V v ' r " ■ * j Prvi slovenski dnevnik v ^^ fm^T jf^ J^ .ji ' ^ ^ The first Slovenic Daily* in ^ Zjedinjenih državah. ® ▼ I^l ^ I 5J Vilfl JI the United States. Izhaja vsak dan izvzemši VJ ICtO JL T dr Jt Issued everr dar except I nedelj in praznikov. * Sundays and Holidays, |N y> List Slovenskih delavcev v cAmeriki -SV" • •• " — ■■ • i ii i . t J TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered u Second-Class Matter, September, 21, 1903, »t the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR NO. 129. — ŠTEV. 129. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 2, 1908. — TOREK, 2. ROŽNIKA, 1908. u * | VOLUME XVI. — LETNIK XVL «■■ -----■-----* —' — - . .------ Pearyjevi načrti in ? pot k severnem tečaju. PRIPRAVE IMENOVANEGA DRZNEGA POTNIKA ZA NOVO EK8PEDICIJ0 NA SEVERNI T E C A J. Na potovauje proti daljnem se-?eru se poda dne 1. julija t. 1. POMANJKANJE DENARJA. ——o- Commander Robert K. Peary, znani raziskovalec skrajnega severa, je dospel v New York, da se pripravi na nadaljno potovanje proti severnem tečaju s trdnim namenom, da najde tečaj in da tam razobesi zastavo Zjed. driav. Parnik Roose-velt, kterega je Arctic klub dal za njegovo potovanje zgraditi in na kte-rem je Pearyjeva ekspedicija , potovala tudi pri zadnjem potovanju, so sedaj popravili in je pripravljen na pot v nepoznane kraje mrzlega severa. Po sedanjih Pearyjevih načrtih odpluje ekspedicija dne i. julija iz naše luke, ker jej -pa pomanjkuje denarja, je tudi mogoče, da odpluje Šele kasnejše. Pearyju primanjkuje za ekspedicijo $25,000 in ako ne dobi te svote do iratnovanega dne, bode prisiljen potovanje za sedaj opustiti. Peary je žrtvoval 20 let svojega življenja in tudi svoje precejšnje premoženje iskanju severnega tečaja. Tri tem je seveda nabral toliko izkušenosti, kakor ni jeden drugi raziskov-ilec severnih nepoznanih krajev. Nj -gove želje je predsednik Roosevelt vedno podpiral in je mnenja, da je smatrati za pravo nesrečo, ako naše ljudstvo ne pre more toliko p mosa, da bi zložilo za ekspedicija potrebni denar. Poseben premogov parnik bo par nik Roosevelt spremljal do Ethe, kjer je bila premogova postaja za zadnjo Pearyjevo ekspedicijo. Ktha se nahaja 70 stopinj severne Širine na I-abradorju. Do tje bode Pearyja spremljalo več ljubiteljev športa in raziskovalcev le malo znanega veli kanskega polotoka Labradorja. Oni se vrnejo iz severa dne 1. septembra. Peary je prepričan, da se mu bode posrečilo najti severni tečaj, kajti pri svojih zadnjih potovanjih se je uveril, da je na severnem tečaju podnebje ravno tako, kakor ob severnem obrežju Amerike in Azije. Peary je pri svojih zadnjih potovanjih dospe1 še v neposredno bližino severnega tečaja, kajti od slednjega je bil oddaljen le 200 milj. Ker je v take j razdalji podnebje vedno jednako, je sedaj uverjen, da bode prišel tudi na severni tečaj. Ako se mu njegovi načrti posrečijo, se vrne nazaj v Zje-dinjene države v oktobru leta 1909. Jestvin in druzih potrebščin vzame seboj za dobo treh let. Parnik Roosevelt so spremenili in prenovili. Tudi so ga opremili z novimi močnejSimi kotli, ki so pa manjši, kakor so bili stari, vsled česar imajo sedaj na parniku veČ prostora za premog, kakor so ga imeli pri zadnjem potovanju. Tudi prosto-r> za moŽtvo so spremenili, tako da jfeo bolj prostorni, l.adiji bode pove-Hjeval kapitan Robert A. Bartlett iz Brigusa na New Foundlandu. Kapitan bode sam odbral potrebne mornarje v svoje) domovini. Kurilci in maši-nisti bodo državljani Zjedinjenih držav. Možtvo na parniku bode štelo le kacih 20 mož. Peary dobiva neprestano pisma takih ljudi, kteri bi se radi pridružili njegovej ekspe-diciji. Med temi se je oglasil tudi nek deček, ki je star jedva 14 let, in tudi nek starček, ki Šteje že 80 let. Parnik pluje do severnega obrežja otoka Grantland in od tam naprej ae ekspedicija napoti v saneh proti severnem tečaju. o rojakl xaroOajts n za "aUl MAB0DA", KAJVaOJI XV Mjaraftt DKKTHK1 r i. i ' . - \ Republikanska platforma. Važne konference. PREDSEDNIK ROOSEVELT JE V BELO HIŠO SKLICAL RAZNE POLITIKE, DA SE DOLOČI PLATFORMA j K posvetovanju je poslal tudi razne Taftove nasprotnike. T AFT MOLČI. -o- Washington, 2. junija. Predsednik Roosevelt je sklenil, da bode še nadalje ostal delaven na političnem polju, da tako ne pride iz vaje. Medtem, ko >e je v ni i no le 111 letn ha vil s tem, da preskrbi republikanskej stranki predsedniškega kandidata v osobi vojnega tajnika Tafta, tako smatra letos za svojo dolžnost, da za tega kandidata izdela primerno in koristno ter privlačno platformo za bodoče predsedniške volitve. To nalogp smatra predsednik za najvažnejšo. Kandidatura William H. Tafta se je počasi razvila iz Rooseveltove kandidature v -k raj no konservativno, kar pa predsedniku nikakor ne ugaja in se mu, kakor se tukaj domneva, dozdeva eelo nekoliko sumljivo. Ker so konservativni vodje republikanske stranke odbrali Tafta za svojega kandidata, je tudi pričakovati, da bodo pri aacijo-nalnej konvenciji v Chieagu izdelali /.a stranko konservativno platformo. - kino se pa predsednik Roosevelt nikakor ne more strinjati. Radi toga je sedaj pred.-ednik Roosevelt sklical volje stranke k pot-ebnej konferenci v Belo hišo. Pri tem posvetovanju so bili navzoči senator Hopkins iz Illinoisa, ki je namenjen, da j*.stane predsednik odseka za platformo pri konvenciji v Chieniru. (»oteni senator Burrows, ki je namenjen. da (»ostane začasni predsednik konvencije. tajnik notranjih zadev Garfield. ki je poročal predsedniku vse, kar se je govorilo pri posvetovanju konservativnih republikanskih vodij, zastopnik Longworth iz Ohio in razni drugi vodje republikanske stranke. Med navzočimi je bilo naravno tudi mnogo nasprotnikov kandidata Tafta, vendar pa ni mogoče zvedeti, kako se je završila konferenca, kajti tajnik Taft molči in neče o politiki mnogo govoriti, da ne izgubi kakega delegata. Dognalo se je, da sta pri posvetovanju Burton in Ellis zahtevala, da -e izdela dokaj radikalna platforma, ki naj bode »lična predsednikovej, ki pa mora biti taka. da predsednik (bodoči) ne bode preveč v ospredju, kakor je sedaj Roosevelt. Burrows in Hopkins sta zahtevala, naj bode platforma konservativna, nekteri so zahtevali. naj bode taka, da se čuva varnostna carina, in zopet drugim je bilo prav vse jedno, kaka naj bode platforma, samo da prodre republikanska -tranka. Predsednik Roosevelt je mnenja, da se mora h konvenciji v Chicago vzeti seboj že popolnoma izdelana platforma, kajti ako se to ne zgodi, mu tamkaj delegatje lahko izdelajo tak program, da mu ne bode ugajal in da bode podrl vse ono, kar je dosedaj sezidal in dosegel. Kolera na Filipinih. Manila. 1. junija. V Dagupanu, kte-ra pokrajina je oddaljena 200 milj od tukaj, se kolera vedno bolj razširja. Včeraj je tamkaj umrlo radi te bolezni 20 ljudi. Zdravstvene oblasti store vse, kar je v njihovih močeh, da bi izboljšale zdravstveno stanje, vendar jim je pa to zelo težavno doseči, kajti prebivalstvo nikakor neče verjeti na moderne teorije o nalezljivih boleznih in smatra epidemijo kot kazen božjo. Tudi v nekterih druzih pokrajinah na otoku Luzonu se je pripetilo več slučajev kolere. Dnnnrl Poslednji čas jeveliko- ruLUi 1knt 5nti in brati»d* ta ali ona po&iljatev denarjev v staro domovino, po nekterih bankah ni dospela tja 3, 4 in ?e6 mesecev. To ae nem ore nikomur pripetiti kdor ae zavestno obrne na PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York in 6104 tit. Clair Ave., Cleveland, O.I Ubegli defravdant Bailey dospel v Honduras. XEWY0R&KI DEFRAVDANT, KI JE UŠEL Z PARNI' KOM G0LDSB0R0, I SE MUDI T HON- 1 DURA SIT. Bivši angleški parnik plnje sedaj pod hondnrsko zastavo. SEDANJI POSLI. -o- Puerto Cortez, Honduras, 2. junija. Kot ameriška ladija regi" strovani parni k Goldsboro, ki je ne»yorško luko dne 1. maja ostavil l»od angleško zastavo, dospel je dne 16. maja semkaj. Parnik je dovedel seboj 1000 komadov raznih poljedelskih strojev, mnogo orodja in drnsega blaga, v skupnej vrednosti $50.000. Glasom manifesta je blago odposlala General Supply Co., k t ere agent je F. G. Bailey, kteri je zajedno s svojim bratom dospel semkaj. V Honduras je prišel z istim paroikom tudi Cbas. H. H. Maeyers, na kterega je vse blago naslovljeno. Odkar so dospeli v Honduras, so kupili v Teli veliko farmo, na kterej se pridelujejo banane. Farma obsega 2000 oral zemljišča in za njo so plačali $20 01)0. V bližnjih pokrajinah bodo iskali tudj petrolje in premog. Radi tega so hondurskiui oblastim predlagali? naj rabijo parnik Goldsboro za ob režni promet med Belize in Blue-lields. Ker je pa parnik preje plnl pod angleško zastavo je angleški poslanik v Honduras ukazal, da se mora angleška zastava odstraniti \f. parnika. To se ;*e zgodilo, in sedaj so imenovani parnik tukaj uknjižili z imenom Atlantida in bode v nadalje plul pod houdursko zastavo. Od tu je parnik takoj od plul v Telo, kjer sedaj izkrcujejo blago. Družba, ktere agent je bil preje Bailey, je kakor smo že poročali napovedala bank« rot in ker je zgi-nolo mnogo blaga, oziroma strojev, so pričeli liaileya kazensko zašle dovati, ne da bi ga našli. Sedaj* ko je z ukradenim blagom dospel srečno v Honduras, mu naravno nih<'e ne more do ži\ega, kajti ho«, durskim oblastim je tak naseluik vedno dobro došel. STRAH FRED LA MANO NERA. V Chieagu so morali jedno šolo zapreti, ker se je bati napada. Chicago, 111., 28. maja. V tukajšnjem tenementnem okraju je zavladal velik strah pred I^a Mano nero in Jef-fersonovo šolo, v ktero hodi 1200 o-1 rok, so morali sredi poduka zapreti, ker je med otroci zavladal nepopisen sira h. Med otroci je nastala panika, ker se je med njimi razširila vest, da so Italijani pod šolo izkopali- veliko jamo. ktero .