Inserati ae aprejemajo in velji tristopna vrata:
S kr., ee »e tiska lkrat, 1 ^ 11 n n n - II n u n ii 3 ,,
Pri večkratnem tiskanji se (ena primerno (manjša.
Rokopisi
se ne vrarajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo
Naročnino prejema opravniStvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. »t. 16
Političen lisi za slovisli iiarod.
Po pošti	prejeman	veliš:
Za eeio leto	, . 10	jjl. __ hri
ca pol ieta	. o	.. — ,
ca ('etrt leta	. . 'J	„ 50 ,,
V administraciji velja
Za eelo leto . . H gl. 40 kr, ca pol leta	4 ,, '20 „
>a eetrt le»a .	'2 „ 10
V Ljubljani na dom pošiljal velja 60 kr. več na ieto.
Vredniitvo je na Bregu niana štev. 190.
Izhaja potrikrai na teiimi in «io-r v toreit, četrtek in aoboiu.

Obrekljivemu „T«gblattu.'('
„Le drzno obrekuj, nekoliko se vedno prime", tega starega in po stoletni skušnji potrjenega reka so se držali brezvestni francoski rogovileži, ki so pripravljali strašansko prekucijo, in tega načela se drže tudi sedanji liberalni listi, ki na vse grlo kriče, da se vojskujejo za napredek, svobodo in učenost, kterih pravi nameni so pa ravno tisti, kakor omenjenih prekucuhov. Ti listi ravnajo po nekem vsestransko premišljenem načrtu; večji skrbe za take mikavne (?) novice, ki večidel zadevajo katoliške duhovnike ali cerkvene reči, manjši pa jih ponatiskujejo, da se kolikor mogoče razširijo. Dokaz te resnice nam je tukajšnji „turški list," kakor pričajo sledeči dogodki :
V	št. 30 od 7. t. m. pisal je po Graški Tagespošti o farnem oskrbniku Friihsvirthu iz Frauenberga, da je kmetom, ki niso kneza Lichtensteina volili za državnega poslanca, žugal, da sedaj ne bode v^c dajal blaževega blagoslova, da bodo pogrebi in maše veliko dražji, da srcnjski načelnik , ki je glasoval za (liberalnega kandidata) Poša, ni vreden blagoslovljene vode in sv. krizme , in če bode treba koga prevideti s sv. zakramenti, naj bo po Poša poslal itd. Vse to je gola laž, kakor g. Fnnvirth v graškem „Volksblattu" št. .31 od 9. t. m. naznanja. Z njim vred sta omenjeno pojasnilo podpisala tudi dva moža, ki sta bila vzrok, da je ta reč prišla v graško „Tagespost." Eden teh dveh izpove, da je duhovnika napačno umel, in izjavo v graški Ta-gespost brez premislika in od drugih zapeljau podpisal. Z drugim v ,,Tagespošti" podpisanim človekom pa, pravi g. Fruvvirtlh, da ni nikdar o volilnih zadevah govoril in da je ta vedoma podpisal laž. G. Frihvirth tudi pojasnuje, kako da je ta govorica nastala. 0. januarja, pravi, je neka ženska iz Bruške tare pred cerkvijo govorila z neko na pojasnilu podpisano kmetico ter ji je rekla, da njen brat, ki je bil volilec, ni vreden sv. olja in krstne vode, če ue voli princa Lichtensteina. Te besede so se potem podtikale duhovniku, kakor da bi jih bil on govoril. G. Frihvirth v svojem pojasnilu prosi vse liste, ki so to laž ponatisnili, da naj jo iz spoštovanja do svojih bralcev popravijo; a ker to nasprotuje glavnemu načelu takih lažnjivih listov, „Tagblatt" trdovratno molči.
V	št. 35 od 13. febr. pripoveduje, da so blizo Kranja fantje grdo napadli in hudo poškodovali nekega mladege duhovnika. V hipu se je ta novica raznesla po Ljubljani in govorilo se je o njej brez sramožljivosti po javnih shajališčih in v družinskih krogih vpričo nedolžne — mladine. Iz ust v usta je šlo celo ime nekega obče spoštovanega in v Ljubljani jako znanega duhovnika, kteremu bi se bilo vse to zgodilo. Znanci in prijatelji njegovi
so se ustavljali in nedolžno žrtev obrekljivosti „Tagblattove" zagovarjali, pa zastonj in 19. t. tii. ae je celo trdilo, d a je poškodovani gospod v Gradcu umrl. „Tagblatt" je moral z nami vred vedeti, da je vse to le gola laž, a potuhnil se je in molčal, dokler ga boje sodnija kranjska ni pripravila , da je v št. 45 preklical grdo obrekovanje. Je li pa s tem preklicem poravnano tudi pohujšanje in zaničevanje stanu dtibovskega, ki ga je napravila ona s trte zvita laž?
V	št. 39 od 17. febr. poroča ta rokovna-ški list o mladem duhovniku, ki je v Milanu zahajal v hišo neke jako bogate družine in si od nje izposojeval dokaj denarjev, naposled pa jo pobrisal z devetnajstletno hčerjo na ptuje. Č bi bil „Tagblatt" naznanil ime družine in duhovnika, bi nam bilo mogoče o tej reči po-zvedovati natančneje; ker pa tega ni storil, se nam dozdeva, da je reč ravno tako izmiš Ijena kakor gori omenjena novica. Sicer bi pa tudi „Taglattu" moralo znano biti, da so se pre kanjeni tički dostikrat že| preoblekli v duhovsko obleko, da so laglje sleparili ljudi. Je pa li jirav te sleparije podtikati duhovnom?
