. Problemi so rešljivi, dokler . država nima velikih presežkov žit in mleka Ko je Slovenija na prvih večstrankarskih volitvah izvolila novo oblast, je spremenila odnos do družinskih kmetij, z novo ustavo odpravila zemljiški maksimum in se znašla v položaju, ko je morala iz regionalne kmetijske politike oblikovati državno. V času pred osamosvojitvijo je bilo več groženj, da bomo v samostojni Sloveniji še lačni, vendar so na kmetijskem ministrstvu kaj hitro ugotovili, da slovensko kmetijstvo z razpadom jugoslovanskega trga kratkoročno samo pridobi, dolgoročno pa slovo od Jugoslavije nujno zahteva vstop na evropski trg - in evropsko raven produktivnosti. Da v Evropi tudi ni vse z rožicami postlano, veliko pove že ske gospodarske skupnosti dvajsetih letih primanjkljaj 600 tisoč ton govedi spremenile v enak količinski presežek in da je najpomembnejša naloga njihove kmetijske politike, kako zmanjšati presežke glavnih kmetijskih pridelkov in hkrati razbremeniti okolje. Strokovnjaki OECD zatrjujejo, da je probleme kmetijstva še mogoče reševati, dokler država nima velikih presežkov žit, mleka in mlečnih izdelkov ter ne več kot 40-odstotni delež državnih intervencij v skupni vrednosti kmetijske pridelave. Posestna sestava slabša kot za časa Dravske banovine V "strategiji" je najbolj obsežna ocena sedanjih razmer. Iz nje je razvidno, da je Slovenija na petem mestu evropskih držav z najmanj njiv na prebivalca, na tretjem mestu držav z največjo gozdnatostjo, v krogu držav z najtežjimi pridelovalnimi razmerami, s slabšo posestno sestavo kot v času Dravske banovine, z boljšo stopnjo .samooskrbe, kot jo imajo nekatere nekdanje socialistične države, ter z velikimi neizkoriščenimi možnostmi pri pridelovanju žit, oljnic, vina, sadja in prašičjega mesa. Akcija Živimo s cvetjem Priznanja za urejene kmetije Ljubljana - Pri Kmečkem glasu so s podelitvijo priznanj za najbolj urejene kmetije petič sklenili akcijo Živimo s cvetjem. Komisija, ki so jo sestavljali Anka Bernard, Marija Orešnik, Mateja Panter in Peter Rau, si je ogledala 126 prijavljenih kmetij in odločila, da podeli tri Lipove liste za vzorno urejene kmetije in dvanajst priznanj za urejene kmetije. Z Gorenjskega je Lipov list prejela Tilka Odar z Nemškega Rovta v Bohinju, priznanje za urejeno kmetijo pa Marica Mohorič s Prtovča. Pri Odarju, kjer sta vrt in hiša poleti bogata s cvetjem, so hišo prenovili tako, da so znotraj in zunaj ohranili večino značilnih elementov, med drugim tudi kamnite okvirje oken in vrat, naklon strehe in obris stavbe. Posebnost Mohoričeve kmetije (odprtih vrat) so skrbno negovano cvetje in nekateri zanimivo urejeni notranji prostori. Akcija se bo v prihodnje imenovala Živimo s podeželjem. # C. Z. Kmečke žene Sloge in Nakla! Prijetno s koristnim Kranj - Ker so glavna kmečka dela že končana, bo tudi na kmetijah več časa za razne dejavnosti. Aktivi kmečkih žena so se spet "prebudili" in nas zasuli s pošto o tem, kaj prirejajo v jesensko-zimskem času. Poglejmo, kaj so nam sporočili iz aktivov Sloga in Naklo! Aktiva tudi letos organizirata 70-urni začetni šiviljski tečaj. Tečaj bo v sejni sobi zadružnega doma na Primskovem, začel pa se bo v četrtek, 19. novembra, ob 16. uri. Ce se bo prijavilo 15 tečajnic, bo cena 120 mark. V zadružnem domu na Primskovem pa bo potekal tudi tečaj ročnih del - pletenje, vezenje, vozlanjem, izdelovanje tapiserij... Tečaj se bo začel v torek, 17. novembra, ob 19. uri, nadaljeval pa vsake dva tedna in bo trajal do sredine marca. Vodila ga bo Darinka Zaplotnik. Kmetijsko gospodinjska svetovalka Metoda Karničar sprejema prijave za oba tečaja do 16. novembra na telefonski številki 242-734.• C. Z. "PozabljenF spet povabljeni Ko je bila Slovenija del Jugoslavije in se je še razvijalo "bratstvo in enotnost", so nas iz Novega Sada redno vabili na njihove sejemske prireditve in nas celo dnevno seznanjali z dogodki na kmetijskem sejmu, na sejmu lova. ribolova, športa in turizma m na drugih večjih sejmih. Po ohladitvi odnosov med Slovenijo in Srbijo je pošta med Novosadskim sajmom in Gorenjskim glasom zastala. Iz Novega Sada, ki je medtem postalo del nove (tretje) Jugoslavije, ni bilo ne duha ne sluha; v Kranju pa se temu niti nismo posebej čudili. Nekaj časa "pozabljeni" smo pred kratkim spet prejeli pošto od Novosadskega sajma in povabilo na oktobrske manifestih i/c na 25. mednarodni sejem lova, ribolova, športa in turizma (z zvezno razstavo psov, ptic in malih živali in turistično borzo), na prvi sejem ekologije, elektronike, informatike, medicinske in laboratorijske opreme ter na razstavo notranje opreme. Kako so uspele manifestacije s šestimi sejmi na istem mestu, nam ni znano; verjetno pa je bilo spričo političnih razmer (in vojskovanja) kar precejšnje zanimanje za prodajo RMffl, kar je potrebno za lov, ribolov in šport - za "puške, pištolje, municiju. ." "Dražja hrana - cena za opravljene neproizvodne storitve v prostoru'' Ministrstvo je na podlagi sedanjih razmer ocenilo razvojne možnosti in pripravilo tri različice nadaljnjega razvoja. Po prvi naj bi v slovenskem kmetijstvu nadaljevali približno tako kot doslej: z ukrepi prostorske, demografske in kmetijsko-ce-novne politike bi zagotovili, da bi bila zemlja obdelana, ob tem pa država ne bi omejevala intenzivnosti niti ne pomembneje vplivala na to, kaj pridelovati. Posledica takšnega razvoja bi bili veliki presežki mleka in govejega mesa ter enaki ekološki probleme, hrana bi bila cenejša, "prehranska varnost" Slovenije pa bi se zmanjšala. Tretja različica prestavlja usmerjanje kmetijskega razvoja oz. razvoj, ki širše narodnogospodarske interese, kot so poseljenost, obdelanost, kulturni izgled krajine in ekološko sprejemljivost, postavlja pred proizvodne cilje. Glavno vprašanje je, kako ob čimmanjši obremenitvi okolja in čimmanjših presežkih hrane, ki bi obremenjevali proračun, zagotoviti obdelanost, s tem pa tudi poseljenost in kulturno podobo pokrajine. Takšen razvoj zahteva pomembno vlogo države in razmeroma veliko (proračunskega) denarja, pridelana hrana pa je dražja kot pri drugi različici. Ko so na kmetijskem ministrstvu opredelili še cilje slovenske kmetijske politike (pridelava kakovostne hrane, ki bo tudi čimbolj poceni, zagotavljanje "prehranske varnosti" Slovenije, ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva, zagotavljanje problemi, kakršne poznajo na Zahodu (problem dušika). Druga možnost je liberalno tržni koncept, za katerega je značilno, da država posreduje le s protidumpinško zaščito oz. s posebnimi izvozno-uvoznimi dajatvami. Po tem scenariju bi v Sloveniji prišlo do občutnega zmanjšanja kmetijske pridelave, saj bi kmetovanje opustili ali zmanjšali predvsem na tistih območjih, kjer so pridelovalne razmere zelo težavne in kjer se s cenami pridelane hrane kratkomalo ne bi mogli zo-perstaviti svetovni konkurenci. Hrano bi nehali pridelovati na kmetijskih zemljiščih šeste kategorije, na preostali zemlji pa bi se intenzivnost zelo povečala in približala svetovni konku renči. In kakšne bi bile posledice? Površina kmetijske zemlje bi se razpolovila, visoka inten zivnost bi povzročila ekološke paritetnega dohodka nadpovprečno produktivnim pridelovalcem), so hitro ugotovili, da ciljem najbolj ustreza tretja varianta. Ta zagotavlja, da bi dO; ma pridelali količine hrane, K bi tudi v izjemnih razmerah (vojna, blokada) omogočil? preživetje, trajno varuje kmetijska zemljišča, ki so po obsegu omejena in nenadomestljiv3-ne povzroča prevelikih ekoloških problemov in drugo. Ce*5 bo slovenski parlament odloči za takšen razvoj, pomeni tO tu' di zavestno odločitev, da vlog3 kmetijstva ne bo le pridelovanje hrane, pač pa tudi var0^. nje Slovencem prijaznega ok lja in razvoj drugih dejavnos na podeželju, in da tako pr«de. lana hrana ne bo P°c.e°] "Dražjo hrano bomo morali r zumeti kot ceno za opravlje neproizvodne storitve v pr°s £ ru", so ob tem zapisali na k tijskem ministrstvu.• C *^ plotnik 45 DNI OB 45. ROJSTNEM DNEVU Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek.............................................................................................. Točen naslov................................................................................................ PoŠta (Stev.).................................................................................................. Datum; Podpis Naročilnico poiljite na naslov ĆP Gorenjski glas, 64000 Kranj »»JELOVICA Družbeno podjetje Jelovica, lesna industrija Skolja Io^' Kidričeva 58, vabi k sodelovanju za delo na zunanjetrgov skem področju DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA Novemu sodelavcu nudimo možnost dodatnega izobražeV* nja in stimulativnega nagrajevanja. . |J Ponudbe pričakujemo v roku 8 dni na naslov Je'ov,c|a,nc Skofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. Za mor^\i. dodatne informacije pokličite na telefon št 064-631-241. drovska služba. MENJALNICA D-D Publikum na Bleivveisovi 16 (točno tam, kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas) UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi parman ČAR MAN IVO SKORJA LOKA SVETI DUH 38 Naši plavalci v Leipzigu PA (SPODOBE 00 A Pri Hotelu Transturist v Škofji . Loki, Titov trg 4/B NUDIMO VAM - dekorativno kozmetiko - kozmetiko za nego telesa in obraza - kolekcije parfumov SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV Lep mednarodni uspeh mladih Leipzig - Več kot 1.400 plavalcev iz Nemčije, CSR, Italije in Slovenije se je zbralo na četrtem mednarodnem mitingu naraščajnikov v Leipzigu. Slovenijo je zastopala osmerica najmlajših in ta hip tudi najboljših tekmovalcev, ki so v športni trdnjavi bivše Vzhodne Nem-*'j« dosegli imeniten uspeh. Čeprav so razen enega vsi drugi klubi imeli znatno večjo število tekmovalcev, so po sistemu točkovanja (prvo mesto ^st, drugo pet in tako dalje do Šestega mesta, ki prinaša eno točko) s 97 točkami zasedli odlično šesto mesto in pustili *a seboj vse Čehe in Italijane. Blaž Gašperlin (letnik 1981) je bil najboljši plavalec mitinga v svojem letniku, prav tako Jure Pestar (letnik 1982) in Polona Prosen (letnica 1982). Poudariti je namreč treba, da so tekmovalci bili na startu sicer razvrščeni po časih, toda na koncu so kolajne in posebna priznanja podeljevali za vsak letnik posebej. Polona Prosen je tako kor vsi drugi startala trikrat, za razliko od drugih pa je vselej priplezala iz vode kot zmagovalka; na 50 m prsno s časom 42,5 na 50 m delfin s časom 37,0 in na 50 m hrbtno s časom 38,1. Njena klubska kolegica Jana Bregar je bila druga na 50 m delfin (40,0) ter tretja na 50 m kravi (36,7) in 50 m hrbtno (41,5). Tertja ženska predstavnica Neža Kovač pa je bila četrta na 50 m prsno (45,5), šesta ma 50 m delfin (45,0) in deseta na 50 m hrbtno s časom 45,4. Fantje so plavali takole; najboljši je bil Jaka Kovač {prvi na 50 prsno s časom 38,7 in prav tako prvi s časom 5;51,8), za njim sta bila Blaž Gašperlin, ki je zmagal na 400 m kravi s časom 5:10,30, bil drugi na 200 kravi s časom 2:33,5 in tretji na 200 m mešano s časom 2:55,0 in Matjaž Ančik, ki je zmagal na 200 m kravi s časom 2:32,0 in bil drugi na 400 m kravi (5:15,6) in na 100 m kravi s časom 1:21,0. Jure Prestar je bil prvi na 50 m delfin (36,8) in drugi na 50 m hrbtno (41,8), Gregor Hribar pa četrti na 100 m hrbtno (1:27,19) in dvakrat peti - na 200 m kravi (2:42,9) in 200 m mešano s časom 3:05,6. Kranjčani so bili sprva kar malce izgubljeni, saj so morali plavati v 50-metrskem bazenu, doma pa trenirajo v 25-metr-skem koritu. • Ilija Bregar Naši smučarji na zadnje priprave pred sezono Denarja manjka zlasti za najmlajše Ljubljana, 2. novembra - Slab mesec pred začetkom letošnje S|nučarske sezone in le dan pred odhodom naših smučarjev v Ameriko, so v Vinoteki na Ljubljanskem Gospodarskem razstavišču pripravili tradicionalno tiskovno konferenco alpskih smučarskih reprezentanc. Predstavili so moško in žensko ekipo, njihove načrte in spregovorili o denarnih težavah v našem smučanju. Kot je povedal vodja ženskih reprezentanc Jaro Kalan, je P° odhodu Sarčeve in Pušnikove (ter samostojnem treningu Nataše Bokal), ostala mlada, a prespektivna ekipa smučark, *' so se do pred dvajsetih dni po načrtu pripravljale na sezoni- Tako je bil izredno uspešen trening v Cilu, težave pa so -de zlasti zadnje tedne v Evropi, ko je nagajalo slabo vreme. v letošnji sezoni, ki se bo začela čez mesec dni v Ameriki, so ynaši ženski A reprezentanci poleg Nataše Bokal še: Lirika •»rovat. Barbara Brleč, Nives Sitar, Spela Pretnar, Mojca Su-"adolc in Narcisa Sehovič. Manj uspešne od ženskih so bile priprave moške reprezen-ance, ki so v slabih vremenskih razmerah trenirali v Novi Ze-■"diji. Kot je poudaril Pavel Grašič, pa se je vsebina dela v cPrezentanci letos precej spremenila, gre predvsem za sode-0vanjc strokovnjakov s Fakultete za Sport in nekdanjih tekmovalcev Roka Petroviča in Bojana Krizaja, ki sta sodelovala £ri Pripravah. Za moške se tekme svetovnega pokala začnejo onec meseca, fantje pa so že danes odpotovali na sklepne p,nPrave v Ameriko. V A reprezentanci so: Jure Košir, Gregor Jjjjjc, Mitja Kune, Matej Jovan, Andrej Miklavc, Aleš Bre-'*v"ek in Uroš Pavlovčič. Zaradi težav z denarjem, ki vse bolj j stijo našo smučarijo