-o napolnili z dinamitom in da bode popoludne šolsko poslopje zletelo v zrak. Otroei niso hoteli več poslušati učiteljev in slednjim ni preostalo nič družeča, nego jih poslati domov. -o- Obsojeni socijalistični urednik. Dead wood, S. D., 1. junija. Zvezini sodnik Carland je včeraj obsodil bivšega zastopnika Feenan Knowlesa, ki je sedaj urednik nekega tukajšnjega socialističnega časopisa, v plačilo denarne kazni v znesku $500. Obsodil ga je radi tega, ker je razpošiljal prepovedano čtivo po zveziaej poŠti. Dfriaki i HUIQIII " Trata ali Reke je • s parniki od Aus-tro Amerleaaa Llie. Ne poaln-šajte zakotnih agentičev italijanskih druib, da m ne bodete kasneje k«aaM. "Martha Washington" odpluje dne 17. junija; vozi do Trata IS—14 1 dni. 1 __ Železniški roparji v državi Montani. SEDEM ROPARJEV JE NAPADLO POTNIŠKI VLAK GREAT NORTHERN ŽELEZNICE. Oplenili so potnike, vendar so pa dobili le majhen plen. PRIJETI OSUMLJENCI. o Great Fells, Mont., j. junija. — Proti severu vozeči osobni vlak Great Northern železnice so včeraj o polunoči napadli dve milji severno od tukaj železniški roparji. Napad je izvršilo sedem zakrinkanih roparjev, kteri so povedli vlakna stranski tir in medtem neprestano streljali. Na ta način je dobil nek rancher iz i Atlante krogljo v nogo, ker je skušal bežati iz vlaka. Sprevodnika Wayne* ja so prisilili, da je korakal pred njimi, ko so preiskovali potnike in vagone. Ta sprevodnik je moral nositi v rokah klobuk in v ta klobuk so morali potniki dajati svoj denar. Na ta način so potniki dajali od jednega do deset dolarjev, tako da so roparji nabrali par sto dolarjev. Medtem, ko so nekteri roparji plenili potnike, so zopet drugi stražili pred vagoni, ter so vsak beg preprečili. Končno so roparji poskakali iz vlaka in zgi noli v gozdu. Po noči je bilo izredno tema in skoraj vso noč je deževalo, tako da sledov roparjev ni bilo mogoče najti, dasiravno se je zasledovanje takoj pričelo. Iz Butte, Mont., se poroča, da so tam vjeli par mladenič- v, kteri so sumljivi, da so izvršili imenovani napad na vlak, vendar se jim pa ne more ničesar dokazati, tako da jih bodo morali v kratkem izpustiti. -o- Viharji na morju. Vaderland nepoškodovan. IMENOVANI PARNIK OD RED STAR LINE JE BIL LE RADI MEGLE ZADRŽAN. Dospel je srečno v Dover, kjer so se ukrcali nadaljni potniki za Ameriko. LOANDA POTOPLJEN. --o- Dover, 2. junija. Parnik Vaderland, o k tereni se je včeraj poročalo, da se je najbrže v neprodornej megli, ki je vladala na kanalu, potopil, je včeraj popoludne ob 4. uri dospel semkaj, na kar so se potniki ukrcali. Kuialo na to je nadaljeval svojo pot dalje proti New Yorku. Da se je pričelo govoriti o nesreči, ki je dohitela imenovani parnik, je vzrok le neznatna nezgoda. Včerajšnji brzojav, ki je dospel iz Bruselja v Pariz, je bil popolnoma neosnovan, pač se je pa na poti pokvaril stroj in to je bilo, da se je parnik nekoliko zakasnil. Ta škoda je bila tako malenkostna, da so jo takoj na licu mesta popravili, na kar je parnik nadaljeval svojo pot. Dover, 2. junija. Iz Hamburga v Zapadno Afriko ploveči parnik Lo-anda, eegar moštvo je včeraj delozna priveslalo na kopno, se je potopil. Kapitan in ostali mornarji so včeraj priveslali semkaj. Loan da je zavozil na svojem potu v ruski parnik June-na, ki je plul iz Odese v Petrograd. Tudi ruski parnik je izdatno poškodovan. — Cherbourg, 2. junija. Na parniku St. Louis od American Lane je počila parna eev, ko je dospel parnik včeraj zjutraj semkaj. Trije kurilci so bili pri tem ranjeni. aaraCajta sa na "(Has -Vs-roda' % aaJveW la najesnejii dnrotfk. 0 umorih v La Porte. Novi svedoki. V TEXASU SO NAŠLI NOVEGA SVEDOKA, KTEREMU SO RAZNE TAJNOSTI ZNANE. Prisostvoval je raznim umorom in pomagal žrtve pokopovati. SEDAJ JE V JEČI. -o-- La Porte, Ind., 2. junija. Tukajšnji šerif se je mudil par dni v Vernonu, Texas, kamor je potoval, da zasliši tamkaj zaprtega Julija G. Truelsona iz New Yorka. Imenovani jetnik je namreč pisal tukajšnjemu državnemu tajniku in je v svojem pismu pripo-znal, da je 011 sokrivec pri umorih, ktere je izvršila Guinnessova na svojej tukajšnjej farmi. Nadalje je tudi priznal, da je prisostvoval večim umorom. Šerif ni dovedel Truelsona seboj iz Texasa. ker dosedaj še ni dokazano, so li njegove t rili t ve resnične. Truel-son je namreč v Texasu v ječi, ker je izvršil razne prevare. Ako je njegova izpovedba resnična, potem bodo odkrite razne tajnosti. Mogoče je pa tuli. da je izpovedal o umorih le radi ega, da bi hil oproščen obtožbe radi prevare. Jetnik je star 22 let in trdi, ia je sin nekega tovarnarja. Truelson trdi, da je svojo ženo, rojeno Mae Frances O'Reilly iz Ro-ehestra, N. Y., dovedel na Guinnes-i-ovo farmo, da so jo tam umorili. Povedal je tudi, da je zaprtemu Lam-»iiereju pomagal truplo ..svoje žene skopati; pomagal je tudi Lauiphere-ju pri pokopavanju šestih druzih u-rnoi-jenih osebah; nadalje je nameraval dovesti na farmo tudi svojo drugo ženo. da bi jo tam umorili. Tega pa .ii mogel storiti, ker mu .je Guinnessova odpisala, naj raje počaka, ker -edaj ni varno, kajti šerif je pričel akati razne zginole ljudi, ki so se mudili na farmi in jxitem brez sledu zgi noli. Zagovorniki Lamphereja trdijo, da -e jim bode posrečilo dokazati, da ftuiunessbva ni «gorela na farmi in da še živi. Odvetniki so namreč na-^li nekega moža. ki je dobil nedavno od nje pisnio. -o- VSESTRANSKI OŽENJEN. Watson je pobral mnogim deklicam njihov prihranjen denar in ušel. Cincinnati, O., 1. junija. V Pittsburgh so prijeli radi mnogoženstva Fred J. Watsona in tukajšnja polieija j« sedaj dognala, da se je jetnik neštetokrat oženil in odnesel svojim ženam ves njihov denar. Samo v tukajšnjem mestu ima "Watson tri žene, s kterimi se je z jedno za drugo oženil v Newportu, Ky.. Cineinnatiju in Davtonu. O. Tudi v Pittsburgu, Pa., Detroit u, Mich., Buffalo, N. Y., To-rontu in Windsorju, Ont., ima več žen. Policija je prepričana, da je tudi v raznih drugih mestih oženjen in da si je na ta način nabral lepe tisočake denarja. Watson je posloval tako, da je sklenil z mladimi deklicami prijateljstvo, nakar se je z njimi poročil, si prilastil njihov denar in jih jedno-stavno ostavil. Denarje v staro domovino pošiljamo: sa $ 10.35 ............ 50 kron. sa $ 20.50 ............ 100 kron. sa $ 41.00 ............ 200 kron. ca $ 102.50 ............ 500 kron. sa t 204.50 ...........1 1000 kron. sa 11018.00 ............ 5000 kron. Poitarina je všteta pri teb vsotah. Doma ae nakasaaa vsote popolnoma izplačajo kres vinarja edbitka. Nase denarne pošiljatv izplačuje e. kr. poitni hranilni urad v 11. do 12. dash. Denarje aam podati ja aajprUfe-atje da $25.00 t gotevinl * pripora-Senem ali recistriranem planu, večje saeske po Domestic Foetal Mousy Order aH pa JTsw Yotfc Bank Draft. raqnc bambek 00, 1W Greenwich St., JTmt Talk, «1*4 St. Glair Av*. *. «. Cleveland, OhSa Gospodarski položaj. Nižja plača in delo. V M N O ZIH PREDILNICAH IN TKALNICAH NOVE ANGLIJE SO PRIČELI S POPOLNIM DELOM. To se je pa omogočilo le na ta način, da so delavcem znižali plačo. NA JUGU. -o- Boston, Mass., 2. junija. Sedaj se je v večini predilnic in tkalnic v državah Nove Anglije zopet pi-ičelo z delom, tako da se dela normalno, oziroma tako, kakor pred prieetkom krize. Medtem, ko se je dosedaj delalo z izdatno omejenim časom, se sedaj dela redno, dasiravno je plača delavcev, kterih je v tukajšnjih tovarnah zaposlenih 35,000, izdatno manjša, nego je bila preje. Vsekako je pa položaj postal boljši, kajti odjemalci blaga se vedno bolj pogostoma oglašajo. Tovarnarji so seveda prepričani, da kriza še nikakor ni končana, kajti pred vsem se mora političen položaj razjasnit . Radi tega je vsekako mogoče. I da se bode delo zoj>et omejilo in da se I bode tudi plača zmanjšala. V nekterih tovarnah je pa postal ravno sedaj položaj zopet slabji. Tako so v Maine pri Pepperell Manufacturing Co. 3o00 delavcem znižali dnevni delavni čas, tako da se dela sedaj le po štiri dni na teden. Birmingham, Ala., 2. junija. V pre-mogovih rovih in plavžih se je zopet pričelo z delom in še tekom teira tedna dobi 8000 delavcev delo. Bristol, Va., 2. junija. Stonega Coal & Coke Co. v Wise countyju. Virginia, bode tekom tega tedna pričela z delom v tisoč pečeh, ktere so bile že več tednov zaprte. Tudi razna druga podjetja prično v kratkem z delom. — -o- ŠTIRJE UTONILI. Vsa rodbina utonila pri Tožnji v čolun. Farmer William Eidelinan, njegova žena in dvoje otrok, so se v nedeljo vozili s čolnom po potoku Pensauken pri Rivertonu, N. J#) ko se je pri tem njih čoln prevrnil. Rodbina je napravila izlet, da tako praznuje poplačan je dolgov, ktere je imela na posestvu. Ko je farmer veslal po imenovanem potoku, ki str izteka v reko Delaware, ga je zgrabil tok in odnesel čoln v reko kjer se je