V	št. 40 od 19. febr. o školu linškem piše; Der bekannte vaticanische Streithahn Bischof Rudigier in Linz sagt in seinem hru-rigen Fastenhirtenbriefe: „Der Glaube ist die alles iibertreffende NVissenschaft, ist also \vohl iiber jeder menschlichen NVissenschaft, kann aber gegen eine \virkliche Wissenschaft seiu; — \venn also die Wissenschaft etvvas haarklein bevveist, \vie 2X2 — 4, und die Kirche sagt: nein, es ist 5; so muss man es glauben, denn der Glaube ist iiber der NVissenschaft und kann gegen dieselbe sein; — stehen \vir also fest und lassen wir uns nie von einer fiilschlich sogenannten Wissenschaft verfuhren.' Ker se nam je nemogoče zdelo, da bi bil škof Rudigier kaj tacega rekel, pisali smo v Line do školijstva, da naj nam pošlje letošnji pastirski list. Včeraj smo ga prejeli po pošti, u tega, kar „Tagblatt" piše, v njem nismo našli. Dotični stavek se marveč glasi tako-le: „Der Glaube ist die „Alles iibertreffende NVissenschaft", ist also wohl iiber jeder menschlichen Wissenschaft, kann aber nie gegen eine \virk-liche NVissenschaft. sein; stehen \vir also fest und lassen wir uns nie von einer fiilschlich sogenannten NVissenschaft verfithren." „Turški list" je tedaj spridil dotični stavek pastirskega lista in izpustil besedico nie, ki mu daje ravno uasprotni pomen, kakor pa piše „Tag-blatt." Tudi je zgled 2X2 — 4 sam pritaknil, ker se o vsem tem besedice ne nahaja v Rudigicrovem listu. Katoliška cerkev take neumnosti nikdar ni učila, kakoršno ji podti-kuje turški list, pač pa je nekaj prav enakega učil oče tiste vere, ki je Tagblattovcem vzor napredka in omike, uanireč Martin Luther, in „turški list" je omenjeni zgled menda našel v govoru kakega protestantovskega pastorja,
kteremu katoličani prav radi prepuščamo čast te izvirne budalosti.
V ravno tisti številki nam „TagbIatt" očita, da nas nova šolska postava hudo v oči bode. Zastonj bi bilo turškemu listu razpravljati prava uačela šolska, ki smo jih že sto- in stokrat omenjali. Naša sedanja naloga je le ta, da kažemo na nasledke, ki jih nove šolske postave imajo, na sad, ki ga rodč, ker tudi tukaj velja prislovica, da jih najlaglje spoznamo po njihovem sadu. „Tagblatt" v št. 45 piše, da je treba sedaj človeku veliko več vedeti, kakor pred 20 leti. To vemo tudi mi, zato nas neizmerno boli, ko vidimo, da otroci znajo vedno manj, da po G, 7 in 8 let trgajo hlače po šoli. pa še ne znajo gladko brati. To nam potrdijo vsi, ki imajo s šolo kaj opraviti , če hočejo resnico govorite, to pri-poznavajo celo resnicoljubni liberalci. Nedavno je eden takih mož mož odkritosrčno pripoznal „Vse hvalisa napredek sedanjega šolstva, in obširno se našteva, kaj se vse uči ; naj to že bo, ali istina je, da otroci manj znajo, kakor nekdaj". Fraze: šola, napredek, omika itd. ne pomagajo nič, in imponirajo k večem turškemu listu, ki pa zabi, da nismo na Turškem. Če v svoji kratkovidnost trdi, da za duhovnike zadostuje stari šolski načrt mu moramo reči, da ravno katoliški duhovniki primeroiuo več študirajo kakor drugi stanovi in se pečajo tudi z nebogoslovskiini rečmi, in da se zamore naj-priprostejši kaplan glede znaustva in vednosti meriti s prvim vrednikom turškega lista, ki izvrstno ume le lagati in obrekovati ter si še toliko ne potrudi, da bi se podučil o rečeh, ktere piše v svojem umazanem listu. Sicer bi ne trdil reči, ki so bile že čestokrat ovržene, kakor n. pr., da so Črnogorci vjetim vojakom rezali nosove in ušesa. „Politik l jc v svojem času poročala, da so te grozovitosti nad lastnimi ljudmi počenjali Turki, potem pa krivdo zvračali na Črnogorce, da bi jih pred svetom kot strašne grozoviteže razupili. To jc že stara navada turška, ktero vsestransko posnema tudi turški list ljubljanski, kakor pričajo prej omenjeni sostavki njegovi. Nedavno je neki list rekel: „Vsak narod ima časnikarstvo, kakoršno zasluži." Nemčurji naši imajo umazani in obrekljivi ,,Tagblatt", ki naj jim dobro tekne.
Cerkev nad državo.
(Dalje.)
Ko smo trdili, da je cerkev nad državo po veljavi, ni čudno, ako tudi, da ima cerkev indirektno oblast na svetne reči, da ima toraj ona oblast določevati v mešanih rečeh, ktere se ne dajo deliti; kajti veljavi vedno odgovarja tudi nekaka oblast in ta cerkvena oblast kaže se tam, kjer se dotikate cerkev in država, toraj v mešanih rečeh.
Ko bi mešane reči pripadale državi, bila bi neodvisnost cerkvena le prazna beseda; kaj
bi pač še ostalo cerkvi, ko bi si država prilastila vse mešane reči; le notranjost, misli in čutila, to bil bi delokrog cerkven; kajti vsaka cerkvena reč vpliva več ali manj na svetno. Izobčenje škoduje časti zadetega, ima toraj svetne nasledke; zato se škofom v Prusiji prepoveduje. Prižnica znala bi se zlorabiti v namene državi nevarne; od tod glasoviti kancel-paragraf. Da se duhovščina izreja v duhu časoven), zato zanima se država; vredila je toraj semenišča, in ker to ni šlo, jih je zaprla. Tako je najglasoviteja modema država rabila indirektno oblast ter tako skušala vničiti vso neodvisnost cerkveno. Na ta način bi se lahko vse cerkveno vladalo iz državnega zbora in iz vradniške pisarne; procesije, post, prazniki, vse, — vse — bilo bi v oblasti državini.