gredo v Ameriko na sklepne priprave j !lrJe reprezentantje: Jure Košir, Gregor Grilc, Mitja Kune (i'Andrej Miklavc poleg njih pa še Nataša Bokal. Kot je na ■7*°Vni konferenci povedal direktor alpskih disciplin Ione teii* so na Smučarski zvezi pripravili vrsto ukrepov za te an^anJe stroškov, seveda pa bodo pri tem najbolj prizade-'nlajše kategorije smučarjev, saj ne bo več denarja za sofi-j n^,ranje regijskih programov, za treninge reprezentance kov in deklic, zmanjšalo se bo Število trenerjev in oklestili 1 r°grami. • V. Stanovnik Turnir piedselekcu de|a^k'0P11 Športnih prireditev ob 70-letnici telesnovzgojnega DrcdsV| !ra*'SCu ie Sava Kranj organiziral nogometni turnir lo v^ak J (P>«nirji letnik 82 in mlajSi). Na turnirju je sodelova-Nk ii-i 60 naJmlajSih nogometašev iz NK ZlVILA NAKLO, JfcLEN TRIGLAV, NK ŽARKA IN NK SAVA. ki So rvr° mesto so osvojili nogometaši NK JELEN TRIGLAV, *re?1Vi nalni ,ckmi premagali vrstnike iz NK ŽIVILA NAKLO 4 : '■ _• Klemen Bedekovič Nn Kn*nj02MFTNl /akuLCKK TENIŠKE SEZONE "**t&0Uu> *^*°'*r* " faniMČi Triglava so prejšnji teden z nogo-d'h (do 3s i*0 /ak'Juć'n IctoSnjo sezono. Pomerili sta se ekipi mla-strc|jan; ' st">n Po rednem delu tekme je bil izid 1 : I, po Državno hokejsko prvenstvo Bled v celju ugnal tudi cinkarno Kranj, 3. novembra - S sobotno tekmo med Triglavom in Slavijo se je v soboto zvečer končal drugi krog prvega dela letošnjega državnega hokejskega prvenstva. Medtem ko sta ekipi Bleda in Triglava izgubili, so morali mladi Jeseničani priznati premoč prve ekipe Olimpije I krt/ v Ljubljani. Derbi kola je bil tokrat v Celju, kjer sta igrali ekipi z vrha lestvice. Bled, ki letos Se ni izgubil tekme in je zanesljivo na prvem mestu in tretjeuvrščena ekipa celjske Cinkarne. Blejci so sicer povedli, Celjani pa so izenačili in celo vodili. Toda uigrana blejska ekipa je rezultat v zadnji tretjini spremeni v svojo korist in zmagala z razliko treh golov 4 : 7 (0:1, 3:1, 1:5). Mlada ekipa Acronov Jesenic je v petek gostovala pri Olimpi-ji Hertz in visoko izgubila z rezultatom 17 : I (4:0, 4:1, 9:0). Zadnja tekma je bila v soboto zvečer v Kranju. Triglav je zanesljivo premagal Slavijo Betob z rezultatom 5:1(1:0, 2:0, 2:1). Tako po desetih kolih na prvenstveni lestvici še vedno zanesljivo vodi Bled, ki ima deset zmag in 20 točk, Olimpija Hertz je druga s 16 točkami, ('mkama tretja z 12 točkami, Acroni Jesenice četrte z osmimi točkami, Triglav je peti s štirimi točkami, zadnja pa je Slavija Beton brez točke. Že danes pa bo odigrana prva tekma tretjega kroga. V dvorani Podmežaklja bo ob 18. uri srečanje med Acroni Jesenicami in Slavijo, Triglav pa bo ob 18. uri gostil ekipo Bleda. Tretja tekma kola je Cinkarna - Olimpija Hertz. # V. Stanovnik Alpska liga v hokeju na ledu Jeseničani izgubili v zell am seeju Zeli am See, I. novembra - Jeseniški hokejisti so v tekmi 18. kola Alpske lige morali priznati premoč avstrijske ekipe Zeli am See. Čeprav so tekmo začeli dobro in po vodstvu 1:0 za domačine uspeli izenačiti (strelec je bil Suvak), jim po novem vodstvu Zeli am Seeja ni več šlo, zamudili so nekaj lepih priložnosti in na koncu izgubili z rezultatom 4 : 1 (1:1, 2:0, 1:0). Tako so Jeseničani po 18. kolu s tekmo manj na desetem mestu, v naslednjem kolu pa se bodo v soboto, 7. novembra, pomerili v gosteh pri Feldkirchu. • V. S. 2al /| Cnais,,,K'trovk pa < I /.a mlado, saj so je pri mladih i/ S° '8rah,Stl Vrutar !V1"rkM l>or- ki J« bil izredno zanesljiv. Slabše J"n žogaZn*^' nogometaši, kot so Bencina, Kožar, Andrejailč..., ki ^crjjj ni notela v gol. Sicer pa sta si v zanimivi tekmi v več pri-"»sprotnih straneh stala oče in sin. • J. Marinček Miro konc na mednarodni listi sodnikov Kranj, novembra - Štiridesetletni Kranjčan Miro Konc, ki je svojo hokejsko sezono začel leta 1968 kot vratar Triglava, je letos postal mednarodni sodnik. Po končani vratarski sezoni, seje posvetil sojenju in sodil na veliko tekmah v »jugoslovanski« ligi, sedaj pa sodi skoraj vse »derbi« tekme prvenstva. S svojo kvaliteto sodenja se je v tem letu uvrstil na mednarodno listo, kot linijski sodnik, želi pa si čim več sojenja na mednarodni sceni ne le kot linjski, temveč kot glavni sodnik. Razmere v domačem hokeju dobro pozna in meni, da bo drugi del prvenstva v Sloveniji boljši, saj bo v nadaljevanju nastopalo prvo moštvo Acroni Jesenic. Upa, da bo v finalu drugače, saj naj bi finalni del prvenstva letos sodili domači sodniki in ne tako kot lani, ko so finalni del sodili tujci, saj meni, da je kvalitetea sojenja pri nas na taki ravni, da ne potrebujemo tujcev, ampak zaupajmo domačim. • J. Marinček Odprava na anapurno se vrača Tržič, 2. novembra - Tržiški alpinist Filip Bence je po telefonu sporočil, da se v spremstvu še enega člana slovenske himalajske odprave vrača domov zaradi zdravstvenih težav. Oba himalajca bosta prispela na brniško letališče v sredo, 4. novembra 1992, med 13. in 14. uro. Tržiška alpinista Filip Bence in Iztok Tomazin sta 21. oktobra dosegla tudi najvišjo točko nad tretjim višinskim taborom - 6700 metrov. Nadaljevanje po Angleški smeri je bilo brezupno, saj so debele plasti prhkega snega in ledu zelo otežile plezanje in onemogočile varovanje. Zato sta 23. oktobra poskušala vzpon prek vzhodnega grebena na vrh Anapurne najprej Grošelj in Božič, nato pa še druga skupina alpinistov. Slovenska odprava se je začela umikati iz baznega tabora predvidoma včeraj, njena predhodnica pa je torej že na poti domov. • S. Saje Bojan novak izenaCil svetovni rekord Ljubljana, 31. oktobra - Odličen kranjski balinar Bojan Novak, ki je tudi evropski mladinski prvak v zbijanju, je v soboto na državnem prvenstvu v hitrostnem zbijanju zabeležil nov odličen rezultat. Z 42 točkami je namreč izenačil najboljši rezultat na svetu, ki ga je doslej imel Francoz Philip, le malo pa je tnanjkalo, da ni postavil novega svetovnega rekorda. Sicer pa je na letošnjem državnem prvenstvu nastopilo 20 naših najboljših balinarjev v hitrostnem izbijanju, Bojan Novak (sicer član Balinčka) pa je prepričljivo ugnal tekmece. • (vs) Aleš Pagon, v novi sezoni v dresu Kelia in Save NOV MOTIV ZA DELO Kranj, 29. oktobra - Šestindvajsetletni kolesar kranjske Save Aleš Pagon je eden od naših najboljših kolesarjev zadnjih let, ki je tudi na mednarodnih tekmah dosegel nekaj lepih uvrstitev. Ko se je pred kratkim v klubu ponudila možnost, da eden od kolesarjev v novi sezoni nastopa tudi za avstrijski klub Keli (v klubu so po odhodu nekaterih kolesarjev rabili dobrega šprinterja in so se z direktorjem KK Sava Francem Hvastijem posvetovali, kdo od naših bi to lahko bil), ni dolgo okleval in sprejel nov izziv. Tako ima kot drugi slovenski kolesar, za Valterjem Bončo, od prejšnjega tedna, ko je podpisal pogodbo, dvojno licenco." Kako je pravzaprav prišlo do te odločitve? "Do pred kratkim sam pravzaprav nisem vedel, da bom nastopal tudi za Keli. Trener Matjaž Zevnik mi je povedal, da se je pač ponudila priložnost, in da naj malo razmislim. Seveda sem se takoj odločil za nov izziv in nato smo šli v Avstrijo, da smo se pomenili, kako bo vse skupaj izgledalo." Katere dirke boš vozil za Savo in katere za Keli? "V Sloveniji bom vozil dirke v Kranju, Rogovo- in Krkino, ter državno prvenstvo in dirko po Sloveniji, če bo tako dogovorjeno, ker je istočano z eno od avstrijskih dirk. Vse ostale dirke, v Avstriji so to dirke naprimer po Štajerski, po Koroški, po spodnji Avstriji, po zgornji Avstriji, razne enodnevne dirke.... Precej teh dirk je naš klub vozil že do sedaj in jih bo najbrž tudi prihodnje leto. Vendar bom sedaj dirke v Avstriji vozil za Keli, tukajšnje, slovenske dirke, pa bom vozil za Savo. O tem, katere druge dirke bom v sezoni vozil, še ne vem natančno, najbrž pa bom s Keliem šel tudi na kakšno dirko v tujino." Kaj zate pomeni nastopanje z dvojno licenco, za avstrijski klub? "Gotovo je to nov motiv zame, pa tudi za mlajše kolesarje, ki prihajajo za menoj, da bodo imeli motivacijo za delo, željo po tem, da tudi oni nastopajo za katerega od tujih klubov." • V. Stanovnik TENIS Turnir za najmlajše Domžale, 2. novembra - Ta konec tedna bo v Rogaški Slatini Edigsov grand prix turnir za pionirje in pionirke do 10 in do 12 let. Turnir bo v soboto in nedeljo z začetkom ob 8.30, prijave pa sprejemajo po telefonu 061-738-545 (do petka, 6. novembra). Žrebanje bo v petek ob 18. uri, igralo se bo po sistemu izpadanja, vsi poraženi pa bodo igrali v tolažilni skupini. • (va) G L ASOV A Druga slovenska nogometna liga Jelen triglav zmagal v gosteh Turnišče - V soboto je moštvo Jelena Triglava v enajstem kolu druge slovenske nogometne lige gostoval v Turnišče pri Gidesu in zmagal z rezultatom 3 : 1. Kranjčani so v Turnišču odpotovali v precej okrepljeni zasedbi. V moštvo so se vrnili Goga, Kočevar in Dušan Razboršek, predvsem slednji je v igro vnesel potrebno hitrost in natančnost pri prehajanju iz obrambe v napad. Na dobro urejenem igrišču in pred številnimi gledalci so Triglavani igrali napadalno in že v prvem delu dosegli dva zadetka. Prvega na srečanju in svojega prvega v dresu Triglava na prvenstvenih srečanjih je dosegel Goga. V lastnem slogu je prodrl po desni strani in skoraj iz mrtvega kota presenetil domačega vratarja. Triglavani niso dolgo čakali na drugi zadetek. Po podaji Blagojeviča iz kota se je najbolje znašel Kondič in z glavo zatresel mrežo domačinov. Kranjčani so nadaljevali z dobro igro in si ustvaril še dve zreli priložnosti, lepšo pa je zapravil Razboršek. V drugem delu so domačini pritisnili. V 55. minuti so znižali izid in dvignili svoje občinstvo na noge. Z njihovo pomočjo so kakih 20 minut silovito napadali, vendar po zaslugi kranjske obrambe in vratarja Škodlarja niso uspeli izenačiti. V zadnjih 20 minutah je pritisk popustil, Triglavani pa so preko Tušarja izkoristili še eno priložnost in si zagotovili zmago. Kranjčani so tako zopet v samem vrhu prvenstvene lestvice, še vedno neporaženi. Vračajo pa se tudi v svoj stari ritem igre, k čemur je precej pripomogel Razboršek, ki je še ekrat dokazal, da sta s Skodlarjem več kot upravičila naložbe. Igrali so: Škodlar, Kočevar, Blagojevič, Novkovič, Atlija, Hartman, Kondič, Krnic, Goga, Dušan Razboršek, Tušar. • I. Golob Tretja slovenska nogometna liga Gorenjski obračun brez zmagovalca Kranj - V soboto sta se v Stražišču pri Kranju v enajstem kolu tretje slovenske nogometne lige pomerila Dolnov Creina in Zarica. Oba kranjska ligaša sta v spodnjem delu prvenstvene lestvice, kljub temu pa sta prikazala dober nogomet. Zarica je bila nekoliko boljša v prvem delu, domačini Dolnov Creine, ki še vedno igrajo v Stražišču pa v drugem. Obe moštvi sta imeli tudi po dve možnosti za zadetek, zanimivo pa je tudi to, da so v teh moštvih zaigrali mladinci, ki so se vsi po vrsti izkazali. Končni rezultat 0 : 0 je sicer pravičen, vendar pa v tem trenutku delitev točk ne pomaga niti enemu niti drugemu moštvu v boju za obstanek v tretji ligi. V tretjem gorenjskem obračunu v jesenskem delu lahko vidimo, da se Zarica, loška Jelovica LTH in Dolnov Creina precej izenačena moštva, vseeno pa lahko rečemo, da so najboljši Ločani, ki se tudi proti neznanim tekmecem dobro znajdejo, kar kaže tudi njihov položaj na lestvici. • I. Golob Ločani popustili Bilje - Loška Jelovica LTH je odšla.v Bilje precej oslabljena. Manjkali so Stanovnik, Švarc in Babšek, zanesljivi obrambni igralci. Kljub temu so Ločani začeli dobro in v prvem delu tudi po-vedli. Peterneljev prosti strel je živi zid domačinov sicer ubranil, vendar je odbito žogo prejel Račič in jo poslal v mrežo. Po danem zadetku so Ločani na slabem igrišču zaradi nepopolne obrambe klonili. Domačini so izenačili še v prvem delu, v drugem delu pa dosegli še dva zadetka, prvega s pomočjo sodnika, ki je precej škodoval Jelovici in ni dosodil očitnega nedovoljenega položaja. Kakorkoli že Ločanom je tokrat lahko žal, da niso z gostovanja prišli veseli. Igrali so: Oblak, Pavičevič, Brcinik, Klančar, Krupčič, Jereb, Ahčin, Vučetovič, Rašič, Peternelj, Ažbe in Sesek. • I. Golob Gorenjska nogometna liga Trije na vrhu Kranj, 29. oktobra - Sredi preteklega tedna so v gorenjski A članski nogometni ligi odigrali 10. kolo. Izidi: Bitnje : Polet 2 : 2, Jesenice : Hrastje 2 : 0, Alpina : Sava 5 : 0, Bled : Lesce I : 0, Britof : Visoko 1 : I in Tržič : Trboje 2 : 0. S po 14 točkami vodijo Tržič, Visoko in Lesce. • R. Gros Nogometni pokal Slovenije V igri trije gorenjci Kranj, 3. novembra - Jutri ob 14. uri bo 32 slovenskih nogometnih moštev odigralo tekme šestnajstine finala nogometnega pokala Slovenije. Od gorenjskih moštev so v igri še tri: Živila Naklo, Dolnov Creina in Jelen Triglav. Živila Naklo gostujejo pri Dravi na Ptuju. Dolnov Creina odhaja na gostovanje v Ljubljano k SCT Olimpiji, Jelen Triglav pa bo igral doma z Remetom iz Gornje Radgone. Creina je imela nesrečen žreb, medtem ko imajo Kranjčani in Naklanci možnosti za uvrstitev med 16 najboljših moštev pokala. Sicer pa bo na sporedu kar nekaj zanimivih tekem na primer Publikum : Mura, Belvedur Izola : Studio D, Elektroelement : Potrošnik, Gorica : Slovan Mavrica, Kompas Holidavs : Steklar in Domžale : Rudar Velenje. • J. K. aaasnat Zmaga triglavank V 5. kolu prve slovenske kegljaškc lige za ženske je ekipa Triglava doma gostila Konstruktor in zmagala z rezultatom 2 : 0 (3:5) 2356 : 2324.