prevrnil tako, da je vsa rodbina padla v vodo. Ljudje, ki so bili na bregu so videli, kako je farmer s svojim sedemletnim dečkom plaval okrog čolna, vendar pa ni nlliče vedel da je v nevarnosti, dokler ni pričel klicati na pomoč. Predno so prišli drugi čolni na pomoč, sta že oče in sin utonila Njegova žena in sedemnajstletna hči sta že preje utonila. Trupla nesrečnih utopljencev so kasneje našli. V čolnu je bilo baje več Ijndi, ko se je prevrnil, toda druzih trupelj dosedaj še niso našli o _— Morilec pel na grobu svoje žrtve. Lexington, Ky., 1. junija. Walter Duncan je pri tukajšnjem sodišču priznal, da je nočnega jezdeca Newton Hazeleta ustrelil. Sedaj se je tudi dognalo, da je prisostvoval pogrebu svoje žrtve. Duncan, ki je izvrsten pevec, je pel zajedno z drugimi pevci na grobu svoje žrtve in sicer tako krasno, da so vsi navzoči jokali. Žrtve povodnji v Oklahomi. Durant, Okla., 1. junija. Iz Red Ri-verja so včeraj potegnili trupla J. B. PollL&a, njegove žene, njegovih otrok in matere, kteri vsi so blizo Dennisa utonili povodom zadnje povodnji. Na nekem otoku imenovane reke so nadalje utonili J. L. Baer, njegova žena in dvoje njegovih otrok, kajti voda je otok, na kterega so se rešili, preplavila. Nadalje bo je tudi dognalo, da je sedem delavcev nepoznanih imen utonilo v bližini. Vesti iz Rusije. Kaznovan poslanec^ e GOSUDARSTVENA DUMA JE IZROČILA SODIŠČU SOCIJA-LI STIČNE GA POSLANCA KLJUB IMUNI T E TI. Na Poljskem je sodišče obsodilo štirinajst osob v smrt radi napada na pošto. s POTRES V JALTI. -o- Petrograd, 2. junija. Gosudarstve-. na duma je včeraj izročila socijali-, stičnega poslanca Ivozorogovejja sodi-l šču, ker je obdolžen. da je po volitvah v Ufu govoril govor, s kteriin je 111110-. žico hujskal, naj se oblastim upre z „ orožjem \ roki. Ker je ta g-ovor govoril po volitvah, mu sodišče ni moglo k sto r ti ničesar žalfya. dokler ira duma z večino glasov ni izročila pristojnemu sodišču. I Pravosodni minister Ščeglovitov je v posebnem govoru včeraj povdarjal, da je duma prisiljena vsakega obto-, ženega poslanca izročiti sodišču. S tem razlaganjem so bili poslanci po 1 večini zadovoljni, toda nasprotniki so ( zahtevali, da poslanca duma sama kaznuje. Varšava, 2. junija. Tukajšnje sodi-. šče je včeraj obsodilo v smrt tri dekleta in jednajst moških, kteri so v minolem januarju blizo Sokolowa napadli poštin voz in ga izropali. Poštni L voz so napadli z bombo in pri tem je bilo deset vojakov, ki so pošto sprem-t Ijevali, ranjenih, dočim sta bila dva. ubita. Petrograd, 2. junija. Iz Jalte se br-j zojavlja, da se je v nedeljo krog polu-dneva pripetilo tamkaj več potresnih sunkov, kteri so bili tako jaki. da so stanovrtiki ostavili svoje hiše in bežali na prosto. Več hiš v mestu je za-dobilo razpokline. --o- Nedeljski obisk na Coney Islandu.. r * Medtem ko je na praznik Decoration Day ves dan deževalo, tako da ni hotel iti nihče izpod strehe, je bilo mi-nolo nedeljo prekrasno vreme, ki je vsakogar izvabilo na prosto. Še nikoli ni bilo na vedno veselem otoku Coney 1 Islandu toliko ljudi, kakor v nedeljo-j Vsa zabavna podjetja so bila natlaee-!- no polna, kar velja tudi o gostilnah 0 in kopališčih. Ekspresni vlaki so ne-e presta no dovažali in odvažali mno-r žico in so bili, dasiravno vozijo vsako - minuto, vedno natlačeno polni. e Na otok je prišlo iz New Yorka in > okolice najmanj 300,000 ljudi. Poli-^ eija je aretovala več krošnjarjev in žepnih tatov. V nekem restavrantu n& Stratton Walk je nastal požar, tako 6 da je zavladala velika razburjenost med obiskovalci. Požar so kmalo po-3 gasili. Izletniški parniki niso bili tako !. pol ni potnikov, kakor je bilo priča->- kovati, kajti na njih ni bilo niti to-». liko ljudi, kakor je po zakonu dovoli Ijeno, dočim so bili druga leta vedno polni do zadnjega prostora. Preprečila jetnikom beg. e South Paris, Me., 1. junija. Mrs. . Minnie Farrat. žena upravitelja za-. porov tukajšnjega countyja, je za sedaj najsrčnejša žena v 110vej AnglijL Predvčerajšnjim je ugledala, da so-štirje jetniki napadli njenega moža, r in skušali pobegniti, roda ona ni po- 1 mišljala dolgo in je jetnikom prepre- . čila beg s tem, da je hladnokrvno za- • . prla vrata in držeč v vsakej roki jeden revolver, zapodila jetnike nazaj. 1 Njen mož je bil ranjen, toda s pomoč-■ jo dveh delavcev ga je prinesla do-1 mov in za toliko časa za silo obvezala* • dokler ni prišel na lice mesta zdravnik, ki mu je zadobljene rane obvezal. Sele potem je storila to, kar druge ženske inače store, namreč postala je histerična. Slovenske novice. Najstarejši slovenski duhoven v A-iAeriki, Msgr. J. F. Buh, praznuje danes petdesetletnico svojega mašništva v slovenski cerkvi sv. Josipa v Jolie-tu, 111. Slavnostni govornik bode tem povodom slovenski škof Jakob Trobec in slavnoeti prisostvuje tndi škof J.' N. Stariha. Zlatomašniku iskreno čestitamo. "GLAS NARODA" (Slorenic Daily.) Own«l and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJ A VEC, Secretary. LOUIS BEN ED IK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addressee of above officers: 109 Greenwich street, Borough of Manhattan, New York Pity, N- Y._ Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leta.........1.50 „ leto za mesto New York . . . 4.00 i, pol leta za mesto New York . 2.00 ,, Evropo za vse leto.....4.50 ,, „ pol leta.....2.50 jj •• m četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in prazniJcov. «GLA8 NARODA" ("Voice of the People") laaaed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. , ^Advertisement onf*£re*toient. Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Koney Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam nare lite naalov: "GLAS NAkODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Preprečenje finančne panike. Ameriškemu podjetništvu se je v zadnjej minuti vendar le posrečilo v kongresu izposlovati zakon, čegar namen je preprečiti pomanjkanje denarja, oziroma gotovine, kadar bi v bodoče zopetjnastala taka finančna kriza, kakor lani. Zakon, kterega je predstdnik naravno takoj podpisal, je preinaČenje takozvanega Aldriche-vega predloga, kteri že sam po sebi ni bil mnogo vreden. Ta zakon predpisuje, da so banke v dobi pomanjkanja denarja opravičeno izdati za 500 milijonov dolarjev papirnega denarja, za ktero svoto pa morajo kot jamčevino založiti bonde, menice in druge vrednosti. I>a se na ta način storjeni dolg kakor hitro mogoče po. plača, morajo banke na tako izdanj denar"plačevati velike davke. Ta za. kon ostane veljaven le šest let, vendar ga je pa inogoČe tudi v krajši j dobi spremeniti. Takoj na prvi'pogltd zamoremo u/ideti, da nam nudi ta zakon le nepopolno pomoč, dočim tvori zajedno d ,kaj veliko nevarnost, kajti nihče nam ne more dokazati, da zamorejo kot jamčevina založene vrednosti v dobi dolge krize tvoriti popolno in absolutno garancijo. To so tudi senatorji obštrukcije povtiarjali, seveda brez uspeha, dasirlvno je senator La Fol!ett.e devetnajst ur zaman govoril. Ta zakon je bil tudi le radi tega sprejet, da se z njega pomočjo za-maŠt usta finančnim velikanom in borzijinom. Po trgovinskih nazorik se ta zakon za sedaj ne bode rabil in katastrofa na finančnem polju bi morala biti uprav velikanska, ako bi bile banke prisiljene poslužiti se tega zakona. Kake bi bile posledice tega, za sedaj še ne moremo niti pojmiti. Poleg tega naj še omenimo, da medtem, ko se je ta zakon izdelal in opravoinočil na željo kapitalistov, v kongresu niso sprejeli niti jednega zakona, ki bi bil delavstvu naklonjen in odkar se je pri nas pričelo delavsko gibanje, se v Ameriki za delavce še nikoli ni storilo tako malo, kakor baŠ sedaj. Germanizacija na pomorski vladi v Trstu. liešenje jezikovnega vprašanja na 1. j oblasti napravilo je — po zakonu! — korak naprej. Nedavno je bil ime- | i. vi'11 i. ki zdravnik. l)asi je bilo j« il<< v Italijanov iz Trsta in dal-i: _: j 11 r— ili Hrvatov, ki bi bili i.€ radi I - ■ >,. arija jezikov jedini poklicani ■/.: t• > mesto, in dasi je prosil tudi 11« ' < . 1. bil je vendar imenovan edi-1, r uiAki prosilec, ki .seveda ne po-/ 1 < u/.'jezika nego Biilowega in S . ■ . • r j vega. In se spominjajte i,a vsrj morski obali Avstrije : < j i ; i rojenega Nemca, po-t / ;» bode po rečenem imenovanju i. . «la Slovani žive — Avstriji I KEžBI ZBfiŠ 3?S v Ameriko,naj-bolj -t ris ako se zaupno obrneš in pišeš *a p -nil > in v«.-'i.e ft-ne na l'K.\t*K S \K -. li <<>., 100 < ireenwii h St., N. Y. \. i 1. '!ini p 'nikr :n, ki fo 17. kaeegn v/n -ka na Eilis Islan lu zadrženi po nmgo-lv-ti iz|H.