Nemogoče, vso cerkveno neodvisnost zatirajoče je tedaj mnenje, da v mešanih rečeh odločuje država. Mi trdimo in se trdno držimo prepričanja, da je cerkev t takih primerah odločilni faktor.
Vsaj je to volja božja, ki je vir vsega prava, na ktero se opirajo vse naše dolžnosti nasproti cerkvi, kakor tudi nasproti državi. Voljo božjo moremo spoznati nekaj iz razo-denja, nekaj iz reči same ali iz nje narave. Da je bila volja Kristusova, da je cerkev njegova neodvisna, ne more nihče tajiti; a neodvisnost je mogoča le po naši trditvi ; cerkev, ktera bi vladale države, ne bi bila božja, ne bi bila Kristusova cerkev. To spoznavalo je vse krščanstvo, in kjer je šlo z» cerkvene in državne koristi ali interese, povsod so vzma-govali cerkveni.
Prav lahko se pa spozna božja volja tudi iz narave razmer med cerkvijo in državo. Ua ni bila božja volja, da bi vladal nered in kar bi danes zapovedala cerkev, jutri prepovedala država, in danes učila cerkev, kar je včeraj tajila država, je gotovo in ne more se tajiti. Toraj bila je volja božja, da poskrbi take reči obeh oblasti tista, ktera vodi glavno reč, ktera peča se s prvotnim namenom človeškim. Kdor trdi z nami, da je človeški namen, častiti Boga, mu služiti in tako pridobiti si večno zveličanje, že samo ob sebi pripozna prednost verskim rečem pred svetnimi; ta dosledno trdi indirektno oblast cerkveno v svetnih rečeh. Kako je mogoče, da hoče biti oni še katolik, še kristjan, ki daje državi prednost pred cerkvijo!
In potem, če je cerkev vstanovljena od Kristusa, je li mogoče, da bi bil dal Kristus posamnim vladam oblast, določevati v cerkvenih rečeh in tako svojo vesoljno, nepremen-Ijivo napravo, ktere po lastnih njegovih besedah ne bodo premagale peklenska vrata, razdelil med toliko različnih držav, ki se menjajo po času in druzih okoliščinah? Potem ne bi bilo mogoče govoriti o edinosti, vesolj-nosti, nespremenljivosti cerkve, kakor smo to že popred dokazali o neodvisnosti. In zdaj mislimo si versko napravo, odvisno od menja-jočih se strank in sistemov, različno v različnih deželah, različno v različnih vekih ; bi nam li prišlo kdaj v glavo, tako zmes imenovati katoliško cerkev? Bi li mogli taki služabnici človeških strasti pripisovati najblažje namene?
Morda nam ho kdo opomnil, da narobe, če ima cerkev indirektno oblast do svetnih reči, je iluzorična neodvisnost držav, so one le podložnice cerkvi. In ko bi bilo to tudi res; bilo bi to tako grozno, da bi bilo svetno podložno božjemu, časno večnemu? A niti to ni res. Božja volja ni, da bi bila država odvisna v svetnih rečeh od cerkve, kjer se ne dotikajo njenih prav ali pravic. Vsaj državi ostaje še nezmerno veliko reči, ktere niso me-
šane, v ktere se cerkev nikdar ni vtikala. Ni se bati, da bi cerkev zlorabila svojo oblast, kar je lahko mogoče pri državi, kajti cerkev vlada sveti Duh in ona je preveč vzvišena nad mladostno ošabnost in častilakomnost, preveč ima opraviti s svojim vzvišenim namenom, da bi presegala svoje meje.
Cerkev ne more škodovati državi, kakor ne more škodovati volja božja prostosti človeški. A to, kar ji je potrebno v dosego postavljenega namena, to mora si prilastiti iu pravic, ktere so ji lastne, ne more oddajati v svojo pogubo. Sicer pa, kjer ste oblasti v edinosti, cerkev marsikaj prepusti državi, kar je njena last. V slogi raste moč in veljava obeh, in pod složno vzajemno vlado srečo vživajo podložniki.	Borin.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2G. februarija
Avstrijske dežele.
€>ON|i»Mkn v.hornicu je 22. t. m.
obravnavala kuratorsko postavo, ki ima varovati posestnike zastavnih pisem in prioritetnih delnic propadlih bank. Grof Leo Tkun je pri tej priliki izvrstno pojasnoval nasvetovano postavo, ki ima varovati zaupanje do vstanov, ki nobenega zaupanja ne zaslužijo. Vtis njegovega govora je bil velikansk, in postava bi se bila gotovo zavrgla, piše ,,Vaterland", če bi bil govornik zadnji stavek zamolčal, ki se glasi: „Kako pridemo do takih postav? Na to vprašanje moram odgovoriti, kar sem že lani tukaj rekel: To je nasledek tega, da se je sedanja vlada vsled napačne svoje notranje politike že od začetka zamotala v nepoštene (unreine) denarne moči, iz katerih se ne more več izmotati in po kterih dela, česar jo tukaj javno dolžim: da se pravica v Avstriji upoguje pod krivico; in da se sleparstvo (Schvvindel) varme proti zanesljivosti (Soliditiit) v političnem, gospodarskem in nravnem oziru."
\ vJioi-nifi iiosliinecv je o postavi za polajšanje revščine na Spodri|em Avstrijskem govoril tudi g. Herman , čegar izvrstni govor objavimo prihodnjič.