# (vs) Ponovna zmaga triglava triglav : gorica 8 : 0 (5367 : 4911) Kranj, oktobra - Po zmagi v prvem kolu v Domžalah 6 : 2 (5132 : 4985) so kegljači Triglava brez težav premagali še Goriča-ne. Tokrat so bili izredno razpoloženi in dosegli naslednje rezultate: Beber 902, Oman V. 923, Simnovec 885, M. Oman 930, Bo štar 893 in Mihelič 834. • J. Marinček Medregijska liga V 4. kolu medregijske lige sta oba gorenjska ligaša igrala na domačem kegljišču in zmagala. Rezultati: Ljubelj : Riko 6 : 2 (5069 : 5021), Sava : Kamnik S : 3 (5009 : 4894). Po 4. kolu na lestvici vodi Lokomotiva z 8 točkami, sledita Ljubelj in Sava s po 7 točkami. V naslednjem kolu obe moštvi gostujeta. Para sta Grosuplje : Sava in Ilirija (I. Bistrica) : Ljubelj. • M. Šilar PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Olimpija na kolenih ŽIVILA NAKLO : SCT OLIMPIJA 1 : 0 (0 : 0), strelec za Živila Naklo Andrej Jošt v 58. minuti, rumeni kartoni Darjan Jošt, Andrej Jošt in Filip Murnik pri Živilih Naklo, pri SCT Olimpija pa Mili-novič, Žibert in Podgajski, gledalcev 2500. Kranj, 31. oktobra - Trenerska dvojica Živil Naklo Brane Oblak in Darko Stenovec je tekmo začela v postavi Vodan, Ahčin, Darjan Jošt, Križaj, Murnik, Andrej Jošt, Sirk, Vorobjov, Miran Pavlin, Jeraj in Jerina. Na klopi so bili Taneski, Pihler, Grašič, Marušič in Lalič, starejši od bratov Pavlin, Brane, pa je tokrat zaradi dveh kartonov počival. Tudi Vodan in Križaj sta igrala z dvema kartonoma, ki pa jih bosta odslužila na naslednji tekmi. Zmaga Živil Nakla je zaslužena, saj so imeli Naklanci večji del tekme več od igre, več priložnosti, igrali so taktično izredno, povrhu vsega pa borbeno, spodbujani s strani 2500 gledalcev. SCT Olimpija je razočarala in šele v drugem polčasu prvič resneje streljala na vrata Vodana. Sodnik Vili Kranjc je odlično sodil, zaradi nešportnega obnašanja do občinstva pa je bil gromkih žvi-žgalnih koncertov deležen Zu-lič. Pokrovitelj tekme pa je bila Mavrica, ki je prispevala tudi nagrade za imetnike izžrebanih vstopnic. SCT Olimpija je začela napadalno, vendar jo je volja zaradi dobre igre naklanske obrambe z M urnikom, Ahči-nom in Sirkom na čelu kmalu minila. Predvsem Jeraj, Jerina rv strelstvo in Pavlin so odlično prodirali, vendar izrazite priložnosti ni bilo. V drugem polčasu se je kombinatoma in napadalna igra Živil nadaljevala. V 55. minuti je prišel Pavlin sam pred vratarja, streljal, vendar je Si-meunovič odbil, ukrotil pa je tudi ponoven poskus Jeraja. Pri Olimpiji je Protego zamenjal Djurakovič, nato pa je padel zmagoviti gol. Po prekršku je Ahčin podal na 16 metrov, kjer je žogo dobil Jošt in jo ustrelil tik ob desni vratnici * mrežo. Naklanci niso popustili, čeprav so se Ljubljančani začeli zavedati resnosti položaja in v 68. minuti je Zulič resno ogrozil Vodana. Pri Olimpiji je Valentinčiča zamenjal Želko, pa ni pomagalo, čeprav je kot izrazit strelec v sedemdesetih minutah streljalvse proste strele, vendar neuspešno. Olimpija je imela zadnjo priložnost v 81. minuti, ko je Vodan Topičev udarec s konci prstov usmeril v kot, tik pred koncem pa sta Grašič in Marušič, ki sta zamenjala Jerino in Vorobjova, skoraj povišala rezultat. Veselje na igrišču in na tribunah je bilo nepopisno. Število 13, bilo je 13. kolo, Naklanci pa so imeli 13. točk, je bilo za Naklance srečno. "Zelo sem vesel današnje zmage. Lani sem dal Olimpiji gol, letos sem ga pa spet," je po tekmi povedal Andrej Jošt, glavni trener Brane Oblak pa je ocenil tekmo: "Zmaga je zaslužena po izredni igri, ki smo jo prikazali. Ne zato, ker je bil naš nasprotnik pač Olimpija. ampak smo tako igrali zaradi točk in publike, od katere klub živi. Mi imamo najboljšo pu-bliko. Taktično smo dobro igrali in pokrivali nasprotnika-Olimpija. Na suhih terenih 13' žje igra kot na mokrih." • J-Košnjek, slike G. Šinik iVIi:GAi\1IIK Andrej Jerina je takole preigral Olimpijinega branilca. mm 39. Srečanje strelcev predoselj in izole Strelska družina F. Mrak Predoslje je bila gostitelj že tradicionalnega prijateljskega srečanja s strelci iz Izole. Več kot 40 strelcev vseh kategorij, vse do najmlajših pa tja do veteranov, se je pomerilo s serijsko zračno puško. Skupna zmaga je že tretjič zapored ostala v rokah strelcev iz Predoselj, ki so skupaj dosegli 2181 krogov, strelci iz Izole pa 2133 krogov. Po končanem tekmovanju je bilo prijetno športno popoldne v zadovoljstvo vseh strelcev. Rezultati po kategorijah: člani - 1. Darij Ban (183 krogov), 2. Igor Hrovatin (182), 3. Jože Osterman (178), članice - 1. Helena Malovrh (172), 2. Majda Pcčak (170), 3. Damjana Bašelj (160), pionirji - 1. Anže Grmič (164), 2. Zoran Jovičič (162), 3. Igor Re-zinovič (156), veterani - 1. Tomaž Travnik (180), 2. Srečo Jerman (175), 3. Enio Božič (172), mladinci - 1. Mirjan Nograšek (174), 2. Uroš Zupan (172), 3. Gorazd Umnik (163), pionirk - 1. Mateja Božič (147), 2. Katarina Dermota (142). • F. Mubi Porazi gorenjskih ekip 1. DOL - moški PROM : Salonit 0 : 3 (-10, 4, -4) Telovadnica OŠ Zabreznica, gledalcev 120, sodnika: Lečnik, Končnik PROM: Močnik, Torkar, Jančič, Rajgelj, Divjak, Avsenik, Legat, Blažič, Langus, Burjak. Žirovničani se niso mogli resneje upirati favoriziranim Ka-nalcem. Pri ekipi Salonita se pozna profesionalen odnos do igre, v kateri, ne glede na nasprotnika, pokažejo vse svoje znanje. Do rutinske zmage so prišli predvsem z odličnim visokim blokom in zelo dobrim servisom, (.ranit Preskrba : Bled 3 : 2 Ostali rezultati: Olimpija : Pionir 0 : 3, Pomurje Vigros : Šempeter 3 : 2, Kamnik : Fužinar 3 : 0. Lestvica: Salonit 6, Pionir 6, Kamnik 6, Olimpija 4, Pomurje 4, Šempeter 2, Granit Preskrba 2, Bled 0, Fužinar 0, PROM 0. I. DOL - ženske Cimos : Bled 3 : 0 (13, 10, 13) Ostali rezultati: Gornji Grad : Branik Rogoza 3 : 0, Topolšica : Celje 0 : 3, Kočevje : Krim 0 : 3, N. Gorica : Tabor 3:1. Lestvica: Krim 6, N. Gorica 6, Cimos 6, Celje 4, Bled 2, Gornji grad 2, Tabor 2, Kočevje 2, Topolšica 0, Branik Rogoza 0. II. DOL - ženske Ozon Ptuj : Alpin Triglav 3 : I (8, 12, -II, 14) Ostali rezultati: Tabor : ŠOK Vital 2 : 3, Branik Rogoza II ( i mos Citroen 113:0, Mislinja : P. Braslovče 3 : 0, Prevalje : Mežica 3 : 0, Šentvid : Pionir 0 : 3. LMtviea: Mislinja 8(1), ŠOK Vital 8, Pionir 8, Alpin Triglav 6, (-1), Cimos II 6, Prevalje 6, Mežica 6, Ptuj 4, Branik Rogo/.a 2, Tabor 2, Braslovče 2, Šentvid 0 III. DOL - zahod moški 5. kolo: Termo Lubnik : Bled II 3 : 0 (14, 5, 12), Pan Kovinar : Triglav 3 :0(I0, 14,9), Plamen : Bohinj 3 : 0 (5, 12, 2), Olimpija III : Mokronog I : 3, Prvačina : Portorož 3 : 0. Lestvica: Termo Lubnik 10, Pan Kovinar 10, Prvačina 8, Triglav 6, Mokronog 4, Plamen 4, Bled II 4, Olimpija III 4, Portorož 0, Bohinj 0. III. DOL - zahod ženske 5. kolo: Šenčur : Jesenice 3 : 0 (8, 10, 9), Lik Tilia : Bohinj 0 : 3 (-9, -13, -7), Solkan Piran 3 : 0. Lestvica: Bohinj 8, Plamen 6, Šenčur 6, Solkan 4, Bled II 2, Piran 2, Jesenice 2, LIK Tilia II 0. Igralke Alpin Triglava igrajo zaostalo tekmo z ekipo Mislinje v sredo, 4. novembra, ob 18. uri v Al) Planina v Kranju, • M. Branko Uvrstitve gorenjskih ligašev Kranj, L novembra - Košarkarji Triglava, ki igrajo v SBA ligi so v osmih srečanjih izgubili kar sedem tekem, tako da so na predzadnjem mestu v skupini B super košarkarske lige. V nedeljo gostujejo pri ekipi Toshibe Klosterneuburga. V prvi slovenski košarkarski ligi za moške je ekipa Kokre Lipje tokrat gostovala v Mariboru pri Maricom Miklavžu in izgubila z rezultatom 134 : 8* (52:48). Tako so po desetih kolih Kranjčani na solidnem petem mestu, s petimi porazi in petimi zmagami. V soboto gostujejo p11 Savinjski Polzeli. V prvi slovenski košarkarski ligi za ženske so tokrat od gorenjskih ekip zmagale le Kranjčanke. V gosteh so premagale ekipo Mibex Meditrade z rezultatom 62 : 73 (30:39). Ekipa Odeje Marmorja je doma izgubila, prav tako so viskok Pol"fz proti Ježičankam doživele igralke Oniks Jesenic 52 : 96 (16 : 46)-Od gorenjskih ženskih ekip so najvišje na lestvice Ločanke, rt* četrtem mestu z devetimi točkami, Kranjčanke so šeste z osmim' točkami, Jeseničanke pa zadnje, osme, s šestimi točkami. Tudi 11. moški ligi - zahod je bilo odigrano peto kolo. Ekipa Didakt Radovljice je izgubila v Črnučah z rezultatom 94 : 92 (51 : Jeseničani pa so izgubili doma s Snežnikom z rezultatom 81 '°. (37 : 34). Ekipa Radovljice Didakte je na lestvici peta z osmim točkami, Jeseničani pa so še vedno zadnji brez zmage. • V. > TRIGLAV : UBM VVINTERTHUR 105 : 81 (43 : 47) Dunaj, oktobra - Sodnika Kral in Geugsev iz Madžarske TRIGLAV: Lojk, Vukič, Prevodnik 10 (2-2), Tušek 7 (6-5J Tadič 6(1-1), Bošnjak 24 (7-3), Šubic 10 (2-1), AntiČ, Jeras 1° (8-6), Mitič 8 (4-2). Tokrat so Kranjčani srečanje začeli izredno dobro in ves pr' vi del tekme vodili. V drugem delu sta na sceno stopila madža^ ska sodnika, ki sta domačinom dovolila vse, kar so domači izkoristili in v 4 minutah dosegli 10 točk prednosti. • J. Marinče* Zmaga gostjam Odeja Marmor : Kozmetika Afrodita 59 : 65 (27:24) Skofja loka, dvorana Poden, gledalcev 250 Odeja Marmor: Kržišnik 3, Maček 18. Bizjak 4, Antič 14, Balig" 12, Frakcij 4, Pejič 2. Kljub veliki želji po zmagi, domačim košarkaricam podvig uspel. Res je, da so imele svoje trenutke, saj so med tekmo vo" . tudi s sedmimi koši prednosti, vendar se niso znašle proti con-obrambi gostij. Te so po 30. minuti povcdle in si ob koncu p grale pomembno zmago. • I). Rupar SreCanje nekdanjih košarkarjev KK TRIGLAV '59 : KK TRIGLAV »58 62 : 51 (32 : 19) Kranj, oktobra - Po 15 letih so se zbrali igralci K K TrigljV ki so OfVOlili dva naslova državnih vice prvakov, potem pa s° y radu študijskih obveznosti v glavnem prenehali z rednim IfJJ njem. Dandanes večina igra rekreacijskih ligah, nekateri so *l niki, nekateri pa trenerji. . ^g Tekma je pokazala, da košarke še niso pozabili igrati m ,j je uigranost moštva ostala, kot bi z aktivnim igranjem prene včcrai. .fl,j Koše za letnik '59 so dosegli: Bilandžija 6, Frlah 14, Bcm-18, Hafner 9, Kutnjak 13 in Proscnjak 2. . (,, Koše za letnik '58 so dosegli: Grum 10, Hrovat 9, Bremen Piršič 15 in Stopar 11. Tekmo je sodil izkušeni sodnik Vukanac iz Kranja. Po tekmi so se dogovorili, da se bodo dobivali vsako let Spominska tekma ,..*ft» Kranj, oktobra - V spomin na košarkarskega delavca J« ^ Lazarja so njegovi prijatelji odigrali košarkarsko tekmo vncO parna K K Beksel in K K škrlovc. Rezultat tekme je bil iljgj ju 57 : 57, vendar se ni igralo podaljška, ampak smo se odloči • je to rezultat, ki nas je vse zadovoljil. Tekma bo postala traO nalna, mogoče se bo razrasla v turnir. • Marjan Hafner p GLASOVA StotinkA NAŠE HOKEJSKE REPREZENTANCE TA TEDEN ZAČENJAJO S KVALIFIKACIJSKIMI TEKMAMI ZA EVROPSKO IN SVETOVNO PRVENSTVO Tudi nastop na olimpiadi ni nemogoč Z jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo mladincev in sobotno kvalifikacijsko tekmo članov (obe bosta v Zagrebu) se za naše hokejske reprezentance odpira pot v Evropo in svet - Uspeh (kljub mladi reprezentančni postavi) ne bi smel biti vprašljiv. Ljubljana, 29. oktobra - Skozi kvalifikacije se slovenske hokejske reprezentance prebijajo v C skupino, saj morajo tako rekoč vse začeti znova. Uspehi pretežno slovenskih ekip v jugoslovanskih reprezentancah ne štejejo in naše po kvalifikacijah čaka najprej igranje "a svetovnem prvenstvu skupine C. Za članske reprezentance bo od Ji- do 21. marca v Ljubljani in na Bledu. Naši pa seveda ciljajo vi-saj želijo nazaj v B skupino, pa tudi nastop na olimpijskih igrah leta 1994 ni nemogoč. "Na seji izvršnega odbora smo se s predstavniki klubov dogovorili (manjši pomislek je Wls strani Jeseničanov, katerih ekipa igra v zahtevni alpski ligi), da imajo absolutno prednost pred klubskimi interesi interesi reprezentance. To pa zato, ker je jasno, da če bodo uspešne članska in druge reprezentance, potem bo to pomenilo visoko stopnjo kvalitete našega hokeja in s tem si bomo lažje odpirali pot v mednarodna tekmovanja. Ker se bomo Tako bo naša članska ekipa prvo kvalifikacijsko tekmo za nastop v C skupini odigrala to soboto, 7. novembra, v Zagrebu s hrvaško reprezentanco v nedeljo pa bo tekma v hali Tivoli v Ljubljani ob 18. uri. Naši računajo, da do tretje tekme ne bo prišlo (za kvalifikacije veljata dve zmagi), če pa bo, bo leta 10. novembra v Zagrebu. Trener naše članske reprezentance Rudi Hiti je že sestavil ekipo, v njej pa ni izkušenih igralcev Acroni Jesenic, saj je °b kvalifikacijah prvič srečali Janko Popovič povedal, da tre tako s tistimi, ki bodo reprezentance vodili kot tistimi, ki bodo v reprezentancah igrali, sni o sodili, da je treba pripravi-u. Pravilnik, iz katerega bo razvidno, kaj komu pripada, kakšna so nadomestila in podobno- Zaenkrat je denarja za reprezentanco malo, zato smo se s klubi dogovorili, da bodo sv°je reprezentančne igralce oskrbeli z nujno opremo," je °b četrtkovi tiskovni konferen-5 Povedal predsednik HZS Janko Popovič. ner sodi, da so ti igralci zelo obremenjeni s programom nastopov v Alpski ligi. Tudi mladinci bodo kvalifikacije igrali z reprezentanco Hrvaške, prvi nastop pa jih čaka že jutri, 4. novembra, v Zagrebu. Povratna tekma v Ljubljani bo v četrtek ob 17.30 v hali Tivoli, če bo potrebno, pa bo tretja tekma spet v Zagrebu v soboto. Slovenska mladinska reprezentanca je sestavljena iz vrste istih hokejistov kot član- 'gor Štirn, kapetan vaterpolistov Triglava Radi bi se dokazali tudi v evropi Kranj, oktobra - Novi kapetan vaterpolistov Triglava, ki letos nastopajo v avstrijskem državnem prvenstvu in kvalifikacijah za tropski pokal je pred kratkim postal 24-letni Igor Štirn. Kakšni so trenutno pogoji za vaterpolo v Kranju? Lahko rečem, da je zanimanje za igranje vaterpola zelo ye'iko, je pa seveda škoda, ker še ni zgrajen zimski bazen, ki veliko pripomogel še k večji popularnosti tega športa. Ta-*° bi bilo lahko v klubu še več članov, čeprav ji že sedaj hodi treninge okoli sto." Začelo se vam je avstrijsko prvenstvo, čaka fMh^ vas nastop na kvalifikacijah v Franciji. B| Kakšna so pričakovanja? * "Sodelovanje na prvenstvu v Avstriji ni tako zelo pomembno, saj mislim, da bomo w brez težav lahko premagovali vse nasprotnike, podobno, kot smo jih lani. V Franci ji pa se bomo srečali z lanskoletnim pr vakom Tirolom iz Innsbrucka, ki naj bi ga brez težav premagali. Po vsej verjetnosti bomo igrali z ekipo Jadran Koteksa iz - Splita, ki ima v svojih vrstah odlične vater-j °liste na čelu z vratarjem Posinkovičem. Proti njim bomo . . . 