<-luj**m.», da zamorejo y»ot<>vati na; . j. Toraj n;«r- "-itn vožnje l:*ike pri na- ki-r bodete p 11-no in najbolje po-Btr-hni. Potnika o potovanju vedno n»-tan 00 poučimo. ! Naravni pripomočki. Kakot smo nedavno poročali, se pri nas vsa naravna bogastva in naravni pripomočki tako^ hitro uničujejo, kakor nikjer drugod na svetu. To se je i»ovdarjalo in do gnalo povodom konference gover-; nerjev, ki se je vršila v minolem mesecu v Washington, 11a j»oziv predsednika Roosevelta. Da se pri , nas hitro uničuje vse ono, kar pre-1 bivalstvo neobhodno potrebuje, je , bilo vladi že dolgo vrsto let znano in radi tega. je naročila vladinim izvedencem da opozore ljudstvo na pretečo nevarnost. Vlada sedaj skuša opustošenje dežele ustaviti s tem, da sistematično objavlja poročila, koliko zemljišča, kolika gozda, koliko rudnikov in premogovih rovov se je v gotovem času za vedno opustosilo. Vsled tega so dela geologičnega oddelka naše vlade izredno koristna, dasiravno koristi teh del niso namenjene za sedanjo temveč za prihodajo generacijo.' Kljub vsemu temu, je pa imenovani vladin oddelek deželi prihranil že na milijone dolarjev, s tem, da je preprečil nekoristno zapravljanje in opustoševanje prirodnih bogastev naše dežele. BaŠ vsled do-sedanjih Statističnih del imenovanega vladinega oddelka, je predsednik Roosevelt sklical konferenco governerjev, da se na ta način pre preči ali saj omeji nadaljno opustoševanje dežele, odnosno njenih^Fi-rodnih bogastev. Preiskovanje m ceuitev ležišč premoga, ktera so sedaj se ljudska last, je preprečili da se tudi ta zemljišča -ali ležišča niso izročila izkoriščevalcem Pre-mogova zemljišča, kUo k sreči še last zvezine vlade, obsezajo še 5n milijonov oral. Ker je znano, da se " pri nas vse, kar pride v zasebne roke, kmalo za vedno uniči, bode vlada skrbela za to, da ta zemljišča ne postanejo last zasebnikov. Tudi tipografija dela naše vlade so za deželo velikanske vrednosti, kajti ta dela so omogočila, da se pri nas vodna pota izboljšujejo, močvirja suše in pustinja na zapadli namaka potom kanalizacije. Tudi na ta način se prihrani na milijone dolarjev. Temu oddelku n tse vlade se imamo tudi zahvaliti da se je pronašlo, da se potrebuje mnogo manj premoga za plinove, nego za parne stroje, kajti premog v plinovem stroju stori skoraj trikrat toliko dela, kakor v parnem, kar pomenja, da se z tako porabo premoga v tovarni, ki ima 600 konjskih sil, prihrani na leto $5000 ako se rabi premo* za izdelovanje plina, kteri goni potem potrebne stroje. Poleg tega se za plin rabi lahko tudi najslabši premog, do-cim mora biti za parne stroje najboljši. Ta iznajdba je neprecenljive vrednosti za one kraje, kjer imajo slab premog. Tako ne bode dolgo4 trajalo, da bodo v takih krajih slab premog spreminjevali v plin, in rabili plin za kurjavo pod kotli parnih strojev. DOPISI. Ljubljana, začetkom maja 1908. Cenjeni g. urednik:— Pozdravljajoč svoje prijatelje po širnih Zjed. državah ameriških in u-trezajoč njih željam, jim sporočam -Sedeče novice o mojem evropskem potovanju : Dne 7. aprila sem se odpeljal iz Pittsburga ter dospel v New York drugega jutra okoli desete ure. Ob prihodu v New York je prav tako deževalo, kut tedaj, ko sem prvič stopil na ameriška tla, pred šestimi leti. Drugi dan se je zjasnilo, in čas je kma'n minil pri raznih obiskih prija-uv; ev. kterih mnogo nisem mogel obiskati. Kar =em sedaj zazruiil. ■ • , a popravil, ko -< vrnem v Ame- ■ riko. 'o^hivanje s prijatelji je kma-' • ; ' : :il prijel je čas, ko smo se • ]> lati na parnik. Spišem v ' •*' ' ' :a.i P'sfrn do svojih pri-■ . v. nakar se poslovim , cd mili- 1 ' '' metropole in se ob P'"'an; na parnik La Pro- ' . k: C lest franc ?ke prekmor-1- 1 oiiip:ii;iiie Generale ' •'• -;«: la;!ti«|iH-i. Ko uredim -vojo ^ ka ' ?ii. so poda"1 m k ov ' ob deseti uri odpluje ladija, in " i -trn bili na odprtem morju. Naglo -o zginjale mogočne newvors--■tnvbe izpred oči. in v eni uri. je - d -e zadnji o?ta:;ek velikanskih boiičnikov. kot bi se poveznili v I»rz..]»amik La Provence op-ra^ja n:cd New Yorknm in ITavre • sobni potniški in poStni promet. La Provence je najlepši parnik francoske družbe. Ima jako lepe prostore za potnike tretjega razreda, boljše kot na drugih pa-rnikih. Poleg tega je ta proga najbolj prilagodna za Slovence. ker je železniška zveza z domačim krajem kaj ugodna. Na parniku, ki je bil dovršen šele pred dvema leti, vlada največja snažnost. Konstrukcija je najnovejše vrste. Parni stroji imajo 30.000 konjskih sil. Zajedno je opremljen z Marconijevim brezžičnim brzojavom. Podam se v svojo kabino, kjer sem slišal na ime 755, in komaj se v njej nekoliko uredim, že nas pokliče zvonec k obedu. Ta zvonec ima to posebno lastnost, da s svojim glasom naredi nervoznega potnika, ki ima še tako močne živce. Odpravim se V obednico, kjer se nisem mogel dovolj načuiiti komfortu, ki je vladal v jedilni dvorani. Vse mize so bile okrašene s svežimi cvelicami, v kte-re so bile ndelane podkve z napisi: "Good luck!". Slučajno se vsedem po'eg nekega duhovna, ki me prijazno pozdravi. Ko se pa hočem z njim zaplesti v pogovor, spoznam žalibože, da govori samo francosko; v anglež-kem jeziku je znal samo pozdraviti. Govoril ni niti nemškega. Pri jedi smo govorili, smejali, pili, da je bilo veselje. Iz previdnosti nisem hotel preveč mastiti želodca, ker-sem se zbal, da nastane na parniku lakota, predno priplovemo v Evropo. Vendar jv: bila ta skrb preveč, ker že drugi dan se je pokazalo, da hočejo sami želodci imeti svoj odpočitek, sicer postanemo kmalu jednaki Vezuvu. In 4 dnij zaporedoma nas je zdaj enega zdaj drugega zmankalo pri mizi. Prvi dan zvečer ob 6. uri so nas pri mizah že uredili. Dobil sem številko deset. Vendar so imeli od te številke jako malo pomivati, ker nisem čuval samo jedila, temveč tudi krožnike in žlice. Sosedinje sem dobil jako prijazne in zgovorne, a žal tudi priletne. -Iiile so iz New Yorka in peljale so se v Pariz k svojim sorodnikom. Mrs. T. Kobarck, udova. se je ponašala s šestimi križi, in nje sestra Miss T. C. Averchain pa s kakimi štirimi, vendar ne na prsih, temveč na hrbtu. Kljub njih starosti, so bile kaj zabavne in iz svoje kabine so vedno kaj prinašale dobrega, česar sem bil tudi jaz deležen. Privadili smo se v kratkem času skupnega bivanja na parniku tako, da smo se v Parizu pol ure poslavljali. Vsak dan med obedom in večerjo je igrala izvrstna godba in slišal sem marsikaj znanih pevskih točk in oper: Rigoletto, Tannhauser, Lohengrin, in dr. Kaj radi so ljudje stali okoli bu-feta, kjer se je dobro pilo. Tudi knjižnico, ki je bila kaj lepo urejena, smo imeli v drugem razredu. Na krovu je bilo dokaj živahno, če 'je vreme dopuščalo. Poleg šetanja si potnik lahko omisli komodni stol — seveda proti primerni odškodnini — in tu se lahko kratkočasi, ker potniki med seboj prav kolegijalno občujejo. Pri zabavi dame nikakor niso zadnje. Vsaka se potrudi, da s svojom živahnostjo prekosi svoje sovrstnice. Le žal, da morje ravno ni bilo kaj ugodno in je večkrat poslalo kak val po-I gledat na krov, kako se zabavamo. Ob takih prilikah je bilo vedno več ali manj cviljenja in krika, in posledica — mokra pleča; vse se je pa zaključilo s splošnim smehom. Tudi mene je doletela enkrat enaka nezgoda. Oblilo me je pošteno, da sem se moral popoludne preobleči. Na krovu smo vsak dan dobivali časopis z imenom "Journal de 1' Atlantique". Prinašal nam je točno vsa glavne dnevne novice v francoskem in angleškem jeziku^ Tu igra glavno ulogo brezžični brzojav, kot se bere na prvi strani: "News received daily by wireless telegraph.'' Iz Londona smo dobivali poročila o bolezni Sir H. Campbell-Bannermana. o novem kabinetu itd. Iz New Yorka o Mrs. Ah Vanderbilt o zaroki kala-brešk-ega vojovoda z Miss Elkins i dr. Iz Bostona poročili i velikanskem po-; žarju. Iz Pariza o aretaciji anarhis-toov itd. itd. List je priobčeval tudi slike častnikov, histirijo Francije in drogi. Celo poročal je, kaj bomo vsak dan jedli. V prvem razredu je bilo 354 potnikov, v dragom 144 in v tretjem 835. Med dnevom sem v med k rov ju obis-val rojake, ki s<> te z menoj vozili. T-- si lahko videl vse znamke vs-.-h slo-v. . jednot v Ameriki. Tudi zapeli.-o -emtertja kako domačo. Parnik je voz:.' z veliko brzino: najvef- je na-^ pravil ."ilio milji in najmanj is«) milj . na unn. IJn-i je bilo zabave in krat-';• časja dov. ' j. vendar je vsakdn že-lel. da Čim prej dospe na suho. ; !)re 15. a pri "a zve i'er okoli pol 10.1 ( ure se začujejo pozdravi ljudstva iz I o!>režia. Parnik ha moža -ta položila svo-I ,;t puške v travo. Lunini žarki so od-;ili i.a puškinih ceveh, dočim je naš pogovor umolknil. ZfL laj v dolini je vodila steza v Tpek; lia to stezo so ostro pazili, da ulove morebitne potnike, dan za dnevom dogajalo, ker tu je bil neomejeni zapovednik roparski glavar Vat Marn":. Pravkar je Luk nekaj or enil tolmaču, ko ira prosim, da mi pove kaj o zanimivih dojrodkih svojega ropar-^keira življenja. T/ Nekaj časa je molčal kot v misli pogreznjen in nato mi je začel pripovedovati s pomočjo tolmača, kako je prišel do priimka "srečni strelec." Nekako pred tremi leti je bila njegova ban da zapletena v boj z roparji, ki so vznemirjali sosednje gore. Ležal je z oddelkom svojih ljudij v za-stdi, ko zapazi v nočni temini postavo ki se mu navidez približuje. Luk zgrabi svojo puško, ko mu odpade slednja iz rok — Glasno zakriči. V odgovor dobi nekaj prestrašenih tresočih, turških besed. , Luk stopi iz svojega skrivališča in čez nekaj trenutkov spozna v tuji postavi zagrnjeno deklico. Turško je razumel dovolj, da jo je vprašal po njenem imenu in od kje prihaja. Odgovoriti mu ni hotela, ker je spoznala, da je prišla v roke roparjev, torej sovražnikov. "Od kje ste T" vpraša znovič. Menil je gotovo, da prihaja iz Ska-dra, bližnega mesta. "Iz Carigrada," glasi se odgovor. "In ste sami prišli sem?" vpraša jo dalje. "Da, čisto sama. Nisem — nisem mogla ostati še nadalje v