Vslavovcriin stranka je s 123 glasovi proti 03 v neki konferenci izrekla, da se od ministrov nasvetovana sostava velikega sveta bankinega ne more sprejeti. Stranka Ilohenvvartova in klub poljski se konferencije niso hoteli vdeležiti. — ,.Agr. Pr." poroča, da sedanji ministerstvi, tudi če se pogodba dožene, le toliko časa ostanete na krmilu , da boste zbornici sprejele dotične postave.
V Dalmacijo, piše „Edinost", seje spravilo toliko živeža in streliva, da se čudimo, kam so ga shranili, pa še vedno ni konca.
„ČeCli" (IX, 42) piše: Čitatelji naši še pametijo na nedavno sporočilo naše, da se je v Pešti ustrelil državni zastopnik dr. Tomašek. Madjarski listi so tedaj pisali, da vzrok samomoru je zastavica, kajti ubojnik je živel v uaj-zadovoljnejših razmerah. Toda sedaj se odgrinja zavoj in spoznavamo, da vzrok k umoru jednega iz najbolj obdarovanih pravnikov oger-skih, rojenega Slovaka dr. Tomaška, bila je madjarska besnost. Tomašek je imel sostaviti tožbo proti voditelju ogerskih Srbov, poslancu dr. Miletiču, kteri že mnogo mesecev trpi v preiskovanji zaprt v Pešti. Tomašek je z lastno svojo gorečnostjo preiskoval tudi ta pri-godek. Toda brzo je spoznal, da ni dokazov za tožbo, da Miletič ni storil ničesar, kar bi se kaznovati moglo, iu da njega pridrževanjc
v	zaprtiji in v preiskovanji je postave prelo-movanje. Ali madjarski prenapeteži, imajoč sovražnega Miletiča enkrat v pesteh, nočejo več ga izpustiti iu torej pritiskajo na državnega zavetnika Tomaška, da mora najti za-dol/.enje na Svetozaru Miletiču. Tomašek je prosil, naj reč ta izroči se drugemu državnemu zastopniku. Madjari pa so tolikanj pritiskovali nanj, da ubogi konečno ni vedil si drugače pomagati iz tega stanu nego z umorom. Ustreli se. Nekoliko minut pred umorom napisal je list k vrhnemu državnemu pravduiku v Pešti, dr. Kozmu, v kterem Tomašek pravi: „Ne morem dalje prenašati tega groznega stanu, jaz sem po njem popolnoma uničen. Ne morem dognati, kar se meni naroča. Bilo bi to zoper mojo vest. Naj, ako hoče, prevzame moj nastopnik t« nepravično stvar. V sfbski Ma-gajnici ni zgub, dokazov za dolg ni, ni tu ni-česa. Ne obsojujte me, ampak pomilujte me. Ohrani vas Bog! — To je tedaj pravi [vzrok, da list Touiaškov ni prišel na dan. Tega so se Madjari pač varovali. Ne dvomimo vendar, da reč zdaj razglašena bode imela velik učinek na vso pravdo Miletičevo. Deputacija ogerskih Srbov se že tako dalje časa pripravlja k cesarju v zadevi Miletičevi.
novih kardinalih se zadnji čas mnogo govori, da bodeta med njimi tudi nadškofa dunajski in solnograjski, dasi sta najmlajša cerkvena kneza v Avstriji. Kakor se nam sporoča, pravi „Našinec" (IX, 23), rimska kurija ni še odločena, če-li tema dvema najmlajšima prelatoma avstrijskima dati pur pur, marveč je v Rimu velika stranka, ktera je za to, da bi se nobenemu avstrijskemu pre-latu ne podelil, ker je vlada dunajska zoper to. da bi (kakor si to želi Rim) poleg Ivučkerja imenovan bil za kardinala tudi nadškof olo-muški kot najstarejši med nadškofi, ali bude-jeviški škof Insik kot uajstarši med škofi in nadškofi avstrijskimi.
Vnanje države.
I/, 9C>i*ltse poroča, da so imeli
vi	lik mmisterski svet, v kterem sta Gorča-)(o v iu vojni minister naznanjala, daje vse pripravljeno za vojsko, ki se zamore tekoj
pričeti.
Izvirni dopisi.
■ »likoma Ntiitleiica, lfJ febr. Domače zadeve. Redka prikazen je, da dobiš kak dopis spod temnega Krima; in žalibože, tudi jaz ti nimam kaj dobrega poročati. Reva vlada v gospodarskih zadevah, reva v narodnih rečeh, in čudodelen človek bi moral k nam priti, da bi nam omenjene reve kaj zboljšal. Istina je, da se ljudi ne manjka, koji blato na nas mečejo, ni ga pa, da bi se lotil težavne a hvale vredne naloge ter nam vstanovil tolikanj potrebno bralno društvo. Res je težko ledino orati in več ko ledino, a vendar zelo potrebno je, da bi se vže tudi pri nas, (kakor nas drugi nekteri imenujejo) surovih Ižancih kak korak na in predne omike storil. Vsak količkaj omikan človek ve, da ljudstvo se množi, zemlja pa se ne raz-teguje čisto nič; treba si je toraj na razne načine do boljšega blagostanja pomagati, ker dosedaj smo podobni mrtvoudnemu človeku, ki se sam ne more ganiti. Beseda sama že več ne zda, treba bi bilo zgledov. Čast. duhovščina in gg. učitelji, če se vkvarjajo sami, so podobni vodjem brez vojakov, a vendar bi bilo srčno želeti, ko bi se dalo v tej zadevi vse mogoče storiti, da bi se morda vsaj nekaj doseglo. Mogoče, da bi se dobil človek rodo-
ljub, ki bi nam kotel tudi v tej zadevi kaj pomagati? Saj smo Ižanci sicer vdani na-ordujaki in strah nemčurjem, in zato bi bilo prav, da bi se tudi pri nas kaj storilo za ljudsko omiko, če dandanes človek ni potrebno izobražen, vsak ž njim pometa, in obeta se mu žalostna prihodnost.