7 veliko motivacijo, saj bi radi dokazali, da nismo "aut-seulerji"" Na ' j ■•**■ kapetana ste v ekipi zamenjali Uroša Cadeža. Kak ne dolžnosti vas čakajo? Urv ^Cm nekakilia povezava med igralci in upravo kluba, oh >arn' ^a ^om 'aupano dolžnost opravil, kot je treba, kajti bQenem H'm tudi trener za najmlajše kategorije. Hkrati pa se bo j?rr/a°lJšega svojega igralca, ki je na služenju vojaškega Itofa ef 'Žili prvo zmago. V igri se je poznala odsotnost Kri-Vojii; ,tr°majerja S slabo igro so razočarali, vendar so vseeno os 1 " točki Triglav 7 : 11 /2 : 4, 0 : 2, 2 : 2, 3 : 3/ ortersee ti Uc|Udl na dru8' tekmi so kranjski vaterpolisti igrah slabo. Pro-iti dri°VĆanom so 'Brali neodgovorno in si zmago priigrali v prvi 8* četrtini. Trig UVANl v nico na kvalifikacije odšli M kvalifikacij-pe. Prvo tekmo bodo $ki tllr *nj' "»vembra - Včeraj so vaterpolisti 'Kralj n'r /;I nas,m državnih pravko\ I vroi , Paj() n i011 ,PMt*kwil Jadran Koteksu v sredo. Na turnirju nasto V;ik i ° 1 "^ 0neh omenjenih moštev še i/iaelski prvak llapoel, pr c». p0|Str,Jc 'irol, prvak Nemčije Spandau in prvak Francije Ni- Sestava slovenske članske reprezentance za kvalifikacijske tekme: - vratarji - Domine Lomovšek (Bled), Klemen Mohorič (Acroni Jesenice), Luka Simšič (Olimpija Hertz) - branilci - Robert Ci-glanečki (Olimpija Hertz), Ignac Kavec (Bled), Jovica Pavlovič (Acroni Jesenice), Borut Potočnik (Olimpija Hertz), Diko Stevič (Bled), Uroš Škofic (Acroni Jesenice), Andrej Vidmar (Bled), Borut Vukčevič (Acroni Jesenice), Bojan Zaje (Olimpija Hertz) - napadalci - Igor Be-ribak, Marjan Gorenc, Dejan Kontrec, Boštjan Le-šnjak. Roman Vrščaj (vsi Olimpija Hertz), Aleš Kranjc (Bled), Sašo Pretnar, Simon Smole j, Aleš Sodja (vsi Acroni Jesenice), Rok Rojšek, Tomaž Vnuk, Robert Žolek (vsi Cinkarna). Trener reprezentance je Rudi Hiti, pomočnik pa Albin Felc. ska, saj so naprimer jeseniški članski reprezentantje vsi mladinci, pa tudi slovenska mlada reprezentanca (do 20 let) ima kar nekaj istih reprezentantov. Tako mladinske kot mlade reprezentance vodi Ciril Vister, trener je VVacIav Červeny, po- M ŠAH Borut Vukčevič, v članski in mladinski reprezentanci močnik pri mladi reprezentanci je Bogdan Jakopič, pri mladinski pa Aci Ferjančič. Mlada reprezentanca bo kvalifikacijske tekme za uvrstitev na svetovno prvenstvo skupine C, ki bo od 29. decembra 1992 do 3. januarja 1993 na Danskem, igrala od 10. do 15. novembra v Rigi, zmagovalec v skupini (Estonija, Hrvaška, Latvija, Grčija in Slovenija) pa se bo pomeril z zmagovalcem skupine, v kateri nastopajo Be-lorusija, Kazahstan, Litva in Ukrajina. Ta tekma bo 17. novembra. Seveda si tako hokejisti kot vodstvo naših ekip želijo, da bi v prvih reprezentačnih nastopih imeli naši čimveč uspeha in na domačih tekmah tudi podpore s tribun. • V. Stanovnik Mladinski tlrnir alpe - adria Od srede, 28. oktobra, do petka. 30. oktobra, je bilo na avstrijskem Koroškem, v Celovcu, že peto ekipno mladinsko šahovsko prvenstvo skupnosti Alpe - Adria. Za razliko od prejšnjih let, ko se je tekmovalo po kvalifikacijskih skupinah, so letos vse ekipe skupaj igrale 9 kol po švicarskem sistemu. Tekmovalo se je v dveh starostnih kategorijah: do 16 in do 20 let, Slovenijo je zastopalo 9 ekip (4 do 16 in 5 do 20 let). Lep uspeh je dosegla ekipa SŠ Tomo Zupan iz Kranja, ki je bila v skupini do 16 let med 52 ekipami ves čas v boju za najvišja mesta in na koncu končala na tretjem mestu. Nastopila je v naslednji postavi: Boštjan Markun, Peter Kovačič, Blaž Kosmač in Klemen Klavčič. Zmagala je ekipa Gvmnazija Metodova iz Češkoslovaške federacije, druga pa je bila Statistika iz Budimpešte. Ostale slovenske ekipe so se uvrstile na 17. mesto Lendava, na 25. mesto Hoče Ledinek in na 42. mesto Optimed Maribor. V skupini do 20 let sta bili izmed 33 ekip najboljši ekipi iz Hrvaške: Zagreb na prvem mestu in ŠK Goranka iz Delnic na drugem mestu. # Aleš Drinovec >«- BALINANJE Balinarski turnir joStarjev Prijatelji Jošta so prejšnjo soboto na Sv. Joštu organizirali turnir dvojic v balinanju. Po napornih tekmah sta prehodni pokal osvojila Marjan Šibar in Vlado Bajželj, druga sta bila Silvo in Tomaž. Žvant, tretja pa Jernej Arh in France Jenko. Troppaii Muriiičck ROKOMET Ekipi sta delili točki KRANJ : KRIM KLECTA 22 : 22 /8 : 10/ Kranj, športna dvorana na Planini, gledalcev 250, sodnika Lužar /Petrovče/ in Kaučič /Celje/. KRANJ: Ceferin 4, Sturm, Valant, Olič, Bajrovič 2, Prapro-tnik 2, Herlec, Jeruc 3, Tkalec, Gradišar 11, Ropret, Osterman. Izključitve: Kranj 12' /Bajrovič, Jeruc 2, Sturm 3/, Krim Electa 12' /Dular, Verbinc, Boštjančič 2, Polajnar 2/; sedemme-trovke: Kranj 5-4, Krim Flecta: 6-5; rdeči karton: Šturm. Po vodstvu domačink so gostje v 17. minuti izenačile /5:5/ in nato povedlc za dva zadetka in s tako prednostjo odšle na odmor. Zatem so svojo prednost še povečale in v 50. minuti vodile za štiri zadetke /16 : 20/. V 56. minuti so gostiteljice izenačile /21 : 21/ in povedle v 58. minuti. Mlade igralke Krima so v zadnji minuti izenačile in delitev točk je bila po prikazani igri pravična. • J. Marinček Rokometni izidi I. drž. liga - ženske med. skupina, 5. kolo: Kranj : Krim II K TA 22 : 22, Mlinotest : LIR Velenje 29 : 20, Olimpija : Polje 29 : 12. II. dr/, liga - ženske, 7. kolo: Krim : Sava Kranj 27 : 23, Kranj : Burja ROKAVA 42 : 12, Skofja Loka : Oli mpija II 17 : I K, Piran : TAPI Zagorje 21 : 8. III. drž. liga - moški, 9. kolo: Preddvor Infotrade II : SeŠir, Preddvor SKALA : Zabnica 21 : 21, Sava /KR/ : HFRBALII F Storži« 23 : 26, Loške Smojke PEKO Tržič 25 : 13, Radovljica SPI ( I RIJA-BLED : Besnica 20 : 26. St. deklice - center, 7. kolo: Olimpija : Kranj 4 : 21, Sava /KR/ : Polje 16 : 9, Planina /KR/ : Krim 16 : 18. Sk. Loka : OPREMA Kočevje, 4. novembra 1992 ob 17.15 uri. • Martin Dolanc /i- NAMIZNI TENIS Največ uspeha jeseničankam Prejšnjo soboto je bil v Stražišču pri Kranju prvi gorenjski turnir v namiznem tenisu za dekleta. Na turnirju, ki ga je vzorno priredil namiznoteniški klub Merkur, je nastopilo 24 mladink in pionirk. Tekmovalke so bile razdeljene v dve kakovostni skupini, največ uspeha pa so v obeh skupinah imele Jeseničanke. Vrstni red: (prva skupina): 1. Košir (Jesenice), 2. Mežek (Križe), 3. Petrič (Merkur Kranj), 4. Žerovnik (Merkur Kranj), 5. Kunej (Jesenice); (druga skupina): 1. Jurkovič (Jesenice), 2. Spa-rovec (Križe), 3. Mitrovič (Jesenice). • I. Golob Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Jesenice (Ur. list RS, št. 5/91 in Ur. list RS, št. 52/92) je Izvršni svet Skupščine občine Jesenice na svoji 87. seji dne 20. 10. 1992 sprejel SKLEP o razpisu za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Jesenice 1. člen Za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva se iz sredstev proračuna občine Jesenice nameni 3.000.000,00 SIT. 2. člen Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: — nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov, — nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, — nakup nove ali generalno obnovo opreme. 20 % sredstev se lahko nameni za dodeljevanje kratkoročnih kreditov za obratna sredstva. Posojila se prednostno dodeljujejo za dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, so izvozno usmerjene, nadomeščajo uvoz, uvajajo sodobni tehnološki proces, ki bodo v čim krajšem času dale ustrezne ekonomske učinke in prosilcem, ki še niso dobili posojila iz sredstev občinskega proračuna. 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: — samostojni obrtniki, — podjetja v zasebni ali mešani lastnini, — občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. pri pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente oz. podjetja mora biti na območju občine Jesenice. 4. člen Posojila se dodeljujejo z najdaljšo dobo vračila do 3 let, za obratna sredstav pa do 1 leta. 5. člen Letna obrestna mera za posojila znaša 8 %, z upoštevanjem mesečne revalorizacijske stopnje. 6. člen Prosilec lahko pridobi sredstva največ do 30 % predračunske vrednosti investicije. 7. člen Prošnja za pridobitev posojila mora vsebovati: — ime, priimek in naslov obratovalnice oz. ime in naslov podjetja, — opis investicije z navedbo tržnih možnosti ter sposobnosti in možnosti investitorja (boniteta podjetja ali obratovalnice), — predračunsko vrednost investicije, — višino zaprošenega posojila, — finančno konstrukcijo investicije. Poleg prošnje je potrebno predložiti še naslednjo dokumentacijo: a) potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register ter priloži vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja, b) potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, c) dokazila glede na namen posojila: — pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču, — pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun, zemljškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjenja najmanj za dobo vračanja posojila; — pri nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravilo: predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno garancijo izvajalca generalnega popravila, s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme, — pri nakupu opreme za prenos dosežkov raziskovalnih del v proizvodnjo: račun ali predračun in potrdilo pristojnega organa o verifikaciji inovacije. d) če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju: pisno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od porabe posojila e) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki se praviloma pridobi pri javni upravi za družbene prihodke oz. banki. 8. člen Prošnje je potrebno vložiti v roku 15 dni od dneva objave na naslov Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo Občine Jesenice, Titova 78, 64270 Jesenice. 9. člen Izvršni svet SO Jesenice bo sklep o dodelitvi posojil sprejel v roku 30 dni od poteka roka za vložitev prošenj. Prosilcem bo sklep o dodelitvi posojil posredovan v roku 8 dni od sprejema. 10. člen Sklep se objavi v Gorenjskem glasu in Radiu Triglav Jesenice. Datum: 20. 10. 1992 Rina Klinar, dipl. soc. Številka: 313-84/90-1 Predsednica GORENJSKI GLAS ♦ 16. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 3. novembra 1992 PREJELI SMO Pisma in odmeve bralk in bralcev objavljamo po presoji in izboru uredništva. Pisma naj ne bodo daljša od 60 tipkanih vrstic, daljša pisma bomo morali krajšati. Pisem brez podpisa ne objavljamo. Naš naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ prav ohranili večino svojih pozicij. G. Poštrak je v odnosu do tega sloja družbe za zmeren pristop, pripravljen tudi na kompromise, medtem ko je g. Brezar za radikalen kirurški poseg, ki naj bi v celoti odstranil "rakavo tvorbo" in ozdravil gospodarstvo. Zg. Besnica, 4. septembra 1992 Franc Bešter Hvalnica norosti Odmev (Gorenjski glas, 2. oktobra 1992) zbfralCU pOSkliehOV Moj članek se nanaša na intervju z g. Janezom Poštrakom v Gorenjskem glasu dne 25. 9. 