Carigradu. Ali sem še v Turčiji?" "Po imenu še. Toda sultan nima tukaj nobene besede. Mi smo kristjani, in naša dežela je prosta, se reče, naša last je." "Ah!" odvrne ona tresoč se. "Torej sem vaša ujetnica. Že v Carigradu sem slišala, kako postopate z ujetimi Turki." "To so vse bajke, kar ste slišali. Zagotavljam vam, da Skreli, naši ljudje, še nikdar niso mučili ženske," je bil ponosen odgovor roparja. "Na tem potu niste varni. Sicer je pa moja dolžnost, da vas peljem pred našega glavarja Vata Maraši. On bo odločil, če vas spremimo na varen kraj." "Ne, ne." stoka ona. "Slišala sem o njem. Imejte usmiljenje z menoj, deklico brez varstva. Iz Turčije nameravam pobegniti. Ker nimam potnega lista, sem zapustila železnico in še napotila peš čez Črnogoro, kjer bom prosta." "Torej ste pobegnili iz harema?" vprašuje Luk dalje. Njegova radovednost se je vedno bolj vzbujala. "Da, imam s seboj denar in bisere in vam dam, kolikor zahtevate, če mi pomorete. Ah, ali ne marate denar-ja?" Luk molči za trenutek. Nato pa odvrne: "Ženi, ki se nahaja v nevarnosti, pomagajo Skreli brezplačno." In ko napoči jutro, jo pelje po skrivni stezi do mesta, kjer sedimo mi zdaj, in ki je bil glavni stan vsemogočnega Vat Marašija. Na slednjega povelje si razgrne obraz, nakar se je prikazal krasen obrazek, osemnajstletni obrazek turške deklice. Vat Maraši posluša njeno pripovedovanje. Pobegnila je iz harema svo-jeara očeta, ker bi se imela po turškem običaju poročiti z možem, kterega ni nikdar videla. Denar, ki ga je imela pri sebi, je odnesla iz očetove hiše. in s pomočjo njenega bratranca se ji je posrečilo zapustiti glavno mesto v tovornem vozu orijentalskega, ekspresnega vlaka. Ker ni mogla dobiti potnega lista, ni smela prekoračiti bolgarske meje, sicer bi jo takoj prijeli in poslali nazaj. V Turčijo se ni mogla več vrniti; ker turška postava tak beg žensk kaznuje s smrtjo. Na neki mali postaji, kterega imena se več ne spominja, je zapustila železnico in se napotila v goro. Štiri dni je potovala, dokler ni srečala Luka. "In" kaj se je zgodilo z njo?" vprašam poln zanimanja. Moj sosed pa nadaljnje: "Odločila se je, da ostane pri nas, ko ji je glavar prisegel, da jo bomo imeli v Časti. Rekel je, da bi zahteval od sultana visoko odkupnino. Če bi bila ženska mož. Kot ženska pa ne sme biti ujetnica Ce zahteva pomoči Skrelov, jo bo vsak 1 član njegove tolpe branil do zadnje ; kapljice krvi Skreli še nikdar niso prelomili dane besede." To pač ni bilo prazno govorjenje. "In tako se je zgodilo." nadaljuje Luk. " da so Zorko zaupali mojemu varstvu. Lahko vam priznam, da -em se v njo zaljubil. l*ae ni moglo drmrače hiti ker je bila lepa, in vsak član naše toipe je bil v njo za ljub-j Ijen. Dasi >em pogosto pohajala po j temnih gozdovih, vendar ji nisem nikdar o lkril svojega srca. Kako le Ali bi ne bilo predrzno od mene? Ona jo bila hči mogočnega, paše, ki je is-j kal r>o eeii Turčiji za njo. dočim sem bil jaz navadni član roparske tolpe. Tako je minilo leto. 4,Tn rik.lar niste / njo govorili o 'fnbezni?" vprašam nekoliko razočaran. "Nikdar. Naš poglavar je znpove-lal. da nt stre nihče govoriti z njo o ljubezni. Bila je venc]ar naš gost ste vi, in nam vsem sveta." Po ! teli besedah pogleda zamišljeno v do-; lino. nato pa nadaljuje: "Nek"-a dne so naši ljudje na se- J vernem delu gorovja zgrabili tri ptuj- ' ce. ki so preiskovali skale. Kakor smo 1 * Slovensko katoliško m podp. društvo ||||| svete Barbare ZJedlnjene države Severne Amerike. ' Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrano dne 31. januarja 1901 v državi Pennaylvanljl, — o—o---- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVER L, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kans. I. tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠT1R, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". 6/C4 SPOŠTOVANI ROJAKI! Zadnje mesece je mnogokrat slišati in brati, da denar j i kteri so bi\i pos lani v staro domov i no niso t j e dospeli po 3, 4 in 5 mescev. To se nemore nikomur zgoditi, ako se s zaupanjem obrne na nas; vse denarne poši1 j atve dospejo po nas poslane v 12-14 dneh. Parobrodne listke dobite pri nas za ktero Črto želite in za izvirne cene. Obr ni t e se v teh slučajih vedno le na nas in prepričani bodete, da ste prav storili. Z ve1eštovanjem __FRANK SAKSER CO. pozneje zvedeli, so bili francoski gorski inženirji. Vjeli smo jih, zvezali in prepeljali v nas tabor, da izsilimo za nje odkupnino. Dva izmed sta bila stara človeka, tretji pa mlad mož, ("edno oblečen, ki je imel pri sebi precej denarja. Svota, ki smo jo zahtevali od sultana, je bila previsoka in odklonjena, in vali iz Skrode, s kteri m smo glede odkupnine obravnava- I li, nam je ponudil manjšo svoto. Nam se ni mudilo s kupčijo; medtem je pa najmlajši naših ujetnikov se zagledal v našo Zorko in se zaljubil. Nekoč sem srečal oba slučajno pri nočnem sprehodu. Sedela sta bas na tem mestu kot sedaj mi. Francoz, ki je bil v Carigradu, je lomil nekoliko turško in se razumel z njo. Brezšum-no se priplazim do obeh in poslušam njih ra-zgovor. Drugega dne povem našemu načelniku, kar sem slišal, ki se je prestrašil in zapovedal spustiti vse tri brez odkupnine. Še istega dne smo odpeljali ujete Francoze v Skro-do. kjer smo jim povedali, da so prosti. Luk pretrga svoje pripovedovanje, da si zapali novo cigareto. Vendar sem opazil, da se ga je polastil notranji nemir. 'Tn kaj se je zgodilo potem?' vprašam, ko je bilo vse tiho okoli mene. "Konec je kratek," odvrne mi neprijazno, in okoli njegovih usleu opazim ostre poteze. Nekaj tednov pozneje smo Zorko pogrešili. Vsa ba..da je napotila, da jo poišče. Nekaj ljudij na potu v Skodro je videlo deklico. ki je šla po p«tu. Vat Maraši je šel z menoj in z nekoliko drueimi navzdol proti jezerskim bregovom. Tu poižvemo. da je Zorka pobctrnila na majhnem parniku. ki je oskrboval ;>ri>irfet 7. mestom Rileka v Crnicrori. In zvedeli smo. da jo je spremljal ! mož. klereca >o po opisu spoznali z a Francoza, kteremu smo podelili življenje. Kljub nevarnosti, da nas Turki v Skodri zalote. se podamo v mesto | in zvemo, da je Francoz po nekem poslancu pregovoril Zorko k beeru. Podali smo se h kapitanu parnika. na kt< vem -ta oba pobegnila: od njecn poi?.vemo. da so i menu.i e Francoz Paul Darboux. je po poklicu treolnir In živi v Parizu. Med vožnjo .ie Francoz v pogovoru omenil, da namerava potovati v Dubrovnik v Dalmaciji. Skifli kaznujejo pregrehe, ki so uči-njene ra njih ženskah s smrtjo. Se isto noč ?mo pri-esdl možu, ki ie odpeljal naso Zorko. krvavo maščevanje. in mene so izbrali, da poiščem izdajalca. Nihče mojih tovarišev ni znal, kako strastno ljubim Zorko. V črnogorski obleki zapustim :voje prijatelje in potujem čez Črnogoro v Ivotor, kjer stopim na ladijo, da se prepeljem v Dubrovnik. Ko dospem v mesto, sta oba že odpotovala, da sem bil prisiljen več tednov zasledovati njih sled, ko srečam ob pozni uri po noči v Trstu Zorko z njenim spremljevalcem. Zorka je bila evrop-I sko oblečena. Sprehajala sta se ob morskem obrežju. Videl sem, kako ji je strastno prigovarjal; najbrž jo je hotel pregovoriti, da stori kaj proti svoji volji. Splazim se do njih in poslušam njih razgovor. In tu sem cul, da Francoz grdo ž njo ravna, odkar je v njegovi oblasti, in da bridko obžaluje, ker je verjela njegovim ljubeznivim lažem. Stisnem zobe, se splazim neopaženo do zapeljivca in ga ustrelim. Brez glasu se zvrne na tla. "In Zorka?" vprašam. "Srečno'sem jo pripeljal v naš tabor nazaj," je bil Lukov kratek odgovor. "Jutri jo boste videli, in Jez en mesec se poročiva, z dovoljenjem našega glavarja." •M..-^*.«.«.. n ........l-J-L-UTJI^. Pozor Rojaki! Noroixnajdeno garantirano mazilo la pleiaste in eolobradce, od katerega v i tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurie očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ordravim za 76c.. 1?, rcsnica se jamči $500. Pri ra-OrdiV pofiljati11* dsnarj"eP° Post Money Jakob Wahcic, P. O. Box 69 CLEVRLArSQ, OHSC. _______ _ Navodilo, kako so doseže iiRivišj;, sturi.^ Neobhodno potrebna ktijign kdS želi biti in ostati zdrav. Spisal dW ■Tnrij Smioiiič. V zalogi je samo 20 iztisov. L-ena 4Uc. Pišite in pošljite poštne znamke na Frank Sakser Co. 109 Greenwich Street, NEW YORK. .......... . —, „ IVAN KRAKER, Euclid, O., naznanja cenjenim rojakom, da razproda svoje VINO radi prezidave svoje kleti. Vino je priznano najboljše kako-j voeti. pristno iu domače, j Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike in posezite po Žlahtni kapljici, dokler je še v zalogi. Od]x>šilja se po teli Ameriki. Manj kot 50 galonov se ne odpošilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev. t ^ nI Jugoslovanska Katol. Jednota. lokorporirana dne 24. janu»rja 1901 v državi MnimnoU. Sedež v ELY, ^MINNESOTA* ■ o o URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu v Evropi.) a- . Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽLŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn- N ADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-doeli, Pa. ALOJZIJ VIR ANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue * Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Mina. - / POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Strast, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOS AR, III. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago 8treet, Joliet, OL Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopisa, premembe adov ta druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Mine., po svojem tajniku in nobenem dragem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. j KRANJSKE NOVICE. Zastrupil -e je 251etni brivski pomočnik v Vodmatu Štefan Fejer rodom iz Zagreba. Spil je 100 irrauiov lizola in ko so zd šibice sekat. Eden nm je tako nesrečno na levo nogo padel, da mu jo je zlomil pod kolenom. 0-meniti je. da je Baje pred kratkim časom prišel iz Amerike. Tajinstvena najdba. Na radovljiškem pokopališču so našli na nekem na novo pokopanem grobu nekaj prstov globoko zakopano mrtvo truplo par dni starejra otroka, ki je bil najbrž umrl nasilne smrti. Truplo je bilo zavito v predpasnik in v papir, kakršnega rabijo za zavijanje cukra. Obesil se je A. Stare iz &t. Jerneja v Beli Krajini. Stare je okoli 62 let star in je skupljeval lase. Dne 6. maja je šel mimo Kumpove gostilne, ne da bi se bil kaj oglasil v nji. Dne 8. maja pa so ga našli obešenega. Obesil se je tako nizko, da je sedel na lastnih jM-tah. Če se pomisli, da izgubi človek zavest takoj, ko si zadrgne vrat, ker ne more kri v možjrane, potem je lime vno, da se je tudi na tako nizki veji mogoče olje-iti, ker nezavesten človek niti pokoneu sedeti ne more, ampak bi padel z vso težo, če bi ne visel na tla Zaduši -e torej vsled lastne teže, naj že visi, ali stoji, ali kleči, oziroma sedi. Ker je imel Stare pri sebi nekaj denarja, ni niti misliti na kak zločin. Siromak si je moral vzeti življenje v hipni blaznosti. Nesreča. Posestnik Jernej Povše iz Diiboviee pri Doleh je padel pod težko obložen voz, čigrar kolesa so mu šla če/ srlavo in mu jo zmečkala. pa novega tako grozovito opikale. da so ga deli v -v. olje, ker se je bilo bati, da umrje. A nesreča še ni mirovala. Starejši sin. že nad dvajset let star fant. je od strahu in od žalosti zblaznel. ker je mislil, da se bolna mati ni mo'j-la rešiti iz hiše in da je zgorela. Naposled je drugi dan zjutraj umrl še župan Snoj. Umrl je v starosti 84^ let hišni posestnik v Ljubljani v Sv. Florijana ulicah. Alojzij Seliškar. Slavnost odkritja Trubarjevega spomenika. ki je bila prvotno določena na dan 28. junija t. 1.. se je morala preložiti na mesec september, ker ni nioiroče. da bi bil spomenik gotov že do konca tega meseca. Z ozirom na to >e najbrže odgodi na jesen tudi kongres slovanskih književnikov in časnikarjev. PRIMORSKE NOVICE. Oko je izgubil v Trstu v pretepu 391etni Emil Benoej. Dobil je udarec z roko. da mu je počila zenica. Nesreča v Gorici. Nedavno so dobili ob železniškem tiru na poti proti pokopališču >tra~no razmesarjeno truplo; desna noga in desna roka sta bili popolnoma odtrgani od telesa, glava vsa razbita, ob tim so bili kosi mesa in možgan. Ponesrečeni je 34-!etni železniški delavec Franc Batič iz Šempasa. Šel je ponoči z Živinskega trtra domov skozi tunel pod kosta-njeviškim samostanom, kar ga je vjel tovorni vlak, vlekel s seboj in razme-saril. Batič zapušča ženo in otroke. Zastrupil se je v Trstu s karbolno kislino 401etni vratar Ivan Vižin. Izpred sodni je v Gorici. Pred sodnike v Gorici je bil klican 251etni Rudolf Luznik iz Gorice, obdolžen tatvine. Ko je bil v službi pri Fr. Fonu pri Sv. Luciji, je ukradel gospodarju bankovec za 50 K ter okoli 10 K drobiža. V Trstu je okradel svojega gospodarja A. Ferrazuttija in tako dalje vsa-gospodarja, kjer je služboval. Obsojen je na 13 mesecev težke ječe s trdim ležiščem vsak mesec. — Te-poškodbe je bil obdolžen 391etni Anion Breščak iz Bat, pri razpravi je bil oproščen obtožbe. Na Dolu pri Borovnici je dne 16. n aja okrosr 4. zjutraj upepelil ogenj l.išo Ivana Podboja. Požarna hramba je bila hitro na licu mesta in je lokali 7;rala o?p j ter z največjim napo- ! .mi rešila iz goreče hiše. kar se je _ t.' - rr "iti dalo: vendar je pa uni- Bč,, • ,f t ,, o orodja, obleke, in go-W ji 300 kron papirnate*** denar-W,m . . je nameravala kupiti kra- :> a -'; 11 ogf-nj, se ne ve; i ,;učen v-nk podžig, ker 10 0 K — niti na !.. j. :rije .:ode požara, ija na Črnučah. Nedavno je i ___ .i, ♦; -i ('!• sros]' inrM-ctn posio- « ! (i "•]■stal v hiši, kier so se cftje vw I*f a i esreSni veter ga je za- j na Tiišo župana Snoja, kier -»■ e vsled it® zgodila pre— žal rak m bolan na smrtni postelji, > ** .x^Mr«? j d.ie - • liolrega /u]> ; iz goreče hise prenesli v šol«,. Med tem je mlajši sin postal skoro žrtev « bel. Te m vsled j ognja zdivjale in so mlaj- ga i-ina žu- ŠTAJERSKE NOVICE. i Gozdni i»ciicr. I^embaškega gozda 11r: '/■ 11-: i je poororelo toliko, da je .;e vet'- tisoe kron. Najbrž je kdo •ialašč zažgal. Zastrupila - je v št. Ilju v Slov. i ' 7.: i ml, tie s rečne ljubezni na-j • a Ana Kihlarič. D t merilka. Vurbc-rku pri Ma-• • u . i ' i-;>osestn;ka Juli.jana | Ki. ■ /;do r'-a Marijina devica, j - *v. e i • < i-ku d- te ter - . na vi u. Se!e čez 14 dni so J J- • - -g ■•u .a 1 ier morilko za-| * KOROŠKE NOVICE. V elk požar v RoŽu. V P« Ig "in n,-I . ( .. \., „ ■"*. 1:.-1 Valentina Selii'- j . ' ■>.. /. v;i.p idftrskhni -lopfi ir š;, >, . XevrnT.ist je bila velika i za celo vas ker je bila goreča hiša tavno sredi vasi. AVSTR0=AMERIKANSKA ČRTA (preje fc>ratje Cosullch.' Najpripramejša in najcenejša parobrodna Črta /a Slovence in Hrvate. - « vi j mik :.a .Iva vijak . ' Martha. V. . . j. , REGULARNA VOŽNJA MED NEW Y OR KOM rer-.TO? I IN REKi V bi spodaj ni-• denin« vi p;Trolu odi j CSHS VOZiiift lidJku* >lK C'W ''O.-uA Zi3 I,i. r 2ZF0 fl s* 9 (1j na dva vi i imajo l»:t-zžični i • - zojav' * | T USTA ..............»'J6.-. ALIC E, IjA t B A l L J UBLJANE .. ................fii8.0» MARTHA WA.SDTX( i., , V liEKE .. ' y'S — ABGENTINA \ ? ZAGREBA \ meftwihmajTirnji ; M. KARLOVCA ' l*q st zgoraj Hkveaeacena • r. i . ■ pri- ' ..... ....... družila cfv.%odpredsednik, Mulberry, Kansas. Leo Hromek, tajnik, P. O. Bos 263, Frontenac, Kansas. Blaž Murij, blagajnik, P. 0. Box 294, Frontenac, Kansas. UPRAVNI ODBOR: Frank Markovič, Frontenac, Kansas. Leo Krušic, Box 38 S, Frontenac, Kansas. Frank Premk, Cherokee, TCbtibs« Frank Buchman, Rad ley, Kinwes Anton Lesjak, Chicopee, Kansas. Novi francoski velikanski parnik i "Chicago" na dva vijaka! i Imenovani parnik odpluje prvič iz New Yorka v Havre V v soboto, dne 20. junija. < >premljen je z najnovejšimi nared- A | bami; pri Zgradbi istega gledalo se je v prvi vrsti na zboljša J nje tretjnga razreda. Potniki tretjega razreda na tem parniku 1 iinajo na razpolago lepo obedovalnieo (Dining lioori ), salon J | za kadilce, posebni salon za ženske in kopališča za oba spola. 1 Glede potovanja pišite pravočasno na 1 i P RAIN K SAKSER CO. j | 109 Greenwich Street, NEW YORK CITY. \ . lvojaki v Clevelandu, in okolici poz vedo lahko vse 1 podrobnosti glede potovanja v naši podružnici na i > 6104 St. Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. ] I FRANK SAKSER CO. J Človeško okostje. V Prevaljah na Koroškem zidajo pri cerkvi sv. Bar-bare nov zvonik. Pri kopanju temelja -d našli p• koncu stoječe okostje. HRVATSKE NOVICE. Sina je obstrelil. Blizu V uk o vara na Hrvatskem je kmet Lazo Rajako-vič s sejma gTede ustrelil s ceste v bližnje grmovje. Nesreča je hotela, da je bil v dotienem srmovju Rajakovi-čev sin, ki ira je kroglja zadela v hrbet. Težko Je ranjen. Višjo dekliško šolo v Zadru namerava vlada ustanoviti, ker morajo sedaj Dalmatinci pošiljati svoje hčere se šolat v Cetinje, Mostar in Beljrrad. Novo nasilstvo bana Raucha. Za-gi-eb, 17. maja. Hrvatska vlada je izročila predsedstvu ogrskega državnega zbora dopis, v kterem zahteva preklic imunitete za hrvatske poslance Magdiča. Lorkovifa. Budisavljeviča, Baujauina, Harambašipa in Lukiniča, ktere dolži ban raznih prestopkov pri zadnjih volitvah. Pri sedanjih razmerah v osrrskem parlamentu je prav lahko mogoče, da imunitetni od>ek u-godi batiovi zahtevi. RAZNOTEROSTI. Trozvezno prijateljstvo med Avstrijo in Italijo. Rim, 17. maja. Parlamentarna komisija za vojne zadeve je naznanila vojnemu ministerstvu, da je soglasno sklenila pozvati vlado, naj takoj izdela zakonski načrt za nove obmejne utrdbe ter preskrbi v ta namen najmanj 150 milijonov lir. — Inomost, 17. maja. Avstrijska vlada ustanovi v najkrajšem času deželno-knežje policijske komisarijate v Arcu, Rivi in Roveretu, in sicer se zgodi to zoper iredentizem. Žaloigra v častniški družini. V Lichtenthalu pri Baden-Badenu se je ustrelil major Bauer, čegar sin se je bil proti volji očetovi skrivoma zaročil. Oče ni hotel dovoliti v zakon in je sinu odtegnil mesečno podporo. Sin ga je dal po odvetniku opominjati. \'>led teira sta -se sprla in oče je sprožil na sina tri strele. Misleč, da je sin mrtev, se je ustrelil. Plen vlomilcev izkopan. Pri deželnem sodišču v Črnovicah je zaradi tatvine zaprt neki Ivan Romanczuk. Sedaj se je dognalo, da je isti Član vlomilske drhali Waszynskega. Na R!.::iauczukovem domu so našli poko-nano skrinjico z 11.000 kronami in 200 rudiji v zlatu, ki izvirajo od vlomov Wa-r.vn.-kega. Redarstvo išče v okolici na daljni h plenov. Scmoinor notarja. Notar Ivan Sn- k ]x V - 'I^ega Brod:., ki jo bil radi . i . v !