Toraj zakličem: „Rojakil Lemež naj ledino reže."
Kar pa gospodarstvo zadeva, je naše ljudstvo daleč za drugimi. Vedno slišiš žalostno pesem: „Moj oče je ravno tako delal, pa je dosti in več kakor jaz pridelal. Ni torej to žalostno, in res zelo potrebno, da bi se ljudem v bralnem društvu marsikaj pojasnilo in dopovedalo, kar bi jim v dušni in telesni prid služilo? Mogoče, da se bo tej moji vroči želji kedo posmehoval in ugovarjal, da tega pri nas ni treba, da je tako že vse zgubljeno. Kdor bi tako mislil, kaže, da nima ne volje k temu pripomoči, da se v tej reči kaj stori. Da bi čč. duhovniki in učitelji sami to sto rili, to je, kakor sem že omenil, nemogoče Ižanci, zbudimo in zdramimo se toraj, ker zadnji čas je, in pokažimo, da smo korenjaki ue samo pri kmečkem delu, ampak kadarkoli velja kaj koristnega vstanoviti in izvršiti.
- b — r.
Iz kamniškega ukruja, 24.
februarja. Sklep kranjskega deželnega odbora, naj se tisti učitelji, ki so že 15 let v službi, stalno namestijo, je tedaj potrjen od minister-stva. To je važna novica za stareje učitelje, kajti nekterim takim se je hotela že služba vzeti, posebno tistim, ki niso pod banderom Schulzeitunge. No, sedaj so rešeni vsega nem-škutarskcga žuganja.
Kdo pa je vendar sprožil ta predlog v deželnem odboru ? Dr. Bleivveis je to predlaga) in narodna večina deželnega odbora je temu predlogu pritrdila. Kaj so pa nemškutarji k temu porekli? Ne samo, da bi bili vsaj molčali, marveč so boje šo ugovarjali temu. Dež-man in tudi predsednik je neki zoper to govoril. No učitelji, to so vam tisti prijatelji, ki jih vam priporočajo Simovci; to si bodo učitelji dobro zapomnili, in kedar bodo zopet prosili pomoči, se bodo gotovo obrnili do narodnih poslancev in ne bodo peticijonirali po nemškutarjih svetu v posmeh in sebi v škodo. O hinavska in lažnjiva nemčurska svojat, saj te poznamo dovolj.
Črnomlja, 22. februarja, (f Č. g. Tomaž i n.) Ni še minulo mesec dni, kar smo čitali v vašem velecenjenem listu — žalibog prerano smrt dveh jako zmožnih in v svojem nakazanem delokrogu marljivo delujočih duhovnih tovarišev, Leop. Klinarja iu Fr. Bošti-jančiča. In danes poročam vam , da je neiz-prosljiva, neizbirljiva bleda žena — suha smrt, pokosila tretjo mladiko v nogradu Gospodovem, g. Ivana T o m a z i n a. 19. t. m. zjutraj ob 1ji7. uri izdihnil je svojo dušo. Ranjki se je narodil 1. pros. 1839 v Ljubljani; bil je sin revnih staršev. Izšolal se je v Ljubljani. Do-vršivši bogoslovje poslali so ga bili prejšnji knezoškof šenedoletnega za sv. mašništvo v Beč, kjer je bil 2 leti, da bi se še bolj izuril v bogoslovStvu. L. 18G2 23. februarja so ga v mašnika posvetili premil. škof Dobrila. Zdaj bil je poklican z Beča v škofijo domačo in nastavljen za duh. pomočnika pri sv. Jakobu v Ljubljani. Od ondod je prišel na belokranjsko dekanijsko faro Semič, in slednjič je opravljal župnika službo v bližnji fari Dragatuški, kjer si je ranjki v duhovnem poslovanju nakopal prezgodno smrt vsled svoje gorečnosti.
Pri nekem daljnem sv. obhajilu , ko je deževalo in snežilo, si je glavo prehladil tako, da je oglušil na eno uho in slednjič na obadva; lotila se ga je bila tudi skakajoča sušiea, ki je ugrabila življenje njegovo. Pokopali smo ga 21. t. m. dopoldne po odpetih biljah in po sv. maši darovani po čast. g. dekanu. Govor mrtvaški imeli so g. Tome, župnik Suhorski, ki so kratko pa jedrnato narisali delavnost ranjcega. Ranjki bil je izvrsten govornik cer-kveui, kakor tudi vnet in previden spovednik. V občevanju z ljudmi bil je z vsacim prijazen, ni tedaj čuda, da ga je ljudstvo ljubilo kot punčico svojega očesa. Spremilo ga je 16 duhovnov na mirodvor. Sošli bližnji gg. učitelji so mu milo zapeli „Nad zvezdami" in „Jamica tiha." Veličastno bilo je slišati, kako vbrano so peli tudi Miseiere Palestrmov. — Ljudstva prišlo je bilo čez 2000. Jokalo je po zgubi raujega duhovnega očeta prav otročje, tako da bi bil človek kamenit moral biti, ko bi se ne bilo porosilo tudi njemu pri takošnjem prizoru medlo oko. Previden s sv. zakramenti dal je vsim ^pričujočim lep zgled potrpežljivosti in vdanosti v voljo Najvišjega v najstrašnejšem boju. Priporočamo ga v iskreno molitev vseh duhovnih bratov in drugih prijateljev njegovih. Naj počiva v miru !	—k.