1992, in na odmev na ta intervju g. Viktorja Brezarja, člana Liberalne stranke. Kot član SKD se popolnoma strinjam z g. Poštrakom, da namreč ljudje, ki delujejo v naši stranki, dajejo premajhen poudarek na njen socialni program. Sociala bi glede na našo ideološko usmeritev res morala biti v središču našega prizadevanja. G. Poštrak predvideva, da se bo znotraj SKD zato sčasoma oblikovala skupina s takšnim poudarkom. Vendar pa še tako lep socialni program ne pomaga nič, če ni sredstev, s katerimi bi ga lahko uresničili. Predpogoj za učinkovito socialno državo, za kakršno se zavzema g. Poštrka, je zato učinkovito gospodarstvo, zgrajeno na trdnih temeljih. Zavzemanje za malega človeka (za delavce, brezposelne, upokojence itd.) postane tako zavzemanje za zdravo gospodarstvo. S tem pa smo pri Odmevu g. Viktorja Brezarja, v katerem leta razlaga, kako si ozdravitev gospodarstva zamišlja njegova Liberalna stranka. G. Poštrak se seveda dobro zaveda, kar mi je tudi sam zatrdil, da so edino novi gospodarski temelji lahko osnova za dober socialni program. Menda pa obstajajo med obema strankama razlike v pogledih glede načina, s katerim naj bi prišli do učinkovitega gospodarstva. In ravno glede teh razhajanj bi morda moral g. Poštrak nekoč podrobneje spregovoriti na straneh Gorenjskega glasa. Danes nam je vsem znano, zakaj gospodarski kolaps in tolikšna brezposelnost, da je namreč do trga prišlo zaradi tehnološke zaostalosti. Jasno je tudi, kdo je kriv za to zaostajanje za svetom. Da bi to stanje presegli, bi bil potreben dotok tujega kapitala, katerega pa ne bo, dokler ne bodo znani pravi lastniki podjetij. Ti pa ne bodo znani, če ne bodo sprejeti ustrezi zakoni. Zakoni pa niso sprejeti, ker ljudje iz prejšnjega sistema hočejo obdržati pozicije v gospodarstvu v svojih rokah. Tako nekako si jaz predstavljam vso stvar. In občutek imam, da ravno v tej točki prihaja do usodnega razhajanja med g. Poštrakom in g. Brezar-jem, namreč v odnosu do ljudi iz prejšnjega sistema, ki so pravza- Ne bom tarnal, da je delo sodobnega novinarja, ki je zavezan etiki žumalizma, torej podajanju informacij, dogodkov, trditev, komentarjev temelječih na pisnih dokumentih ter magnetofonskih in avdiovizualnih zapisov, naporno. Časnikar mora preprosto poleg tega dobrega članka, stila pisanja imeti tudi dokumente, ki ščitijo njega samega, odgovornega urednika ter ime hiše pred nehvaležnimi obtožbami. Dobremu novinarju je to rutinski, da ne rečem - obrtniški postopek. ■ Uredniki rubrik pisce, komentatorje zunanje sodelavce, poleg rednih angažmajev, še dodatno aktivirajo, za posebne, specialne naloge, področja, na katera se dobro spoznajo, ki jih znajo soditi. Toda ob vsakem članku novinarju, zaradi prostorske omejenosti članka, kopica dokumentov ostane v predalu. V tisk gredo le najbremenilnejši, najzgovornejši podatki. Toda če je medijski odziv na članek pozitiven, torej, da se pojavi, dobi pisec možnost na repliko, v kateri dokumentirana dejstva skočijo iz predala in se prelijejo odtisnjene črke. Ponovna osvetlitev teme, pa potegne iz naftalina še marsikatero nerazkrotp ali nejasno ozadje oziroma dejstvo. Konec koncev so replike, odzivi prizadetih ali telefonski klici občanov, ki zahtevajo, da se obelodanji stvar do zadnje drobtinice, novinarju potrditev, da dela dobro, odlično. Preden preidem in medias res, bi se od srca zahvalil gospodu oziroma tovarišu, ne vem, kaj mu bolj ustreza, Pušavcu, da mi je namenil še enkrat pogreti juho in mi dal priznanje, zakaj pravemu novinarju, ki pozna svoj poklic, se ni treba bati puhlih obrekovanj. Sicer pa, če sem odkrit, dragi Marjan, sem se, potem ko sem skrbno prečita! Vaše pismo, nakrohotal od srca kot že dolgo ne. Razumem, da pesniki, pisatelji ter podobne nežne dušice, dokaj čustveno reagirajo na svoj neuspeh, ne razumem pa, da niso raje tiho, če jim zdrava pamet pravi, da so napravili napako. Hkrati sem vesel, da ste mi dali prav, ko ste priznali, ne samo, da ste pridelali izgubo, temveč tudi, da Vam je bilo že od vsega začetka kristalno jasno, da na polju, na katerem ste zasejati prireditev Kiselštajn kulturi, ne bo pridelka. In občina naj bo, ker ste ji tako pridno napravili izgubo, vesela, da ste se vsega skupaj izmislili, da bo lahko plačala rečun. Filozof, kije zavezan logiki mišljenja, ne emocijam, se lahko Vaše geslo interpretira v sledečem okviru: Recimo, da mi druščina za rojstni dan podari avto, katerega sem neznansko vesel, toda potem, ko mi povedo, da ga moram plačati sam, mi nasmeh izgine. Hvala lepa za takšno pozornost! Seveda pa je v Vašem pismu, ljubi sogovornik, diskutabilno vprašanje o podtaknjenih pisu-nih. Če me spomin ne vara, in ker vem, da me ne, sem ostal zgolj pri tej obči opazki, hkrati pa sem na grobo navedel trditve Mladininega komentatorja. Poimensko ste in to Vaše dobre prijatelje ter znance navedli Vi, kar Vam prav gotovo ne bodo šteli v plus. Koga in zakaj pa imam v mislih za podtaknjenega pisuna, Vam želim izdati danes. Zelo žal mi je Mladine, pa ne zato. ker sem nekoč pisal v ta izjemen časopis, predvsem zato, ker posameznik, ki misli, da je s svojimi posploševanji izviren, ruši ugled teama, ki pošteno brusi pete, da ' si pribori točne in informacijsko etične podatke. Mar se Vam ne zdi plehko govoriti in ocenjevati z nekaj besedami prireditev, ki jo je avtor zapisa od blizu videl le dvakrat. Kje je dobil te informacije, mi boste nekoč, v prvi priložnosti, ko Vas bom srečal in bova odšla na kratek klepet ob kovici, povedali Vi. Tedaj Vas kaj takega o Mateji Hrastar ne bom spraševal: Kdor analitično bere članke, ve zakaj, namreč, ker neverjetno dobro sodelujeta. V članku: Kranjskokiselštajnska odisejada (Delo, Ljubljana 1992, št. 196, str. 7) je zapisala naslednje: »Po prvotnih izračunih naj bi projekt stal 25.000 DEM, zato so občino prosili za subvencijo 450.000 tolarjev, kar je približno toliko, kot je občina namenila za en dan prireditev ob svetovnem oblikovalskem kongresu. Denarja niso dobili in ker so stroški narasli na 40.000 DEM, so organizatorji najeli brezobrestno posojilo pri Slovenski hranilnici. Del stroškov so pkokrili sponzorji, del z vstopninami (znašale so 100 do 250 tolarjev), še vedno pa jim zmanjka 500.000 tolarjev. Občinski uradniki pa še vedno molčijo. (...) Iščejo ustrezne lokacije in upajo, da bodo dobili finančno pomoč na občino, čeprav je že Valvasor zapisal, da »tako čudnih ljudi kot so Kranjčani jih ni.« Stvar je gospodični Hrastarjevi povsem jasna, namreč, občinski uradniki so vsega krivi ali drugače rečeno, to, kar so ji povedali, je zapisala. Pri tem je pomešala kulturne prireditve z denacionalizacijo, ICSIDom. Kaj menijo občinski gospodje o prireditvi, o tem niti stavka niti ene same besedice. Etika žurnalizma? Torej bomo odslej pisali stavke kot bojda občina ne da denarja, rekel je, da občina noče financirati priredi- tve, če Hrastarjeva ni imela toliko časa, da bi preverila, kaj se dogaja in kaj menijo »občinski uradniki«, dragi sogovornik, je vsekakor imela dovolj časa, da je napisala in dva dni kasneje objavila dobrikavo recenzijo o Vašem knjižnem prvencu »Zbiralci nasmehov«. (Dnevnik, Hrastar, Mateja, Združene moške frustracije, št. 232, str. 14). Sicer pa, če dekle ne bi bilo tako brezglavo in bi prebralo vsaj članek Uršule Cetinski »Kiselštajn kulturi« (Dnevnik, št. 219, str. 16) in ga primerjala z Vašim govorom, bi opazila, da nekaj zelo smrdi. Ko gospodična Cetinski, ki jo osebno zelo cenim in ki je povsem korektno napravila svoj posel, torej intervju z Vami, Marjan Pušavec, ste trdili sledeče: »Na zamisel o takšni prireditvi smo prišli sredi junija, zato je bil naš program sestavljen precej hitro.« Hrastarjevi pa je nekdo trdil, in to debelih štirinajst dni po omenjenem zapisu v Dnevniku nekaj drugega. »Organizatorji akcije Kiselštajn kulturi so svoj program pripravili že marca.« Je NEZA VEDNO spregovorilo, kot bi rekel Lacan ? Dragi Marjan, pišete prijetno prozo, toda novinarska etika ni fantazija. Boste mar rekli, da Hrastarjeva ni pisunka. Takole mimogrede pomeša vse pojme, opljuva vse, pri tem pa niti ne preveri Resnice na drugi strani niti nima enega dokumenta, ki bi govoril njej v prid. Mogoče ni niti vedela, da se prireditve, ki jih financira občina, prijavijo oktobra, da pridejo v proračun, kajti potem, ko je pogača že narezana, kot je bila v primeru prireditve Kiselštajn kulturi, ko so organizatorji za šest mesecev zamudili delitev pogače, je pladenj prazen. IN... Koneckoncev, prijatelj moj, marsikomu zveni zelo tuje, če sirota svojega velikega dobrotnika, rešitelja, ki naj bi dobrohotno poklonil 450.000 SIT. psuje kot ceneno vlačugo -z uradniki. Se nekaj, dragi prijatelj Marjan Pušavec, Vam toplo priporočam: Ker verjame, da gledališkega lektorja tako krepka izguba 500.000 SIT udari v srce. da povsem izgubi glavo, zatrjuje različne nesmisle in obrekuje vse-povprek, vam svetujem, da mi vsaj ne delate in to nezaslužene, antipropagande v svojih krogih, tam, saj veste kje, kjer se giblje-te. Zares neprijetno mi je in pomilujem Vas, ko vidim, da mi nekoč prijazni ljudje apriorno, zaradi nekih puhlih trditev, delijo hladne poglede. Upam, da jim bo moj odgovor, po vaši zaslugi prišel pred oči. Marjan, priznajte, ekonomija in tržna logika Vam je povsem tuja, podobno kot tudi kanček politične preudarnosti. Svetujem Vam, da naslednje poletje raje opustite looserske projekte in si namesto tega, po pestri gledališki sezoni, privoščite prijeten dopust, j Z globokim spoštovanjem Tomaž Kukovica DPD SVOBODA Hruška 55 a 64270 Jesenice Upravni odbor DPD Svoboda Hrušica razpisuje prosti mesti HIŠNIKA IN ČISTILKE v kulturnem domu na Hrušici. Zagotovljeno je stanovanje. Prošnjo z osebnimi podatki naslovite do 10. novembra na naslov: DPD Svoboda, Hrušica 55 a, 64270 Jesenice. ZELCZMIk I NIKO Kovinsko podjetje Železniki po sklepu delavskega sveta, z dne 23. junija 1992 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo: delavniški prostor in skladiščni prostor v skupni velikosti 180,95 m2 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, pare. št. 667/5 k.o. Železniki. « Izklicna cena je 100.000 DEM v tolarski protivrednosti. Splošni dražbeni pogoji: 1. Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS in fizične osebe, ki se izkažejo, da so državljani RS. 2. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo za licitacijo. 3. Izklicna cena izražena v DEM velja v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Gorenjske banke na dan plačila. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene na ZR št. 51510-601-10719 pri SDK Skofja Loka s pripisom "za javno dražbo", ter pred dražbo priložiti dokazilo o vplačilu. 5. Varščino se uspešnemu ponudniku (kupcu) na licitaciji vračuna v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, se varščino vrne brez obresti v 3 dneh po opravljeni licitaciji. 6. Uspešni ponudnik oz. kupec mora v 5 dneh po dražbi skleniti kupno pogodbo. Kupnino je možno poravnati v 4 obrokih: prvi obrok v višini 40.000 DEM v tolarski protivrednosti v 15 dneh po podpisu pogodbe, drugi obrok v višini 15.000 DEM v tolarski protivrednosti do 15. 2. 1993, tretji obrok v višini 30.000 DEM v tolarski protivrednosti do 25. 12. 1993 in četrti obrok v višini 15.000 DEM v tolarski protivrednosti do 30. 3. 1994. Varščina v višini 10 % se poračuna ob prvem plačilu. Če kupec v roku za sklenitev pogodbe ne sklene pogodbe ali zamudi s plačilom kupnine, se prodaja razveljavi, uspešni ponudnik pa izgubi pravico do povračila varščine. 7. Kupec mora plačati prometni davek in vse stroške, ki so povezani s prenosom lastništva. 8. Del nepremičnine, ki je predmet licitacije, je zaseden, z najemnikom je sklenjena najemna pogodba do 30. 9. 1998. Če kupec ne bo najemnik, se izklicna cena poveča za vložek najemnice v višini 50.000 DEM v tolarski protivrednosti. 9. Nepremičnine si je mogoče ogledati na podlagi predhodnega dogovora. Informacije po telefonu 064/66-221 int. 36. Dražba za delavniški prostor in skladiščni prostor bo 10. 11. 1992 ob 8. uri v sejni sobi NIKO Kovinarskega podjetja Železniki, Otoki 16. STROKOVNO HITRO PRIJAZNO Charles Webb 62 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Kako si mogel posiliti mojo ..." Z dlanmi si je pokrila obraz. Benjamin je počasi dvignil glavo in se mrko zazrl predse v točko na mizi. "Kaj?!" je rekel. "Ali kar vse po vrsti sovražiš?" je tiho vprašala v dlani. Počasi se je dvignil in se obrnil proti njej. "Da sem jo posilil?" Roke je spustila ravno toliko, da ga je lahko videla čez konce prstov. Jokala je. "Si rekla, da sem jo posilil?" Ni mu odgovorila. "Ne!" je rekel Benjamin. Stopil je korak proti njej, toda ona se mu je umaknila. "Nc," je ponovil. Elaine se je odkašljala in si obrisala eno oko. "Kaj je rekla?" jo je vprašal Benjamin. Pogledala ga je, a mu ni odgovorila. "Kaj ti je povedala?" Se vedno mu ni odgovorila. "Kaj?" Se nekaj časa ga je gledala, nato pa se je obrnila stran. "Hočem, da do jutri zjutraj odideš od tod," je rekla. "Ne!" je zakričal Benjamin. Planil je med Elaine in vrata. "Samo poskusi se me dotakniti!" "Ne bom " "Potem pa pojdi stran od vrat!" "Elaine," je rekel. "Pri Bogu ti prisežem, da se te ne bom do taknil! Ampak prosim! Prosim, povej mi, kaj je rekla!" "Zakaj?" "Zato, ker ni res!" "Ali je res, da si spal z njo?" "Je." "Potem je vse v redu. Pojdi stran od vrat!" "Elaine!" "Povedala mi je, kako si jo zvlekel v hotelsko sobo, jo omamil in jo nato posilil." "O ne!" "Zdaj pa hočem oditi!" "Zvlekel sem jo?" je vprašal. Strmela je vanj, a mu ni odgovorila. "Rekla da je, da sem jo zvlekel gor?" "Rekla je, da si jo peljal tja, vendar je bila pijana in ni vedela, kaj se dogaja." 