-ji :ja in ponarejanja menjie v ■ -:'. 20pasca. Sod: -o, da je pregnal tatove čuvaj muze;*, ki ponoči večkrat prehodi vse ioce Vodstvo muzeja je jrl- čilo, da se morajo zanaprej Ober-dankove relikvije strožje nadzorovati. Boj z biki v Granadi. V južno-španskem mestu Granadi se je vršil nedavno boj z biki, ki je zelo nesrečno potekel. Razdražen bik je z rogovi nabol borilca in ga vrgel v zrak. Isto se je zgodilo s tremi drugimi. Ljudje so metali na borišče steklenice in kamenje in nekaj mladih fantičev je tudi poskakalo notri, da bi bike dražili. Ti so jih več ducatov nabol i. Komaj je ljudstvo cirkus zapustilo, je izbruhnil ogenj, ki je uničil višje sedeže. "Prometne nesreče v Parizu. Pariški list "La Nature" priobčuje natančno statistiko nesreč, ktere jo. povzročil promet po pariških cestah leta 1907. Po tej statistiki je ubilo 2314 vozi>* cestne železnice S3 oseb. 42,443 konj--kih voz ^S ..- ■]>. 11.S41 avtomobilov in motor;; v 40 oseb, 164,905 koles p"L oseb, OS avton.obilni!: ( n.nibnsev devet oseb. Iz U-ira se vidi. d. so v i'a-rizu vozovi cestne železnice devetkra' nevarnejši kot avtomobili. Da se v-o d navadnih voz s konji ni pripetilo toliko ::csree. je snamoobsebi umevno, ker ti vozovi n logo počasneje vizijo kakor avtomobili, ali zlasti avt<-« obilni om.iibr.-i. ki se naravnost z divjo naglico vozijo po ozkih cestah. V TT \T| svoi denar i i " /A fc in kupi vo- ii H ii \1 H jL ~ ■ v . , zm listek. p-jt jf>Š v n o domovino in . -j'agljo pri F K. S/- ASER CO., :: ..: S-., • - Ar,m, f.li /t - i vo., C" veland, O. JOHN KRAKER EUOUIO, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rodeče vino (Concord) prodajan po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 50 OALON. » BRINJEVEO, sa kterega sem int portiral brinje iz Kranjske, velja 13 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEO $2.50 galona. OROŽNIK $2.71 galona. — Najmanje posode za iga nje so 4^2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER. Euclid, Okla Nižje Dodt>isana DriDoro-. J ČampotojoCuaS . * j in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo INEVV YORK oooo v katerem točiui vedno' pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich Sl.t New V. ik. c _____ ________j. ______ i_ NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Little Falls, N. Y., in okolici naznanjamo, da je za tamoš-nji okraj naš zastopnik Ur. FRANK OREGORKA, 541 Jefferson St., Little Falls, N. Y., kteri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", vsled Česar ga našim rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Zdravju najprimernejša oljača je L.B1SV PIVO i ktero je varjeno iz najboljšega tmpor\ranega češkega htrela. Kadi tega naj n'kdo ne zamudi poskusiti ga r ivoio lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev io imgih. Leisv pivo je najbolj prsiptbljeuo ter se dobi v v sen ooljšin gostilnah. Vse podrobnosti zveste Oeo- Travnikar-ja 6102 S^ Clair Ave. N te-kteri Vam dragevol je vse pojasni THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLHVEUAND, O. Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno n* upravništvo nt nrWaiifcv Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili dčnar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko,. sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravl)en rane na licu od zobobola. Cenlenl gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjer. in preprič an sem. da sem le po Vašib zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se f utim zdraveea. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Prane Steklass« 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Veleccnlem eospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker -le mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila o-tala. zato se Vam iskreno zahva!;njetu ter pripo rolam rojakom. akn potrebuiejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomaejo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostaneui hvaležni priatelj Jakob Likar Box gn West Newton. Pa Frank Polh 310 Mid'ant Ave. Rockdalle. Ill 8 Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih ■ pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti I Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino »knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-Rmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-lšite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140cWEST 34th STREET, NEW YqRK. N.t Y_ ——— - f \ • V padišahovej senci. Spisal Karol May; "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJIGA. - PO PUŠČAVI. ■ ■ o» ■ ■ (Nadaljevanje.) "Sir!" zakliče Lindsay, ko se je vršilo razoroženje. "Kajt" odvrnem in se obrnem. Anglež drži Grka za roko in reče: "Adut žre papir!" Stopim bližje. Grk je še držal nekaj papirja v roki. "Dajte sem!" mu rečem. "Nikdar!" "Bomo videli!" Pritisk na njegovo roko — bolečine zavpije — in odpre roko. Dobil sem del kuverte, na. kteri sem zamogel brati samo besedo: Bagdad. Človek je drugi del kuverte najbrž že pogoltnil, ali pa še imel v ustih. "Dajte iz ust, kar imate notri!" silim v njega. Zaničljivo se zasmeje in zajedno privzdigne glavo, kot bi nekaj pogoltnil. Takoj ga zgrabim za grlo. Vsled nerahlega pritiska odpre usta in vrže ven zmečkan papir. Pisano je bilo v številčni pisavi in sioer je bilo ie nemogoče brati, ker je bilo pismo že prej strgano. Ostro pogledam Grku v oči in vprašam: "Kdo je napisal pismo?" '.'Ne vem," odvrne. '♦»Kdo ti je dal pismo t" "Ne vem." "Lažnik, morda te veseli, da te pustimo na tem mestu, da umreš?" Pogleda me prestrašeno, jaz pa nadaljujem: "Če ne odgovoriš, te ne bom pustil obvezati in ostal boš tukaj šakalom in jastrebom za hrano!" "Molčati moram," odvrne. '' Torej molči za vedno!'' Dvignem se. To je učinkovalo. "Vprašaj, efendi!" zakliče. "Kdo ti je dal pismo?" "Angleški podkonzul v Mosulu." "Na koga je bilo naslovljeno?" "Na konzula v Bagdadu." "Ali vež vsebino pisma?" "Ne." "Ne laži!" "Prilegam, da ne vem prav ničesar!" "Toda menda slutiš, zakaj se grel" "Da." "Govori!" "Politika." "Seveda." "Naprej ne smem govoriti." "Ali si prisegel?" "Da." "Hm! Ti si Grk?" "Da." "Od kje?" " Iz Lemnosa." j "Sem mi>lil! Pravi Turk je poSten in značajen, kadar pa' ni, je vaša krivda, ki se imenujete kristijane, vendar >te slabši od poganov. Kjer se v Turčiji pripeti kak zločin ali sleparija, tedaj je gotovo vmes Grk. Če bi te danes prisilil, da prelomiš prisego, storil bi takoj, tak lopov si. Kako si prišel do tolmača v Mosulu? Molči! Slutim, ker vem, kako vi postanete vse. kar *te! Zakaj hnjskate rod proti rodu? Zakaj hujskaate Turke, zdaj Perze proti Arabcem? In to delajo kristija ni! Drugi, ki se tes ravnajo po Zve-ličarjevih naukih, učijo ljubezen in usmiljenje, vi pa sejete osat in krive nauke med ljudi. Beži k svojemu popu; on naj prosi, da ti bo oproščeno. Služil >i tudi Rusom?" "Da, gospod." "Kje?" "V Stambulu." "Dobro! Vidim, da govoriš resnieo, torej te nečem izdati maščevanju Hadedinov." "Nikar me ne izroči, efendi! Moja duša te bo blagoslavljala!" "Obdrži svoj blagoslov! Kako se imenuješ?" "Aleksander Kolettis." "Slavno ime in aš. kterega nikakor nisi vreden. Bili!" "Sir!" odzove se pozvani. "Ali znaš rane obvezati?" "Tega ne. Sir, toda luknjo znam zakrpati." "Zakrpaj jo torej!" Bili obveže Grka. Kdo ve, če ne bi drugače postopal, ko bi znal, v kakih okoliščinah bom pozneje tega človeka zopet videl. Nato se obrnem k zvezanemu šejku: "Esla el Mahem. hraber mož si in žal mi je, da vidim hrabrega moža zvezanega. Ali mi obljubiš, da ne boš pobegnil, če ti odvzamem vezi?" "Zakaj?" "Ker te hočem oprostiti." "Obljubim!" "Pri prerokovi bradi?" "Pri prerokovi bradi in pri moji!" _ • "Zapovej isto svojim ljudem!" "Prisezite, da ne pobegnete temu možu!" zapove. , "Prisegamo!" glasi se odgovor. • "Torej ne boste zvezani," jim obljubim. Zajedno odvežem šejka. "Sidi, plemenit vojnik si," reče. "Umoril si samo naše živali, nam pa prizanese]. Alah naj te blagoslovi, dasi mi je moj konj ljubši kot moj brat!" Na njegovem resnem, plemenitem obrazu sem opazil, da v njegovem srcu ne vlada ne goljufija, ne prevara; rečem mu še: "Dal >i se pregovoriti za boj proti svojim lastnim rojakom vsled tujega upljiva; v prihodnje poboljšaj. Ali hočeš imeti svojo sabljo, nož in puško?" * "Tega ne boš dovolil, sidi!" odvrne začuden. "Mislim resno. Šejk mora biti najbolj plemenit med evojim Todom; a teboj nečem ravnati kot s prostakom. Pred Mohamed Emina boš stopil kot mož, ki je prost, z orožjem v roki." Dam mu sabljo in tudi drugo orožje. Skoči po koncu in strmi v mene. "Kako se imenuješ, eidiT" "Iladedini me imenujejo emir Kara ben Nem^i." "Ti kristijan, emir? Danes sem zvedel, da Nazarenci niso psi, temveč plemenit narod in še boljši kot moelemini. Veruj mi: z orožjem, kterega si mi vrnil, si me Iaglje premagal kot z orožjem, kterega nosiš pri sebi. Pokaži mi sw»je bodalo!" % Poteg-nem nož izza pasa in mu ga izročim. On poskusi klino in reče: "To železo prelomim-jaz z roko; poglej moje bodalo 1" Potegne ga iz nožnice. Bilo je umetno delo, dvorezno, lahno zakrivljeno, krasno damascirano in v arabskih pi&menkah nosilo na obeh straneh napis: "Le po zmagi v nožnico." Najbrž ga je zgotovil eden onih starih, •lavnih damascenskih kovačev, ki so dandanes izumrli in s kterimi se ne more nihče primerjati. "Ali ti ugaja?" vpraša Sejk. '' Vreden je gotovo petdeset ovae l" "Reci jto, stopetdeset; deset mojih očetov ga je nosilo, in nikdar se ni ■krivil. Tvoj je; dsj mi svojega v zameno!" To je bila zamena, ktere nisem smel zavrniti, če nisem hotel šejka smrtno razžaliti. Dam mu torej svoje bodalo. "Hvala ti, hadži Eela el Mahem; neeil bom to klino v tvoj spomin in v spomin tvojih očetov!" "Nikdar te ne bo zapustila, dokler bo tvoja roka močna."y Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. Conpgnie Generale Tntlantipe (Francoska parobrodna družba.) tlREKTM ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, M0M0STA IN 'JUOUAK Poštni parniki so: ! 