I(^oriAki* okolice, 22. februarja. (Župan goriški. Hudodelstvo. Vreme.) Da je Gorica dobila novega župana, se je že eukrat na temu mestu poročalo, ob enem smo svoje mnenje ali svoj dvom izrekli, bo li dr. Deperis kot zastopnik I/ Isonza , oziroma kot načelnik stranke, koja je vladi naj bolj nasprotna, od cesarja tudi notrjen ali ne. Denes javljamo, da se je ta potrditev na veselje dr. Deperisa iu na veselje avstrijskih Italijanov potrdila; toraj je dr. Deperis župan Goriški. Mi tega učenega gospoda nikakor ne zavidamo, skrb njegova bode najbrže tudi, da bo svojo stranko vzel pod peruti in ji po moči vsestransko ustrezal; kako se bo pa proti Slovencem vedel, uganemo denes lehko, če se ozremo na njegovo dosedanje vedenje. V torek 20- t. m. je bil slovesno vmeščen iu je storil obljubo vladnemu komisarju. V svojem govoru je prosil mestne očete iu sploh občane goriške, da naj ga podpirajo v težavnem poslu; priporočal se je tudi časnikarjem , da naj ga pra-vičuo sodijo in mu z dobrimi sveti pomagajo. Prvo vizito po inštalaciji je napravil prevzvi-šenemu knezu nadškofu.
A. Bolko, po domače Krav os blizo Lokavca in njegova žena živela sta že delj časa v kregu in prepiru, ker mu žena kot lastnica celega premoženja ni hotela istega odstopiti in na njegovo ime prepisati. Grcdočima iz zadnjega somnja v Ajdovščini, vname se prej ko ne zopet zarad tega prepir mej njima, in Kravos se je vsled tega tako spozabil, da je začel ženo svojo z debelo palico pretepati, potem s škornjami po nji teptati. Zlomil ji je par reber in naposled, ker ji še ni luči živenja izpihuil, jo je jel okoli vratu v pravem pomenu besede s tako besnostjo daviti, da je mrtva ostala. Morilec taji, da jo je zadavil in trdi, da se mu jc žena le ubila, ker je bila pijana, a mnenje izvedencev se glasi, da je Kravos svojo ženo zavratno ubil, kar dokazujejo tudi zlomljena rebra in vdarci, kojih ima več nego 100 na svojem truplu. Znamenito jc tudi to, da je zločinca, ko je ta čin hudodelstva izvrševal, neki fantič iz zagrmovja opazoval in gledal. Morilca ima sodnija že v pesteh.
Pri nas je lepo in gorko vreme, spomla-
danske cvetlice jele so črez in črez cveteti, da je veselje se sprehajati.	Rad.
Domače novice.
V Ljubljani, 27. februarija.
(Nove cerkvene skladbe.) G. Ant. Foerster, vodja godbe v stolnici ljubljanski, je izdal ravnokar „20 izvirnih cerkvenih pesem", namreč: 2 Pred Bogom, 1 adventno, razglašenje Gosp., trpljenje Jezusovo, velikonočno, sv. reš. Telo, večni Bog, 2 pri sv. obhajilu, 4 Marijine, 1 sv. Miklavž, sv. Janez Ev., sv. Jožef, sv. Alojzij, Tantum ergo, novi mašnik. Ta lepo natisnjena zbirka, v kteri g. skladatelj za razne praznike po primernih napevih kaže mejo, čez ktero bi skladatelja tv.MI&t ne smeli iti, ako hočejo še služiti cerkvi, se dobiva pri skladatelju v semenišču ali pri g. Giontini-ju v Ljubljani po 70 kr.
(Veleč, knez in škof dr. Pogačar) so v soboto z nagličem z Dunaja zopet došli v Ljubljano.
(Znanstvenega predavanja v Čitalnici) vdeležilo se je v nedeljo precejšnje število občinstva, ki je z veliko pozornostjo jioslušalo govor dr. Šavnikov ,,o nervoznosti."
(Petdesetletnica Škof oranja papeževega.) V Zagrebu se je v nadškofovskem semenišču 22. t. m. sošlo mnogo gospodov, da se dogovorijo, kako bi se na Hrvatskem proslavila SOletnica škofovanja sv. očeta Pija IX. Med njimi bili so profesorji, vradniki in mestnjani, kar je radosten dokaz, da vera pri nas ni še propala, pravijo „Pučke Novine." Po daljem posvetovanji, ktero je vodil sam zagrebški nadškof, sklenilo se je ta pot le, da se izbere odbor, kteri bode izdelal osnovo tej svečanosti. Po skupščini v ta odbor izvoljen je kot predsednik nadškof Mihalovič, podpredsednik dr. Vojnovič, in odborniki so: dr. Rački, Gašparič, Lehpamer, Trnski, dr. Breščenski, dr. Rieger, dr. Koharie, župan Pogledič, Kostrenčič, Von-čina, Smičiklos in Zignovič. Odbor se je koj lotil dela in nadejajo se, da se bodo tudi po družili mestih hrvatskih našli verni kristjani, kteri se hočejo spominjati starčeka — Jezusovega namestnika, kteremu je božja previdnost dala jakost, da po tolikem preganjanji kot glavar katoliške cerkve še more obhajati 50letnico svoje svete škofovske službe. Kaj pa pri nas ua Kranjskem? Bi li ne bilo prav, da bi se tudi pri nas začelo misliti na to, kako bi obhajali ta za ves krščanski svet veseli in imenitni dan?