10 "V Taft?" "Tako je." "Mi lahko poveš kaj več o tem, kar je rekla?" "Zakaj?" "Elaine. Zjutraj bom odpotoval, častna beseda! Toda moram vedeti!" „p0. Elaine je nekoliko pomolčala, nato pa se je odkašljala. vedala ti bom, potem bom pa šla," je rekla. "Ja." v Se enkrat se je odkašljala. "Rekla je, da je šla s prijatcU hotel. Tam pa si jo zagledal ti." "To ni res!" "Benjamin, pojdi, prosim, proč od vrat!" "Kaj je še rekla?" "Nočem govoriti o tem!" "Prosim!" jo je rotil. "Ko je prišla ven, si na parkirišču čakal nanjo." "O moj Bog!" jjn- "Potem ji ... nisi pustil, da bi šla v avto, češ da je prevez r na za vožnjo domov. Benjamin, sedaj pa hočem domov!' "Pa potem?" a| si "Rekel si rekel si, da p boš priskrbel prenočišče. Pc •! jo gor in ji naročal pijače, dokler ni bila popolnoma oinarn J Zjutraj si ..." Elaine je /majala z glavo. "Pusti me ven, •* min!" "Zjutraj," je ponovil za njo. "/jutrai si |i povedal, da ima ra/merje s ttboj " "Elaine!" "Sedaj me pa pusti ven!" T laine, to je ogabno!" > i«1 "Pusti me ven, prosim!" je prosila Elaine. Odkašljala «c obrisala oko. KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Zakaj imajo romunske plesalke modrice Bordel nad Starim Mayrjem? Kranjski policisti so prekinili "čudna" dogajanja v taverni nad Starim Mayrjem. Kot je povedal komandir Policijske postaje Jože Mencin, je taverna možem v modrem Postala sumljiva po govoricah, v pristal, da bo tolarje zamenjal v marke, jc hitro ničv"'' M> Ponai('ieni. s poslom ni bilo nič. Bartlova se je z ri^^dnim denarjem napotila na ljubljansko tržnico, kjer bi imela več sreče, vendar so jo že med potjo ustavili po-Vi|j|u *»n J' denar zasegli. Med akcijo so dobili tudi 30-lctnega v y?.uU*> P" katerem so našli nakradeno blago iz vloma bad»vlj.c. ki SQ^en nJih se je na zatožni klopi znašla še A. R. iz Tržiča, trg0 JO "Poznali /a kino pomoči pri tatvini, ki jo je v trž.iški V|ni zagrešila Breda Bezinovič. sploh ni prijavil, od lani jo je plačeval z denarjem "na roke". Ko so kriminalisti pogledali podjetnikov status, so ugotovili, da je Ljubo Fatur hrvaški državljan in da v Sloveniji sploh nima stalnega prebivališča. Zaprosil je za poslovno vizo, za katero pa ne izpolnjuje pogojev. Eden od pogojev je namreč Tepen med spanjem Golnik - 18-letni Damir S. in 17-letni Marko K. iz Dupelj sta ovadena kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Dogajanje je steklo 17. oktobra ob sedmih zvečer, ko je bil v lokalu Kosobrin na Golniku tudi 44-letni Rafael M. V lokal sta prišla omenjena fanta, s katerima Rafael očitno že prej ni imel najboljših odnosov. Očitno se ju je bal, zato je odšel domov in se zaklenil v stanovanje. Nekaj pred enajsto sta nepovabljena obiskovalca vdrla v njegovo stanovanje, razbila vrata in planila nad spečega Rafaela. Ko sta ga dovolj premikastila, sta odšla. Policisti so ju seveda izsledili in trdo prijeli. Trojica s ponarejenimi tolarji Kranj - Ljubljanski kriminalisti so začeli odmotavati klobčič, v katerega je bilo vpletenih 570 ponarejenih bankovcev po tisoč tolarjev, s prijetjem Dušana V. z Brnika. Kranjski kriminalisti so zatem prijeli še dva osumljenca, Ivana I. iz Šenčurja, ki mu je denar dal, in "nekega" J. iz Kranja, ki je bil očitno posrednik. pozitiven žiro račun, ki omogoča socialno varnost. Sanitarni inšpektor je v začetku oktobra zaprl lokal v Bohinju. Fatur je očitane pomanjkljivosti odpravil do 29. oktobra, ko so se vrata za goste spet odprla. Zdaj so na vrsti še druge inšpekcije, da se "poglobe". • H. Jelovčan Na meji prestregli mamila Kranj - Janez Rihar iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj je povedal, da so pred dnevi na mejnem prehodu Karavanke ob vstopu v Slovenijo prestregli mamila. Pri 22-letnem Igorju P. in 19-letnem Eriku K., oba sta doma iz Kopra, so med pregledom našli 31 pivnikov z mamilom LSD, tri grame marihuane in pol grama hašiša. Mladeniča sta se zagovarjala, da imata mamila zase, kar pa je spričo tihotapljene količine in drugih pripomočkov (tehtnica ipd.), značilnih za razpečevalce, zelo malo verjetno. Vžig zaradi infra peci Naklo - Kako nevarne utegnejo biti infra peči, priča tudi nedavni dogodek iz Naklega. Gospodinja, ki jc bila že oblečena za spanje, se je motala okrog prižgane peči. Nenadoma se ji je vžgala spalna srajca in čeprav je mož ženi hitro prišel na pomoč, so jo huje opečeno odpeljali na zdravljanje v UKC. V akciji sodelovali tudi kranjski kriminalisti Razbita veriga z orožjem Slovenski kriminalisti so v eni od svojih uspešnih akcij odkrivanja tihotapskih poti prek Slovenije zaplenili 14 avtomatskih pušk, štiri puške /. optičnimi merilci, 74 okvirjev z naboji, dva škorpijona z du-šilcem zvoka, tri pištole z okvirji, 27 pištol-svinčnikov, dve trom-blonski mini, 1767 kosov različnih nabojev, sedem vžigalnikov-ek-splozivov, pet vojaških nožev ter po eno plinsko in električno gumijevko. K uspešnosti akcije so dodali svoje tudi kranjski kriminalisti. Del tega orožja so kriminalisti zasegli pri aretiranih ljudeh, del pa pri hišnih preiskavah, ki so jih pri njih opravili. Javnemu tožilstvu so zaradi suma kaznivega dejanja hudodelskega združevanja in nedovoljene posesti orožja ovadili devet ljudi, od kate rih jih ima šest slovensko državljanstvo, dva sta državljana Jugoslavije, eden pa Bosne in Hercegovine. Čeprav je policija v interesu nadaljevanja preiskave in zaradi suma uničevanja sledov in oviranje preiskave predlagala za vse aretirane pripor, pa je tožilec pripor odredil le za dvojico aretiranih. Direktor uprave kriminalistične službe Slovenije Darko Maver je ob tem opozoril na velik porast organiziranega kriminala v državi, zlasti na področju organizirane preprodaje mamil ter tihotapljenja orožja in avtomobilov. Gre za izredno dobro organizirane skupine kriminalcev, ki za doseganje ciljev ne izbirajo načinov. Zal je Slovenija zardi svoje lege skoraj idealno področje za trenzit različnih tihotapskih poti in mnogi na našem ozemlju že vidijo bodoči center organiziranega kriminala v tem delu Evrope. Izza vrat tržiških restavracij Zveneča imena skrivajo nered Tržič, 3. novembra - Nespoštovanje najemne pogodbe za lokal v nekdanjem tržiškem hotelu Pošta je izvršni svet prisililo k razmišljanju o možnostih ukrepanja. Inšpektorji so oktobra takoj zaprli restavracijo "Škorpijon", iz katere je hrup pretresal nočni mir. Prijave za vrsto kršitev v drugih restavracijah. Vse izgleda, da v tržiški občini nimajo najbolj srečne roke pri oddajanju svojih stavb najemnikom. Lokal v nekdanjem hotelu Pošta so najprej oddali v najem domačinu, ki je zaradi zadolženosti poiskal naslednika iz Brezovice pri Ljubljani. Z njim so pred koncem lanskega leta sklenili pogodbo za najem restavracije do leta 1996. Čeprav je podjetnik Nagode dobil obrtno dovoljenje za gostinsko dejavnost šele 25. septembra 1992, se je kaj hitro izkazalo, da je njegov "Škorpijon" preveč "strupen" za sosede na Trgu svobode, zlasti v nočnih urah. Problematiko tega lokala je izvršni svet spoznal že začetek oktobra od tržne inšpektorice in namestnika komandirja policijske postaje Tržič. Več o tem je na drugi oktobrski seji spregovoril inšpektor dela, ki je obrazložil poročilo uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko o oktobrskih pregledih tržiških lokalov. Najbolj razvpit je primer restavracije "Škorpijon", ki ima izdano dovoljenje za dnevni lokal, vendar je bilo pol ure po polnoči v njej 150 obiskovalcev, povečini mladih. Da je bilo daleč ven slišati hrup, ni čudno, saj je bilo mnogo gostov opitih in verjetno tudi drogira-nih. Zaradi preseganja prostorskih zmogljivosti, neizpolnjevanja varnostnih predpisov, slabe higiene, nesklenjenih pogodb o zaposlitvi šestih delavcev in opravljanja dela brez zdravniških pregledov so nočni lokal takoj zaprli. Ocenili so, da tak lokal ne sodi v središče mesta, zato je izvršni svet sklenil prekiniti najemno pogodbo. Kar nekaj dela so imeli inšpektorji tudi za vrati drugih restavracij z zvenečimi imeni, a neredom v notranjosti. Samo v 5 lokalih so našteli 7 kršitev delovnih predpisov, 4 kršitve požarnih, 2 kršitvi sanitarnih in 1 kršitev tržnih predpisov. Izdali so ureditvene odločbe in predloge sodniku za prekrške, pri katerem so kazni, na žalost, še vedno premile. • S. Saje Gasilska enota kranjske Save Pripravljeni za ekološke nesreče Kranj, 30. oktobra - Ob prevozu sodov z nevarnimi snovmi v skladišče se je ena od posod prevrnila, iz nje pa so začela iztekati vnetljiva in strupena topila. Voznik viličarja je obvestil gasilsko enoto Save, ki se je takoj lotila nujnih ukrepov. K sreči je šlo le za preizkus nove opreme in usposobljenosti gasilcev za reševanje ob ekoloških nesrečah. Sirene in utripajoče luči so naznanile prihod gasilskih vozil le kratek čas po obvestilu o razlitju nevarnih snovi. Da bi preprečili onesnaženje, je sporočilo o tem dogodku prek centra za obveščanje steklo tudi do centralne čistilne naprave in vodnogospodarske inšpekcije v Kranju. Člani gasilske eriote Save so med vajo prikazali, kako je moč omejiti razlitje nevarnih snovi z domačimi gumenimi izdelki za zapiranje kanalov, kolikšna je učinkovitost nove opreme za prečrpavanje topil iz odtokov v sodove, pa kaj zmorejo absorbcijska in dekontaminacijska sredstva. Preden so se lotili dela, so morali natakniti zaščitne obleke in izolime dihalne aparate, prvič pa so uporabili tudi protikislinska ogrinjala. Prekrivanje kraja nesreče s peno je preprečilo nadaljnje izhlapevanje lahko vnetljive tekočine. Nato so iz vreč posipali absorbcijsko snov, ki je omogočila ročno zbiranje ostankov nevarne snovi. Sledila jc še dekontaminacija prostora in opreme z novimi aparati, podobnimi gasilnim, ki jih bodo namestili na vseh nevarnejših mestih v tovarni. • S. Saje Bomba na Jesenicah Jesenice - Prejšnji teden, 28. oktobra, zvečer je zares počilo. Za gostinskim lokalom kava bar Čedo v ulici Cirila Tavčarja na Jesenicah je eksplodirala ročna bomba. Žrtev na srečo ni bilo, tudi škoda (nekaj popokanih šip v okolici) je bila malenkostna. Kriminalisti UNZ Kranj še raziskuje ozadja neljubega dogodka, ki ima zelo verjetno korenine v mednacionalih sovraštvih. Bojijo se, da je ta bomba le uvod v nove teroristične izpade. Spet dva mrtva Kranj, 2. novembra - Pretekli teden so bile na Gorenjskem štiri hude prometne nezgode, spisek mrtvih se je podaljšal za dva. Zaradi posledic nezgode, ki je bila 15. oktobra zvečer na Bledu, je 30. oktobra umrl pešec, 55-letni Tomaž Svetina z Bleda. Tragično je bilo tudi v torek, 27. oktobra, zvečer na lokalni cesti v Bobovku. 25-letni Stane Aleš iz Mač pri Preddvoru je z osebnim avtom vozil od Kokrice proti Preddvoru. V Bobovku je dohitel 63-letnega pešca Miodraga Djordjeviča, ki je ob desnem robu ceste ob svoji desni strani potiskal kolo. Tedaj je nasproti pripeljal s tovornjakom Ahmetaj Alush. Zaradi prehitre vožnje Aleš svojega vozila ni mogel pravočasno ustaviti, zadel je pešca pred seboj, ki je na kraju nezgode umrl. • H. J. GORENJSKI GLAS + 18. STRAN OGLASI, MALI OGLASI Torek, 3. novembra 1992 MALI OGLASI kupim "VIC - MLADI VOZNIK d.o.o., Koroška 5, 64000 Kranj ORGANIZIRAMO - vsak torek enodnevni nakupovalni izlet v Munchen s kombijem. Cena 60 DEM za osebo. - nudimo prevoze s kombijem za manjše skupine po domovini in tujini - izposojanje osebnih avtomobilov - izposojanje MOBI TEL-ov Informacije: 213-160 ali 328-602 NOVOST ZA VAŠE LASE - V frizerskem salonu "Meta" v Pod lubniku v Škofji Loki vam z najmodernejšim švedskim postopkom - HAR0L0GIJ0 - s posebno napravo testirajo lase in ugotovijo, kakšne kvalitete so. Svetujejo vam, ali so primerni za kodranje, barvanje ali pramena. Z naravnimi preparati je mogoče, da vaši lasje postanejo in ostanejo zdravi! Pokličite po telefonu 622-321. KMEČKI STROJ SKOFJA LOKA - Ugodna ponudba AKUMULATORJEV, Vesna, ANTIFRIZA, traktorskih GUM in rezervnih delov za Zetor ter Univerzal. Tel.: 631 -497. Najcenejši v Sloveniji TRAKTOR Same Delfino 35 in Tomo Vinkovič 826. Pokličite: 622-575 ali 622-311 ^217-960 aparati stroji OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. 9 215-650_15616 KUPPERSBUSCH, trajnožareč, nov, zapakiran, prodam. 