'La Procence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moč klSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 , „ La Lorraine" „ „ ....................12,000 „ 25 000 \\ " ; Tovarne" „ „ ..................IO.ooo " 12 000 " " , »LaBretagne'............................... 8>Doo 9 ooo " J 1 "LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,ooo " Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Pamiki od plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. Brf iopolndne iz pristanišča fit. 42 North Biver, ob Morton St., K. T. LA PROVENCE 4. jmm lto. »LA TOUBAXNB 9. julija 1906. •LA L(OKRATNE LL jun. 19» La Bretagne 16. juL 1908. •LA BAVODE IS. jaa. 190&*LA PROVENCE 23. julija 1908. •LA PROVENCE 96. jun. 19M.*LA TOURAINE 30. julija 1908. •LA LORRAINE 2. julija 1MB*LA SAVOIE 6. avg. 1906. POSEBNA PLOVXTBA. Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dna 20. jn-aija t. L opolndne is piera št. 84 North River, bliso 44. aesto. %AM0 ZA POTNIKE DRTJOBOA IN TRETJEGA RAZREDA i Cena dragega razreda do Havre: 966.00 in vi^a. Itejtti > »rezdo sasnamovaal Im^Jo p* lv» vQaka. M« VV® Kozminski, generalni agent u 71 Dsoborn St., Chisago* 2BL I ^ VeHka zaloga vina in žganja. ^ j Marija Orill j Prodaja belo vino po........70c. gallon J \ „ črno vino po........50c. „ j k Drožnik 4 galone za............$11.00 j Brinjevec 12 steklenic za........$12.00 1 ali 4 gaL (sodček) za...........$16.00 S Za sbllao naročilo sc priporoča ] | r Marij« QrllC I | 5308 St Oair Ave., N. EL,_ Cleveland, Ohio. ] f i Tu žalujemo konjske udearce in kmalu prijezdi k nam jeeieo. Bil je moj Halef. "Sidi, pridi k nam!!' zakriči, ko me ugleda. 4'Kako je, hadži Halef Omar T" "Zmagali emo!" "Ali'je bilo težko?" "Lahko. Vsi so ujeti!" "Vsi?" "S šejki vred! Hamdulilfch! Samo Esla el Mahema, šejka Obeidov, še nimamo." Obrnem se proti imenovanemu: "Vidiš, da sem govoril resnico?" Nato pa rečem Halef u: "Ali so prišli Abu-Mohamedi ob pravem času na svoje mesto?" '"Prišli 5o takoj za Džoveri in dolino tako zaprli, da ni mogel nihče pobegniti. Kdo so ti možje?" "Šejk E?la el Mahem. o kterem si prej govoril." "Tvoji ujetniki?" "Da. prišli bodejo z menoj." "Valah, bilah, tilah! Dovoli, da takoj obrnem in ponesem šejku veselo vest!'' Takoj zapodi svojega konja v beg in se vrne k Mohamed Eminu. Šejk Esla el Mahem zajaha enega naših konj; tudi Grka posadimo na konja; drugi so morali korakati. Če ni v dolini Deradš teklo več krvi kot pri na?, sem bil lahka zadovoljen. Še nismo dospeli v dolino, ko zapazimo štiri jezdece, ki jahajo proti nam. Hitim proti njim. Bili so Malek, Mohamed Bmin, šejk Abu-Moha-medov in ALa-beidov. "Ali si ga vjel?" kliče mi nasproti Mohamed Emin. "Esla e! Mahem? Da." "Alahu hvala! Samo njega še nismo imeli. Koliko si zgubil mož?" Nobenega." "Kdo je ranjen?" "Nihče." "Torej nam je bil Alah naklonjen. Mi imamo dva mrtva in enajst ranjencev." "In sovražnik?" "Ta ni tako po ceni odnesel. Tako trdo smo ga obkolili, da se ni mogel premakniti iz svojega mesta. Naši strelci so dobro merili, in konjiča je izvrstno nastopala kot si jo ti izvežbal. Vse sovražnike so pogazili, ki so se drznili naskočiti naše vrs-te." "Kje je zdaj sovražnik?" "Vjet v dolini. Izročiti so nam morali vse orožje, in nihče ne more pobegniti, ker je dolina zaprta. Ha, tu je Esla el Mahem! Toda kaj je to, on nosi orožje?" "Da, obljubil mi je, da ne pobegne. Ali veš, da moram hrabre spoštovati?" "Uničiti nas je hotel!" "Za to že dobi svojo kazen." "Pustil si nau orožje, naj ga ima torej. Pojdi!" Takoj odjahamo vsi skupaj na bojno pozorišče. Na mestu, kjer so zavezovali ranjence, je bilo kaj živahno; kakih trideset oboroženih Hadedinov je čuvalo v je te šejke. Počakam, da pride Esla k meni, in ga prizanesljivo vprašani: "Hočeš ostati pri meni?" Odgovoril mi je kot sem pričakoval: "Moji zavezniki so, torej moram k njim." Vstopi v krog in se vsede poleg vjetih šejkov. Spregovorili niso besedice, vendar sem opazil, da so se ostali šejki njegovega prihoda ustrašili. Morebiti stavili nanj poslednje nade. Ko .-topim v dolino, ponudi se mi slikovit prizor. Na vseh straneh so stali naši ljudje in stražili sovražnika. Xa velikanskem prostoru je kar go-mazelo vjetih ljudij in konj, in v ozadju so taborili oni naši zavezniki, ki so pri drl i za sovražnikom v dolino. Med njimi je več Hadedinov zbiralo sovražnikove konje, da jih pripeljejo ven na prosto, kjer je že ležal velikanski kup orožja. (Dalje prih.) ........ itje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih "ulog je: Rezervnega zaklada je: mUljonov kron. 8QO.OOQ__kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jib obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je^iajvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog j&tnči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost ja toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To »ripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar inaloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Na« zaupnik v Združenih državah je ie več let ,^-rŽ^ FRANK SAKSER CO. Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. "^B Kranjska hranilnica v Ljubljani ustanovljena leta 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem 1.1906 nad 69 milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo 9,270.313 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega račun- skega sklepa 85,105.396 kron, ; in sicer znašajo rrn d drugimi zakladi: Zemljeknj ižno zavarovane terjatve 37,877.422 K Posojila občinam in korporacijam 1,979.582 ,, Menice.......................... 738.000,, Vrednostni papirji...............32,977.286,, Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin.......... 2,920.893,, Cisti upravni dobiček — razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom— i je odmenjen d< brodeluim in obče- 1 koristnim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje tvrdka: 109 GREENWICH ST., FRANK ^AK^FR CO 6104 SL CLAIR AVE. N,E. New York. I lVmilV *3/\aOLIV VU,, Clev eland, Ohio. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrva torn, kakor potujočim rojakom, pripora* čam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni HoteV'na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mesta. Na čepu imam vedno ■ veže pivo, najbolj še vrste whiskey, kakor naravnega dom. napravljenega vina in dobre smoake. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob ca prenočitev. — V samem tndi rojake m stanovanje. — Evropcjska kahlajat Za obilen poset se priporočam ndani Boto Gojaovlč, Jehasteva, Pa. * Čast mi je naznaniti slavnemu i > občinstvu ▼ Chicagi, 111., kakor i tudi rojakom po Zjed. driavah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu," ' 617 S. Center Ave., Chicazo, 111. ( * blizu 19. ulice. < ^ kjer točim pristno uleiano Atlas , pivo, izvrstni whiskey. Najbelja k vina in dišeče smodke so pri meni 4 > na razpolago. Nadalje je vsakemu < na razpolago dobro urejeno keg- > Iniče in unahia masa (pool table.) < > Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse < bodem dobro postregel. Za obilen * obisk se priporoča < > Mohor Mladič, * < 617 So. Center Ave., Chicago, 111 ^ A iaita A i*;^ - - -i Zaaton)! Zastonj! Nikjer ▼ Ameriki ne morete dobiti tako do£>er in fini IMPORTIRANI TOBAK ta dgarcte lai pip aH dfare, kakor pn nas. PoSljite na eni dopisnici vai naslov in dobite takoj aaataatf naiega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi nai cenik, da ae prepričate o finoti istega. Vn ljudje morajo nai tobak poskusiti, da ae prepričajo, da je najbolj« in najcenejši. .Pilite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. 11M-C7 Broadway, Hmw York. lillBlBPBliipi C&33 ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA," NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! ) FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St., NEW YORK. | ...PODRUŽNICA... 6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND. 0. Oftcijelno zastopništvo va%h parobrodnih družb. JK___ Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v ftaro do- ^ movino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje t ^jedinjenih državah in v Evropi. PoSilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko lOQ Greenwich Street, V /in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na prs~ / .1 vam prostoru, p redno ae da pregovoriti, da komu vroča denazv / u v mnenju, da ima opraviti s nami j