(„Turšld list") je brž hlastnil po naši opazki o slovenskem gledišči, v kteri smo izrekli, da bi vendar radi enkrat videli kaj izvirnega domačega na odru. To po naše izrečeno željo, „turški list" predela po svoje in jo da, potem tako od sebe, da se vidi, kakor da bi slovensko gledišče že ne bilo za nič. llujska namreč deželne poslance, naj bi v prihodnjem zasedanji odtegnili slovenskemu gledišču podporo in jo dali rajše nemškemu. To se pa ne bo zgodilo, dokler imamo mi večino, ker naši poslanci ne bodo nikakor podpirali zavoda, v kterem mora policija za spodobno obnašanje skrbeti, v kterem se daje mladim in odraščenim očitno pohujšanje. Bolje, da Ljubljana nima nikakoršnega gledišča, kakor pa tako, kakoršno je „nemško" že par let. Zato odvračajmo Slovenci z vso močjo občinstvo od tega pohujšljivega zavoda, kjer se tuje polzke in kosmatice podajajo našim v tem še manj spridenim ljudem.
(Nesramno hujskanje) pričel je v „Tag-blattu" neki dopisun iz Kranja zoper narodne učitelje in vradnike, ki naj jih vlada ne le v Kranju, ampak po vsih okrajih brez odloga iztrebuje posuemovajt* kmeta, ki plevel poruje iz pšenice. Protivni kači, nasprotnikom vstave, pravi, mora se glava streti, če se hoče mir in red zopet povrniti v Avstrijo. Ali nemčur-ska svojat mar res misli, da bode.' sodnemu dnevu trobila?
(Novi profesorji.) Kakor je na mesto v Wiener-Neustadt prestavljenega profesorja Fr. Š.ukljeja v Ljubljano na gimnazijo prišel od ondod Nemec A. Zeche, tako ima priti na mesto obolelelega prof. J. Tušeka Nemec dr. H. Gartenauer. Pripoveduje se, da za učenci zelo bolehajo zdaj že tudi profesorji po srednjih šolah, ltes so nam, pravijo, v zad' njih letih poviševali plačevanje, a so nas po tem vpregli tudi v trudniše službovanje, in nekteri hirajo, nekteri pa si hočejo pomagati drugam, kakor na. pr. prof. A. lleiurieh, kar mu pa nihče prav ne verjame.
Razne reči.
—	Tiskovno to ž bo ima vrli „S1. Gospo dar" mariborski. Toži ga znani Seidl zarad žaljenja časti, češ, da ni vse prav resnično, iu je deloma izmišljeno, kar je bilo lani brati v št. 42 in 43 „81. Gosp." iz mariborske okolice. G. vredniku menda ne bo težko dokazati resnice.
—	Č. g. Jožef Masten, dosedaj/upnik pri sv. Ruprtu nad Laškim, je dobil župnijo v Gornji Polskavi.
—	Red jezuitov je konec 1. 187G poleg na Dunaju izdanega imenika štel 9546 udov, za 159 več nego 1. 1875 in za 4G94 več kot I. 1847. Na Francoskem jih je 3001; na Nemškem, Avstrijskem, v Belgiji in na Nizozem skem 2535; v Italiji 14GG; v Angliji 1265; na Španjolskem 1382, v severni Ameriki 723, v južni Ameriki 384.
—	V Opavi (Troppau) so vstanovili si rodoljubi društvo Matico Opavsko v ta namen, da serazširjuje po njej omika ali osveta med českoslovanskim ljudstvom po Šleziji. Go' diti se ima to s knjigami in šolami; ker jih ondod kakor pri nas zelo ponemčujejo in neradi napravljajo jim slovanske šole, jeli so z zedinjenimi močmi napravljati si jih sami, da se ubranijo pouemčevanju. Tako dela že Matica Češka, Moravska, Prostejevska, Olomuška, Budejevska itd. Dne 12. t. m. bil je veliki zbor, v kterem jc knjižničar A. Gruda Slovane primerjal Izraelcem v Egiptu, kedar so jih Faraonje hudo trli, tlačili v sužnosti, morili, da je Gospod poslal jim naposled Mojzesa. Prav lepo je kazal na vzgled francoskih katolikov, kteri so, da si ohranijo pravo vero in pravo vedo, na velike velike stroške napravljati si jeli celo visoke šole ali vseučilišča; tako si jih dejmo tod vsaj prve, ljudske, mestne itd. Predsednik Matici Opavski je bil zvoljen L. Obrana. Sploh se Slovani ob severni meji pruski jako gibljejo in marljivo delajo v domačem smislu slovanskem, kakor poroča „Opavsky Tydenniku itd.
—	Za šolo in dom. Nekajočitanji. Ena naj občutljivših reči v odgoji mladine je med drugim tudi čitanje, branje. Le bukve m^bukve, pa še bukve! mislijo nekteri, pa je, v bukvah in čitanji je olika! Pa kakošna olika? V tej vrtoglavnosti pasejo mladino kdor njih sad v roke dobi, z vsakterimi rečmi, ki so njih starosti, njih stanu in okoliši-
nam naravnost nasproti. V sladkih besedah iu kremljih razgrinjajo mladini vse človeške uapake in zmote, vse pregrehe in nesnage, kar ji čisto nič ni treba vediti in kar le miš-ljijo draži, mlademu človešku vse strasti budi, ga zgodaj v zmote, v mnogotere napake zapelje, nezadovoljnega stori, da takrat, ko bi imel najsrečniši biti, je že ves omrežen s prehudimi strastmi, ves mračen in otožen, ves zamišljen in čmeren, se dostikrat živeti celo naveliča, ter misli na to, česar se tudi nerazumne živali boje, kako bi namreč nepopravljivo in zadnjo spako in hudobijo storil — si sam življenje ugonobil. Kako hude in žalostne nasledke ima branje tacih reči, to le prevečkrat kažejo zgledi v življenji. Iti vcuder s tacimi rečmi pasejo mladino možje celo, ki se učene, modre štejejo! Po pravici povem, da mene priletnega bi bilo sram praviti in pred ljudmi ponavljati, kar vse ti mladi ljudje za mladino pišejo! Je mar to modra odgoja? Ali se pravi to mladino olikovati, osrečevati? ,,Non est ista sapientia desursum descendens. . . C^uae desursum est sapientia, primum pudica est." (Jac. 3.)