9 215-659_15918 PANASONIC - brezžični telefoni, lokali tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam, flf 632-595 15940 TELEFONSKO TAJNICO, kupim od najboljšega ponudnika ® 633-488_15949 ŠTEDILNIK na drva, kupim po ugodni ceni. ® 77-472 15977 ZELJE, JABOLKA, RADIČ in KROMPIR, kupim« 77-472 _15978 YUG0 55. od letnika 1987 dalje, kupim. « 50-113 15999 TELETA simentalca, za rejo, težke-ga do 100 kg, kupim, g 312-283 NOVO • Čaj SUM TEE po JAPONSKI RECEPTURI - Imnrution KANEDO FROM NATURE - FROM JAPAN Izredno učinkovit in v praksi preizkušen čaj SLIM TEE. V poplavi reklam za zdravo hujšanje nam vsi dosedanji preparati pomagajo pri hujšanju, NE PA TUDI pri ohranjanju idealne telesne teže. Izjema je naš čaj SLIM TEE. Caj je naraven, narejen iz zdravilnih zelišč. Omogoča nam hitro in zdravo hujšanje, zmanjšuje apetit, pomirja in spodbuja celotno čiščenje telesa. Ce želite, da bo vaše življenje preprostejše, lažje in brezskrbnejše, nas pokličite po telefonu (061) 199-802. Cena samo 490 SIT. KAMILICA LJUBLJANA Grgrajte Sonček in povrnil se vam bo nasmeh. Sonček - zeliščno olje za izpiranje ust priporočamo ob vnetju dlesni, utrjevanju majavih zob, boleznih želodca in glavobolih različnega nastanka. Cena 290 SIT. Naj bo jesen polna dobrega počutja. Bronhin čaj - zelišča lajšajo težave pri vnetju dihal, izkašl jevanju sluzi in lažje dihanje. Tudi otroci _ ga radi pijejo. Cena 490 SIT. Lažji korak in prijetnejši sprehod. Mazilo revmatin - preizkušeno zeliščno mazilo, ki z boljšo prekrvavitvijo umirja bolečine pri revmatičnih težavah in bolečih žilah. Bolečine prenehajo že po 4 minutah. Cena 490 SIT. Naročila po telefonu 061/199-802. Zlatarna GOLDIE Radovljica, Cankarjeva ulica Velika izbira prstanov verižic, zapestnic in drugih izdelkov iz zlata. Plačate lahko tudi na dva čeka. MOTORNO ŽAGO ugodno prodam. Klavžar, Bohinjska Bela 115 _15955 TRAKOTOR Tomo Vinkovič TV 420, z rezervnimi gumami, OBRAČALNIK Panonija, s kardanom in PLUG, levo, desno, prodam. « 723-521_15956 TELEVIZOR Čajavec 797, črnobeli, prodam, 67-037 16009 EMO CENTRAL 20, z vsemi pri-ključki in petimi radijatorji, prodam. Geč Stanislav, Ravne 6, Tr-žič, po 18. uri_16017 TELEVIZOR, črnobeli, v manjši okvari, cena 100 DEM, prodam. « 323-131_16018 •PRALNI STROJ Obodin, general-no obnovljen, cena 10.000 SIT, prodam. Kuhar, Koroška 3, Tržič POMIVALNI STROJ Gorenje, star eno leto, prodam, g 82-217 16025 ŠTEDILNIK, 2 plin, 4 elektrika, ugodno prodam. « 323-083 16031 Kuppersbusch ŠTEDILNIK, rjav, malo rabljen, poceni prodam. « 891-610_16049 cr. material OKNA z roletami, rabljena, notranja VRATA in različne RADIJA-TORJE, oddam « 622 813 15953 APNO v vrečah, eno tono, prodam « 218 230_15997 SMREKOVE PLOHE, debeline 5 in 8 cm, prodam Bogataj, Bukovica 30, Selca_16036 izobraževanje INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole « 213 644, Matjaž INSTRUIRAM matematiko za os novne in srednje šole « 401 -027 INSTRUIRAM angleščino za 1. in 2. letnik srednje šole. 50-836 15904 Uspešno in počen i INSTRUIRAM matematiko in fiziko za vse šole. «■ 241 278 15992 PEPELKA Radovljica Cankarjeva 76 Tel.: 064/75-488 V PEPELKI Vam ne bomo postregli z lečo in grahom. Pa tudi hrane Vam ne bomo stresli v pepel. Prepričajte se! Zato pa vam bomo lahko postregli s peklanim govejim jezikom, spi-nočnimi rezanci z gorgonzolo, morskim listom, zobatcem po dalmatinsko, škampi na istrski ali pariški način, briolo v gorčičnt omaki, šunkinim steakom in še z mnogo drugimi neznosno dobrimi jedrni. Rezervirali bomo mi:o :a Vas V zalogi imamo tudi AVSTRALSKE BRIKETE (5.500 kcal) cena: 17.704 SIT (doplačilo za prevoz). r^^^^«3t=gasg^As^-iSiaes im mi i ^Md H u ii h um i n n mi um i m ■■ i ■MiUiiii ii m iiiiiTrnm l^iiaaVVViri'T^rTarnaT n rirnirt^rtrT^rr^Tn- :\::'.:; >-.v.'.vo.vXX,.M.. Z Merkurjevo kartico zaupanja cene še za 5 % nižje! indov HVALA ZA OBISK TRGOVINO s tekstilom, moderno opremljeno in dobro vpeljano, v centru Bleda, oddam v najem. Minimalno polletno predplačilo. 'S 215-616_15993 NAJAMEMO lokale in poslovne prostore za različne dejavnosti na Gorenjskem. APRON NEPREMI-ĆNINE, g 214-674_16044 Dva PROSTORA, 30 kvad. m, za manjšo obrt ali primerno za stanovanje samskega človeka, oddam. g 241-013_16052 obvestila POPRAVILA termoakumulacijskih peči. Kodrič, Zg Besnica 36, 9 403-153 _15446 Po konkurenčnih cenah vam nudi mo naslednje vrste premoga: ČEŠKI PREMOG - kocke, oreh, VELENJSKI PREMOG - kosi, KANI ZARICA. Možnost plačila na dva obroka. Naročila na ® 061/823-585 ali 061/824-096, se pri poročamo. 15696 Dne 19. do 21. 11 organiziramo izlet v Čehoslovaško. Cilj izleta je Brno. Odhod ob 22. uri izpred Glo busa. Prijave na flf 325-737, Novak_15984 oblačila KRZNENO JAKNO, novo, črno (za jec), ugodno prodam ^ 212 432 otr. oprema Izdelujemo in prodajamo OTROŠKE STOLČKE z mizico, za starost od 6. mesecev dalje. Mizarstvo Smolei, Kovor 63, Tržič g> 57 313 ostalo_ RASTLINJAKI različnih dimenzij, so vam na voljo. ^ 621 334 15513 Prodam SMUČI dolž. 185 FAS 100 z vezmi Marker M 31, cena 150 DEM ^ 622 410_ Prodam barvni TV SHARP, ekran 24 cm, cena 350 DEM 422 720 16006 GIMNAZIJA Kranj, Koroška 13 Svet Gimnazije Kranj razpisuje na osnovi Zakona o zavodih in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA GIMNAZIJE KRANJ za dobo 4 let z 2-urno učno obveznostjo. Skladno z zakonskimi določili morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti mora pogoje za učitelja, vzgojitelja ali sodelavca v srednjem izobraževanju, — visokošolsko izobrazbo — najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja Kandidati naj vložijo prijave na zgornji naslov v roku 8 dni po objavi. K prijavi naj priložijo dokazilo o izpolnjevanju pogojev. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem postopku. MALOPRODAJNA TRGOVINA 61000 LJUBLJANA Poljanska 95 Tel.: (0)61/316-143 VSE ZA KOLINE CREVA, OVITKI, DIŠAVE. MESARSKI PRIBOR. STROKOVNI NASVETI ; SUPER UGODNO! NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI DO 25 OBROKOV Antena: 80 x 90 Sprejemnik: 136 kanalov "SATEX" TEL.:48-570 prireditve PLESNA ŠOLA KRANJ šola za vse generacije. ^ 41 581 15483 PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje no ve kandidate * 41 581 16015 stan. oprema PULT s pomivlnim koritom in vise čo OMARICO, 80 I BOJLER in HLADILNIK, ugodno prodam ^ 622 813 15952 SEDEŽNO GARNITURO prodam" Leskovec, Kidričeva 43, Kranj 15968 KOTNČTSEDEŽNO GARNITURO, novo, prodam Pavlic Tine, Kidriče va 26, Kranj 15986 Otroški POGRAD, nov, cena 200 DEM. prodam ^ 218 929, popol dan 15996 KUHINJO s štedilnikonrTin hladil nikom, OMARO za dnevno sobo, z vitrino, garderobno OMARO za predsobo, prodam Jagodic, Zlato polje 3/c, Kranj 16056 KUHINJO s štedilnikom in hladil nikom, OMARO za dnevno sobo, z vitrino, garderobno OMARO za predsobo, prodam Jagodic, Zlato polje 3/c, Kranj 16057 PRIPRAVE za sortiranje jajc, izdelujem po naročilu. ® 44 565 15663 LEDO SERVIS - servisiramo^ nje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni. * 214 780 15680 Opravljam PREVOZE do 17 08j*Jj 65 461 ^J583j FZPOSOJA videokamer, uporab« je enostavna & 241-265 159'* POLAGANJE tapet, slikopleskar-ska dela, 15 % ceneje flp 59-109^ Protistresno in športno MASAŽ^- s strokovno podkovanostjo, nU dim. «" 215 351, od 14 do 16 ure vsakdan. '598U Postavitev kmečkih PEČI, zidan«b ŠTEDILNIKOV, KAMINOV, stenske talne KERAMIKE, flf 65"775gg5 ~praln^ Popravilo STROJEV 63, 74 809 obnova . STROJEV Intihar Tone, LancoV" 1600' ALARMI, AVTOALARMI, senz ske SVETILKE «■ 66 783 prodaia, morija Popravliam in odkupujem P°*w) dovana VOZILA!« 241 I68jf*? ALA rI^TT^AVTOALAR MI, ske SVETILKE Prodaja in m ža ■» 66 783 ALARMI, AVTOALARMI. pr°j montaža, servis Zastopstvo Rafal 9 66 783 RTV servis, Sr Bitnje 65, P°Pr^„|i vseh vrst TV in RA aparatov. v ^0 dan od 9 do 15 ure in od 1' ,g 19 ure. sobota 9 do 12 ure. »Jgjj zaprto 2>J Izdelujem in prodajam ,rnet!cnS' (kontejner^) « 324 457 ]0U Popravljam motorje žage Mežnar, C na Loko 11. '^'^efi Komplet HLEVSKO OPREMO, z rešetkami, za 20 govedi, ugodno prodam. 241-168_15254 ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, stekla, avtosedeže 9 632-437 15,439 STAMPIUKE hi ZLATOTISK, Kranj, Slovenski trg 7 (delavaki dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8 do 14 ure, četrtek od 8 do 16 ure Štampiljke "izja va" za naročilnice lahko dobite ta ko| «■ 064/217 424 15589 PREMOG t Lignit kocke 6.200,00 SIT, kosi 6.750 Sff t rjavi premog (kosi in kocka) 10.800,00 ali 12 200,00 SIT Cene veljaio za Kranj in okolico ZAGOTAVLJAMO KVALITETO! Prevoz brezplačen za 3t m *&.cyLk MOŽNOST PLAČILA NA 0VA CEH* ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI ^-g TAMARĆEK d.o.o., Kra«) Betonov« ul. 22 (KOKRICA) ?fi0 064-215-047 ali 0609-611 "L. VERATSCHNIG BOROVLJE • NOVA VOZILA t HITER SERVIS • VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske informacij«: 9943-4227 2338 Prevoz potnikov v Bosno in nazaj nudimo vsak četrtek po ugodni ceni. Eureka d.o.o., TEL.: 328-305 VW KOMBI - TRANSPORTER, letnik 1985, prodam ali zamenjam za osebni avto z večjim prtljažnikom - Karavan, v vrednosti do 15 000 DEM « 422-228 15957 Honorarno zaposlim prijetno in pošteno DEKLE, za strežbo v okrepčevalnici v Poljanah. ® 65-526, zvečer 16053 stanovanja vozila peli ALFA SUD, letnik 1982, 1.2 ccm, živali ohranjeno, prodam ali menjam. •S- 218-647 15926 STANOVANJE, 82 kvad. m, centralno ogrevano, s telefonom, v Kranju, zamenjamo za hišo v Kranju z okolico, z doplačilom. « _ 323-050 ali 331-101__15787 Dvosobno družbeno STANOVA- vozila NJE, z dvema kabinetoma, 100 kvad. m, zamenjam za kupljeno dvosobno. « 328 593, od 16. do 18. ure__15974 SOBO, ogrevano, dvoposteljno, oddam dvema dekletoma ali paru. » 214-925 15991 CITROEN AVTOODPAD rabljeni rezervni deli in odkup nevoznih vozil Citroen. * 692-194 15292 SOBO oddam v najem pošteni ženski, za pomoč v gospodinjstvu. Šifra: JESENICE_16027 PRODAMO enosobno v Kranju, Radovljici, Škofji Loki, Medvodah, dvosobno na Zlatem polju in na Planini, dvoinpolsobno ter trosobne- v Šorlijevem naselju. Planini in Gozd Martuljku. KUPIMO več garsonjer in enosobnih stanovanj na Gorenjskem ter trosobna v Medvodah, Škofji Loki in Radovljici. APRON NEPREMIČNINE, « 214-674 16042 varstvo VARSTVO za eno leto starega de-«w. iščem« 88-271 15950 TRGOVINA š JELOVČAN Grenc 2. Skofja Loka obvešča cenjene stranke, da ima novo tel. št. 064/631-327 FIAT UNO prodam ali zamenjam za cenejši avto. «324-164 R 11 Diesel, letnik 1988, 5 vrat, ce-na 11.300 DEM, prodam. « 48-644 15701 dam. « 58-095, po 17. uri 15966 LADO SAM ARO, letnik 1990, pro-dam ali menjam za Zastavo 128 ali za Yuga - do 5 let starosti, z doplačilom« 84-012_15983 GS, letnik 1979, registriran do 2/1993, prodam. Bleivveisova 64, Kranj_16012 OPEL CORSO, letnik 1989, pro-dam. Zariška 13, Drulovka, Kranj _16028 UNO YUGO, črne barve, letnik 10/1990, registriran do 10/1993, 19.000 km, prodam. Triglavska 12, Drulovka, Kranj 16033 LADO SAMARO 1.5/5 V, letnik 1990, prodam. Koroška c. 65, Kranj _16034 YUGO 45, letnik 1981, prodam. Cena ugodna. « 51 -540, dopoldan _16035 ZASTAVO 28, odlično ohranjeno, ugodno prodam « 242-861 16039 GOLF, letnik 1980, registriran do 13/8/1993, prodam. Možna menjava Kriška 3, Drulovka, Kranj 16047 ZASTAVO 101, letnik 1987, regi-strirano do 7/1993, prodam. « 74 567_15959 ZASTAVO 850 prodam « 422 376 15961 GOLF Diesel, letnik 12/1988, 71.000 km, prodam.« 66-486 15947 BMW 316, nov, še neregistriran, ugodno prodam. « 065/806-653, zvečer_15954 zaposlitve Dejstvo je, da je zastopništvo za Atlas Slovenije najbolje plačano honorarno delo. Ker je še nekaj prostih delovnih mest, vabimo predvsem ljudi z delovnimi navadami, da pokličejo na « 632-330 ali 50-846_15306 ZASTOPNIKE, za prodajo čistilnih aparatov - novitete na tržišču, iščemo.« 214-115 15691 ZASTAVO 101 Comfort, letnik 1981, registrirano do 4/1993. pro An Iat zminania '40 let zaupanja .rgovsko, gostinsko in proizvodno podjetje »LOKA«, p.o. k°fja Loka vabi k sodelovanju kandidata z veseljem do de- la na računalnikih in imata: višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo računalniške usmeritve s poznavanjem računalniškega jezika CLIP-fER in PARADOX ter operacijskega sistema DOS in UNIX, !"* višješolsko oz. visokošolsko izobrazbo računalniške usmeritve s poznavanjem računalniškega jezika COBOL •n dela na računalniku tipa DIGITAL. ■ morata poleg naštetih pogojev vsaj pasivno obvladati : 8'eški jezik in imeti vozniški izpit B kategorije. Zaželena J tU« nekajletna praksa na podobnih delih. Oba kandidata c,«mo zaposliti na delovnem mestu SAMOSTOJNEGA ORGANIZATORJA -PROGRAMERJA Elitno pa zaposliti tudi: ^ rVli^ARJA V rcstavraciJ' Podlubnik v Škofji Loki in ^, .ARJA za delo v naših prodajalnah na območju Kuh • Lokc> Mcdvod in Železnikov. jQ| ,ar.,n mesar morata imeti končano IV. stopnjo ustrezne p0s£c lz°l>razbe (za kuharje in mesarje). traj "sno delo za samostojna organizatorja - programerja Če v CSl mcscccv. za kuharja in mesarja pa dva meseca. ity j naša ponudba zanima in menite, da izpolnjujete naše slov l,n<5an,cvc. vložite prošnjo z dokazili o izobrazbi na na-LOKA, .Skofja Loka, Kidričeva 54. ŽENSKO za čiščenje delavnice - 2 x tedensko, zaposlimo. MIZARSTVO OVSENIK, Jezerska c. 108/c, Kranj_15767 Sprejmem DELO na dom. « 403-249_15866 KUHARICA ali KUHAR dobi delo v Gostilni Maver, Kranj. « 222-197, Ivo_15964 KOVINARJA - VARILCA zaposlim. « 801 -346, po 20. uri_15973 Nudimo vam zanimivo terensko DELO pri Slovenski knjigi. « 74-347, zvečer_15988 Nudimo honorarno DELO na terenu. Odličen zaslužek.« 325-526 _16003 Kvalificiran NATAKAR - BARMAN išče redno ali pogodbeno delo, lahko tudi v Avstriji. Obvlada pogovorno nemščino, italijanščino, francoščino! šifra: MILLE 16004 DELO na vašem domu, plačilo v DEM. Pošljite kratek življenjepis, kuverto z znamko in naslovom. Av-dič Miloš, Trg Prešernove Brigade 7,« 329 874_16011 Za zastopnike nudimo dober zaslužek in redno zaposlitev. « 59 041, do 17 30 ure 16046 Rodovniško KOBILO Haflinger, v tretjem letu, prodam ali menjam za kravo. Legat, Selo 33, Žirovnica _15824 KOZLA, lepega, sivega, prepuščam. Kamenčić, Savska 42, Kranj TELETA simentalca, za zakol, prodam. Češnjevek 8, Cerklje 15948 HRČKE, rjave in črne, prodam. « 324-457_15958 BIKOVO MESO prodam. « 68-409_15970 OVCO. brejo, prodam. «' 45-291 BIKCA simentalca, stara eno leto, prodam« 64-111 15987 MLADIČE nemškega ovčarja, prodam. « 66-832_15989 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. « 68-662_15994 PRAŠIČA, težkega 140 kg, domača krma, prodam. Sp. Brnik 40 15998 BIKCA simentalca, starega 7 tednov, 105 kg, prodam. « 73-757 Dva MUCKA, kratkodlaka, oddam. « 65-680, popoldne_16002 Žive PURANE ali meso, ugodno prodam. Ažman. Suha 5, Predoslje KOKOŠI razprodajam. Cegelnica 1.« 48-648_16010 Mladega BIKA, za zakol, in krmilni KROMPIR, prodam. Pipanova 40, Šenčur 16016 Razne PTICE skobčevke in HRČKE, prodam. « 76-342_16022 Belo KOZO, staro 3 leta, dobro mlekarico, prodam.« 68-452 Nemškega OVČARJA z rodovni-kom, starega 3 mesece, prodam. « 57-281_16024 PERZIJSKEGA MUCKA, starega 2 meseca, oddamo « 48-693 16030 Mlade KOKOŠI nesnice prodajamo vsak dan. Korbar, Moste 18, Komenda,« 061/841-635 16037 PRAŠIČE, 25-50 kg, in JABOLKA, prodam « 57-280 16054 V 72. letu življenja nas je zapustil naš ata CIRIL ROZMAN rojen 25. junija 1921, upokojenec Tovarne vijakov Plamen iz Krope Od pokojnika se bomo poslovili v sredo, 4. novembra 1992, ob 16. uri izpred mrliške vežice na Ovsišah pri Pod-nartu. Žara bo v mrliški vežici v torek, od 12. ure dalje. Žalujoči: žen« Alojzija, sin Mih«, hčerki Olga in Ivanka z družinami in ostalo sorodstvo Česnjica, 3. novembra 1992 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš invalidsko upokojeni sodelavec iz Tovarne Sava Forma HAMDIJA BAJROVIČ rojen 1954 Od njega smo se poslovili v četrtek, 29. oktobra 1992, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, nečaka in tasta STANETA HUDOBIVNIKA iz Britofa se lepo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi ZAHVALA Ob tragični in mnogo prerani smrti našega dragega brata in strica ^Jj»r W FRANCA IIJ BOMBICA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Društvu gluhonemih za poslovilne besede, sodelavcem podjetja Ero, sindikatu podjetja Ero in vsem prijateljem za darovano cvetje. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi ■m m\ w «<^ik\ ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica MARJANA GABRIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Grđenu za lep pogrebni obred. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: žena, sin in ostalo sorodstvo Kranj, 24. oktobra 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete mit -m. *•* v§|i MARIJE OBLAK rojene Oman se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in izraženo sožalje, sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem DO Alpetour potovalni agenciji in Cestnemu podjetju Kranj. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za petje in govorniku za ganljive besede. Vsi njeni Naklo, Šenčur, 24. oktobra 1992 OSMRTNICA V 80. letu nas je tiho zapustil naš skromni ata FRANC MARKUN njega se bomo poslovili v družinskem krogu v sredo, 4 novembra 1992, na pokopališču na Kokrici. '•'ujoči: žena Angela, Hinova Božo in Franci z družinama in drugi njegovi Kranj, 2. novembra 1992 Od ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica EGIDIJA KOZJEKA iz Mojstrane se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem kolektiva 1PI in Železarne Jesenice - Obrat Plastika za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo na zadnji poti. Hvala dr. Kersniku in dr. Kokalju za zdravljenje, duhovnikom za lep pogrebni obred ter govorniku za ganljive besede. Posebno zahvalo smo dolžni Anici Mlekuž za požrtvovalno nego dragega pokojnika v času bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Po kratki, a hudi bolezni, nas je nepričakovano, v 62. letu zapustil najdražji mož, oče, dedek in brat FRANJO HOČEVAR Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedi Zdenki, sosedom, sorodnikom, prijateljem, gasilcem, pevcem, govornikoma, g. župniku in za zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerka Maja z družino, brat Ivo z družino, sestra Mija z družino Sutna, 26. oktobra 1992 Škofjeloški študentje so imeli žur Skofja Loka, 30. oktobra - Presenetljivo veliko škofjeloških študentov se je zbralo v penzionu Krona, kjer so sprejeli statut in izvolili novo vodstvo KŠS - Kluba škofjeloških študentov, po volitvah pa so imeli žur s skupino »The orhers«. Občnemu zboru študentov sta se pridružila minister za šolstvo, dr. Slavko Gaber in namestnik ministra za zunanje zadeve Zoran Thaler. Oba sta škofjeloška občana. Minister Gaber je povedal, da ga je množična udeležba študentov prijetno presenetila. Študentje so s tem pokazali interes, da koristno porabijo denar, ki ga dobivajo od mladinskega servisa za posredovanje del. Način financiranja štu- dentskih klubov prek njihovih lokalnih mladinskih servisov pa se je izkazal za ustreznega. Minister Gaber je še dejal, da se je študentom z veseljem pridružil tudi zato, ker so med njimi njegovi bivši dijaki. Pred leti je bil namreč profesor na škofjeloški gimnaziji. Zoran Thaler se je zbora študentov udeležil iz radovednosti in ljubezni do študentskih let, med študenti pa so njegovi bivši taborniki. Pred leti je namreč vodil taborniški odred Svobodni Kamnitnik. Novi predsednik KŠŠ je postal Izidor Žontar - Hizi, za blagajnika so postavili Domna Ponikvarja, tajnica je Špela Oblak, člana izvršnega odbora pa sta Jure Pipp in Tomaž Po-renta. Blaž Pipp in Simon Pod-nar - Širne pa sta bila imenovana za častna člana Kluba. Novi predsednik Hizi, kot ga imenujejo, je dejal, da ga čaka ogromno dela. Izdelati morajo načrt o tem, za katere obštudij-ske dejavnosti bodo porabili denar. Staro vodstvo je že organiziralo rekreacijo, ki je vsak ponedeljek ob 20. uri v telovadnici OŠ Peter Kavčič. Priskrbelo je sobo za sestanke in dvorano za prireditve v I. nadstropju penziona Krona in postavilo oglasno desko. Sestanek je vsako sredo ob 20. uri. Oglasna deska je na zidu trgovine Hruška, Cankarjev trg 1. Zagledaš jo na svoji desni, takoj ko z avtobusne postaje prideš čez most. Študentje si lahko na oglasni deski poleg rednih obvestil preberejo tudi dela, ki jih ponuja mladinski servis. Mateja Stržinar foto: Damjan Gazvoda Vlada podprla ekološka prizadevanja Terma v Bodovljah Že spomladi pilotna čistilna naprava Skofja Loka, 2. novembra - Škofjeloški Termo je spet "na tapeti". Po uspešni tehnološko-ekološki sanaciji proizvodnje kamene volne na Trati je zdaj na vrsti obrat v Bodovljah, ki mu domačini očitajo predvsem škodljivo onesnaženje s prašnimi izpuhi in hrup. Škofjeloška vlada je v torek podprla program tovarne, ki namerava proizvodnjo v Bodovljah očistiti v dveh letih. Kot je v torek povedal tehnični direktor Terma Bojan Mihe vec, tovarna v Bodovljah, v kateri trenutno dela 85 ljudi, potoka Bodoveljščica ne pregreva več, tudi vprašanje odpadnih voda in kanalizacije že rešujejo, škodljive izpuhe v ziak so rahlo omilili z nakupi boljših tujih koksov in sejanjem kamna, z dvignjenimi in spremenjenimi strehami na ku-polnih pečeh so nekoliko zmanjšali hrup. Glavni zalogaj pa jih seveda še čaka. Med drugim bodo že prihodnjo pomlad priključili pilotno čistilno napravo s suhimi filtri za čiščenje Spoštovane naročnice in cenjeni naročniki Gorenjskega glasa! r„at~i Podražitev papirja Papirnica Vidam nas je obvestila da s 1.11.1992 zvlluj« cen« papirjev SOF ln SC za 11 t. Vodja komeAr. sektor ja: Ra jmuaa^?okovec Očitno je zarečeni kruh pogosta hrana: v petek smo Vam obrazložili vse o vsebini in zneskih na računih za naročnino Gorenjskega glasa za mesec oktober, november in december. Napisali smo tudi to, da verjamemo zagotovilom, da bo v teh treh mesecih inflacija na vajetih. Kot je razvidno iz pisma, ki so nam ga poslali iz tiskarne Delo - Tisk časopisov in revij, se nam je zareklo: kar za 11 odstotkov se je podražil časopisni papir, ki v stroških tiska pomeni več kot polovico. Vendar pa se naročnina zaradi tega ne bo povišala. Zelo verjetno pa bomo prisiljeni v prilagoditev cene časopisa v kol-portažni prodaji. In ker Gorenjski glas drži besedo, še naprej velja akcija »45 dni ob 45. rojstnem dnevu«, zato vsem, ki Gorenjski glas kupujete v kiosku ali v trgovini, svetujemo: postanite naš naročnik. Ne bo Vam žal! če menite, da je z računom za naročnino Gorenjskega glasa, ki ste ga prejeli v teh dneh, morda kaj narobe, bomo vselej veseli Vašega klica - naš telefon naročniške službe je 064-218-463. Na isti telefon sprejemamo Vaša naročila, ostala sporočila itd. Gorenjski glas Podjetje MONITOR organizira danes, 3 11. 1992, ob 13. uri v galeriji DOLIK na Jesenicah prvo javno predstavitev računalniške opreme. Vasa prednost - MONITOR. Tel: 861 331 MONITOR d.o.o.,Podjet|e za proizvodnjo in uva|an)e računalniške opreme, Kidričeva 41, Jesenice dimnih izpustov. Tehnološko-ekološko sanacijo v obratu Bodovlje cenijo na pet do šest milijonov mark. Vlaganja samo v ekologijo si brez vzporednega oziroma vnaprejšnjega ekonomskega učinka tehnološke prenove ne morejo privoščiti. V Bodovlje bodo pripeljali nov ekološki izdelek, iglane filce, stroj so v Franciji že prevzeli, delali bodo za Gorenje pa tudi za zahodnoevropske sosede, ki se za te filce, uporabne v industriji bele tehnike, že zanimajo. • H. J. 0 turizmu in obnovi Jelovice Radovljica - Klub Ni nam vseeno pri Liberalno-demokratski stranki Radovljica prireja danes, v torek, ob 19. uri v hotelu Jelovici na Bledu pogovor o obnovi hotela. Na pogovoru bodo predstavniki občine, turistični delavci in arhitekti poskušali odgovoriti na vprašanja, ali je načrtovana obnova skladna z razvojnimi načrti turizma v občini in republiki, kakšna bodo lastninska razmerja, kako se do načrta opredeljujeta občinska politika in stroka... Liberalno-demokratska stranka Radovljica pa vabi tudi na pogovor z ministrom za turizem Janezom Siršelom, ki bo v četrtek ob 17. uri v hotelu Jezero v Bohinju / gostom se bosta pogovarjala predsednik izvršnega sveta Jože Resman in občinska poslanka Evgenija Korošec. • C. Z. Suha hrana in mleko za otroke Jesenice, 2. novembra - Begunci, ki so še ostali v begunskem centru na Hrušici na Jesenicah in se nikakor nočejo razseliti v druge begunske centre po Sloveniji - veliko je med njimi žena in otrok delavcev, ki so zaposleni pri jeseniških firmah - so se odločili za gladovno stavko in še naprej odklanjajo hrano. Ob koncu minulega tedna je center v uprav I |.i n |c prevzel republiški Urad za priseljevanje in begunce in so tako razrešili dosedanje vodstvo centra. V begunski center pa z Jesenic še naprej dostavljajo suho hrano in mleko za otroke. Urad za begun cc vztraja, da je vse begunec treba preseliti v druge slovenske begunske centre.• D. S. Tretji rod vojakov je zaprisegel Med tednom v službi, za vikend doma Kranj, 30. oktobra - Že po zastoju na cesti proti kranjski vojašnici se je dalo slutiti, da se tam v petek popoldne nekaj dogaja. In res se je množica ljudi odzvala vabilu na slovesnost ob prisegi III. generacije vojakov v 310. učnem centru. Kljub turobnemu vremenu je bilo vzdušje ob prireditvi in po njej vedro. Po pozdravu poveljnika učnega centra Jakoba Vidica je mladim vojakom in gostom spregovoril Milan Gor-janc iz republiškega štaba TO Slovenije. S ponosom je priznal, da so v kratkem času usposobili za več kot brigado vojakov. Le-ti so sedaj na svojih domovih, a vendar pripravljeni za obrambne naloge. Čeprav so ob trdem delu prelili nemalo kapelj znoja, pa vendarle upa, da slovenskim vojakom vendarle ne bo treba nikoli več prelivati krvi. Slavnostni govornik je mlade vojake seznanil, da se bodo na Gorenjskem izurili za boj v gorah. Ker je najvišja od teh gora tudi simbol vseh Slovencev, naj sprejmejo to nalogo s ponosom. Čeprav je večina domačinov, je tudi drugim fantom zaželel dobro počutje v novem domu pod gorami. Kot je obljubil, jim bodo tod zago- tovili dobre življenjske razmere, vseeno pa jim bodo konec tedna omogočili odhod domov ali obisk svojcev v vojašnici. Da bo večina fantov že prvi vikend po slovesni zaprisegi preživela doma, je kazalo že po obisku svojcev na prireditvi. Potem ko so izzveneli zvoki gorjanske pihalne godbe, pesmi pevk iz škofjeloških vrtcev in izrek vojaške prisege iz mladih grl, smo se med podpisovanjem listin pomešali med fante. Dva od njih in eno od mater smo povprašali po njihovih vtisih. Miloš Krampi iz Kranja: »Doma sem iz soseščine, iz ulice Moše Pijade. Že prej sem videl in sli- šal, kakšno je sedaj življenje v vojašnici. Zaenkrat nisem razočaran, saj je udobja dovolj, hrana pa je v glavnem v redu. Če bodo doma veseli mojih pogostih obiskov? Že doslej sem bil poredko doma, zato me bo največkrat vesela kar moja punca.« Krištof Št roma jer iz Kranja: »V preteklosti nisem maral pogleda na vojašnico iz bližnjega bloka. Sedaj je to prednost zame, saj vsak dan lahko odidem na trening vaterpola in domov. Kako sem zadovoljen tukaj? Kar dobro je; brez težav se sporazumemo z našimi inštruktorji, fantje pa tudi skupaj držimo. Nekaj prijateljev imam celo v sosednjih so- Dan<< p KM v m Eva Mezan z Bleda: »Zaradi najstarejšega sina Gabrijela, ki je služil ob albanski meji, sem imela veliko skrbi. Tokrat je drugače, ker je Pavel blizu doma. Več bomo v stikih, pa še krajša vojaščina je. Tudi vojašnica izgleda lepa. Skupaj z najmlajšim, Lukom, si jo bova ogledala, potlej pa bova odpeljala našega vojaka malo domov.« • Stojan Saje GORENJSKI SEJEM KRANJ 30.10.1992 - DRSALIŠČE JE ODPRTO! URNIK REKREACIJSKEGA DRSANJA PETEK: SOBOTA: NEDELJA: 15.30 16.00 - 17.30 ure 15.00 - 16.30 ure 17.00 ure, 18.00 - 19.30 ure V času praznikov velja nedeljski čas obratovanja drsališča. CENA VSTOPNICE: • odrasli in otroci nad 7 let: • otroci do 7 let: • spremljevalci: 200,00 SIT in čaj 100,00 SIT 100,00 SIT SEZONSKA KARTA ZA DRSALIŠČE: 4.000,00 SIT UPOŠTEVAJTE NAVODILA ZA VARNO DRSANJE! PRIMERNO SE OBLECITE, NOSITE ZAŠČITNE ROKAVICE! KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM 19.-22. 11. • rabljena in nova oprema za zimske športe MIKLAVŽEVI NAKUPI 28. 11.-4. 12. NOVOLETNI SEJEM 11.-20.12.