O vsih časih so imeli modri pedagogi to previdnost, da celo iz slovečih pisateljev in klasikov so mladini le samo to predlagali, kar je za ujo pripravno, primerno, koristno in pred vsim so se varovali ji nravnost (čednost) žaliti in hude strasti buditi. Zdaj pa taki, ki se hvalijo, da delajo za narod, za oliko, za mladino, pedagogiji neprenehoma zaušnice dajejo, kjer le morejo, še bolj pa ubogi mladini sami, ktero s smrtnim strupom napajajo.
„In lingua dignoscitur sapientia", pravi Modri. (Sap. 4, 29.) Z jezika, z govorjenja, toraj tudi iz pisanja se razvidi modrost. Kakošna pa je ta modrost, ki neče ali pa ne zna razločiti, kaj je za mladino, iu kaj ne? Mladi in odrašeni ljudje, kadar vam knjiga , časnik, spis pride v roke, ki obsega nespodobne reči, bodi si pesen ali proza, pomnite, da to brati j je sramota in velik greh — in vrzite nesnago od sebe! Česar se vsak pameten človek sra inuje, kar ne le verski nauk, ampak že sploh
spodobnost prepoveduje: To vas ue vodi na višavo omike, ampak drvi vas v brezno divja-štva in nesreče.
—	D u bovške spremembe v Gorici, č. g št. Marinič, vikar v Cerovem, je postal vikar v Podgori. - C. g. Jožef Pavletič, kaplan v Solkanu, gre za vikarja v Cerovo in na njegovo uiesto pride č. g. Jožef Godnič.
—	Opera v Gorici. V soboto začne v goriškem gledišči opera; prva se bode pela opera Lukrecija Borgia. Kakor se sliši, je osebje dobro, posebno pa primadona. Opera bode trajala ves post in se bodo predstavljali menda 4 komadi.	,,Soča."
Umrli so :
24. febr. Janez Jerom , miz. o., 21 ni., za božjuatjo. Spela Tropoc, gostinja, 7H I., za vnetjem oprane mrenice. Janez Šašcl , puškar, 77 1., zarad starosti. Luka Vrtnik, del., 38 1., zu mrzlico.
Loterijske številke 24. febr..
V	Trstu:
V	Lincu:
7:i, 4fi,
54, 42,
2, 11,
37, 50,
«0. 39.
Telcitraflčne delnim«1 rtur '.iti. februarija. Papirna renl.a rt'2.,10 — Srebrna r*nt» 07.30 — Zlat« renta 7.i.HO. — lM«0letno državno posojilo 109 — Hankiim akcije 832— Kreditne akcije UD.— — London 123.60 — Sr»br„ 113.90.— Ces. kr cekini 6 9,1 -20-
frankov 9''J6.
Cerkvena ura
z enim bitjem, ki je dobro šla ter je za manjši zvon prav pripravna, je prav po nizki ceni na prodaj. Kaj več se izve pri opravništvu „81.". (2)
m ar txtt i- * 111 x i- ar 1ar i « * ar ar i t x ar x t ar i i «a:»
W	Hi
•h V »f. Ki-^nikflv! 4i«kai*iii v 4
* Ljubljani so ravnokar
jj Kuharske bukve s
v tretjem natisu na svitlo prišle. — Pri- >5 djana je stari meri in vagi povsod tudi « nova, kar bo gotovo vsim gosjiodinjain in
kuharicam prav po volji.	(2) >|
f . >+ I* SJJf Cena mehko vezanim je <10 kr. JJ
■H	>5
X X X X X .T. XX X X -r. X X X X X X X X X X XX XX XX XXIX X K

Nova slika.
Izšla je v Beču velika iu umetniško izdelana slika
Srteti vojskovodje v srteko-mi vojski.
Milan M. Obrenovic IV. Nikola I. Petrovič Njeguš.
Generali: M. (i. Ocrnjajev, Ranko Alinipič, Fran j o Zacli, in Kosta S. Protid. — Vojvode: Pctar Vukotie, Božo Petrovič, Ilija Plamenac, in Mašo Vrbica. — Obersti (polkovniki): Ilorvatovič, Oreškovič, Ilija Čolak-Antič, Tcša Nikolie, Valdcmar Beker, Milojko Lešjanin. — Oberstlajtnanti (podpolkovniki): Sava Criijid, Vlajkovic-, Kosta Bučcvič, Gruja Miško vič. — Major Paja Putnik in arhimandrit N. Dučie.
Slika ima 22 verno po fotografiji narejenih podob z grbom Srbije in Črnegore.
Sliko je litografiral M. ŠuImtI.
Slika je 63 centimetrov visoka in 90 centimetrov široka.
Cena sliki je I gld. 20 kr.
Naročnina se pošilja na adreso:	(68—10)
1*. Jankovic', Wien VITI., Piaristengaase Nr. 49.
Denarji naj so pošljejo v frankiranih pismih ali po poStni nakaznici. Komur jo drago, naj na listnici povtS, če naj se mu pošlje proti poštnemu povzetju (Nachnahme).
Kdor za gotov donar naroči 10 podob, dobi podobe po 1 gld. in frankirano po pošti,
Cena tej veliki in umetniško izdelani podobi je tako majhna, da si jo vsak lahko naroČi.
Broz to sliko naj nihče no bo, ki se zanima za srbsko in črnogorsko vojsko z državo turško.